12. štev.
December. — 1887.
Letnik X.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold.,
za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravničtvc je v hiši „Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov",
Poljske ulice št. 10.

Sgpro vsem svetu pripravljajo se otroci katoliške cerkve, dabi vredno ^obhajali petdesetletnico mašništva sv. očeta L e o n a XIII. Vse oči so obrnjene v Rim, otroška ljubezen ter visoko spoštovanje do častitljivega očeta vesoljnega sveta krščanskega nam ukazuje pričakovati slavnosti, ka-koršne še nikdar nij bilo Vzvišen, mogočen stoji pred vsim svetom sv. oče. Knjige in časniki, zlasti katoliški, proslavljajo nenavadne darove njegovega duha, njegovo visoko modrost in velikansko delovanje. Zvesti branitelj sv. vere ima svoje oči vedno obrnjene na to, da se ona utrdi; poln zaupanja na pomoč iz nebes, opominja vernike k zvestemu češčenju premogočne pokroviteljice kristijanov; prijatelj pravih vednosti obdaja njih kraljico, sv. theologijo po skolastičnih študijah z novim bliščem; bistrim okom svojim spozna v načelih asiškega svetnika ono sredstvo, po kojem naj bi se svet iz socijalnega pogina vzdignil do časne in večne sreče. Po kateri koli strani si ogledujemo njegovo delovanje, povsodi nabijamo Leona XIII. velikana.
Naloga tem vrsticam nikakor ne more biti, visoki pomen sv. očeta vsestransko pred oči postaviti; namen našega lista je edini ta, da o priliki zlate maše Leon a XIII. označimo skrb sv. očeta glede svete glasbe. Kar je Leon XIII. v tej zadevi storil, nij malo. In dasi tudi je naša razprava borna in nepopolna, naj nadomesti, kar ji manjka, blaga volja. Neukretna roka sicer toliko lepega venca ne more splesti, kakor umetna, a vonjava je vendar pri obeh enaka, če so v oba venca povite enake lepe dišeče cvetlice. In prav ta vonjava, ki nam iz življenja sv. očeta nasproti puhti, je, katero ponudimo svojim čitateljem.
Če sv. oče besede kraljevega pevca „skrb za hišo tvojo me razjeda" na-se obračati smejo, če so bili zmiraj in so še zdaj za notranjo in zunanjo olepšavo hiše božje vneti in vzor vestnega spolnovanja sv. obredov in rubrik: po-
m

tem se tudi nihče ne bode čudil, ako Leona XIII. spoznavamo iskrenega prijatelja in marljivega pospeševatelja prave cerkvene glasbe in cerkveno-glasbene reforme.
Kakor je bila papežem skrb za dostojno sv. glasbo, zlasti za edinost gregorijanskega petja zmiraj pri srci, bila je tudi Leonu XIII., kateri se je koj prvo leto svojega papeževanja na njo oziral. Kmalu potem ko je bil povzdignjen na prestol sv. Petra, izšel je v Reznu antifonarij in psalterij kot nadaljevanje že izdanih avtentičnih koralnih knjig. Sv. oče se niso premišljevali, marveč so takoj 1. 1878. novo delo s posebnim pismonfavtentičnim spoznali in je zlasti „visokočastitim škofijstvom in vsim onim možem, ki imajo „skrbeti za sveto glasbo, priporočali, ozirajoč se posebno na to, da bi se po-„vsodi in v vsih škofijah, kakor v drugih določbah za sv. liturgijo, tako tudi „pri petju eden in isti način rabil, kakor ga rabi rimska cerkev". V enakem smislu govori tudi imenitni dekret, ki so ga sv. oče izdali 10. aprila 1883. o priliki zbora areškega. Tri dni po razposlanem zgoraj navedenem pismu sprejeli so sv. oče vrhovnega predsednika nemškega „Cec. društva", dr. Fr. Witta v avdijenci in ga odlikovali se sledečimi besedami: »Veliko zaslug ste si pridobili za reformo cerkvene glasbe; z novega Vas moram navduševati za to delo in želim, da se reforma čedalje bolj razprostira po vsih škofijah". Leta 1880. ustanovila se je toliko pomenljiva „Scuola gregoriana", za katero se je Leon XIII. živahno zanimal. Ko se mu je naznanilo, da se šola odpre, pripisal ji je takoj dar 1.075 lir na leto, ter ji obljubil svoje pokroviteljstvo in svojo pomoč. Vkljub mnogim agitacijam proti gregori-janski šoli, odprla se je vendar 4. novembra, kar je sv. očeta tako razveselilo, da so ji zopet poslali 500 lir podpore. Ob raznih prilikah je povdar-jal za cerkveno glasbo tolikanj imenitno bulo Benedikta XIV.: .,. . . Annus, qui hunc vertentem annum", katera ima brž v prvih stavkih pomenljive besede: »Želimo, da bi se oni, kateri v Rim prihajajo, ne vračali pohujšani po naših šegah, marveč domu prinesli spodbudo in izgled čednosti". In prav iz tega vzroka podpira Leon XIII. z besedo in novci gregorijansko šolo, katera bi brez njegove pomoči nikdar ne bila zagledala belega dne. Čestokrat je izrazil svoje prepričanje, da bi preustroj cerkvene glasbe moral po vsem svetu velikansko napredovati, da se le posreči, v Rimu vzoren pevski zbor ustanoviti, in tako v sredi krščanstva častitljive tradicije nekdanjega krasnega cerkvenega petja pomladiti. Prav zato se tudi v oficijelnem potr-dilnem dekretu gregorijanske šole 1. 1882. posebno povdarja misel in želja, naj bi ona bila „ vesolj ni katoliški cerkvi v korist". V pismu od dne 4. febr. 1882. 1. izraža se Leon XIII. zopet, da sledeč izgledom svojih sprednikov, nič bolj ne želi, kakor da se sv. glasba temeljito preosnuje, in da k temu koncu vsim skladateljem zlog slavnega Palestrine v posnemanje priporoča.
Toda Leonova očetovska skrb ne obsega le bližnje kraje, marveč sega tudi daleč čez morje. Mnogokrat se je pokazalo, kako da mu je pri srci ameriško „Cec. društvo", ki ga je tudi s tem odlikoval, daje njegovega mno-gozaslužnega predsednika J. Singenbergerja imenoval vitezom reda sv. Gregorija. Enako je tudi Areškemu kongresu, ki seje bil meseca septembra 1882. zbral
v slavo Gviclonu Areškemu in v zboljšanje liturgičnega petja, poslal apostolski blagoslov ter po končanem zboru njegovo deputacijo slovesno zaslišajoč, jo z ognjevitimi besedami spodbujal k zboljšanju cerkvene glasbe.
Konci leta 1884. prišel je za Italijo preimenitni iz 23 členov obstoječ „Regolamento", v katerem je vsled želje sv. očeta in z njegovim posebnim potrjenjem zaznamovana cela vrsta cerkveno - glasbenih razvad, nahaja navedla, po italijanskih cerkvah. Ob enem se je tudi predlagalo in so se sredstva jočih se kako bi se dala v Italiji propadla sv. glasba zopet povzdigniti. Vsled tega „Regolamenta" se morejo po nekaterih škofijah že dobri vspehi zabilježiti.
S kakošnim veseljem da se sv. oče zanimajo za cecilijansko petje, dokazuje tudi to, ker so letos za procesijo S. R. Telesa pri cerkvi „ Marij i angelski" sami izbrali gregorijansko šolo pevskim zborom. Lahko bi našteli še mnogo pripoznanj do „Cecilijinih društev", mnogo odlikovanj zasluženih cerkvenih glasbarjev, n. pr. F. X. Haberla, Dom. Pothier-a, Konen-a, Stehle-ja i. dr.; toda opomnimo le še na to, da sv. oče marljivost za dostojno cerkveno glasbo kaj radi z duhovnimi milostmi obdarujejo, in da so udom „Cecilijinih društev" bogat zaklad sv. odpustkov odprli. Tako je toraj Leon XIII. kot vzvišeni pokrovitelj sv. umetnosti v kratkem času svojega papeževanja mnogokrat pokazal, kako zelo da mu je pri srci sv. glasba, liturgično petje. Vsako priliko je porabil, da je povdarjal važnost „Cecilijinega društva" glede zboljšanja cerkvene glasbe; z besedo in v dejanju podpiral je sv. reč, vedno z novega opominjal in navduševal, da naj se držimo te poti, po kateri hodimo, da se nikar ne smemo bati ne truda, ne žrtev, ako hočemo Najvikšemu „čisto žrtvo glasbe in petja pri službi božji v dar prinesti".
Po vsi pravici se prijatelji sv. glasbe raznih dežela in jezikov pripravljajo na preimenitni praznik, ki ga bodo obhajali sv. oče prvi dan novega leta. Smemo li mi zaostati? Ne, nikakor ne! Dasi tudi nij mogoče, svetu sijajno pokazati svojih čutil, vendar
hVaLežnl sLoVenskl CeCILIjanCI Iz poLnega srCa kLIčejo zLatoMašnlkV LeonV:
sLaVa, sLaVa!
Petje pri čč. oo. Benediktinih v Sekovi na Gorenjem Štajerskem.
P. Angelik Hribar.
(Dalje.)
Večinoma vse koralno petje spremlja na novih orglah prav spretno v. č. P. Alban O. S. B. (učenec je bil Lipskega konservatorija). Čudil sem se, kako je mogoče mu tako gladko in pravilno spremljati koralno petje, ko u
imel pred sabo druzega, kakor goli koral; čudil sem se mu še bolj, ker je tako hitro transponiral iu ob enem dobro harmonizoval, tako n. pr. drugi ton (tonus hijpodorieiis) leži nizko, mora se za terco ali kvarto viši trausponirati; peti ton tonus hjdicus), sedmi ton (tonus mixotydicus) ležita precej visoko, morata se za sekundo, terco ali za kvarto niži transponirati (preložiti) itd.
Veliko, veliko bi se dalo še pisati in razlagati, kar sem videl in slišal; pa kaj bi pomagalo, če bi še toliko pisaril o koralu; korala se moramo ne samo učiti iz knjig, ampak tudi slišati, kakor so mi rekli mig. kne-zoškof 10. okt. 1886. Zatoraj svetujem tudi jaz: „Kdor se hoče temeljito učiti korala, naj se poda tudi tje, saj ne stane toliko stroškov po železnici. Posebno svetujem vsakemu neprijatelju koralnega petja, naj se tje poda in stavim, da nikdar več ne bo nergal zoper koral; spreobrnil se bo, kakor se je Savi v Pavla.
Knjige pa sledeče svetujem: a) Magister choralis spisal Franc Ksaver Haberla. Tiskal in založil Fr. Pustet. (Dobi se v kat. bukvami v Ljubljani.)
b)	Der Gregorianischer Choral, seine urspriingliche Gestalt und geschichtliche Uberlieferung von Dom. Josef Pothier, iibersetzt von P. Ambrosius Kienle, O. S. B. Tournay, Druck und Verlag der Gesellschaft S. Jean L'evang. De-sclee, Lefebure et Cie. (Naroči se v kat. bukvami v Ljubljani, velja 3'50).
c)	Choralschule von P. Ambrosius Kienle, O. S. B. Freiburg in Breisgau Herder'sche Verlagshandlung 1884, (velja 2 mark), d) Choral Liturgie. Von einem Benediktinermonche des Klosters St. Martin zu Beuron. Schafhausen. Verlag Hurter'sche Buchhaudlung 1865. (Naroči se lahko v kat. bukvami v Ljubljani). Te štiri knjige, dragi čitatelj! najprvo premisli in potem pa se še podaj v Sekovo k čč. oo. Benedektinom koralnega petja učiti in ga poslušati, potem boš zamogel lahko reči: zdaj pa vem, kaj je koral in kako se mora peti.
Enega ali druzega bi vtegnilo zanimati dispozicija novih orgel, katere je postavil pretečeno leto gospod Schlimbach iz Wiirzburga v proštijski in farni cerkvi v Sekovi. Spremenov imajo 24 in so sledeči:
I.	Glavni stroj. 1) Principal 8', 2) Quintaton 16', 3) Gamba 8', 4) Gemshorn 8', 5) Hohlflotte 8', 6) Gedeckt 8', 7) Octav 4', 8) Rohrflotte 4', 9) Cornet čveternat, 10) Trompete 8'.
II.	Vrhovni stroj. 11) Principal 8', 12) Lieblich gedeckt 16', 13) Sali-licional 8', 14) Dolce 8', 15) Flotte 8', 16) Gedeckt 8', 17) Octav 4', Flotte 4', 19. Mikstura trojnata.
Pedal. 20) Subbass 16', 21) Flotenbass 16', 22) Violon 16', 23) Vio-loncello 8', 24) Tuba 16'.
O teh orglah moram se hvalno izreči. Intonacija vseh spremenov je prav dobra. Posebno lepi so spremeni: Salicional, Dolce, gamsov rog, Gamba t različne flavte, Principal druzega manuala. Prav poseben vtis naredi sestava vsih osem čevljev dolgih spremenov druzega in posebno prvega manuala.
Na teh orglah je mogoče veliko lepih kombinacij napraviti, pa tudi na manjših je to mogoče. Naj sledijo tu memogrede nekatere take kombinacije:
A.	Prav prijetni spremeni: 1) Dolce 8' in Cello 8', 2) Gamba 8' in Cello 8', 3) Salicional 8' in Violon 16' s pedalnim sklepom.
B.	Nežni spremeni. 1) Salicional 8' in Bordun 8', 2) Gamba 7' in Bordun 8', 3) Gamba 8' in Flavta 8', 4) Flavta 8' in Bordun 8'. K tem v pedalu: Subbass 16' in Cello 8'.
G. Nežni sredni spremeni: 1) Salicional 8', Bordun 8' in Flavta travers 4', 2) Gamba 8' in gamsov rog 4', 3) Gamba 8', Flavta 8' in Cevna flavta 4'. K tem v pedalu: Subbass 16', Violonbass 16' in pedalni sklep.
B. Prijetni k pobožnosti vnemajoči spremeni: l)Flavta8'in Bordun 16', 2) Salicional 8' in Bordun 16', 3) Gamba 8' in Principal 16', 4. Dolce 8', Cevna flavta 8' in Bordun 16'. K tem pedalu: Violonbass 16', Cello 8' in pedalni sklep.
E. Zamolkli spremeni: 1) Bordun 8', Bordun 16' in Gamba 8', 2) Salicional 8', Bordun 8', Bordun 16', in Principal 16', 3) Gamba 8', Bordun 4' in 16'. K tem v pedalu: Subbass 16' s pedalnim sklepom. (Dalje prih.)
Dopisi.
Od sv. Trojice pri Cerknici. Pri nas je majhno število pevcev, ker tukaj je težko s pevci; vender pojemo liturgično. Pri navadnih mašah rabimo pesmarico (Cecilijo) I. in II. zv. O večjih praznikih pojemo latinske maše in sicer Gloria in Čredo cele (neokraj-šane), včasih privzamemo koralni Čredo iz Glasbenika. Latinske maše pojemo sledeče: Missa in honorem s. Josephi zl. Dan. Fajgelja op. 5. in Dan. Fajgelj op. 9. V čast pre-sveti Trojici od Ign. Hladnika. 31issa in honorem ss. lnfantis Jesu od Janeza Schwei-tzer. Posebno nam je priljubljena Missa in honorem s. Caeciliae od A. Foersterja Tantum ergo pojemo navadno Foersterjeve, P. Angelikove in Sattnerjeve; responzorije koralne harmonizovane od A. Foersterja. Te Deum laudamus od A. Foersterja op. 18. Tudi še več druzih latinskih pesmi pojemo n. pr.: Ave Maria od dr. Fr. Witta, Adoro te, O salutaris hostiae i. t. d. Reguiem od p. Angelika in A. Foersterja.
Na žegnansko nedeljo (in Dedicatione Eeclesiae) smo peli Introitus, Offertorium in Gommunio koralno, Graduale pa od A. Foersterja, Tantum ergo od L. Hudovernika, mašo Sehweitzer-jevo, responzorije Foerster-jeve.
Posebno gledamo na to, da nam prekrasni koral ne izostane, kajti on je temelj cerkvenemu petju.
Iz Osllnloe na Kolpi, meseca oktobra. — „čast, komur čast". Po skrbi sedanjega župnjiskega oskrbnika čast. gosp. Franca Hoenigmana in gosp. župana Josipa Ožure, dobila je naša cerkev nove orgle. Doslej ta župnija ni imela orgel, akoprav je bila ustanovljena že pred 400 leti. Posrečilo se je župniji, da je delo izročila gosp. bratoma Zupan iz Kamnegorice na Gorenjskem, koja sta svojo ulogo častno rešila. Sicer nisem poseben strokovnjak, ali vestno smem se izraziti, da omenjena gospoda delata solidno Vsled tega naj mi bo dovoljeno, da omenjeni izdelek po svojej vednosti opišem:
Orgle imajo 10 pevajočih in 5 pomožnih spremenov; v manualu s 54. in v pedalu s 24. tipkami. Sestava je najnovejša s sapnico na stožke. Meh je le eden, lahen, brez vsacega ropota, sestavljen iz dveh klinastih sesalk in jednega horizontalnega regulatorja, koji orglam daje obilno mirne sape. Igralnik je jako okusno izdelan, z lepo belo klavi-jaturo, finimi spremenovimi grabišči, na kojih se čitajo imena na porcelanu. Kolektivniki precizno delujejo v svojem poslu in kar hipoma menjavajo „piano" v nfortissimo" ali pa,
v „mezzoforte", ne da bi bilo treba tiščati katerega z nogo. Tudi oktavna in pe-daina kopula ste na svojem mestu, kajti b-rez težave in vsega ropota vežete svoje družnike.
Posebno pomenljiva je mehanika po „Walker"-jevem uzoru.
Vsa notranja oprava je trpežno, zunanja pa gotično izpeljana.
Naj samo le še to navedem, da od leta 1880., ko se je mlada tvrdka ustanovila, je Osilniški izdelek 18. in k tem jih bode prirastlo prihodnje leto 8, med temi 2 velika z dvema manualoma.
Opomniti mi je še velicega pomena za tvrdko, da 11. sept., ko so mil. gosp. knezo-škof Ljubljanski blagoslovili to župnjisko cerkev ter zakrament sv. birme delili, blagoslovili so sami se svojim spremstvom na koru pri igralniku orgle ter pri obedu mojstroma se izrazili: „Bog blagoslovi vajino podjetje in vajin napredek, da bi še mnogo tako lepih orgel in glasov napravila".
Iz Rudolfovega, novembra. — „Kdo je mar ? Taka glava korenine je slovenski oratar". — Teh Koseskijevih besed sem se spomnil, ko sem bral v „Graškem Volksblattu" recenzijo g. Goršičevih orgel, postavljenih v Odilijenim ustanovu za slepe. Orgle te so bile blagoslovljene 19. okt. t. 1. Omenjeni list piše o njih:
Dispozicija orgel, ki so 50. Goršičevo delo, je ta-le:
I.	Manual: 54 tast. Principal 8', dvojna flavta 8', gamba 8', octav 4', bordun 16' cornette 273', 2', l'/3'.
II.	Manual: 54 tast. Geigenprincipal 8', dvojna flavta 8', gamba 8', lieblich ge-dact 8', fugara 4'.
Pedal: 25 tast. Subbass 16', violončeli 8'. Les, ustnice iz kovine.
Manualni sklep, pedalni sklep, trije zbiralniki: Mezzoforte, forte, tutti. Orgle na stožke (Kegelladen).
Ker je na koru premalo prostora, postavil se je meh pod kor; grd prav lahko in daje obilo sape.
Piščali so v dveh omarah, kteri je prav lično izdelal gosp. Goršič sam po načrtu arhitekta gosp. Mikoviča.
Intonacija piščal, zlasti v pedalu, je tako močna, da bo pedalnega sklepa malokedaj potreba. Salicional in gamba imate pravi značaj, tutti se glasi mogočno in polno. Čestitamo g. Goršiču in njim, ki so orgle naročili. Pri poskušnji je igral medicin-doktor g. Zechner, med blagoslovljenjem g. Garzaner. — Tako piše „Volksblatt".
Ponosni smemo biti na svojega rojaka, ki nam dela v tujini v resnici čast. Želeti bi bilo, da bi g. Goršič tudi doma dobil več naročil. Videl sem lani pri frančiškanih v Gradci Goršičeve orgle in se čudil napredku. Sam Walker je dejal, da so g. Goršičeve orgle prav dobre. — Da so orgle dandanes dražje, vzrok je pa ta, ker se posebna pozornost obrača na mehaniko. Kako je pa tudi pripravno igrati na takem stroji! Zatorej: kdor misli na nove orgle, brez skrbi naj se obrne na g. Goršiča, on je vesten in spreten v svoji stroki.
To naj bo odgovor na mnoga vprašanja, stavljena do mene, kakov da je g. Goršič v svoji stroki.	P- Hug. Sattner.
S Cerkljanskega, dne 23. nov. — Praznik sv. Cecilije so cecilijanci v Cirknem lepo in dostojno praznovali. Preč. gosp. dekan imel je peto mašo z leviti, pri kateri je bilo petje povsem liturgično.
Čili, dobro izvežbani cerkv. zbor pel je (brez orgel) Kaim-ovo mašo „Jesu Red.", in Agnus Dei od istega skladatelja iz maše „in hon. s. Caeciliae". Graduale je zložil za to priložnost gosp. pevovodja Kokošar sam. Offertorij pel se je znani in krasni Stehle-jev „Afferentur". Introitus pa Communio bila sta koral.
Z veseljem poslušal sem to petje, katero se je po prostorni cerkvi kaj veličastno razlegalo. Ako je drugim dopadel Graduale, Offertorium, Agnus Dei, je meni najbolj ugajal koralni Introitus. To je bil koral po mojih mislih! Lahno tekoč, ne kričeč, počasen, pa tudi ne prehiter, zraven tega še mirna, poluglasna spremljava orgel — to je
pravo koralno petje, kakoršnega se inalokje čuje. Tak pravilno spreniljevan koral, katerega dobro izvežban, mešan zbor enoglasno poje, mi bolj dopada, nego še tako umetna pa nemirna in šumeča polifonija. Škoda, da se ga tudi v Cirknem le premalo čuje! — Pevcev se ne manjka, mladega naraščaja je zmiraj več — lebko bi bil Cerkljanski zbor izmed prvimi na Slovenskem.
Po maši je bil ustanovni poddružnični zbor družbe sv. Cirila in Metoda.
Nasprotniki naši očitajo nam protinarodne namene; cecilijanci Cerkljanski so se dne 22. nov. drugače skazali.
Iz Iga. — Hei mihi! tribulationem et dolorem in veni• s temi besedami sem hotel pričeti sporočilo glasbenega delovanja prvo leto mojega službovanja tukaj na Igu. Ker pa so drugi ta posel prevzeli, sem položil peresce iz roke in črnilnik zamašil.
Teklo je drugo leto, berem Glasbenik, poprašavam naročnika obče znanega Slov. Naroda, a tudi ta ne prinese nobenega poročila več o petju in orglanji od tukaj iz Iga. Leto je preteklo, poročila le ni še, čakam en mesec, čakam dva, poročila o petju in orglanji iz Ljubljanske okolice ali Iga le vedno ni bilo.
Videvši, da sporočnika ne spolnita dolžnosti, katere sta prvo leto tako z veseljem prevzela, primoran sem sam sporočiti sledeče:
Latinske maše pojemo: J. Schweitzer, op. 26. in 27., A. Foerster, op. 15., J. B Molitor, op. XI. in XII. Pri poslednjih dveh pojemo le Kyrie, Sanctus, Benedictus in Ag-nus Dei\ Gloria in Čredo vzamemo pa od zgoraj imenovanih ali pa koralno. Dalje mašo v C. Fr. Reisinger-ja (se skrajšano Gloria in Čredo). Missa pro Defunctis P. Angelik Hribar op. 5., Ignac Hladnik, op. 2., Fr. Miglič, delo I., Te Deum, Ant. Foerster, op. 18. in neki od neznanega skladatelja, katerega tudi v Ljubljani pri čč. oo. Frančiškanih pojejo. Ave Maria Iv. Pogačnik iz priloge „C. Gl." in P. Angelikova, Begina coeli, Veni sancte Spiritus, Asperges me, in Vidi aquam od A. Foerster-ja, vse iz prilog „C. Gl." Asp. iz 8. št. 1884., Vidi aquam iz 5. št. 1885., dalje Asperges me, Jos. Lavtižar iz 8. št. 1884. in od P. Angelika posebej izdan. Tantum ergo večinoma iz P. Angelikovih izdaj in iz Pesmarice. IIymne o sv. Telesu, pri 1. in 2. Evangeliji, A. Leitner iz Priloge, 3. in 4. pa iz svojega rokopisa. Graduale, Offertorium in drjge hymne pojemo ali iz Lauda Sion, prilog „C. Gl.", Jubilate Deo, ali iz mojega peresa. Introitus in Communio le malokdaj pojemo in tedaj — le brez orgel.	(Konec prih.)
Razne reči.
—	f Nj. emin. kardinal Dominik Bartolini, prefekt kongregacije za sv. obrede (S. R. C.), pokrovitelj ameriškega, nemškega in italijanskega Cecil. društva i. dr. je dne 2. okt. t. 1. po daljšem bolehanju v samostanu čč. oo. servitov v Florenciji umrl.
Že kot tajnik S. R. C. je mnogo let jako vspešno delal v smislu r. papeža Pija IX. za edinost liturgičnega petja, zlasti ob in po vatikanskem cerkv. zboru (1869.-70.). Pod Leonom XIII. postal je prefekt le-te imenitne kongregacije ter z novo gorečnostjo ter s podporo sv. očeta pospeševal izdavanje avtentičnih rimskih koralnih knjig, kojih konec je še letos doživel, ko je bil Pontifieale Bomanum od sv. očeta potrjen.
Rojen bil je r. kardinal 1. 1813.; zlatomašo pa obhajal 21. dec. 1885. Radodaren bil je tako, da je skoro revež umrl; zraven pa tudi ponižen in tako ljubeznjiv, da je na^vsa pisma, in naj so prišla od najpriprostejšega pisalca, lastnoročno odgovarjal.
—	t V Monakovem je pretekli teden umrl vsini cecilijancem dobro znani Karol Greith, kapelnik ondašnje stolnice; bil je prej kapelnik Šent-Galski. Naj v miru počiva!
—	Nadzornik „gregorijanski hiši" (cerkv.-glasbeni šoli) v Ahen-u postal je izvrstni skladatelj g. Fr. Neke s. Šola šteje 5 učiteljev in 40 učencev.
kantato za to priliko je zložil J. G. E. S tehle za mešani zbor in orkester. Naslov ji je „Lumen dc coelo"; tekst pa je vzet iz pesni sv. očeta samega. Ima tri dele: l.Boj, al-legro-zbor z besedami Ardet pugna feroxu itd. 2. Prošnja, larghetto-samospev za sopran „Auri dulce mclos" itd. 3. Zmaga, zbor: Auguror: Eccc itd. — Skladba in tekst sta mojsterska. Dobiva se kantata pri M. C. Mayer v Š.-Galu in velja partitura 3 marke, glasovi 50 vin.
—	Namesto r. Iionen-a pride za kapelnika v Kolinsko stolnico č. g. Ch. II. C o h e n kapelnik iz Bamberga. Cohen je bil prej tudi nekaj časa profesor cerkveno-glasbene šole v Ratisboni.
—	Zanimiv in redek izgled orglarsk^ga službovanja daje nam angleški umetnik Jos. Iierfoot, kateri bode meseca decembra 1.1. praznoval svojo petdesetletnico. Opravlja, svojo službo vsih 50 let le pri eni in isti župnijski cerkvi v Winwick-u. To bi sicer še ne bilo toliko čndno; nenavadno je le to, da je g. Kerfoot ves čas svoj posel samo enkrat zamudil, dasi tudi je njegovo stanovanje 8 milj (angleških) od cerkve oddaljeno. Posnemanja vredno!
Popravki v prilogah letošnjega letnika.
2. stran 9. vrsta 1. takt druga nota g — 4. st. 1. v. 3. t. j | | f fj# j J —
lei — — — son
5. st. 4. v. 2. t. p — 10. st. 2. v. 4. t. ' J J. J^ — 12. st. 1. v. 6. t. druga nota a
— 3. v. 2. t. dve polovni — 15. st. 2. v. 2. t. prva nota e — 16. st. 10. v. 5. t. zlog „men" še le pod c v naslednjem taktu — 24. st. 10, v. 4. t. cela nota, in zlog „bis" še le pod zadnjo noto — 25. st. 8. v. 5. t. tretja nota a — 39. st. 1. v. 2. t. excelsa — 6. t. ter-ram — 2. v. 6. t. honorifioentia — 42. st. 1. v. 2. t. četrtinke v trijolah, ne osminke.
Naše priloge.
Kot zadnjo številko letošnjih prilog podajamo himno v čast zlatomašniku Svetemu Očetu za ljudsko petje pripravno. V imenu našega Cecilijinega društva bode dobila kmali vsaka župnijska cerkev v naši deželi iztis te himne v mali dar, h čemer izrazujemo željo, da se povsodi razlega »Leonu čast, Leonu slava!" Kjer hočejo na vsak način peti himno čveteroglasno, stori se to lahko iz spremljevanja orgel ali harmonija. Katoliška bukvama postreže rada pevskim zborom z istisi po 10 kr.
IP&Mlo na »ar^ifeo*
»Cerkveni Glasbenik" bode začel z januarijem 1. 1888. svoj enajsti tečaj. Da bi ga tudi srečno končal, prosimo čč. gg. čitatelje prav nujno, naj blagovolijo se na-nj naročiti, ter ga z dopisi podpirati.
Naročnina ostane dosedanja, namreč po 2 gld. na leto; za ude Cecil. društva ljubljanskega^Nsza cerkve ljubljanske škofije pa po 1 gld. 50 kr.
Pošilja naj se / v
l — i h\ *** \
\ '> J/ opravništvu „Cerkv. Gl."
Poljske ulice, št. 10 v Ljubljani.
Pridana je listu 12. štev. prilog.