• IZGUBILI SMO ENEGA NAJVEČJIH SINOV NAŠEGA NARODA — EDVARDA KARDELJA VELIKAN NAŠE REVOLUCIJE Globoko me je pretresla žalostna novica, ki nas je dohitela daleč od domovine, o smrti našega dragega tovariša Edvarda Kardelja-Bevca. Smrt tovariša Kardelja, člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ je velikanska in nenadomestljiva izguba za našo zvezo komunistov in našo jugoslovansko socialistično skupnost, za vse narode in narodnosti naše države, za vse delovne ljudi in občane Jugoslavije. Tovariš Kardelj je bil pol stoletja vojak našega revolucionarnega gibanja, neomajen borec, ki ni poznal umika in oddiha. Za revolucionarno pot Zadnje slovo. Žaro s pepelom tovariša Edvarda Kardelja je do grobnice narodnih herojev ponesel generalmajor Pavel Šuc se je odločil v svoji mladosti, potem pa zdržal vse torture neljudskih režimov, izkusil vse težave in nevarnosti ilegalnega dela in šel skozi vse bitke osvobodilne vojne. Kot napreden intelektualec je stopil v službo delavskega razreda in ostal od začetka do konca v prvih vrstah boja za njegove interese in pravice. Tako je tudi zelo zgodaj postal ena izmed vodilnih osebnosti njegove avantgarde — Komunistične partije Jugoslavije. Mene osebno povezuje s tovarišem Bevcem več kot štiri desetletja dela in boja na težavni in častni revolucionarni poti. To so bila štiri desetletja najinega tesnega in neskaljenega sodelovanja, zmeraj, do zadnjega dneva, prežetega z razumevanjem in globokim medsebojnim zaupanjem, zasnovana na popolni enotnosti misli in akcije v vseh fazah naše revolucije in socialistične graditve. V Edvardu Kardelju sem ime! močno oporo že v tistih težavnih predvojnih letih boja za čistost in konsolidacijo naše partije, kot tudi kasneje v pripravah narodnoosvobodilnega boja. Z izjemnim darom revolucionarja je sodeloval v graditvi strategije našega gibanja, zlasti v ustvarjanju naše fronte vseh demokratičnih in rodoljubnih sil, pred nastopajočimi nevarnostmi fašizma, za katere smo vsi vedeli, da se jim ne bo mogoče izogniti. V vojni se je odlikoval s pogumom, z globoko miselnostjo in dejavnostjo v ustvarjanju nove ljudske oblasti in postavljanju temeljev nove federativne in demokratične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije. Edvard Kardelj je s trdnostjo in vztrajnostjo prekaljenega komunista in z izrednim ustvarjalnim dojemanjem marksizma ves čas po vojni nosil veli- (Nadaljevanje na 2. strani) Velikan naše revolucije (Nadaljevanje s 1. strani) kansko breme v graditvi države in njenem socialističnem samoupravnem razvoju, v krepitvi naše neodvisnosti. Zlasti se spominjam najinih pogovorov v prelomnih trenutkih našega revolucionarnega razvoja. Spominjam se, s kolikšnim žarom je sodeloval v pripravah na uvajanje samoupravljanja, s kako globoko analitičnostjo je osvetljeval procese v notranjem in v mednarodnem razvoju ob sprejemanju programa ZKJ, katerega pomen in aktualnost se tudi po dvajsetih letih nista še niti malo zmanjšala. Izredno velika sta bila vloga in prispevek tovariša Kardelja v ustvarjanju družbenoekonomskega in političnega sistema naše socialistične samoupravne skupnosti, v vseh ustavnih reformah, pri sprejemanju nove ustave, v razvoju in nenehni krepitvi sistema neposredne socialistične demokracije in oblasti delavskega razreda. Edvard Kardelj mi je bil najbližji sodelavec tudi v dejavnostih na zunanjepolitičnem področju, v krepitvi neodvisnega položaja naše države v svetu, v graditvi in uresničevanju politike neuvrščenosti, v boju za demokratične in enakopravne odnose med delavskimi, komunističnimi in drugimi naprednimi strankami in gibanji in sploh med narodi in državami v svetu. Njegova izjemna teoretična in analitična sposobnost je tudi na tem področju prišla do popolnega izraza. Na kratko rečeno, prispevek dragega tovariša Bevca k naši revoluciji je velikanski. Neprecenljivo je, kar je prispeval k njeni kontinuiteti in njeni humanistični in demokratični vsebini. Bratstvo in enotnost sta globoko prevevala njegovo bit in njegovo delo. Zato je tudi užival toliko ljubezni in neomajno spoštovanje ne samo pri svojih soborcih, ampak tudi pri vseh narodih in narodnostih naše socialistične skupnosti. Tovariš Kardelj je ogromno prispeval k razvoju teorije o nacionalnem vprašanju. Vse to mu je pridobilo tudi velik ugled v svetu. Osebnost Edvarda Kardelja simbolizira brezkompromisnega borca, preprostega in skromnega človeka in tovariša, tihega in neutrudnega delavca. Že davno je nevarna bolezen načela njegov organizem, ni pa mogla zmanjšati njegovega ustvarjalnega dela. V zadnjem času smo se pogostoma vpraševali, od kod mu ta silna moč in nenavadna energija. Bil je heroj v dolgoletnem revolucionarnem boju, heroj je ostal do zadnjega diha. Njegovo bogato revolucionarno delo je globoko vsajeno v našo družbeno bitnost, v temelje naše skupnosti in zato je tudi trajno. Njegov svetli lik pa bo generacijam navdih in zgled doslednega komunista, neutrudnega revolucionarja in čudovitega človeka. Slava in hvala tovarišu Edvardu Kardelju! Predsednik republike JOSIP BROZ TITO; izjava ob smrti tovariša Edvarda Kardelja, ki jo je posredovala televizija Življenska pot Edvarda Kardelja Edvard Kardelj, velikan naše revolucije, je eden izmed najuglednejših voditeljev jugoslovanskega revolucionarnega gibanja. Dolgoletni najtesnejši sodelavec Josipa Broza Tita v graditvi revolucionarne marksistične partije, pri organiziranju zmage in stalnem poglabljanju socialistične revolucije in v boju za ohranitev neodvisnosti in za krepitev socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Bil je član predsedstva CK ZKJ in predsedstva SFRJ. Edvard Kardelj se je rodil 27. januarja 191(1 v Ljubljani v delav ski družini. Njegov oče je bil član slovenske jugoslovanske socialdemokratske stranke, njegova mati, delavka v ljubljanski tobačni tovarni, pa sindikalna funkcionarka. Starši so ga že od zgodnje mladosti navdihovali z naprednimi idejami delavskega gibanja. • Kot dijak ljubljanskega učiteljišča je v 16. letu postal član SKOJ, delal pa je v ilegalnih marksističnih krožkih v šoli in v drugih naprednih mladinskih skupinah. V začetku leta 1928 je postal član Mestnega komiteja SKOJ za Ljubljano, naslednje leto član in nato sekretar pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. V partijo je bil sprejet leta 1928. Leta 1929 je končal učiteljišče, vendar so ga decembra istega leta aretirali; v preiskovalnem zaporu je ostal mesec dni. Konec februarja 1930 so ga ponovno aretirali po policijskem vdoru v CK SKOJ v Beogradu. Premestili so ga v beograjske »glavnjačo«, kjer so ga strahovito mučili. Po se- demmesečni preiskavi so ga septembra 1930 obsodili na dve leti strogega zapora. Kazen je prestajal v kaznilnici Zabela pri Požarevcu. Tako kakor večina takratnih jugoslovanskih komunistov je tudi Kardelj izrabil zapor za poglobitev svoje teo-retičpe in politične izobraženosti. Po prihodu iz zapora v začetku leta 1932 se je takoj vključil v partijsko delo v Ljubljani. Skupaj z Borisom Kidričem in še nekaterimi uglednimi komunisti je vzpostavil PK KPJ za Slovenijo ter obnovil partijske organizacije, ki so jih razbili v prvih letih šestojanuarske diktature. Kardelj je med tistimi jugoslovanskimi marksisti, ki so hitro spoznali, da so potrebne spremembe v takratni politiki in taktiki komunističnega gibanja, zlasti pa, da je treba premagati sektaštvo, ki je leta in leta prevladovalo v KPJ in v svetovnem komunističnem gibanju. Zaradi teh novih spoznanj so Kardelja vse dotlej, dokler niso nastale v Kominterni v tem smislu korenitejše spremembe, občasno kritizirali tako takratno vodstvo KPJ kakor posamezni inštruktorji, ki so po nalogu CK prihajali iz tujine na ilegalno delo v domovino. Za delo Edvarda Kardelja, kakor tudi drugih kadrov, so bili zelo pomembni pogovori in srečanja z Josipom Brozom Titom, ki sc jc kot član politbiroja CK KPJ v drugi polovici leta 1934 mudil v Hrvaški in Sloveniji ter pomagal pri organiziranju in delu pokrajinskih partijskih konferenc. Odtlej tudi datira njuno sodelovanje v revolucionarnem gibanju. Policija je v tistem času Kardelja kot znanega komunista večkrat aretirala in zasledovala, pa je bil tudi to eden izmed razlogov za sklep CK KPJ, da odide na partijsko delo v ZSSR. Tam je ostal dve leti. Na Titovo zahtevo se je Kardelj v začetku leta 1937 vrnil v domovino. Sodeloval je v pripravah na ustanovni kongres KP Slovenije 17. aprila 1937 na Čebinah. Kardelj je bil avtor Manifesta ustanovnega kongresa KP Slovenije, v katerem je razložena programska usmeritev slovenskega revolucionarnega gibanja, zasnovana na združitvi boja proti fašistični nevarnosti od zunaj z bojem za globoke notranje demokratične spremembe. Na kongresu je bil izvoljen za člana CK KP Slovenije. Maja 1938 je prišel v začasno vodstvo KPJ, ki ga je Tito ustanovil v domovini, nekoliko pozneje pa je to začasno vodstvo preraslo v politbiro CK KPJ. Leta 1939 je izšla njegova znana študija »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« pod psevdonimom Sperans. Četudi je cenzura to knjigo hitro po izidu zaplenila, je komunistom vendarle uspelo, da so domala vso naklado razširili po deželi in poskrbeli za njeno proučevanje, to pa je pripomoglo k jasnejšemu spoznavanju zapletene problematike v naši državi in k poglobitvi pogledov in taktike KPJ pri njenem reševanju. Marca 1939 je Kardelj sodeloval na prvi seji CK KPJ, ki jo je Tito sklical po vrnitvi iz Moskve in po ureditvi krize v zvezi s položajem KPJ v Kominterni. Na tej _______J Zunanja podoba novogradnje Takole si pomagajo varilci Posvet na gradbišču (od leve): Mirko Pranje, odgovoren za razvode; inž. Milan Kerkez, vodja gradbišča in tov. Verče, nadzor Tovarna sladkorja v Ormožu mora biti jeseni gotova O tem, da gradimo v Jugoslaviji trenutno nekaj sladkornih tovarn, je bilo prelitega že veliko črnila. Eno od njih gradi ljubljanski Slovi n v Ormožu. Gotova naj bi bila jeseni letos, ko naj bi stekla predelava 10 tisoč vagonov sladkorne pese, ki naj bi jo letos pridelali na tem območju — dosedanji pridelek sladkorne pese je bil tu okrog .1 tisoč vagonov in jo je v glavnem predelala ena od tovarn na Hrvaškem. Glede na to, da pridelek jeseni ne sme ostati na poljih, izvajalci del na novi tovarni hitijo, da bi ujeli zamujeno. Med izvajalci je tudi naša delovna organizacija PM1, ki pa dela po terminskem planu — torej brez zamud. GRADBIŠČE V BLATU IN VODI Deževen in meglen februarski dan. Dežuje. Včasih samo rosi, včasih lije. Delavci prihajajo na gradbišče, ki se le počasi dviguje iz' nočne zavese. Oznake na delovnih oblekah govorijo, katere organizacije združenega dela so trenutno na gradbišču. Oglasijo se motorjih težkih tovornjakov, buldožerjev in rovokopačev. Ura se bliža sedmi, gradbišče vse bolj oživlja. Ropot mehanizacije je vse glasnejši. Dežuje neusmiljeno naprej. Delavci v dežnih plaščih odhajajo na svoja delovna mesta. Začel se je nov delovni dan, podoben drugim dnevom. Ogromne luže postajajo še večje in se spreminjajo v brezoblično maso svetlorjave blatne brozge, ki jo tovornjaki neprestano mešajo. Delavci so v škornjih, a je na posameznih mestih nevarnost, da zajamejo blato tudi vrh škornjev. Strehe ni nobene. Dela so pod milim nebom, ki neusmiljeno siplje dež na upognjene hrbte delavcev. Med temi delavci je tudi '24 naših monterjev. Na gradbišču jih pravzaprav ni težko najti. Opravka imajo s cevmi, ponekod izredno velikimi, drugod so sorazmerno globoko v zemlji, čez čas bodo tudi v zraku. DOBRA ORGANIZACIJA GRADBIŠČA Kratke roke smo že omenili. Ti so odgovorne v delovni organizaciji PM1 tudi napotili, da so se odločili za nekoliko drugačno organizacijo gradbišča, kot je pri nas v navadi. Na gradbišču je vodja gradbišča, administrator in posamezniki odgovorni za razvode, konstrukcije in izolacije. Delo je namreč razdeljeno takole: Monterji TOZD Montaža bodo položili vse cevovode, monterji TOZD Elektrokovinar bodo poskrbeli za konstrukcije, monterji TOZD Blisk pa za izolacije. Trenutno so bili na gradbišču samo monterji TOZD Montaža, ki so polagali podzemne cevovode. Projekte so pripravili v TOZD IB in če pride Priprava cevi na gradbišču tovarne sladkorja do kakšnih težav, je projektant v eni uri na gradbišču. . Vodja gradbišča tov. Milan | Kerkez pravi: »Takšno organizacijo sta narekovala pomembnost objekta in pa kratek rok. Zavedali smo se, da imamo velike rezerve v dobri organizaciji dela, v organiziranem pristopu k delu. V okviru delovne organizacije smo pripravili sporazum o financiranju vodstva gradbišča, ki temelji na finančni udeležbi na tem ob-! jektu.« | VELIKI CEVOVODI ZAHTEVAJO POSEBEN NAČIN DELA In kaj je pravzaprav naše delo na tem gradbišču? Cevovodi | (podzemni in nadzemni) od 900 mm premera navzdol, konstrukcije za vse nadzemne cevovode v okviru tovarne in pa notranje instalacije — ogrevanje, vodovod, ventilacija, klima, zunanji razvod hidrantnega omrežja in pitne vode. Vrednost del bo od 80—100 milijonov din. Za vse mesece so naredili točen plan delovne sile, ob konicah bo na gradbišču delalo okrog 70 naših monterjev. Posebno vprešanje je sinhronizacija del na gradbišču in pa velikost cevi. O teh vprašanjih je tov. Kerkez dejal: »Cevovodi premera 900 mm gotovo zahtevajo drugačen način dela, kot smoga bili vajeni doslej. S centrirano napravo centriramo cevi znotraj, znotraj tudi izolirano zvare. Cevi so v glavnem namenjene za tehnološko vodo in morajo biti natančno položene, ker se bo po njih pretakala umazana voda pod sorazmerno majhnim pritiskom in je nevarnost usedlin velika. Druga težava pa je sinhronizacija del na gradbišču. Zaradi nas ne smejo stati ostala dela, mi pa vedno nekaj prekopavamo.« SKRB ZA DELAVCE Na gradbišču tovarne sladkorja v Ormožu je za delavce sorazmerno dobro poskrbljeno. Že pred začetkom del je bilo zgrajeno naselje, kjer stanujejo danes graditelji, potem pa bodo delavci te tovarne. Za vse delavce je na gradbišču organizirana topla ma- lina in Vnciln nroaniyirana hn '*iir1i ’ r _ r---j---&—jc vciiis.u uuvimiu uu vremena,« je rana rekreacija. O razmerah na dejal vodilni monter centralne I gradbišču so naši delavci pripo- kurjave Alojz Rogač. I vedovali takole: . Srečko Nekrep je prišel v IMP Martin Jeric, vodilni monter kot nekvalificiran delavec, danes centralne kurjave: »Prvič delam je specializirani monter, na tako organiziranem gradbišču. »Največji problem je blato. Tudi monterji tokrat niso strogo Navajen sem delati zunaj. Stanu-ločeni po skupinah, ker to za- jem tu, doma sem iz Maribora, hleva narava dela. Tu imamo Ker delamo 10 ur, se mi zdi, da je toplo vodo tudi v baraki. Če nam kosilo med 13. in 14. uro malo I ne , 0 vreme 1FI'eve5 ponagajalo, prezgodaj. Ko bomo delali od 6. j ne bomo imeli kakšnih posebnih do {g ure, bomo na gradbišču težav.« lahko tudi večerjali.« Tov. Jerič je ormoško gradbišče primerjal tudi z gradbišči v Vodilni monter vodovoda Vzhodni Nemčiji, kjer je delal Franc Titi je med tistimi, ki so na zadnja tri leta. ....... gradbišču v Ormožu najdlje. Sem »Ziveljenje na gradbišču je je prišel že aprila lani in je s svojo bilo tam urejeno cisto drugače, skupino napeljeval vodo v nase-Sodelovanja z gradbinci, kot je v |ju navadi pri nas, tam ni bilo. Zdi se »Trenutno delamo na uprav-mi, da je naš sistem dela trenutno nem poslopju. Načrtov za vsa boljši. Res je tudi, da imajo grad- dela še nimamo. V skupini je tre-binci v Nemčiji več mehanizacije nutno osem monterjev, jedro kot naši. I udi naši projekti, po skupine tvorijo delavci, ki delajo katerih smo delali, so bili bolje že dve leti skupaj. Sicer pa pripravljeni — vsebovali so več menim, da skupina monterjev detajlov. Se sreča, da smo imeli lahko uspešno dela tja do petih svojo kuhinjo, sicer ne vem, kako iet, potem pa so dobrodošle bl držali.« spremembe.« »Vreme nam otezkoča delo, Možje v dežnih plaščih so velike cevi zahtevajo svojstven vedno bolj postajali podobni način dela. Stanujem v naselju in rjavi zemlji, ki se je lepila na nji-se nimam kaj pritoževati. V tistih hova oblačila. Dež pa je vestno nekaj prostih uricah popoldne polnil številne kotanje in grad-(delajo od 7. do 17. ure — op. hišče se je spremenilo v eno samo pisca) gremo vsak po svoje. Če bo blatno brozgo, tako ostalo, bo kar šlo, seveda pa p. ŠTRUS Polaganje cevovoda Anton Pančur Ivan Hribar Zoltan Kovač 'e. Vladimir Lipovac Ludvik Prušek aparatov in konstrukcij bodo vidni, vpliv posameznika pri ustvarjanju in delitvi bo večji. Glede na to, da smo skoraj vsi vključeni v različne samoupravne organe in delegacije, lahko tudi tu iščemo razloge za večji delovni elan. Konkretnih rezultatov še nimamo, upam pa, da bodo ugodni. Res pa je, da bo treba pri nekaterih delavcih delovno zavest šele oblikovati. Vedno manj je takih, ki jim moraš biti neprestano za petami. Tu je čutiti zelo ugoden vpliv starejših delavcev. Se pa srečujemo s problemom, ki pa ni najbrž samo naš. Pesti nas pomanjkanje predvsem samskih stanovanj. Naši samski domovi so popolnoma zasedeni. V okolici »Slepega Janeza« bodo zgradili nov najsodobnejši samski dom. Tu smo že rezervirali postelje — to bo za nas velika pridobitev. Zavedati se moramo, da rešeno stanovanjsko vprašanje vpliva na produktivnost delavca na delovnem mestu.« Anton Pančur. »Kljub težavam, ki jih imamo, pa naši varilci izdelajo najkvalitetnejše izdelke. Veliko jih je namenjeno za inšpektorat parnih kotlov. Zgodilo se je že, da so nas inšpektorji priporočili kot proizvajalca posameznih izdelkov. Pripravljamo razpis in vodenje delovne dokumentacije preko računskega centra IMP. Zavedati pa se moramo še nekaj. Neprestano moramo biti navzoči na celotnem jugoslovanskem tržišču. Tu je velika vloga predstavništev, ki poleg komercialne naloge lahko opravijo tudi del tehnične funkcije. Zelo pomembno je sodelovanje s pro-jetktanti. Če ti prujetirajo naše izdelke, jih mi potem tudi izdelamo. Jasno je, da naša TOZD potrebuje tudi razvoj, ki pa mora biti tesno povezan z življenjem TOZD in z dogajanjem na celotnem jugoslovanskem tržišču. Če bo razvoj organiziran v okviru delovne organizacije, se mu bomo priključili, poudarjam pa še enakrat: razvoj mora biti tesno Anton Pančur: »Pred kon-povezan s TOZD.« cem februarja bomo obrav- Janez Komatar: »Delo imamo navali zaključni račun. Na de-nomnrano. S pndmm delom je iavskem svetu in tudi na zboru možno normo preseči do 10%— , , ... ... za toliko pa so večji tudi osebni se b°mo temeljito pogovorili dohodki. So pa tudi primeri, kjer ° Posameznih postavkah. Zaje norma slabša in če gre za trajno vedamo se, da imamo preveč nedoseganje, normo popravijo, izgubljenih časov, tudi pri re-Delovni pogoji niso zadovoljivi, žijskih delavcih in da so tu še sicer še ustrezajo predpisom. Pri velike rezerve.« ~ . ... , varjenju se razvijajo plini, tudi Zoltan Kovač: V januarju rakole nastaIaJ° posode ropot je kar močan. Plan za prvi je bj]a ustanovna konferenca mesec smo presegli. Kljub temu XT v pa vsi delavci želimo, da bi začeli ZK. Nasa osnovna orgamza-čimprej zidati da bomo imeli v clJa šteje trenutno 7 elanov in novih prostorih boljše delovne jo bomo morali nujno pove-pogoje, bomo bolj varno delali in cati. Vključiti bomo morali tudi več naredili.« čimveč dobrih delavcev. Anton Pančur; »Ob investiciji Sodelovali smo pri ustanav-se navadno veliko pogovarjamo ljanju TOZD, sedaj so člani predvsem o novih strojih in v vseh organih temeljne zgradbah, manj pa o delavcih. or„anizacjje Poudariti pa je treba, da bomo f , , ‘ ' . morali ravno v okviru standarda Sodelovanje s komitejem delavcev napraviti več, seveda v občinske konference ZK mejah možnosti.« Ljubljana-Šiška je dobro, še posebej sodelujemo s članom, ki je zadolžen za sodelovanje oddelek pločevinarne, kjer izdelujejo posode z osnovnimi organizacijami.« r 1 i i r Josip Kolarič: »S pripravami za ustanovitev TOZD smo pripravljali tudi ustano- Igor Bajec VSAK PO ENO SAMOUPRAVNO FUNKCIJO Ivan Hribar: »Volitve v delavski svet so bile lani. Izvolili smo devet delegatov. Doslej smo pnpravtjait tuoi ustano-smo se sestali štirikrat. Spre- vitev, oz. začetek dela druž-jeli smo samoupravne akte, ^eno Paničnih organizacij in imenovali komisije in sprejeli samouPravnih organov. Ak-plan za letošnje leto. Delavci c,ja je potekala iz osnovne or-so bili doslej s problematiko §ar|izacije TOZD TRATA, dobro seznanjeni in so se za Pred . ustanovitvijo dogajanje tudi živo zanimali, osnovne organizacije so bili Res je, da včasih gradivo za posamezni člani zadolženi za sejo dobimo prepozno in je priprave ob ustanavljanju preobširno, da bi ga delavci TOZD. Da ni prišlo do nobe-lahko temeljito prečitali. Res nih problemov pri razdelitvi pa je, da se delavci bolj zani- sredstev, je gotovo zasluga majo, ker čutijo, da vse kar tud' predstavnikov družbeno Spiralni toplotni izmenjevalci so pripravljeni za inšpekcijo ustvarimo, tudi delimo. Ppjitičnih organizacij, ki so parnih kotlov Imamo tudi skupne seje de- v komisiji. Menim, da je lavskih svetov TOZD komisija tako opravila delo, TRATA in jih bomo zaradi da so se na koncu strinjali tudi skupne investicijske proble- dsti, ki so imeli prej pomisle-matike imeli tudi več v bodo- ke' Seveda mora osnovna or-če. Uspešno delajo tudi komi- ganizacija pripraviti še akcij-sjje « ski program, člane čaka še pomembno delo.« Vladimir Lipovac: Osnovna organizacija sindikata je začela delovati že oktobra lani. Izvršni odbor šteje 9 delegatov. Do novega leta smo sprejeli samoupravne akte, trenutno smo se vključili v akcijo »zaključni računi«. Dva delegata imamo v konferenci osnovnih organizacij. Delegati sindikata so na sejah delavskega sveta, tako je zagotovljena neposredna povezava. Aktivni smo tudi na športnem področju. Smo organizatorji tekmovanja v malem nogometu, planiramo tudi izlet v Planico, za katerega je veliko zanimanje. Ker nas je sorazmerno malo v TOZD, imamo kar vsi po eno Janez Komatar funkcijo. Čimveč delavcev jts Gneča v delovnih prostorih vključenih v samoupravo, tembolje so vsi obveščeni o dogajanjih v TOZD in v zvezi s TOZD. Igor Bajec: Ob ustanavljanju TOZD so se delavci zanimali za številne podatke, za katere se običajno toliko ne zanimajo. Na vsakem zboru smo pojasnili potek postopka. Naši delegati so se že vključili v delo delavskega sveta de- lovne organizacije, izvolili pa smo tudi delegate za skupščino SOZD. Menim, da je obveščanje delavcev ob nastajanju naše TOZD lahko zgled in upam, da bo takšno ostalo tudi v bodoče. Takšen je začetek dela »najmlajše« temeljne organizacije. Kako bodo v svojih načrtih uspeli, bomo pa še poročali. Z X V pogovoru so sodelovali: Anton Pančur — v. d. direktor TOZD ITAK Ivan Hribar — predsednik delavskega sveta TOZD ITAK Ludvik Prušek — vodja proizvodnje Zoltah Kovač — sekretar OOZK Janez Komatar — VK ključavničar ' Vladimir Lipovac — predsednik IO osnovne organizacije sindikata Igor Bajec — delovodja v proizvodnji Josip Kolarič — vodja kadrovske službe TOZD TRATA S1. januarjem je začela samostojno delati še ena temeljna organizacija. V TOZD TRATA so že nekaj let nazaj ugotavljali posamezne kazalce poslovanja za serijsko in individualno proizvodnjo. In ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za organiziranje »individualne« proizvodnje v TOZD, je v drugi polovici lanskega leta stekel postopek. Nova temeljna organizacija nosi ime: Industrija termičnih aparatov in konstrukcij ali kratko ITAK. Zaposluje 95 delavcev, sedemnajst učencev pa se pripravlja na poklic. Ta zapis ne more govoriti o velikih rezultatih, kajti TOZD ITAK svojo pot začenja, zato smo se pogovarjali predvsem o njihovih načrtih, o njihovi bodočnosti. PROIZVODNJA TOZD Anton Pančur: »V TOZD ITAK je proizvodni proces zaključen. Z organiziranjem TOZD smo samoupravljanje približali delavcem. Sedaj bodo neposredno odločali o ustvarjenem dohodku, delo vsakega posameznika bo bolje vidno. To je prednost, da smo organizirani kot TOZD. Tudi za investicije imamo sedaj drugačne možnosti. To pa je poleg doseganja plana tudi najpomembnejše vprašanje, ki ga bomo morali kmalu rešiti. Razlogov za to je več. Dosedanja investicijska politika ni bila v obeh delih TOZD TRATA enakomerna. Naše proizvodne zmogljivosti so majhne, možnosti prodaje naših izdelkov pa sorazmerno velike. Tako smo Industrija termičnih danes (14. 2. 1979 — op. pisca) »prodani« že za pol leta. Naši dobavni roki so pokazali, da so pripravljeni vlagati. Ob razlogih, zakaj se odločamo za investicije, moramo omeniti še enega. Prostorska stiska nam onemogoča zaposlovanje novih delavcev, delovne razmere so na meji dovoljenih, sanitarije in garderobe so pretesne, povečana je nevarnost poškodb pri delu in nenazadnje: prostori nam vsiljujejo organizacijo proi- predolgi. Vzporedno s kapa-citetami moramo pridobiti Ob vsem lem pa se vsiljuje tudi nove delavce, za kar pa yprasanje zakaj msmo gradil, vemo, da ne bo tako lahko. ze P^J7 Šele lanl Je blla °d‘ Morali jih bomo predvsem Prav11.J.?!la zaPora gradnJe na sami izobraževati. Investicije zemlj.scu severe-vzhodno od naj bi uresničili v letih 79, 80 sebanJlh ob->ekt°vn Jak° Je in 81. Računamo, da bi imeli s5daJ "a voljo 30.000 _kva- po zaključeni investiciji zapo- “7^,12!” S* ” slenih 200 delavcev. Poudariti je treba, da lahko izgubimo velik del tržišča, če ne bomo teh načrtov uresničili. Dvajset odstotkov izdelkov prodamo v Sloveniji, ostale pa na jugoslovanskem tržišču. Finančno konstrukcijo inve obe TOZD. Infra struktura na zemljišču je že urejena, razen komunikacij in kanalizacije. Dohodkovno smo v okviru IMP povezani s TOZD TRATA in TIO, ki je naš kooperant. S Trato bomo sticije smo rešili takole: 20% skleml' Sam°UpraT lastnih sredstev, 30% bodo zum o dohodkovnih odnosih. združevali naši kupci, 50% pa TesneJe sm° P°Yezam tu?‘ naj bi dobili kreditov pri zato, ker smo v, st.h prostor, h, banki. Razgovor, s kupci so ker uP°rablJamo .ste v.re energije. Vendar pa ob del,tv, premoženja ni bilo posebnih problemov, komisija je delo dobro opravila. Naj omenim še sorazmerno močno konkurenco na jugoslovanskem tržišču. To so številne delavnice montažnih organizacij združenega dela širom po Jugoslaviji. Zato bomo razvijali naš proizvodni program glede na akumula-tivnost posameznega proizvoda in glede na potrebe jugoslovanskega tržišča. Računamo tudi na izvoz. Doslej smo izvažali samo posredno Celotna proizvodnja je razde-— preko montažerjev, ki so Uena na tri oddelke: naše izdelke vgrajevali na ob- . ^ oddelek priprave materiala jeklih v različnih državah. Za 10 polizdelkov takšno usmeritev pro.zvodnje pa bo potrebna tudi razvojna 3) oddelek pločeviname služba, k, jo bomo moral, or- Zaradi premajhnih prostorskih ganizirati na osnovi prej na- kapacitet delavnice, proizvodni vedenih načel. Edino tako proces ni najboljše organiziran, lahko uspemo in uresničimo zat° Pa Je tubj. nevarnost nesreč naš plan, ki za leto 1979 pred- veČja in pogoji dela so težji. Iz videva 95 milijonov celotnega navedenega je razvidno, da je nrihndkn 7 ozirom na vse nujno’ da se Pncne delatl na raz* P , , . , širitvi in izboljšavi proizvodnih povedano, naj poudarim, da r bomo tolikšen plan lahko uresničili le z veliko zavzetostjo vseh delavcev, to pa je velika večina z dosedanjim delom tudi potrdila.« ORGANIZACIJA PROIZVODNJE Ludvik Prušek: »Proizvodnja je bila v TOZD TRATA organizirana tako, da so se rezultati dela in dohodka obračunavali in delili za vse delavce TOZD po enakem kriteriju. Sam proizvodni proces pa je bil deljen na dve proizvodnji in sicer: 1) na proizvodnjo glavne dejavnosti 2) na proizvodnjo stranske dejavnosti Ker se je proizvodnja stranske dejavnosti povečevala, se razširjala in so izdelki te proizvodnje nastopali samostojno na tržišču in ker so obstojali pogoji na ustanovitev samostojne TOZD, smo se delavci odločili, da organiziramo in ustanovimo TOZD. Proizvodnja TOZD ITAK je organizirana na osnovi procesa posamične proizvodnje, ki je prilagojena skupinski obdelavi proi-zvodno-tehnološkega procesa. Delo je organizirano po skupinah, skupina obdeluje vse tehnološke faze od začetka do konca izdelave izdelka. Delo je organizirano po vrstnem redu tehnoloških faz dela, če je to mogoče, zaradi omejenega prostora v delavnici. prostorov in s tem tudi boljših delovnih razmer in večjega zadovoljstva pri delu in s tem tudi večjega učinka dela. Glede izvrševanja postavljenega plana, lahko rečem, da smo do sedaj vse planske naloge izvrševali v okviru možnosti. Želim in upam, da bomo tudi v bodoče izvrševali in dosegli postavljene cilje in naloge, čeprav imamo za leto 1979 dokaj visok plan, glede na dejanske zmogljivosti.« Igor Bajec: »Razen spiralnih izmenjevalcev, ki so tipizirani, so vsi ostali izdelki zaključeno delo delavca ali pa manjše skupine delavcev. Vsakodnevno se trudimo, da bi dosegli plan. Sproti rešujemo vse nastale probleme. Ob organiziranju TOZD je porasel tudi delovni elan. Vsako delo bo sedaj lažje vrednotiti, rezultati Z X Ker so možnosti za pridobitev ustreznih delavcev zelo majhne, bo morala TOZD ITAK izobraževati predvsem lastne kadre. Zato že danes čutijo potrebo po »učnih delavnicah«, ki naj bi v okviru delovne organizacije izobraževalne učence za potrebe posameznih TOZD. To idejo nameravajo tudi uresničiti. V_______________________y S PREDSTAVLJAMO VAM Fakturirana realizacija — JANUAR 1979 "^~-Real. Plan v 103 din- Izvršii :ev Indeks 1979 j anuar januar 78 januar 78 let.pl | pl.jan. 79/7» TOZD (3:1) (3?:2) (3:9) 1 2 3 4 5 6 7 OV SFRJ 468.900 23.900 21.386.718 24.544.012 5 89 87 OV inoz. 6.800 - 4.751.266 265.370 70 1.790 SFRJ 248.619 12.680 11.001.407 13.849.438 4 87 79 MK inoz. 781 - 121.991 1.132.264 16 11 Proj.biro 25.000 1.275 1.228.578 _ 5 96 Samski domovi 1.901 97 100.985 60.060 5 104 168 PROMONT SFRJ 744.420 37.952 33.717.688 36.118.982 5 89 93 PROMONT skupaj 752.001 - 38.590.945 37.586.616 5 103 MM SFRJ 399.000 20.400 25.453.223 12.118.848 6 125 210 MM inoz. 29.521 - 3.222.939 960.750 11 — 335 IB 38.500 2.000 2.325.513 1.277.544 6 116 182 BLISK 145.300 7.400 5.881.832 5.672.399 4 79 104 EKO 162.000 8.300 5.100.000 8.581.589 3 61 59 PMI SFRJ 744.800 38.100 38.760.568 27.650.380 5 102 140 PMI skupaj 774.321 - 41.983.507 28.611.130 5 147 EM SFRJ 378.000 lr.320 18.974.575 21.308.616 5 98 89 - projekt 18.000 920 - 459.270 — EM inoz. 62.300 - " 10.429.253 706.883 17 1. 475 DVIG 147.500 7.530 6.205.315 4.914.222 4 82 126 TEN 315.000 16.090 21.905.928 11.073.108 7 136 198 ISO 98.000 5.000 6.863.826 2.966.821 7 137 231 CK 14.500 740 841.037 584.994 6 114 144 EMOND SFRJ 953.000 48.680 54.790.681 40.847.761 6 113 134 EMOND skupaj 1.015.300 - 65.219.934 41.554.644 6 157 KM SFRJ 171.000 9.000 11.058.546 7.077.083 6 123 156 KM inoz 18.105 - 3.891.531 - 21 KP 222.000 11.600 12.400.155 8.620.807 6 107 144 TIO 150.000 7.800 8.074.283 3.579.581 5 104 226 PAN 318.000 20.800 14.795.963 6.838.850 5 71 216 KLIMAT SFRJ 861.000 49.200 46.328.947 26.116.321 5 94 177 KLIMAT skupaj 879.105 — 50.220.478 26.116,321 6 192 TRATA 357.000 19.600 20.216.2491• j ITAK 95.000 5.200 6.583.7 90 J" ■ 17.383.006 6 } 154 SKIP 290.000 13.000 20.089.931 20.673.034 7 7 126 * 155 97 i IKO skupaj 742.000 37.800 46.889.970 38.056.040 6 124 123 LSNL 240.000 8. 320 9.507.811 9.295.962 4 114 102 HVA 79.900 4.634 4.865.914 3.517.225 6 ] 05 138 ! j LBK . 42.000 2.536 2.648.088 1.550.079 6 104 171 ! j LIVAR skupaj 361.900 15.490 17.021.813 14.363.266 5 110 119 1 IP 253.213 18.990 19.940.000 15.593.000 8 105 t 128 * | - MP 140.000 10.499 10.543.000 7.514.000 8 100 140 | KLIMA skupaj 393.213 29.489 30.488.000 23.107.000 8 103 132 ’ j INŽ 40.338 2.904 4.581.069 2.079.000 11 158 220 ! : pb 51.000 3,672 4.014.384 2.226.886 8 109 180 j ZAST 90.000 4.860 5.624.913 3.447.969 6 116 163 ! • xc 8.977 664 330.266 396.410 4 50 83 | IZIP skupaj 190'. 315 12.100 14.550.632 8.150.265 8 120 17 9 j ! PD j 6.900 - - - - i i IMP SFRJ 4.997.548 268.811 282.538.299 214.480.015 6 1 05 1 132 1 IMP skupaj 5.115.055 304.965.279 217.545.282 6 140 ZAHVALE Ob smrti očeta se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD — Panonija in svojim sodelavcem za izraze sožalja ter darovano cvetje- ANTON UTROŠ A »i Ob izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz OOS TOZD Elektromontaža za poklonjene vence in izrečeno sožalje. Najtopleje se zahvaljujem tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. JURE FLAJN1K Ob očetovi smrti se zahvaljujeva sodelavcem in osnovnima organizaci-*ama sindikata TOZD OV in TOZD Zastopstva za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Sinova MUHIČ TONE — TOZD OV in MUHIČ LUDVIK — TOZD Zastopstva DOPISUJTE V NAŠ ČASOPIS GLASNIK /MP! • DELOVNA ORGANIZACIJA KLIMA DOBRO GOSPODARJENJE Poslovni rezultati, ki so opredeljeni z različnih vidikov, izražajo pozitiven uspeh, čeravno moramo poudariti, da se pogoji gospodarjenja — osnovna in obratna srestva, tržišče, cene, gospodarska tekma itd. niso bistveno menjali v odnosu na leto 1977, oziroma so celo po nekaterih primerjavah manj ugodni (cene). Doseženi rezultati gospodarjenja so nedvomno objektiven odraz in hkrati tudi ocena uspešnosti poslovne politike v temeljnih organizacijah, delovne skupnosti kot tudi delovne organizacije kot celote. V preteklem poslovnem letu smo pri oblikovanju poslovne politike posebej poudarjali potrebo po aktiviranju notranjih rezerv, zlasti na področju organizacije proizvodnje in ostalih pomembnejših poslovnih procesih, ki so posredno ah pa neposredno vplivali na rast produktivnosti. Kljub naporom in tudi doseženim zadovoljivim rezultatom na področju storilnosti ugotavljamo, da je v strukturi cene še vedno močno prisotna udeležba splošnih režijskih stroškov, kar se seveda rezultira v akumulaciji, to je kategoriji, ki predstavlja sredstva oziroma osnovo za razširitev materialne osnove dela. V programu izboljšanja gospodarjenja bo potrebno posebej izpostaviti tiste ukrepe, ki zanesljivo in tudi učinkovito prispevajo k večji rentabilnosti. Zmotno je mnenje, da so rezultati zaključnega računa neuporabne statistične številke, ki samo podajajo stanje na določen dan v letu. V ustrezni medsebojni kombinaciji in primerjavi, ob upoštevanju specifičnih zakonitosti poslovanja v preteklosti in sedanjosti, predstavljajo dobro osnovo za oblikovanje konkretne strategije oziroma poslovne politike. TOZD INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA TOZD industrijska proizvodnja je zaključila poslovno leto 1978 uspešno, kar je tudi razvidno iz zaključnega računa ter predloženih pokazateljev uspešnosti poslovanja. Povečana reprodukcijska sposobnost, kot rezultat izpopolnjene organizacije v proizvodnji, ugodna tržna konjunktura ter dohodkovno zanimiva struktura proizvodnega programa so dejavniki, ki so pozitivno vplivali na celotni prihodek, dohodek ter le delno tudi akumulacijo. Od zaviralnih dejavnikov tudi tokrat izpostavljamo področje nabavne politike oziroma, če smo točnejši: številne deficitarne materiale ter tuje polizdelke, ki po pomembnosti in nenadomestljivosti čestokrat predstavljajo nepremostljivo oviro pri doseganju načrtovane proizvodnje. Ocenjujemo, da bi lahko povečali obseg proizvodnje do 20 % pri normalnih delovnih pogojih ter pri pravočasni pripravi repromateria-la. Kvaliteta izdelkov se z uvajanjem sodobnejše tehnologije stalno izboljšuje, kar se tudi odraža v večji tržni udeležbi, vendar pa kljub vloženim naporom nismo dovolj uspešni pri uveljavljanju prodajnih cen, ki bi zagotavljale ustrezen dohodek glede na vloženo delo in znanje. OBVESTILO Počitniška skupnost DS SOZD IMP obvešča delavce, da je bila naknadno sklenjena pogodba za letovanje na Pagu. Delavci bodo lahko v tem kraju letovali od 2. julija do 31. avgusta 1979 s polnim penzionom. V____________________________________J TOZD MONTAŽA PROIZVODNJA Navkljub številnim težavam, ki so spremljale poslovanje, je TOZD Montažna proizvodnja zaključila preteklo poslovno leto pozitivno. Komperativni pokazatelji, ki izkazujejo stopnjo rasti vseh važnejših ekonomskih in tehnoloških kategorij v odnosu na leto 1977 in plan 1978, zelo nazorno opredeljujejo spremljajoče težave pa tudi uspehe v letu 1978. Za obdobje prvega polletja ugotavljamo nepričakovani izpad dohodka, kar se je odražalo v nizki akumulativnosti, poostreni selektivni politiki na področju nagrajevanja itd. V drugem poletju, zlasti v zadnjem trimesečju, se je dohodek bistveno povečal, čeprav smo ravno prav v tem obdobju odpisali nedovršeno proizvodnjo iz preteklega leta. TOZD Montažna proizvodnja se je torej soočala z zaostrenimi problemi poslovanja, kar še posebej velja za področje priprave dela, kadrovanja, konkurence in končno tudi notranjih problemov. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Predstavitev poslovanja delovne skupnosti skupnih služb bi bila površna in nepopolna, če ne bi upoštevali vzporedno tudi dosežene rezultate obeh TOZD. Delovna skupnost opravlja delovne naloge skupnega pomena za obe TOZD, zato je dohodek delovne skupnosti odvisen od dejanskega prispevka in uspeha TOZD. Natančnejših meril za merjenje delovnega prispevka skupnih služb ne poznamo, zato naj velja za delovno skupnost ocena, ki je izražena s poeni realiziranega celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka v TOZD, glede na plan in bazno obdobje. Posebnih odmikov med samoupravno dogovorjenimi planskimi in dejanskimi stroški ni bilo, osebni dohodki so naraščali v skladu z rezultati obeh TOZD. POVZETEK IN PREDLOG UKREPOV V tekstualnem delu smo se opirali na nekatere značilne ugotovitve ter opozorili na to problematiko, ki je spremljala poslovanje v obeh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb. Izoblikovana stališča naj pomenijo smerokaz za kar najbolj učinkovito javno samoupravno razpravo, do- končna ocena gospodarjenja pa se mora izoblikovati šele po zaključku javne razprave. Pomembna je ugotovitev, da TOZD industrijska proizvodnja uspešno uresničuje srednjeročni plan razvoja, medtem ko TOZD Montažna.proizvodnja nekoliko zaostaja z investicijskimi naložbami, ki bodo realizirane v letu 1979 in 1980. Na osnovi zbranega gradiva sodimo, da bi morali vključiti v osnove za oblikovanje poslovne politike predvsem naslednje ukrepe: — prodajno politiko usmeriti k optimalizaciji prodajnega programa in to predvsem z vidika dohodkovne donosnosti in tehnološke usposobljenosti, nih in stopnjo izkoriščanja kapacitet, — da bi izločili oziroma ublažili vpliv kritičnih re-promaterialov na pretočene čase v proizvodnji, je potrebno kadrovsko in strokovno okrepiti nabavno službo, upoštevajoč pri tem že potrjene odločitve strokovnega kolegija, — optimalizirati zaloge nedovršene proizvodnje in repromateriala glede na tehnološke standarde in finančna sredstva, — tekoče spremljati gibanje poslovnih stroškov ter eventualna večja odstopanja sanirati z ustreznimi ukrepi. Skratka, zaključek je ta, da je naša delovna organizacija preteklo leto poslovala uspešno, kar je razvidno tudi iz naslednje tabele: v 000 Leto Leto Indeks 1977 1978 78/77 292.724 368.124 126 130.357 164.247 126 81.707 106.198 130 16.309 20.874 128 611 642 106 Celotni prihodek Dohodek Čisti dohodek Skladi in pospešena amortizacija Povprečno število zaposlenih intenzivneje pristopiti k racionalizaciji proizvod-neproizvodnih procesov s posebnim ozirom na DEMONSTRACIJA SEJALNIKA V TOZD Panonija je bila pred kratkim demonstracija strojev za setev, ki jih izdeluje zahodnonemška frima Becker, s katero bo TOZD Panonija podpisala pogodbo o skupnem vlaganju in kooperacijski proizvodnji. Vloga predstavništev se spreminja Vloga naših predstavništev je danes zelo pomembna. Z njihovo pomočjo lažje nastopamo na tržiščih drugih republik. Naša predstavništva so v Zagrebu (ki ima predstavnika tudi v Splitu), Beogradu (ki ima predstavnika v Nišu), Sarajevu in Skopju. Predstavništva imajo največ nalog na področju prodaje proizvodov naših TOZD. O problematiki predstavništev smo se pogovarjali s tov. Karlom Miklavcem, vodjem oddelka prodaje proizvodov v TOZD Inženiring, kamor spadajo predstavništva: »Nalog imajo predstavništva veliko. Da jih ne bi naštevali, ampak če zaokrožimo, lahko rečemo, da se njihovo delo začenja z razi- V naših predstavništvih je zaposleno naslednje število delavcev: Zagreb Beograd Sarajevo Skopje 7 9 4 5 skavo tržišča prek obdelave projektnih organizacij ter končno neposredne prodaje ali preko prodajnih služb TOZD. Posebej je treba poudariti delo s projektnimi in montažnimi organizacijami ter končnimi investitorji. Poleg teh so še posebne naloge, ki jih predstavništvom dajejo posamezne TOZD in pa sodelovanje z republiškimi in zveznimi institucijami. Končni cilj vseh teh nalog pa je pridobitev naročil. Tako pomagajo komercialnim službam TOZD pri prodaji proizvodov. Gotovo je takšen način nastopanja na tržišču edino pravilen, kar potrjujejo tudi dosedanji rezultati dela predstavništev. To nam omogoča, da naše proizvode prodajamo po vsej Jugoslaviji in da so vključeni v številne projekte.« Dosedanji način dela predstavništev je slonel na akviziciji, prav tako vseh izdelkov predstavništva ne morejo prodajati iz dveh razlogov: zaradi specifičnosti prodaje ali zaradi razprodanih kapacitet TOZD. Zato tudi ne moremo meriti uspeš- OPOMBE: 1. Plan prodaje je bil usklajen s posameznimi DO oz. TOZD v mesecu januarju. 2. Mesečni plan predstavlja eno dvanajstino letnega plana. 3. Zmanjšana realizacija v tekočem mesecu se mora poravnati v tekočem kvartalu. 4. Skupni plan DO EMOND zajema prodajo TOZD TEN v višini 80,000.000 din in TOZD ISO v višini 25,000.000 din. 5. V skupnem planu DO LIVAR je prodaja za TOZD LSNL, HVA v razmerju 70:30. 6. DO KLIMA, Celje v planu za leto 1979 še ni zajeta, ker je združevanje predstavništev še v teku. 7. Prodaja proizvodov TOZD SKIP in PANONIJA poteka zaradi specifičnosti proizvodov po dogovoru z TOZD INŽENIRING izven predstavništev. nosti dela predstavnikov samo po rezultatih prodaje, ker so se v nov način dela vključili dokaj pozno, na drugi strani pa so v letu 1978 pretežni del prodaje še vedno prevzemale prodajne službe posameznih proizvodnih TOZD. Če primerjamo vrednost prodaje v letu 1978 z letom 1977, lahko ugotovimo, da je skoraj za 35 % večja. To je bilo tudi vodilo za določitev plana za leto 1979, ki so ga v TOZD Inženiring sestavili skupaj s predstavniki TOZD, za katere predstavništva prodajajo izdelke. Tov. Miklavc je nadaljeval: »IMP bi vsekakor lahko na tržišču, ki ga pokrivajo predstavništva, dosegel dosti boljše rezultate. Vzroki, da tega ni, pa so: premajhne proizvodne zmogljivosti posameznih TOZD ali pa stališča posameznih TOZD, da naj predstavništva opravljajo le akvizicijsko dejavnost, medtem ko TOZD neposredno prodaja svojim kupcem. Res pa je, da smo na področju prodaje proizvodov storili korak naprej, ko smo sklenili Samoupravni sporazum o dolgoročnem združevanju dela in sredstev med našimi proizvodnimi TOZD in trgovinskimi organizacijami. Pri dogovarjanju proizvodnih TOZD s trgovskimi organizacijami so predstavništva odigrala pozitivno vlogo. Glavne osnove sodelovanja med podpisnicami samoupravnega sporazuma so naslednje: — skupna proizvodna politika — medsebojno usklajevanje in vodenje politike skupnega poslovanja — skupno načrtovanje razvoja REALIZACIJA PREDSTAVNIŠTEV ZA 12 MESECEV 1978 v 000 din PROIZVODNJA: TOZD TRAA 249.263 TOZD KP 70.676 DO LIVAR 37.643 DO PMI 21.754 TOZD TEN 20.329 TOZD TIO 19.680 TOZD ISO 2.214 421.563 MONTAŽA: 24.791 SKUPAJ: 446.354 — skupna odgovornost glede kvalitete opravljenih del — skupno prevzemanje rizika — enakopravna delitev skupnega prihodka V planu prodaje kot sestavnem delu samoupravnega sporazuma med IMP in trgovino predvidevamo za leto 1979 za 1,52 milijarde din pro- daje. Lahko zaključim, da prav samoupravno sporazumevanje s trgovino vnaša določene spremembe v dosedanji način prodaje tako komeri-calnih služb TOZD kot tudi predstavništev. ZDRUŽEVANJE PREDSTAVNIŠTEV Po vključivti Klime Celje v SOZD IMP so se začeli tudi pogovori o združevanju predstavništev. Tako je že vse dogovorjeno za predstavništvo v Skopju. Potrebno je najti nov prostor, in tako združiti dosedanji predstavništvi pod eno streho. Novi prostori naj bi bili veliki od 140 do 150 kv. metrov (dosedanji IMP 96 kv. metrov, Klima 58 kv. m). Tako bo prostorsko vprašanje predstavništva v Skopju dolgoročno rešeno brez posebnih dodatnih stroškov. Podobna rešitev pa je predvidena tudi za predstavništvo v Zagrebu. Korak naprej smo naredili tudi na tem področju. Če se ob tem pomudimo še pri nekaterih problemih predstavništev, naj na prvem mestu omenim dejstvo, da se moramo dokončno v okviru IMP opredeliti ali naj bodo predstavništva samo akviziterji ali pa naj tudi neposredno prodajajo. V dejavnost predstavnikov naj bi se vključile vse TOZD, ki naj bi se predvsem pri večjih objektih dogovorile za enoten nastop. Odprto je tudi vprašanje solidarnosti pri skupnem nastopanju. Priznati je treba, da posamezne JOZD glede na svoj proizvodni program uživajo na tržišču določene prednosti. Te TOZD bi morale biti bolj solidarne do tistih, ki tega nimajo. Premajhno je sodelovanje predstavništev pri izdelavi proizvodnih planov TOZD. Težave pri delu povzročajo tudi dolgi dobavni roki in neupoštevanje že dogovorjenih dobavnih rokov, neopravičeno visoke cene izdelkov posameznih TOZD ter spreminjanje že dogovorjenih prodajnih pogojev med letom, kar je že splošno znano. Za uspešno opravljanje že sprejetih obveznosti in bodočega hitrejšega vključevanja predstavništev v prodajo bi morali zaposliti nove delavce za posamezne TOZD in se dokončno dogovoriti za povračilo dejanskih stroškov. In kakšen naj bi bil bodoči razvoj predstavništev? Nanj lahko gledamo dokaj optimistično, to potrjujejo že sedanji doseženi rezultati. Lahko ugotovim, da se tudi odnos posameznih TOZD do predstavništev spreminja v pravo smer — razlog pa so doseženi rezultati. Da pa bi vse te želje uresničili, je odvisno od predstavništev, da s svojim delom in uslugami potrdijo zaupanje TOZD,« je zaključil tovariš Miklavc. PLAH PRODAJE ZA LETO 1979 v GOO N din REALIZACIJA ZA 12 MESECEV 1978 PO POSAMEZNIH PREDSTAVNIŠTVIH SEDEŽ TRAA KLIMA TIO IB DO DO v 000 din PREDSTAVNIŠTVA PROIZVODNJA Haribor LIVAR EMOND Beograd 225.629 BEOGRAD 150.000 55.000 11.000 9.000 55.COO 43.000 303.000 Zagreb 120.113 ZAGREB 80.000 29.000 7.000 6.000 30.000 45.000 197.000 Sarajevo 58.194 SARAJEVO 21.000 12.000 2.000 2.000 5.000 10.500 52.5CU Skopje 42.417 SKOPJE 25.000 14.000 6.000 3.000 10.000 6.500 64.500 SKUPAJ: 446354 SKUPAJ: 276.000 90.000 26.000 20*000 100.000 105.000 617.000 OBRAZ IZ KOLEKTIVA FRANC MERKUN Rodil se 1.10.1941-v Šentvidu, sedaj si je zgradil dom v Vižmarjih. 1. junija 1958 se je prišel učit k Elektrosignalu, po končani učni dobi se je tu tudi zaposlil. Danes je vodja gradbišča na kulturnem domu Ivana Cankarja v Ljubljani, kot operativni vodja pa vodi dela še na nekaterih drugih objektih v Ljubljani oziroma bližnji okolici. »Zanima me delo v opera-tivi. Mislim, da je jasno, da se problemi najlažje rešujejo na gradbišču. Obenem pa lahko spremljam napredek in se seznanjam z novimi materiali. To pa je tudi pogoj, da človek strokovno napreduje, v nasprotnem pa stagnira.« Vsakodnevno na gradbišču nastajajo problemi, ki jih je treba reševati. »Noben projekt ne more biti stoodstoten. Toda projekt je treba dobro proučiti in ga zasledovati, da tako že predvidiš, kje lahko pričakuješ težave. Ce je nadzorna služba na gradbišču, je reševanje težav mnogo enostavnejše, kot če je ni. Kolikšne težave imamo na gradbišču, je velikokrat odvisno od sodelovanja z operativo in nabavo materiala. Potrebno je predvideti, kaj bomo na gradbišču potrebovali. Vemo, da določenih materialov ni ali pa so zelo dragi in ni vseeno, kdaj jih naročimo.« Razgovoril se je. To so vprašanja, s katerimi se srečuje vsakodnevno in njihovo reševanje je njegova delovna naloga. »Ni tako pomembno, da je operativec stalno na gradbišču, pomembnejše je, da gradnji sledi vodilni monter. Najpomembnejša pa je organizacija dela. Delo lahko normalno teče, če so bile dobre predpriprave. Uspeh montaže je odvisen samo od organizacije dela. Ni vedno nujno, da je skupina na gradbišču številna, pomembnejše je, da lahko nemoteno dela. Delo mora biti pripravljeno. Monterji hitro izgubijo voljo, če vedo, da bodo morali popravljati.« Njegovo vsakdanje delo je delo z ljudmi. »Vsakemu takoj po prihodu povem, kakšen je red na gradbišču. Zahtevam, da na delo točno prihajajo. Če je kdo odsoten, mora pravočasno povedati, sicer se lahko zgodi, da zaradi odsotnosti enega cela skupine ne bo mogla delati. Najdejo se monterji, ki neradi delajo, ki včasih nalašč malo nagajajo. Včasih smo takšne pošiljali operativcu in ta je ukrepal — monter se je selil z gradbišča na gradbišče, z njim pa njegova slaba karakteristika. Toda ta metoda ni sprejemljiva. Mlad človek včasih stori malce neodgovorno kakšno napako in zakaj bi ga moralo to spremljati dokler bo med nami delal. Danes slab monter bo čez eno leto med najboljšimi. To pa lahko dosežemo edino, če se z njim po- govorimo. Vedno skušam poiskati vzroke, zakaj nekdo tako dela, ga prepričati, da ne ravna prav, mu vrniti občutek, da je potreben skupini, da storjeno napako lahko popravi. Pošiljanje delavcev na disciplinsko ni rešitev. Obstoji velika nevarnost, da nekomu naredimo krivico, ki je ni lahko popraviti.« S problemi discipline se srečujejo na sejah disciplinske komisije, katere predsednik je v tem mandatnem obdobju. Sodeluje tudi pri delu sindikalne organizacije in je član njenega izvršnega odbora. Pogovarjala sva se v njegovi pisarni na gradbišču kulturnega doma Ivan Cankar, kjer tečejo pripravljalna dela za začetek montaže. »Dela bo* veliko. Računamo, da bodovmorale biti na gradbišču 2 ali 3 skupine za »moč« in ravno toliko za »luč«. Problem pa bo dobiti monteije. Gradbišče je v Ljubljani. Ni terenske. Monterji bodo na montažo prihajali od doma in ob dveh bo večina želela domov. Že danes pa je jasno, da bomo morali delati nadure. Tu pa bodo težave. Želim, da bi na gradbišče prišli dobri vodilni monterji in monterji, ker je potem težav mnogo manj.« Dobrega monterja si želi vsakdo. Toda treba je tudi marsikaj storiti, da delavci vedo, kaj in kako naj delajo. »Dela morajo biti normirana. Mi imamo skupinske norme. Včasih bi bile boljše norme za vsakega posameznika, a tudi te imajo svojo slabo stran. So dela, ko mora delavec veliko delati, norme pa ne doseže. Zelo pomembno je, da so norme točno in pravočasno obračunane. Nihče nima pravice jemati monteiju zasluženega denarja. Zdi se mi, da tolikšne razlike v osebnih dohodkih med delovnimi organizacijami le ne bi smele biti. Običajno tisti, ki ima nekoliko nižje osebne dohodke pa drugače bolje skrbi za svoje delavce. Mogoče se še premalo zavedamo, kakšen vpliv imajo na delavčevo delo ravno te stvari.« Doslej je vedno delal na terenu, a prav daleč še ni bil, razen v letih 1965, 1966 in 1968, ko je delal v Zahodni in Vzhodni Nemčiji. »Strokovno sem na tem delu pridobil, ker sem delal več kot samo elektriko. Srečeval sem se z materiali, kijih pri nas ne uporabljamo, spoznaval pa sem tudi kvaliteto ostalih materialov, organizacijo dela ter mehanizacijo in orodja, ki jih uporabljajo. Da monterji lahko delajo, morajo imeti tudi dobra orodja, dobre pripomočke. Na žalost imamo tudi še take, ki se tega otepajo, ker nočejo prevzeti odgovornosti zanje.« Ob delu mu časa za dom in družino skoraj ne ostane. »Če je treba delati dlje, pač delam. Žena me razume, otroka tudi. Ker je tudi ona zaposlena, smo pri nas bolj malo doma. Zato pa je treba »proste« ure čimbolj izkoristiti za delo na vrtu in okrog doma.« Zopet sva se vrnila k delu, se pogovarjala o obveščanju in drugih problemih. »Vodilni monter je dolžan prenesti vse informacije delavcem, ne pa jih držati zase. V skupinah, kjer so delavci dobro obveščeni, je problemov manj, storilnost je večja.« Tako je torej njegovo delo. Natančen, a vedno človeški 'odnos do sodelavcev, bogato strokovno znanje in organizacijske sposobnosti so lastnosti, ki jih človek odkrije v njem že ob prvem, pa čeprav bolj bežnem, srečanju. T. Š. • TOZD OV Nova mehanizacija Ob koncu februarja začenja gradnja plinovoda Anhovo — Nova Gorica. Na tem gradbišču bodo prvič monterjem »pomagali« štirje buldožerji, ki so prirejeni za dvigovanje cevi. Buldožerji lahko premagujejo strmine do 35 stopinj in bodo po težko dostopnih terenih tudi za pomoč pri prevozu cevi in opreme. Voznike so v avto-parku TOZD OV poiskali med domačini delavci in jih usposobili za vožnjo buldožerjev. Cena buldožerja je okrog 900 tisoč din, izdelali so jih v tovarni 14. oktober v K ruševcu. Za prevoz buldožerjev z gradbišča na gradbišče pa so kupili tudi posebne prikolice. Nova pridobitev sta tudi dve Tatri z dvigali, ki lahko dvigneta 8 ton. Poleg moči dvigala je nujna prednost tudi-velika gibljivost, saj dnevno lahko pomagata na več sorazmerno oddaljenih gradbiščih. Vodja avtoparka tov. Rafael Drašler pravi, da se bo sedaj polovica avtoparka preselila v Novo Gorico. Še pred začetkom del pa morajo preseliti vse potrebno na traso. Poleg buldožerjev še garderobne prikolice, agregate in traktorje. Razmišljajo tudi o nakupu manjšega avtobusa za vsakodnevni prevoz monterjev z gradbišča do stanovanj, ki bodo tokrat sorazmerno oddaljena od gradbišča plinovoda. Takole bodo buldožerji pomagali monterjem Buldožerje — prirejene za dvigovanje bremen so izdelali v 14. oktobru iz Kruševca Jožetu Žofu v spomin Našo temeljno organizacijo je zagrnila velika žalost. Smrt nam je vzeja še enega sodelavca. Globoko smo pretreseni nad resnico, da te ni več, dragi naš Jože! V imenu našega kolektiva izražam tvoji družini in svojcem najglobje sožalje. Vemo in čutimo, da smo izgubili dobrega prijatelja j in tovariša. Tvoje delo je i veliko in bo ostalo med : nami kot zaklad in izroči- j Ib, s katerim si dokazal, da tudi brez rednih šol človek zmore mnogo. Ta huda izguba je v tem letu za našo temeljno organizacijo že četrta po vrsti. Danes, ko živimo mirno in neodvisno življenje in ko vsakodnevno urejamo in poglabljamo naše medsebojne odnose, si nas prav v tem času nepričakovano zapustil. V.svežem spominu je pred nami še dan, ko si prvič stopil v naše vrste. Bilo je julija 1963, torej pred 15 leti. Pričel si z delom kot nekvalificirani delavec. Spominjam se, ko si mi ob sprejemu na delo dejal: »Ne ustrašim se nobenega dela, bodite v to prepričani!« Verjel sem, in to si nam neštetokrat dokazal. V vseh nas, ki smo imeli priložnost, da neposredno in osebno spoznamo tvojo delavnost, se te spominjamo, kot tovariša, ki si opravil vrsto zahtevnih nalog in s tem prispeval k našemu skupnemu razvoju in uspehu. Delavec, kakršen si bil, si se v zadnjih letih opravičeno povzpel med ostale kvalificirane monterje specialiste. V tem mesecu pa smo ti uradno priznali delovno mesto vodilnega monterja. Hitel si in opravljal nalogo za nalogo kot da bi vedel, da se ti čas izteka. Vemo, da si pred časom komaj za las ušel smrti v železniški nesreči ob prihodu na delo. Takrat je bilo življenje močnejše. Zdi pa se, da so posledice terjale svoje. Med delom si naenkrat izgubil moči. V nekaj urah borbe je smrt prejela svoje. Toda delo, ki je ostalo za teboj, je pouk za naše nadaljnje življenje, za katerega se moramo naprej boriti. Samo nekaj mesecev te je ločevalo od časa, ko bi dopolnil 31. leto življenja. Tebi to ni bilo usojeno. Bolečina je huda, vsi se je zavedamo, toda življenje ostaja močnejše, ker ga moramo naprej živeti brez tebe. 15 let smo skupaj delali. Bil si naš in v naših srcih to ostaneš. ANTON KLANČAR Vest o prometni nesreči nas je presenetila. V dneh, kosi ležal v bolnišnici, smo preživljali s teboj v tihem upanju, da bo življenje zmagalo. Vsi napori sodobne medicine in tvoja želja, da bi se ponovno vrnil med nas, so bili zaman. Tvoje telo je omahnilo in nisi dočakal 33. rojstnega dne, dan polne moške zrelosti, katerega si želel proslaviti v sreči in radosti 5. januarja. Luč tvojega mladega življenja je za vedno usahnila. Odeti v žalost se spominjamo časa izpred šestnajstih let, ko si prišel v naš kolektiv kot vajenec. Uspešno si zaključil šolanje, pridobil si znanje in poklic. Postal si naš sodelavec in z radostjo mladega človeka opravljal delo in naloge v naši TOZD. Vrsto let si delal v Zvezni republiki Nemčiji. Dokazoval si visoko vrednost in sposobnost kvalificiranega monterja ogrevalnih naprav, V času svojega dela v inozemstvu nisi nikdar pozabljal dolžnosti in obveznosti do matičnega podjetja. Ljubezen do rojstne vasi in domovine te je nenehno spremljala ob delu. Letos spomladi si se vrnil v domovino ter začel delati na montažah. Pred seboj si imel še veliko lepih življenjskih načrtov. Polna vrednost delovnih izkušenj, tovarištvo in smisel za prave, iskrene medsebojne odnose, so te uvrščale med zanesljive in dobre delavce. Toda prišel je usodni trenutek. Po končanem delu, na poti domov, si v prometni nesreči utrpel poškodbe. Posledice so bile hude. Tvoje telo jih ni preneslo. Zapustil si nas za vedno. Naj ti bo lahka domača zemlja! Spomin na Jožeta Božiča Dne 28. marca 19^9 mineva eno leto, odkar nas je zapustil Jože Božič, upokojen vodilni monter vodovodnih inštalacij. Čas hiti, a spomin na minule dneve, katere smo prebili skupaj, bodo večno ostali, kot bolečina, da si nas prezgodaj zapustil. Hvaležni smo ti za vse, kar si za nas storil, spominjamo se te s spoštovanjem. Hvala vsem, ki obiskujejo tvoj prerani grob. Sodelavci 1MP PM1 MARIBOR Vsem, ki so planinci, ali pa bodo to postali, predlaga Planinsko društvo 1MP OKVIRNI PROGRAM IZLETOV IN PRIREDITEV V LETU 1979 mesec 1. Spominski pohod na Stol 2. Črnuče—Rašica—Mengeška koča II. II. 3. Polhograjski dolomiti III 4. Zasavska pot (13 postojank) III.—VII. 5. Spominski zimski pohod na Porezen 25. marca 6. Zimski spominski pohod na Snežnik 11. III. 7. Javornik—Col (srečanje) 15. aprila 8. Pohod »Ob žid« 12. maja 9. Spominski pohod na Blegoš 6. maja 10. IX. tabor plan. Ijublj. območja na Kaliču 20. maja 11. obisk Golice in Javorniškega Rovta V. 12. Dobrča—Stol VI. 13. Kališče—Storžič—Kriška gora VI. 14. Snežnik 22. VII. 15. Tradicionalni pohod na Triglav od 3.—5. avgusta 16. Savinjske in Kamniške Alpe VII.—VIII. 17. Dan planincev Slovenije 9. IX. 18. Izlet v neznano 12. oktobra 19. Lubnik X. 20. Gremo v... določimo naknadno XI. Upravni odbor PD IMP si pridržuje pravico, da lahko datume spreminja ali določa sproti glede na prilike in vreme, kar bo objavljeno interno in tudi v Glasniku. Ker smo na občnem zboru društva obljubili, bomo naše poti podelili v tri stopnje, ki dajo slehernemu možnost, da se odloči za sebi pri- merno smer. Tako spadajo med najlažje poti, kamor greš lahko v »domači« obleki, za družine in novince, navedbe krajev pod št. 2,3,7,8,10 in 17. Druga stopnja težavnosti, ki zahtevajo dobre čevlje, malo druge planinske opreme in sposobnosti za daljšo hojo so smeri pod štev. 4, 14, 18, 19 ter 11. Ostale poti pod št. 1, 5, 6, 9, 12, 13, 15, 16 pa zahtevajo že primemo planinsko pripravljenost. Kot je že navedeno, imamo za cilj, da opravimo zaokrožene poti s končnim ciljem in tako primerno pot ima PD Zagorje od Kuma do Kumrovca. To Zasavsko smer bi opravili po etapah od marca do julija. Drugi pa nadaljujemo Slovensko planinsko transverzalo v smereh pod št. 12 in 16, to večinoma zahtevno pot moramo opraviti poleti, naslednje leto pa vzamemo drugo skupino gora. MNOŽIČNO V NARAVO Naše planinsko društvo izpolnjuje obljubo, da ho organiziralo mesečno po več izletov \ naravo. Tako imamo 11. marca kar dvoje možnosti: ob 9. uri iz Vižmarij, pri »Jelenu« na Slavkov dom — Grmada—Polhov Gradec, od koder se bomo vrnili domov ob 14.45. Na tej in ostalih poteh se lahko priključijo tudi drugi, čeprav niso člani PD, da bodo v naši družbi spoznavali naravo in ji postali zvesti. 11. marca pa gredo planinci na zimski pohod proti Snežniku, ki spada v okviru spominskih pohodov. Za pot je treba biti primerno pripravljen zaradi snežnih razmer. O podrobnosti bomo udeležence pohoda še obvestili. 18. marca bomo začeli izlet v Jevnici, kamor se bomo odpeljali z vlakom iz Ljubljane ob 6.35 in po prihodu stopili na hribovske steze proti Jančam, ter s tem začeli izpolnjevati obljubo, da v pol leta opravimo Zasavsko pot mimo 13 domov z žigi. Tako bi v 5 — 7 dneh skupno prehodili najlepše hribovje Zasavja in si prislužili lepo značko ter zadovoljni zaključili to smer. Pot ni naporna, bo pa precej hoje. Je primerna tudi za novince in družine s šolo obveznimi otroki. Vabljeni vsi, ki želijo biti v naravi. PLANINSKA OBVESTILA Vsi, ki smo že kdaj prenočevali na Kredarici, poznamo razmere v domu, ki so zelo slabe, zato še že nekaj let govori o gradnji novega doma. Zato moramo letos planinci stopiti v akcijo za dosego tega načrta, ki pa zahteva dosti sredstev. Zato so pri Planinski zvezi Slovenije sklenili, da bi planinci poklonili za izgradnjo doma svoje obveznice posojila za ceste. Tej akciji se bomo priključili tudi v IMP, ne glede na to, če je kdo član društva PD ali ne. Te obveznice bi pri nas pošiljali tov. Mariji Jelačič, TOZD TEN, Vojkova 58 Tekmovanje v veleslalomu in tekih Nov način, večja množičnost, boljši rezultati, to so zaključki zimskega tekmovanja v SOZD — IMP, ki je bilo 10. februarja v Kranjski gori. DO Livar — pokrovitelj tekmovanja SOZD IMP v veleslalomu in tekih na smučeh. Igre je otvoril glavni direktor DO LIVAR, tov. Valentin Mendiževec, ki je tudi zaželel vsem nastopajočim športni uspeh in prijetno počutje. S tekmovanj, ki so jih organizirale DO v SOZD — IMP, so se v zaključni del zimskega tekmovanja uvrstili predstavniki vseh 8 DO in DS SOZD IMP. Ene s številnejšo, druge z manjšo ekipo, ene s favoriti, druge brez. No, na srečo se je tudi vreme toliko izboljšalo, da so člani SK Novinar nemoteno izvedli tekmovanje do kraja, pa čeprav niso vsi nastopajoči prišli skozi cilj. Pa tudi vseh prijavljenih ni bilo na start. Če pa ocenimo skupaj tekmovanja v DO in SOZD IMP, se nam pokažejo razveseljive številke in podatek, daje tudi v SOZD IMP množičnost in kvaliteta v tem lepem zimskem športu. P osebnost je tokrat tudi dvakrat dosežen isti čas v kategoriji VSL moški nad 40 let, pa tudi v ostalih kategorijah je bila konkurenca zelo kvalitetna, saj so minimalne časovne razlike dokaz temu. Tudi uvedba ekipnega seštevka je nov motiv za aktiviranje novih članov in članic v DO. DO EMOND letos najuspešnejša in z najpopolnejšo ekipo, zato tudi uspeh ni izostal. Tudi predlog za pokrovitelja zimskih iger v letu 1980 so z veseljem sprejeli. Povedati pa je še treba, da je pokrovitelj DO LIVAR nagradila s kolajnami prve tri uvrščene v vsaki kategoriji in tudi za pokal za najuspešnejšo ekipo DO je predal tov. Mendiževec v imenu pokrovitelja. Najlepše pa je spominsko darilo, izdelek livarjev, ki ponazarja delavca — livarja pri ulivanju, ki so ga prejele vse DO in DS SOZD IMP. Pohvalo pa zaslužijo vsi, ki so sodelovali pri organiziranju in tehnični izvedbi iger ter propagande v Kranjski gori. Vsem članom SOZD IMP želimo še mnogo snežnih dni, zbranim pa veliko uspeha na občinskih in mestnih tekmovanjih ter na SIG 79 od 1.3. do 3. 3. 1979. REZULTATI TEKMOVANJA Veleslalom: Moški do 33 let Uvrstitev Ime in priimek DO Čas 1. Andrej Zafred PMI 0:50,85 2. Niko Ojtel EMOND 0:51,27 3. Vojko Horvat KLIMA 0:52,32 4. Borut VVildmann LIVAR 0:52,49 5. Jože Širaj EMOND 0:53,19 Moški od 33 do 40 let Uvrstitev Ime in priimek DO Čas 1. Miha Šmuc PROMONT 0:51,61 2. Ervin Puh PMI . 0:52,26 3. Alojz Šafarič IZIP 0:54,36 4. Janez Vodenšek LIVAR 0:54,78 5. Marjan Izda IKO 0:55,06 Moški do 40 let Uvrstitev Ime in priimek DO Čas L—2. Jože Naglič IZIP 0:41,05 L—2. Alojz Štrucelj IZIP 0:41,05 3. Ivan Ferjančič KLIMAT 0:41,15 4. Rudi Ceršak 5. Alojz Ogrič Ženske nad 30 let Uvrstitev Ime in priimek IZIP KLIMAT DO 0:42,02 0:45,28 Čas 1. Hermina Rusjan PMI 0:47,83 2. Breda Frank PMI 0:49,04 3. Ivanka Košorok IZIP 1:17,67 Ženske do 30 let Uvrstitev Ime in priimek DO Čas 1. Marta Mrak PROMONT 0:49,93 2. Mirjam Jemec DS SOZD 0:54,35 3. Marta Štiglic PMI 0:55,81 4. Ida Vodnik IKO 0:57,13 5. Ansa Bizjak PROMONT 1:06,96 6. Zdenka Gasparič PMI 1:41,60 TEKI Moški nad 40 let Uvrstitev Ime in priimek DO Čas 1. Jereb Emil KLIMAT 12:31,05 2. Dovč Miha LIVAR 13:57,82 3. Borec Janez PROMONT ’ 14:26,67 4. Lah Tone EMOND 14:30,02 5. Oltra Marjan LIVAR 18:41,67 Moški od 33 do 40 let Uvrstitev Ime in priimek DO Čas 1. Oven Anton EMOND 9:34,43 2. Hren Friderik IKO0:09,65 3. Alič Ivo PROMONT 1 10:28,21 4. Hribar Rihard EMOND 10:51,43 5. Šmuc Miha PROMONT 11:53,24 Moški do 33 let Uvrstitev Ime in priimek DO Čas i. Vidmar Marjan EMOND 17:27,31 2. Bajt Branimir KLIMAT8:58,06 3. Velikanje Stanko KLIMAT 19:20,51 4. Sušnik Ciril KLIMAT 20:01,17 5. Tavčar CVeto EMOND 21:03,22 Ženske nad 30 let Uvrstitev Ime in priimek DO Čas L' Jurša Majda EMOND 13:44,97 2. Jelačič Marija EMOND 13:51,85 Ženske do 30 let Uvrstitev Ime in priimek DO Čas 1. Horvat Šarika IKO 14:31,40 2. Kramarič Neža PMI 15:39,55 3. Mrak Marta PROMONT 17:47,69 4. Frank Breda PMI 19:33, 22 5. Pucelj Sonja LIVAR 22:41,67 UVRSTITEV EKIP ZA POKAL DO LIVAR Ivančna gorica Točke L mesto DO EMOND 445 2. mesto do PMI Maribor 400 3. mesto do KLIMAT 340 4. mesto DO PROMONT 315 5. mesto DO IZIP 230 6. mesto DO LIVAR 185 7. mesto DO IKO 160 8. mesto DO KLIMA . 70 9. mesto DO SOZD 45 Vsem delavkam SOZD IMP čestitamo ob 8. marcu — dnevu žena z-------------\ ŠPORTNIKI PANONIJE NAJBOLJŠI Nimam cvetja zate, draga mama, podarim Ti lahko le smehljaj. Danes "pasem kravice", jutri pojdem v šolo in pojutrišnjem poskrbim zate, če boš sama. Sama pa ne boš nikoli, ker sem jaz s Teboj. In tudi danes sem ob Tebi, ko praznuješ. Čestitam Ti. Hvala za vse, kar mi daješ in kar mi želiš dati. ČESTITKA »______________ Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Športniki IMP — TOZD Panonije so bili v letu 1978 najboljši med delovnimi organizacijami soboške občine. Na »Športnem utripu 78« so dobili pokal v trajno last, saj so ga osvojili tretje leto. Tekmovali so moški v streljanju, kegljanju, šahu, rokometu, nogometu, plavanju. Tako so člani v strelski ligi osvojili prvo mesto, v šahu tretje, v nogometu prvo (med 25 ekipami), v rokometu tretje, v odbojki prvo,' v kegljanju tretje, v streljanju tretje, v plavanju tretje mesto. Ženske so tekmovale v odbojki (tretje), v streljanju (tretje), v kegljanju (tretje). Poleg tega pa so naši predstavniki in predstavnice dobile medalje kot posamezniki. Novi pokali bodo tako krasili vitrino v naši jedilnici. Čestitamo! F. KUHAR X__________________________________________) REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Žreb je nagrade takole razdelil: 1. nagrada: SILVA MAROLT (DS IKO) 2. nagrada: JOŽICA VALJAVEC (DS PROMONT) 3. nagrada: BOŽA SLUGA (DS LIVAR) 4. nagrada: ANGELA BOŽIČ (TOZD TIO) 5. nagrada: MARIJA KUPLJENIK (DS PROMONT) Čestitamo! NOVOLETNO : 0 EF° NAŠ HOiI< Si? v inu DUtAOVNlUl »0*f6l0«tAF “s k H 1 B • R. 0 V 0 D A “noJ) 5 O e. 0 A * ir e R. « o 1 s KfiAl 'ivBAtAJ ^SnPAom T pg R L A/ D 1. V E gs 't £ fcoa 6 SPCr*y M ! Z M O A i i&j >4 rir M 1 T A ir A 6- A isa>v r—1 e. ;fl H 7 k 0 -* B A > A C 1 KM ESDcIr il i M A '« D. 0 >k Z i 3 P r»‘4 e ! m IP v A K x> L E M E K. SK £ A. p C A 6 U A/ D ’ T A T t ™cDži ud IE » L A H 0 *~e i L Sl ?o T ksH>e i !o p k L A “S >0 K. L i 60 [} L I v A (L £mi A pl ? E A T fl L “T N 3i P E k 1 r k A s A Tš, S d ič O “4 K M i k A *. DO >«. r T M A iona M A R. A >T B. SS" >L E M A 6. r xf>u 5 p]t 3 0 v o v" 0 ; L E T <3>'1 IMF