/'mehiška Domovina
'	IN SPIKfr
* mmmm ®m$
'■;* •>. :•«* • f,. 'Uvi^V- •'. «,< * ^ r‘ ■•
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 30, 1963
SLOVENIAN
mirnim nemPApm
STEV. LXVI — VOL. LIVI
Iskanje miru Izraela s sesedi se zaiaknšlo
Egipt je nenadno postal zopet zelo bojevit, Jordanija ima pa težave s palestinskimi begunci.
TEL AVIV, Izrael. — Dočim 50 v Kairu še pretekli teden milili, da se odpira pot do miru z Izraelom, je sedaj to upanje splahnelo. Egiptovska bojevitost ■Ja zgčela zopet naraščati. Vpra-žanje je, kaj pravi Moskva na to sPremembo. Saj bi egiptovsko bojevitost lahko hitro ukrotila, ker imajo njeni vojaški strokovnjaki v Egiptu ključ do zalog o-■^zja in municije. Ruski molk je tako čuden, da je postal uganka Celo za egiptovske politike in diplomate.
Nekaj boljši so izgledi za mir naed Izraelom in Jordanijo, niso Pa seveda brez ovir. Jordanijski kralj se sedaj ne boji več Naserja, ker ve, kakšne težave ima e-Siptovski diktator z domačo po-ktiko. Jordanijski kralj misli vekko bolj na drugo nevarnost: v njegovi deželi živi največji del Palestinskih beguncev, ki močno vplivajo na jordanijsko domače Prebivalstvo, dočim stojijo sami Pod vplivom raznih nacionali-sbčnih organizacij, posebno gverilskih. Vse te begunske organi-2aeije se hočejo vrniti v Palestino le kot zmagovalke, ne pa ■Torda na podlagi kompromisnega miru. Zato so proti “političnemu” miru, še bolj pa proti separatnemu miru med Jordanijo in mraelom.
Politika med Izraelom in nje-§°vimi arabskimi sosedi se tako Vrača na stari problem:	kam s
Palestinskimi begunci, ki jih je “koraj milijon. Izrael jih noče Postiti nazaj, ker jih je preveč.
, '° bi se vrnili, bi Izrael postal rZBVa dveh narodov in ne samo
zraelskega.
2ato je treba najti novo domo-mo za palestinske begunce. Tej k^ogi se vsi izmikajo, akoravno v v°dila verjetno v nepričako-rezultat: ako bi bili namreč lestinski begunci postavljeni ^Fed izbiro, kam naj gredo, ali a2aj v Palestino pod izraelsko
m zlepa« pa zgrda
WASHINGTON, D.C. — Vojaški vodniki naše dežele so prepričani, da bo novi predsednik ZDA, pa naj bo izvoljen že kdorkoli, dal besedo vojakom, če ne bodo komunisti pristali na končanje vojne v Vietnamu. V ta kem slučaju je računati z blokado Hajfonga in ostalih pristanišč Severnega Vietnama, z zasledovanjem rdečih preko meje v Kambodžo in v Laos, pa tudi z obnovo letalskih napadov na ves Severni Vietnam.
Poluradni japonski list “The Japan Times” je precej jasno o-značil sedanji položaj v Vietnamu in pri pogajanjih v Parizu, ko je ugotovil, da se nemara vlada Združenih držav ne zaveda jasno, da ima samo dve izbi ri:	ali prevladati v Južnem
Vietnamu nad rdečimi ali pa se od tam umakniti. Vsako popu ščanje v ameriškem vojaškem naporu v Vietnamu bo preje škodovalo pogajanjem v Parizu, kot jim koristilo!
Biafrani bolje hranjen
Mednarodni Rdeči križ je za dovoljen z oskrbo begun škili taborišč, ne Ve pa, kako bo, če zvezne čete one mogočijo pristajanje leta v Biafri.
ŽENEVA, Šv. — Nevarnost množičnega umiranja od gladu v Biafri je precej zmanjšana, trdi Mednarodni Rdeči križ. Načelnik odbora za pomoč Biafri Samuel Gonard je dejal, da se je položaj “zelo popravil” in da prejema 1,250,000 beguncev primerno oskrbo od Rdečega križa. Med njimi je 750,000 pripadnikov plemena Ibo.
Gonard je dodal, da je še vedno neznano število beguncev
vlad
Veči
!° ali v novo domovino, bi se ^ ina najbrže odločila za novo °ttiovino. Tako vsaj mislijo di-j^toatje v Tel Avivu in Amanu.
raelski vladi se pa zdi ta alter-st 1Va pretvegana, zato ne pri-nani°' se’ ^ bi spreje-
WOlriprornis’ ki -*e ne bi tako
V«,0 obremenil s palestinskimi §Unci kot gornja ideja.
^assis ponuja kapital grški diktaturi
bo^ENE, Gr- ~ Znani grški Svq- š Onassis je hitro končal Vjj '^e ^asdene tedne in se poja-s0(jV Atenah s predlogom, da po-lUjj.. Sfški vladi baje kar $360 seVg°nov za investicije, največ so Šea V industril°- Pogajanja Vsg lajna, toda o njih govori Ona§rška Politika. Mislijo, da har;Ss^s sam ne bo dal vsega de-anapak da bo le vodil fi-tow0 lupino, ki bo nabrala . reW sredstva.

^ajvp°Pna zjasnitev, hladno. sJa temperatura izpod 50.
Gasilci in policaji v New Yorku opustili odpor
NEW YORK, N.Y. — Najprej so njujorški policaji sklenili, da se odpovedo pasivnemu odporu in da bodo normalno delali tudi v dobi mezdnih pogajanj z mestno upravo. Sedaj so podoben sklep napravili tudi njujorški gasilci. Tako je vsaj na zunaj vse prišlo na stari red.
Policaji in gasilci so spremenili svojo taktiko z ozirom na bližnji volivrh dan. Ako bi namreč volivci videli 5. novembra,
v kakšnem stanju je varnostna,	-	-	- ---—
služba in kako tvegana je njiho- rz Nigerije, je dejal, da je odpor va varnost pred požari, bi mor- bia:lranskil1 čet v zadnjih treh da volili čisto drugače. Bližina |tsdnih m°čno porastel, da imajo
'te na razpolago več orožja in streliva. Po vsem sodeč dobivajo večje količine metalcev min, streliva za nje in tudi več avtomatskega orožja in streliva zanj in za puške.
grmovju, katerih usoda pa ni znana. Gre za pripadnike plemena Ibo, ki so pred divjanjem zveznih čet bežali v hosto in grmovje.
V zadnjih dveh mesecih je Rdeči križ razdelil 12,000 ton hrane in zdravil v skupni vrednosti 6 milijonov dolarjev civilnim žrtvam na obeh straneh. O-skrba za prihodnje 4 mesece, preračuna na 40,000 ton, je pripravljena ali pa vsaj za trdno obljubljena.
Glavni direktor Rdečega križa Roger Gallopin je svaril, da za-visi pomoč od dostopa na letališča v notranjosti Biafre. Če Nigerijci pristajališča za letala zavzamejo, bo letalski most z oto-■;a Fernando Po v Biafro zlomljen, pomoč pa prekinjena.
Britanski general Henry T. Aleksander, ki se je te dni vrnil
Be Oaaile snubi Turke
ISTANBUL, Tur. — Predsed nik Francoske republike Charles De Gaulle je v Turčiji od preteklega tedna na 6-dnevnem u-radnem obisku. Z njim hoče o-krepiti in poglobiti zveze med o-bema državama, ki so bile nekdaj precej tesne, a so nato s padanjem moči Francije popustile. Turčija se je tesneje navezala na Zdrnžene države, od katerih je dobivala do nedavnega precejšnjo gospodarsko in vojaško pomoč kot članica NATO.
De Gaulle je tudi Turkom zatrjeval, da “jim Francija lahko veliko nudi” tako na področju tehničnega kot na področju kulturnega sodelovanja. Francoščina je bila do druge svetovne vojne obvezni predmet v turških šolah, nato jo je nadomestila angleščina.
5. novembra je začela vplivati tudi na unijo učnih moči na nju-jorških šolah, baje je že sestavila nov predlog za konec štraj-ka na ljudskih šolah in iz njega črtala nekaj posebno spornih zahtev iz prejšnjega osnutka. Upajo, da bo mestna prosvetna uprava hitro dala odgovor na ta predlog, kajti tudi njo skrbi voli vni dan, ki je, mimogrede povedano, postavil na glavo tudi volivni potek. Precej njujorških šolskih poslopij ima tudi volišča. Ali bodo volivcem dostopna 5. novembra, mestna uprava še ni
Največ za krmo
DES MOINES, Iowa. — Z izjemo farm v “koruznem pasu”, ki predelujejo koruzo za prodajo, goje koruzo v naši deželi pretežno za krmo.
mogla dati zanesljivega odgovora.
Za predor med Anglijo in Francijo še ni kapitala
PARIZ, Fr. — že julija sta angleška in francoska vlada dobili tri ponudbe, ki bi rade gradile predor pod morjem, ki naj zveže Anglijo z evropskim kontinentom. S tehnične strani so ponudbe zadovoljive, ne povedo pa točno, odkod bodo vzele pol bilijona dolarjev za predvidene stroške.
Obe vladi sta se sedaj sporazumeli, da pozoveta ponudnike, naj se združijo v eno podjetje in dobe potrebna finančna sredstva. Vladi upata, da bodo ponudniki poslušali nasvet, se zedinili in začeli delo ;> prihodnje leto. Predor naj bi bil pripravljen za promet 1. 1976.
USPEHI RDEČIH VOHUNOV VZNEMIRJAJO Z. NEMČIJO
Zahodnonemška vlada je včeraj objavila, da je bila z letalskega oporišča v Zahodni Nemčiji ukradena letalska raketa Sidewinder in poslana v Moskvo. Vesti o vohunjenju v korist rdečih v Zahodni Nemčiji so začele javnost vedno bolj vznemirjati.
V Astraliji štrajkajo železničarji
CANBERRA, Avstral. — V ponedeljek so obstali vsi vlaki, ko so železničarji proglasili štrajk v podporo svoji zahtevi po višjih plačah.
Avstralija je po površini približno tako velika kot vse Združene države, ima pa le okoli 12 milijonov prebivalcev, železniška mreža je sorazmerno dobro razpredena na jugovzhodu, preko kontinenta pa vodi le ena železnica v Perth. Štrajka okoli 84,000 železničarjev, ki skrbe sicer za promet na okoli 26,000 miljah železniških prog.
BONN, Zah. Nem. — V javnost prihaja vedno več vesti in podrobnosti o vohunih v zahod-nonemški narodni obrambi in v NATO. Kancler dr. G. K. Kie-singer je skupno s podkanclerjem W. Brandtom pozval na razgovore vodnike nemških varnostnih služb, da se pogovori z njimi o vodenju same preiskave, pa tudi o ukrepih, ki naj zavarujejo državne, posebno še vojaške skrivnosti pred tujimi vohuni.
Preiskava se ukvarja sedaj s tremi samomori, eno aretacijo in 6 pogrešanimi osebami, ki so o-sumljene vohunjenja v korist držav Varšavskega bloka. Najzanimivejši je slučaj podadmira-la H. Luedkeja, ki je napravil samomor 8. oktobra. Ta je bil osumljen vohunjenja in zaslišan isti dan, ko je bil upokojen, od poveljnika nemške vojne mornarice. Pustili so ga na svobodi in odpeljal se je na lov v gričevje Eifel in napravil tam samomor. Samomor je napravil isti dan tudi namestnik vodnika državne obveščevalne službe maj. gen. H. Wendland.
Teden nato je napravil samomor mlad, obetajoč uradnik v gospodarskem ministrstvu. Naslednji dan je vzela usodno količino uspavalnih tablet neka u-radnica v zveznem časopisnem in informativnem uradu. Na 18. oktobra se je ustrelil podpolk. J. Grimm, zaposlen v mobilizacijskem oddelku obrambnega ministrstva, pet dni nato pa je izginil neki drugi starejši uradnik obrambnega ministrstva. Preteklo soboto so aretirali nar. vod. W. D. Knoppeja na NATO letališču Neuburg pod sumom, da je v zvezi s krajo rakete Sidewinder, ki jih uporabljajo zavezniška letala v letalskih bojih.
Ovira za konec bombardiranja dobila polifično obliko
CLEVELAND, O. — Urad no še zmeraj drži trditev, da je naša administracija pripravljena končati bombardiranje Severnega Vietnama, ako Hanoi pokaže resno voljo, da bo začel zmanjševati vojaške operacije v Južnem Vietnamu. Pogoji, ki jih sedaj stavi predsednik Johnson, so res več kot gibčni: Johnson lahko vsako kretnjo vlade v Hanoiu smatra za “resno voljo” in u-stavi bombardiranje. Zato se mora človek čuditi, zakaj Johnson tega koraka ne napravi, saj bi s tem močno podprl upanje, da bo pri volitvah zmagal demokratski kandidat Humphrey. Vzrok za Johnsonovo oklevanje mora torej ležati nekje drugje in ne v vojaškem položaju.
To drži. Že precej časa se namreč vršijo za kulisami razgovori, kakšno obliko naj ima prihodnje obdobje razgovorov na pariški konferenci. Glavno vprašanje je v tem, kdo se bo udeleževal razgovorov in v kakšni obliki. Pri sedanjih razgovorih tako vprašanje ni obstojalo, ker sta si
Raketo Sidewinder ukradli in poslali v Moskvo
BONN, Z. — Nem. Zvezni javni tožilec L. Martin je včeraj razkril, da je bila ukradena na letališču Zeli pri Neuburgu ob Donavi znana raketa Sidewinder, ki jo rabijo ameriška in zavezniška letala v boju z nasprotnimi letali v zraku, prepeljana od tam v samokolnici do avtomobila in odpeljana z njim 100 milj daleč. Raketo so nato razdrli in jo v posebnem zaboju in v kovčku poslali kot “letalski tovor” v Moskvo. Raketa je dolga 10 čevljev in je gledala iz avtomobila, ko so jo vozili skozi Nemčijo. Del, ki je gledal iz avtomobila so prekrili s preprogo.
Oblasti so v zvezi s to krajo prijele tri osebe, med njimi narednika vodnika W. D. Knoppeja, pilota Starfighter jet letal, m letalskega mehanika J. Linow-skega. Imenovana trojica je ukradla že preje tudi navigacijsko napravo LM-3 in jo poslala v Moskvo z letalom kot “turistično prtljago”, v zadnjem času pa .še neko “novo” navigacijsko napravo.
Vojaški strokovnjaki trdijo, da Rusi verjetno od ukradene rakete in navigacijskih naprav niso imeli veliko koristi, ker nemara vse to tehnično že poznajo. Oblasti in javnost so v skrbeh bolj zaradi tega, da se je kaj takega moglo zgoditi. Kancler Kiesinger, ki je to dni na obisku v Španiji, je zahteval tja poročilo o zadnjih dogodkih v proti-vohunski preiskavi.
Zastopnik vlade S. Ahlers je izjavil časnikarjem, da ameriški obrambni tajnik Clark Clifford ni “bil popolnoma poučen”, ko je pretekli petek izjavil, da smatra vprašanje vohunstva v Nemčiji za “skrajno resno”.
obe državi, naša in severno-vietnamska, medsebojno priznavali od začetka popolno ravnopravnost tudi v vsaki podrobnosti diplom atskega protokola.
V novem obdobju pogajanj bo to drugače. Tam razgovori ne bodo omejeni le na naše in vietnamske diplomate, odnosno delegate, pri njih naj bi sodelovali tudi delegat j e sai-gonske vlade in vietnamske Osvobodilne fronte. To je že rodilo hude debate in spore, kajti stališče naše dežele ni isto kot stališče vietnamske vlade.
Naša administracija je za to, da se razgovorov udeležujejo zastopniki saigonske vlade in zastopniki vietnamske OF. Tako bi konferenca imela namesto sedanjih dveh kar štiri partnerje. S tem stališčem nista zadovoljna ne vlada v Hanoiu ne vlada v Saigo-nu.
Vlada v Hanoiu misli, da bi morala Južni Vietnam zastopati le OF, ne pa saigonska vlada, ki po mnenju Ho Či
Minha ni nič drugega kot a-meriški privesek. Saigonska vlada trdi, da je le ona upravičena zastopati Južni Vietnam in da mora biti v tem duhu njena delegacija na pariški konferenci ravnopravna z ameriško in severnovietnam-sko. Ako Hanoi hoče pritegniti OF, naj vključi delegate OF kar v svojo t. j. severnoviet-namsko delegacijo.
Tako je torej prišlo do hudega spora na vse strani, ki se pa vrši za kulisami. V najbolj nerodnem položaju je naša administracija. Rada bi dosegla razgovore med štirimi partnerji, tega pa Severni in sai-gonski Vietnam nočeta.
Po mnenju nevtralnih diplomatov je stališče saigonske vlade pretirano enostransko. Odnosi med delegacijami se morajo ravnati po politični moči, ki jih predstavljajo tisti, ki so delegacije poslali. Zato razumemo, da sta ameriška in severnovietnamska delegacija ravnopravni. vidimo nobenega dokaza, sta ravnopravni na primer s a i g o n ska in Hočiminhova
Ne
da
vlada. Na papirju sta že lahko načelno ravnopravni, v resnici pa sever novietnamska vlada res predstavlja vojaško in politično silo, ki je saigonska gotovo ne, tudi takrat, kadar jo presojamo v luči največjega optimizma.
Izhod bi bil, da bi bili saigonska vlada in vietnamska OF med seboj ravnopravni, toda nekaj manj kot ravnopravni napram Ameriki in Severnemu1 Vietnamu. Temu se zopet krčevito upirata tako OF kot saigonska vlada.
Tako se torej vrši diplomatski boj na fronti, ki se vleče od Washingtona preko Ha-noia in Saigona do neznanega sedeža vietnamske OF. Dokler ta boj ni končan, ne vidijo diplomatje konca bombardiranja.. Seveda pa Johnson lahko preseka ta vozel in kar na svojo roko okliče konec bombardiranja. Ta možnost je seveda omejena na čas do 5. novembra. Po tem roku nima Johnson nobenega razloga, da bi popuščal od svojega znanega stališča.
I. A.
Zadnje vesti
SYRACUSE, N.Y. — R. Mu Nixon je na shodu na tukajšnji Univerzi predložil, naj bi bila pritegnjena k razgovorom o končanju vojne v Vietnamu tudi Sovjetska zveza.
PHILADELPHIA, Pa. — H. H. Humphrey je včeraj navdušeno pozdravil podporo sen. E. McCarthyja, četudi ta sam pri tem ni kazal posebnega navdušenja.
PARIZ, Fr. — Danes je bil 28. sestanek med predstavniki ZDA in Severnega Vietnama o končanju vojne v Vietnamu. Sestanek sam ni prinesel nič novega, kot je rekel vodnik ameriške delagacije A. Harri-man po njegovem koncu.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je bilo tu objavljeno, da je priletel na razgovore s predsednikom L. B. Johnsonom in vojaškimi vodniki dežele gen. C. Abrams, vrhovni poveljnik ameriških sil v Vietnamu. Še včeraj se je general vrnil v Vietnam. V zvezi s tem obiskom so oživele govorice o možnosti ustavitve letalskih napadov na Severni Vietnam in o skorajšnjem premirju v Južnem Vietnamu. Tiskovni tajnik Bele hiše je včeraj iz-
/z Clevelanda in okolice
Rojstni dan—
Danes je dopolnil 83 let poznani njuburški rojak in dolgoletni naročnik Ameriške Domovine g. Martin Krese, 3435 E. 71 St. Iskrene čestitke in naj lepše želje za bodoča leta!
K molitvi—
Društvo Carniola Tent 493 TM vabi svoje članstvo danes, v sredo, ob 1.30 popoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary Zehner.
Ne bodo več menjali—
Z nedeljo, 3. novembra, ne bodo na mestnih avtobusih več menjali denarja za voznino in re prodajali vozovnic. Vsak potnik mora imeti s seboj točno določeno vsoto drobiža za voznino, podobno, kot ga mora meti za telefon ali za avtomat-no kupovanje. Tudi niklje za prestop na drugo progo! Kdor ne bo imel točnega drobiža, mu bo dal namesto izplačila za višek /oznik potrdilo o tem. To potrdilo bo mogoče zamenjati za denar na za to določenih mestih !TS, ne bo pa ga mogoče rabiti :a plačilo voznine. Vozovnice oodo naprodaj na objavljenih mestih in sicer 5 za $1.50 za redne proge, 5 za $1.75 za ekspres. Šolarji in upokojenci z izkaznicami 5 za 75č.
Uprava AD išče raznašalca—
Uprava AD išče raznašalca za dst za Macauley Ave., Ridpath, imeknow, Corsica in Trafalgar. Kličite 431-0628.
Nixon bo govoril—
Danes pride v Cleveland republikanski predsedniški kandidat Richard M. Nixon. Zvečer ob 6.30 bo govoril v Public Auditorium na E. 6 St. in Lakeside Ave. Republikanci napovedujejo, da bb prišlo Nixona poslušat do 15,000 ljudi, nasprotniki vojne Vietnamu pa so napovedali demonstracije.
Djosti mesa pojedo
BUENOS AIRES, Arg. — V Argentini pojedo toliko mesa, da ga znaša povprečna poraba na o-sebo letno 267 funtov. Argentina, Avstralija in Nova Zelandi-a so po porabi mesa pred Združenimi državami.
javil časnikarjem, da ni trenutno pričakovati nič takega. WASHINGTON, D.C. — C e n e življenjskih stroškov v preteklem mesecu so porastle za 0.2 stotinke na skupno 122.2 v primeri s povprečjem 100 v letih 1957-1959. Pričakujejo, da bo letošnji porast presegel 4%. BRATISLAVA, ČSR. — Včeraj je prišlo tu do demonstracij, ki so imele izrazit protisovjetski značaj in ponovno je bilo slišati klice “Rusi pojdite domov!” Demonstracije so bile v zvezi z narodnim praznikom osvoboditve 28. oktobra, pa tudi v zvezi z oklicem republike Slovaške v navzočnosti predsednika ČSR L. Svobode in A. Dubčeka. V nedeljo in ponedeljek so bile manifestacije za svobodo in demonstracije proti Rusom tudi v Pragi in drugih večjih mestih Češke, Moravske in Slovaške. Ruske čete so kljub očitni jezi ostale v svojih oporiščih. SAIGON, J. Viet. — Bojna ladja New Jersey je včeraj ponovno hudo obstreljevala Demilita-rirano cono, med tem ko so ameriška letala izvedla v zadnjih tednih najštevilnejše napade na Severni Vietnam.
tommšm Douovim

6217 St. Clair Ave. — HSndemna 1-062* — Clsreland,- Ohio 44103
National and International Circulation
Piiblisfasd daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
,	NAEOCNINA;
C* Združene države:	/
>	$18.00 na leto; $S,00 za pol leta; $5.00 za S meaeee
Ka Kanado in dežele izven Združenih držav: k. $18.00 na leto; $9.00 za pel leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
l	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
I $16.00 per year; $8.00 for 8 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
y $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* f	Friday edition $5.00 fur one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 210 Weds., Oct. 30, 1968
Katzenbach - Tito
Kot je v diplomatskem svetu navada, gredo tudi naši poslaniki redno poročat osebno v Washington, kadar se kje kaj napne v mednarodni politiki. Tako je sredi oktobra prišel v Washington naš poslanik v Beogradu Elbrick. Javil se je tudi pri predsedniku Johnsonu in z njim govoril o stanju v Jugoslaviji. Zdi se, da je pri tej priliki povedal, da želi Tito osebno, da bi se naša dežela zanimala za skrbi jugoslovanskih komunistov. Johnson je pri tej priliki kot je večkrat njegova navada — prešel v trenutku na ofenzivo.	■-	.	...
V svoj razgovor z Elbrickom je vpletel tudi nekaj laskavih besedi za Jugoslavijo, potem pa vse skupaj dal objaviti po svojem tiskovnem uradu. Časopisje ni pazilo na objavo, saj jih ne manjka. Postalo je pozorno na uradni komunike šele. ko je zvedelo, da je bil takrat narejen tudi sklep, da vključi podtajnik Katzenbach v svoje potovanje po zahodni Evropi tudi izlet v Beograd, da sliši tam, kaj misli Tito s svojo okolico o položaju v Evropi. Šele tisti trenutek so začeli časopisi opozarjati na Johnsonovo izjavo in na pomen Katzenbachove poti v Beograd.
Titova diplomacija je tako kar na hitro roko dosegla to, kar je hotela: odvrniti pozornost jugoslovonske javnosti od domačih skrbi na mednarodno politiko in slaviti Ka-tzenbachov obisk kot nazorno potrdilo, kako važna je zopet postala Jugoslavija na evropskem prostoru. Pri tem je podtaknila Katzenbachovemu obisku namen, da dobi Amerika pravo sliko o jugoslovanskem gospodarstvu in da mu pomaga, ker je trenutno v prehodni zadregi. Da naj bi bilo to res, je titovsko časopisje posebno poudarjalo, da je Ka-zenbach govoril največ s Titom in njegovim prvim gospodarskim zaupnikom podpredsednikom federalne vlade v Beogradu Gligorovim.
Očitno pa je, da Tita ne morijo samo gospodarske skrbi, čeprav so na prvem mestu. Reforma ne napreduje tako, kot je planirano, v zunanji trgovini šepa izvoz, prehitro pa raste uvoz, stalno narašča nelikvidnost podjetij, zmeraj bolj pa primanjkuje deviz za plačevanje obvez. Tito potrebuje torej posojilo. To je Katzenbach dobro vedel že pred odhodom v Jugoslavijo.
Sklicevanje na gospodarske težave je zato v precejšnji meri le zastor, ki so se za njim skrili drugi pogovori med Katzenbachom in Titom. Recimo: zadeva z oboroževanjem jugoslovanske armade. Jugoslovanska narodna obramba je dobivala dolga leta svoje orožje iz Rusije. Ker je Beograd imel z Moskvo aktivno plačilno bilanco, je orožje lahko plačeval. Sedaj pa noče več biti odvisen od Kremlja, toda kje naj kupi drugje orožje, ako nima deviz?
Seveda sta se Tito in Katzenbach razgovarjala tudi ruski zunanji politiki. Tito ni mogel brez težav dokazovati Katzenbachu, da se je Kremelj tako zagnal v svojo bojevitost in napadalnost, da bo že jutri želel obračunati z Jugoslavijo. Dve sta oviri, ki jih gotovo pozna tudi Katzenbach:
Med Rusijo in Jugoslavijo ležita Madžarska in Romu nija. Dočim je Madžarski kar všeč, da Moskva rohni nad Beogradom, mislijo v Bukarešti ravno narobe. Zato morajo Rusi najpreje razčistiti svoje račune z Romunijo, potem šele lahko pride Jugoslavija na vrsto. Moskva še ne misli na obračun z Bukarešto, čeprav ima morda ta cilj pred očmi. Ruska politika ni brez glave, skuša biti dosledna, kar seveda ne izključuje možnosti, da se ne uračuna. Kremelj je sedaj zaposlen še zmeraj s Češkoslovaško. Tam je diplomatsko in vojaško dosegel svoj cilj, ne pa politično. Dokler bo v Pragi gospodaril Dubčkov režim, ne bodo v Kremlju mirno spali, naj še tako “poglobijo” okupacijo. Za politično zmago jim je potrebna preobrazba češkoslovaške komunistične stranke. Iz nje mora izginiti miselnost Dubč-kove struje, dokler tega ne bo, ne morejo misliti v Moskvi na nove politične podvige v komunističnem svetu, ako se ne pripeti kaj nepričakovanega. Kaj takega trenutno v Kremlju ne pričakujejo, zato so se omejili v odnosih do Romunije in Jugoslavije na navadno hladno vojno.
Seveda vse to dobro ve ameriška diplomacija, in bo pri vsem tem skušala ustreči kolikor mogoče jugoslovanskim željam. Saj bo s tem pokazala vsemu svetu, s kako veliko pozornostjo sledi sedanji smeri ruske zunanje politike. Ne bo pa šla v tej smeri predaleč.
Ne smemo dalje pozabiti, da je Ameriki veliko več do dobrih odnosov do Moskve kot do Beograda. V Washing-tonu dobro vedo, da bodo v Kremlju gledali postrani na vsak ameriški prijazen korak napram Beogradu. Iz tega se lahko rodi zamera, ki bo ameriškim ciljem v Moskvi utegnila le škodovati. To dobro vedo tudi v Moskvi. Ker so tudi tam zainteresirani na dobrih stikih v Ameriko, ne bodo svoji kritiki dali več razmaha, kot ga dovoljuje želja po prijateljstvu z Ameriko.
Če vse to vržemo v en koš, bi lahko rekli, da je Ka-
tzenbanchov obisk več koristil Titovi domači politiki kot samoupravljanja in notranje de-zunanji. Titov režim se sedaj lahko baha, kako zelo ceni Amerika prijateljstvo z Jugoslavijo. Na to struno brenka že dobrih 14 dni in bo še, dokler ne najde druge.
Koliko bo Tito dobil denarja na posodo radi Katzen-bachovega obiska, to se bo šele pokazalo. Na zboljšanje trgovskega prometa med obema deželama bo Katzenba-chov obisk le malo vplival. Jugoslavija še ne zna dobro u-važati ne dobro izvažati, ameriška zunanja trgovina se pa zmeraj bolj zapira. Teh ovir ne more premagati nobena diplomatska aktivnost, ne ameriška ne jugoslovanska.

Ob petdesetletnici prve slovenske vlade
WASHINGTON, D. C. — Po dolgih stoletjih politične podrejenosti in zapostavljenosti je v “pomladi narodov” 1. 1848 med poslednjimi nesamostojnimi narodi v Evropi tudi po Prešernu in Slomšku dokončno kulturno osamosveščen narod Slovencev objavil svoj politični cilj Zedinjene Slovenije kot suverene državne enote v sklopu zvezno pre-ustrojene habsburške monarhi je;.
Ker bolj in bolj pangerman-sko usmerjeni vladajoči krogi habsburške monarhije niso znali zadovoljiti zahtev po enakoprav-. ni suverenosti vseh njenih narodov, je njihov imperij propadel, in na njegovih ruševinah ob koncu prve svetovne vojne so si 29. oktobra 1918 tudi Slovenci u-stanovili svojo lastno narodno Vlado in državno oblast. Toda kmalu so mirovne pogodbe preprečile uresničenje Zedinjene Slovenije; tretjina strnjeno naseljenega slovenskega ozemlja je bila odrezana od ostale Slovenije.
Prva slovenska vlada in njena oblast tudi nista trajali dolgo. Po nepripravljeni in brezpogojni združitvi s Kraljevino Srbijo dne 1. decembra 1918 — v odsotnosti dr. Antona Korošca, političnega predstavnika Slovencev in predsednika Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju bivše habsburške monarhije — Vidovdanska ustava iz leta 1921 novi večnarodni “Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev” ni dala niti omejene narodnostno-samoupravne strukture — kaj šele, da bi jo organizirala kot pogodbeno skupnost suverenih narodnih držav, ki bi edina mogla zadovoljiti zgodovinsko že zabeležene narodno-politične težnje Hrvatov in Slovencev iz leta 1848. To je bila usodna rojstna napaka nove večnarodne državne tvorbe.
PRVA JUGOSLAVIJA
Poslej so si Slovenci v novi državi s konstruktivno politiko pod vodstvom dr. Antona Korošca naknadno poskušali priboriti mero narodno-politične avtonomije. Tudi v tem niso uspeli, ker so prevladujoči Srbi ostali odločno nasprotni vsaki obliki narodnostne decentralizacije,
ne-
pa tudi prosvetne in telesno-vzgojne organizacije, ter je temu nasilnemu režimu postavil za cilj neuresničljivo raznarodi-tev obstoječih narodov v prid neke namišljene jugoslovanske nacije simbolizirane s preimenovanjem dotedanje države “Srbov, Hrvatov in Slovencev” v “Jugoslavijo”. Sestojanuarska diktatura je zato izzvala množični odpor Hrvatov in Slovencev ter je narodno-politično zre-volucionirala njih mlade rodove.
Po nasilni smrti kralja Aleksandra oktobra 1934 se je ponudila nova priložnost za ponovno afirmacijo narodov, za obnovitev demokracije in za zvezno preureditev skupne države. Namesto tega je prišlo le do polovičarskega o m il j enja jugoslovanskega unitarizma in dvorskega političnega sistema. Ker je osnovno vprašanje večnarodne-ga političnega sožitja ostalo nerešeno, so se tudi gospodarski, socialni in mednarodni problemi Jugoslavije bolj in bolj ostrili in to prav v času, ko so se nad Evropo naglo zbirali oblaki nove svetovne vojne. Pozna in le provizorična ustanovitev banovine Hrvatske leta 1939 ni zadovoljila ne Hrvatov ne Srbov, Slovence pa je pustila ob strani. Nekaj mesecev po smrti dr. Korošca decembra 1940 je bilo prve Jugoslavije konec.
DRUGA JUGOSLAVIJA
Slovenska tragedija v drugi svetovni vojni ne potrebuje ponovnega opisovanja. Čas pa je, da tisti, ki so v Sloveniji iz vojne izšli zmagoviti, oz. tisti, ki sedaj za njimi zavzemajo vodilne položaje, prenehajo nepošteno prti-
mokratičnosti. V slovenskem tisku — kolikor je dovoljenega — je opaziti večjo informativnost in različnost mnenj. Cerkveno življenje ima večjo prostost, kot jo je imelo v prejšnjih letih po vojni. Slovenske meje so odprte navzven in navznoter.
Še vedno pa je javno razpravljanje in merodajno odločanje o osnovnih političnih vprašanjih slovenskega naroda in družbe — v kolikor je to sploh v pristojnosti Slovenije — pridržano Zvezi komunistov kot edini samostojni politični organizaciji, ki pa niti sama ni neodvisna od Beograda niti demokratizirana, in imajo zato preostali stalinistični elementi v slovenski partiji še vedno moč zaviranja in celo zanikanja potrebnega slovenskega razvoja.
“Federalna” vlada v Beogradu si po svoji ustavi in zakonih še vedno pridružuje toliko centralistične oblasti in finančnih sredstev, da ostaja Sloveniji le malo samostojnih pristojnosti in gospodarske moči. V ljubljanskem časopisju pa tudi še vedno beremo, kako si “federacija” dejansko lasti celo pristojnosti, ki daleč presegajo ustavni okvir.
Tesno omejena pristojnost in sredstva slovenske republike ter pomanjkanj e svobodnega političnega razpravljanja in demokratičnega odločanja sta dva osnovna ostanka povojnega stalinističnega totalitarizma in jugo-cen-tralizma, ki še danes bistveno o-mejujeta slovensko samoodloča-nje in napredek. Kako slabe in daljnosežne so raznovrstne posledice tega, še vedno osnovno nesuverenega in nedemokratičnega značaja republike Slovenije, je moč sklepati iz naj novejših u g o t ovitev strokovnjakov pri Združenju slovenskih poslovnih bank, da ima slovenska industrija 43.3 odstotkov odpisanih (t. j. tehnološko docela zastarelih) osnovnih sredstev, leta 1970 pa jih bo imela kar 54.6 odstotkov, in da je tehnična o-premljenost na delavca v Sloveniji že za 15 odstotkov pod jugo-
čiti tudi svobodo političnega razpravljanja preko tiska in drugih javnih občil. Bližnji kongres Zveze komunistov Slovenije bi moral z vodilnih položajev v partiji odstraniti stalinistične o-stanke. Da se pospeši nujno potreben politični preporod slovenskega naroda, bi poleg demokratizacije slovenske partije morali omogočiti tudi neodvisno organizacijo nepartijskih Slovencev. S temi osnovnimi spremembami bi bili položeni temelji za vseslovensko sodelovanje v borbi za suverenost Slovenije in konstruktivno tekmovanje za njen demokratični družbeni napredek. Slovenski predstavniki bi tudi morali pripraviti, objaviti in politično uveljavljati izčrpen osnutek za dosledno zvezno preosnovo Jugoslavije, ki bi paritetno sestavljenim zveznim organom dala samo take pristojnosti, ki bi bile v pogodbeno ugotovljeno skupno korist vseh republik. Edino taka korenita preureditev bi mogla odpraviti petdesetletno rojstno napako Jugoslavije. Dosedaj izvedene in predlagane ustavne spremembe niso konfederativnega značaja ne po postopku ne po vsebini.
Sovjeti so zasedli Češkoslovaško, ker sta se češka in slovaška komunistična partija v interesu svojih narodov bili odločili, da predložita zvezno preureditev češko-slovaških odnosov in razvoj njih socialističnega gospodarstva kritičnemu razmišljanju, svobodnemu razpravljanju in demokratičnemu odločanju enakopravnih Čehov in Slovakov. Sedaj je na Jugoslaviji, ki je izven območja sovjetskega nasilja, da svetu pokaže, ali sta zvezno sožitje narodov in socialistično gospodarstvo zmožna zadovoljiti potrebe in težnje svobodnih ljudi in suverenih narodov. To je edina humana in veljavna preizkušnja vrednosti družbenih sistemov. Vse drugo je vsiljevanje, ki rodi odpor, in nasilje, ki izziva upor.
To je minimalni slovenski program ob petdesetletnici ustanovitve prve suverene slovenske
slovaškim povprečjem. Podobno vlade in oblasti. Da o njem go-
venskih univerzitetnih profesorjev in pisateljev v svobodnem svetu. Vabim tudi vse druge slovenske znanstvene in kulturne delavce v Sloveniji in svetu, da se o teh pogledih izrazijo oz. se jim pridružijo in tako moralno podprejo odločenost Slovencev v njihovi sedanji borbi za slovensko državno suverenost in družbeno demokracijo.
Ciril A. Žebot
IZ NAŠIH VRST
Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Najpre bodite vsi skupaj pri upravi Ameriške Domovine prav lepo pozdravljeni.
Zopet je prišel čas, da obnovim naročnino za nadaljne leto. Ameriško Domovino imam zelo rada, saj komaj čakam, da jo dobim. Nobena številka se ne izgubi, vse dobim.
Star človek res nima drugega veselja, kot da kaj lepega bere. Lepo branje je zame naj ljubša rabava. Zato z veseljem obnavljam naročnino in prilagam malenkost v podporo listu.
Oprostite moji slabi pisavi, sem že v 80. letu starosti. Bogu hvala, da je še tako!
Bodite vsi prav lepo pozdravljeni!
Marija Jamnik
M !	•
Cleveland, O. — Spoštovano uredništvo in uprava! Priloženo Vam pošiljam dve novi naročnini na Ameriško Domovino s prošnjo, da začnete list takoj dostavljati. Ko bo naročnina gornjim osebam potekla, pa prosim, da obvestite njih same. Hvala lepa!
Prisrčne pozdrave ge. Debevec, g. prof. Lipovcu ter vsem uslužbencem pri A.D. Vaš list o-pravlja veliko delo za Slovence in slovenstvo izven Slovenije. Iskreno želim, da bi še dolgo lahko izhajal in nas povezoval v eno složno, prijateljsko slovensko izseljensko družino.
S spoštovanjem!
Stanko Meršol
primerjalno nazadovanje se kaže tudi glede slovenskih cest in ostale infrastrukture ter celo na področjih šolstva in poklicne strokovnosti. Ti porazni pokazatelji pričajo, kako jugo-težni centralizem “federacije” Sloveti vse medvojne slovenske grehe nijo izrablja, domači politični
in napake svojim premaganim slovenskim nasprotnikom. Saj se vsa, tudi najbolj različna, pričevanja iz medvojne dobe strinjajo v tem, da so povojni o-blastniki med vojno sami povzročili množični slovenski odpor in upor proti svojim takratnim stalinističnim ciljem in metodam. Poleg tega pa novi o-blastniki vkljub za Slovenijo bistveno ugodnejšim terenskim in mednarodnim o k o 1 iščinam (v primeri z onimi po prvi svetovni vojni) ob koncu druge svetovne
srbski narodi pa niso našli učin—vojne niso uresničili ne zedinje-
El Vi /~»1 It-	t V\V> rt1!-*	t-1-t	..	•	v.-..
kovitih oblik skupnega političnega nastopanja.
Vkljub tem osnovnim neuspehom so si Slovenci v prvem desetletju nove države utrdili kul turne osnove svoje narodnosti ter demokratično organizacijo svojega d r u ž benega življenja. Ob široki udeležbi ljudstva se je v Sloveniji razvil in okrepil pluralistični organizem kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij, ustanov in tiska. Svobodno zadružništvo se je razširilo in razčlenilo na vsa področja. A brez lastne oblasti se Slovenija ni mogla gospodarsko razviti in družbeno utrditi.
Drugo desetletje prve Jugoslavije je bilo slabše od prvega. Namesto da bi akutno zaostreni srbsko-hrvaški spor po beograjskem umoru hrvaških voditeljev leta 1928 bil vsaj omiljen z naknadno zvezno reorganizacijo skupne države, je kralj Aleksander, opirajoč se na srbsko vodstvo državne vojske, vpeljal dne 6. januarja 1929 dvorsko dikta-
ne Slovenije ne zajamčili slovenske državne suverenosti. Pridružili pa so novi jugo-centrali-1 stični diktaturi, ki je bila hujšaj od šestojanuarske, ker je bila totalitarna.
Tako torej zgodovina obeh vojn in povojnih razdobij Slo-! vencem narekuje čustveno in) besedno iztreznjenje, rehabilita-i cijo vseh žrtev medvojnega in! povojnega nasilja ter resno na-' rodno spravo kot prve pogoje zal uspešnejšo borbo v dosego neiz-j polnjenih slovenskih narodno-! političnih ciljev. Petdesetletnica! zapečete, a nedovršene slovenske narodne suverenosti je obenem zgodovinski opomin in izredna priložnost za potrebno konsolidacijo slovenskega naroda.
Petdesetletnica prve slovenske narodne vlade pada v čas, ko so razmere v povojni slovenski republiki že znatno ugodnejše. V gospodarskih, poklicnih in kulturnih organizacijah — v kolikor le-te smejo obstojati in de-
monopolizem partije pa jo zanemarja.
MINIMALNI SLOVENSKI PROGRAM
Zato bo razvoj k slovenski suverenosti in politični demokratizaciji treba mnogo bolj odločno pospešiti. Slovenska republiška skupščina in vlada bi poleg u-krepov za rehabilitacijo žrtev in narodno spravo predvsem morali uzakoniti in dejansko omogo-
vorijo Slovenci v svetu, je zato, ker v republiki Sloveniji o teh osnovnih rečeh še vedno ni mogoče svobodno razpravljati, kaj šele jih svobodno uveljavljati. Ko bo Slovennija dosegla svobodo političnega razpravljanja ter svojo državno suverenost, ne bo več potrebno, da bi o ključnih problemih slovenstva Slovencem v Sloveniji govorili Slovenci v svetu.
*
To so pogledi na sedanje razvojne potrebe in možnosti Slovenije v luči spoznanj v petdesetih letih njene politične zgodovine. V njih oblikovanju sem bil
— “Povej, Jaka, ali si bolan? Že nekaj dni šepaš.”
“Ne, nisem bolan, le čevlji so mi pretesni.”
“Potem si pa kupi druge čevlje, take, da te ne bodo tiščali-’ “Ne, to pa ne, za vse na svetu ne! Glej, ko pridem zvečer domov, se moramo samo jeziti, žena me zmerja, otroci kriče in ta-deležen vzpodbude, kritike, na-j ko mi ostane edino veselje: se-svetov in soglasja številnih slo-jzuvanje preozkih čevljev.”

■ ■ '"■'•i - ■ .......■
turo, razpustil politične stranke, lovati — se je uveljavila mera
fis M	^	m/ Bedite čimbolj
CiPP	UGLlL	očarijivi
#iN|!
H	..... . XJji	Mih ;
Mnogostranski kodri, mehki kot pub Pričnite s tem 68 očarljivim modnim izgiedom
boste našli v pričeskah, ki jih imajo	SraSn.*
modre žene vsepovsod s tem novim	bmISIIj h feni
izgiedom — ?2-25 tako laskavi.	„ i i •	, ,,
BARVANTF’	ec	Sedaj je vse novo—ne kodri, samo gladko
STRT*ihwtf' ............valujoči lasje, ki dajejo stalno oporo tam c*
..............TŠil« kjer jo Vaša Prižet rabi. Mehki lasje z	JS
nri ivv T aci t tT...0d ^9'f0	oporo, ki traja in traja. Prične se s striže-	Tg
LfnV,nmJE a...-•••.-•-.-.-58.95	njem, konča ali s kodri, valovitimi ali	^
barvanip in	1 frl“ranj?> dolgimi lasmi. Vključivši umivanje, frizi-redno $15.0«
barvanje m bajno kodranje samo 50c vec. ranje in striženje
AREAS EAST	AREAS WEST
® Downtown, 781-3161, 406 Euclid	<* Opposite Southland, 845-3400, 6883 W. 130th St.
•	Opposite Southgate, 663-6346, 5304 Warrenville ® Opposite Westgate, 333-6646, 20670 Center Ridge
Ctr.	Rd.
•	Opposite Eastgate, 449-3435, 1448 S.O.M. Center • North Olmsted, 777-8686, 26406 Lorain Rd.
•	Severance Center, 382-2600, 382-2569	« Parmatown, 884-6300
•	Shoregate, 944-6700 Lake Shore Blvd. at E. 305 o ELYRIA: MIDWAY MALL, 324-5742,
» Mentor, 255-9115, next to Zayre’s	Lorain 233-8020
EVENING APPOINTMENTS -------- ——
*' S- FINŽGAR:
MIRNA POTA


ErUfi
0dpeti pesmi so se pogrebci Irma umrla, prav nobene stvarce ^Ceb razhajati. Tako slovesno
^ resno so vsi občutili izgubo §a plemenitega srca, da se niti tf10 niso upali pogovarjati.
... 0 se je pokopališče že spraz-^lo> so naj bližji sorodniki še en-^ pokropili krsto v jami, usuli odT°	Prsti in žalostni
1' Oče Strgar je poprosil zeta ^ °vca, naj gre z njim. Vsi se
til ° Z^ra^ Pri Strgarjevih. Sod-^ je tiho odgovoril: “Pri-l®'” in ostal čisto sam pri od-. Mami. Tedaj ga je zmoglo, j asii se je na kolena in dušeni ^ Se je sprostil iz trpečih prsi.. srez besed, ihteč se je poslavljal pižami od Irme. Preživo je . Cubl, da se je v trenutku, ko .^alo utripati to prelj ubij eno e> zanj vse najlepše v življe-a Podrlo za vselej.
^ sodni svetnik dr. Slak, iri v. Strgar sta pred pokopali-^ °čakovala Rudija. Ko ga le s bilo, sta gia ponj, ga dvignila Verii n in ga vsega strtega od-v a s seboj na Strgarjev dom, ^ r je bilo zbrano sorodstvo. __°Ple besede sočutja in sožalja v Odevale kakor v prazno. Ru-J,6^a srčna bolečina je bila pre-
htiiS "^se se mu z<^e^0 b-°“ 0j ,e senje. Najrajši bi se bil
k 'z družbe in se vrnil na po-prPal|šče, da bi se ob grobu ePričal, ali zares Irme, nje-Ve Irme ni več.
Tretji del POCVITANJE
t>ik dr. Rudolf Slak ni bil ene narave. Vse njegovo V' 1° življenje od prvega šo-jja do prezgodnjega vdovstva j)r. ll0 natančen red, neutrudna je j,1105!) zvestoba v službi. Bil
V °Vek, kakor j£ bil0 0 takem
Sv^110 v knjigi: So ljudje na It, •U’ jih je sama poštenost, življenjska ura kaže ve-natančno poldne, nikoli ne fj Ute več in ne minute manj.
ne premaknejo niti za btj ^ier, so pa neomajni ste-^ irdno opirajo tok člove-rU gre vse v redu in po . <“e jih pa zatme usodna Wm1Ca’ kakor v človeštvu iz-Vp bej° nujno tudi viharji kot aebju orkani, tedaj se take 8atn ene narave zgreznejo Vase, molče in trpe. Take b°beVe ie bil sodnik Slak. Res-’ z umerjenimi koraki je Vs&k dan v urad, dodajal k bo Plsanim uram še prostovolj-in pre °’ bil vljuden, ustrežljiv
aVici.
premakniti. Celo postelje ni smela postlati in zagrniti. Drobne reči, ki jih je Irma položila na predalnik, preden je stalno legla, so ostale nedotaknjene: zlata urica, nožek, droben notes, biserna ogrlica, rožni venček, ki si ga je kot gojenka v Gradcu kupila pri cerkvi Marije Tolažnice, torbica in ob njej svilen robček, ki ga je imela pri poroki. Tako je to sobo spoštoval vdovec Slak; zanj je bila kakor svetišče.
Strgarjevi so spraševali Polono, ki mu je bila zdaj z vso dušo vdana gospodinja, kaj le počne tiste večere, ko ne pride ne v kavarno ne k Strgarjevim.
“Oh, ti moj ljubi Bog, kaj bi gospod sodnik počeli? V sobi rajne gospe posedajo, hodijo gor in dol, včasih glasno kaj izrečejo, kakor bi se pogovarjal. Tako se mi gospod smilijo, da še mene v kuhinji premagajo solze. Take ljubezni in zvestobe ni pod soncem nobene več. Moj Bog, zares je ni.” ; j |
Strgarjeve je resnično skrbelo. Zlasti stvarni oče tast je bil vznemirjen. “To žalovanje ni več pravšnje. Zadeva je že kar bolestna.” Zato je ujel nekega dne Primoža in ga vprašal, ali dr. Slak še pride kdaj med sobo-tarje. Poprosil ga je, naj ga zvabijo medse in ga poskusijo razvedriti. Primož mu je obljubil, da bodo poskusili.
Čakali so ga potem še dve soboti, a Slaka ni hotelo biti. Zato so sklenili, da pojdejo ponj in ga zvabijo medse. Določili so, naj ga povabita dr. Vrščaj in Primož. Domenili so se, da ne sme nihče začeti pogovora o raj niči, če pride.
Sodnik Slak je ravno povečerjal, ko sta vstopila Primož in Vrščaj. Primož je začel:
“Rudi, boimo se, da si zašel v veliko zmoto. Gotovo misliš, da se je pot do ‘Belega vola’ tako zarasla, da ti ni mogoče do njega, in če bi se bila, sobotarji grmovje požgemo in trav’co pokosimo, da bodo steze, kot so nekdaj bile.”
“V imenu vseh sobotarjev prihajava,” je povzel doktor Janko Vrščaj, “in te prisrčno vabiva.”
“Hvala vama, ljuba moja. Najrajši sem kar sam.”
“To ni prav,” je poprijel spet Primož. “Vem, da veliko daš na sveto pismo. Tam pa je rečeno: Gorje mu, ki je sam. Torej ti sam, mi pa brez tebe tudi sami, da nam je vsem gorje. Rudi, kar
Pravljen za vsako pomoč,'okomataj se in z nama!”
I^avo, živo življenje je V| Polona, ki je pobirala pribor s Srurtjo nadvse ljubljene z mize, ni mogla drugače, ko da Sttgaa§asnilo. Zanj so se trudili ‘je pritegnila: “Lejte, gospod dok-Jevi, 7 niimi vred oroža- tor, kako so gospodje dobri. Človek mora med ljudi, če ne, omrzne, da ni za nikamor.”
Rudi se je Poloni hvaležno nasmehnil. Tedaj je Primož že snel z obešalnika Slakovo suknjo in klobuk.
“Poslušaj skušene ljudi, da ne omrzneš.” Kar vsilil mu je suknjo in mu postavil klobuk na glavo. Sodnik Slak se je skušal še nekoliko braniti, a je bil že bolj voljan. Prijatelja sta ga vzela medse in so odšli.
V krčmi so bili zbrani že vsi sobotarji. Ko je vstopil Rudi, so planili kvišku in ga pozdravljali. (Dalje prihodnjič)
^	z njimi vred preža-
^t>ij ftIegova mamica, ki ga je kdom°v in ga prišla več-^ soč kat‘ Sodnik Slak je bil ^ . utje vsem hvaležen; celo hi j,'e Poskušal, da bi se razži-h	Mrliča v svojem srcu
V, 5^ obuditi. Ni bilo skoraj &oha a ki ne obiskal ženinega je bil vedno v cvetju, Ze staI I®? nagrobni Xlu^. Pri mizarju si je uko I)0rnanjšano prav tako ’kakršna je bila v drevo-h Se a n3ej je mnogo presedel ^0lha 611:10 Pogovarjal z rajnico.
V "
Ie Pol
ne sme v sobi, kjer je
^	- v^oni strogo prepove-
o,10vai0 izvolimo
ZA OKRAJNEGA ŠERIFA ‘
James J. McGettrick
Jo.
DEMOKRAT
Pri glavnih volitvah 5. novembra 1968
^0rnik, Frank Urankar, Vinko Vrhovnik McGettrick for Sheriff Committee, Carl Narducci, Chmn..
22281 Libby Rd., Bedford Heights, Ohio
Cleveland:
ima enega od najboljših živalskih vrlov v vsej deželi in eno od najnižjih cen naravnega plina v vsej deželi.
Moški dobijo delo
IŠČEMO DELAVCE
PiMMEVAlCE POMOČNIKE
strukturnih jeklenih izdelkov.
Dobri delovni pogoji v moderni tovarni, odlične robne koristi. Vprašajte za Mr. M. Burr King, 382-6613—Ext. 276,
TKE AUSTIN COMPANY Sleei Fabricating Div.
1245 E. 222 St.
Euclid, Ohio 44117
(212)
Letalo treščilo v goro: 32 mrtvih
HANOVER, N. H. — V petek zvečer je letalo Northeast Airlines na letu iz Bostona v Lebanon, N.H., in v Montpelier, Vt., treščilo v megli v Moose Mountain blizu Hanover j a in se razbilo. Od 39 potnikov in 3 članov posadke je bilo 32 na mestu mrtvih.
Letalo Fairchild-Hiller FH-227 propjet, let 946, je odletelo z Bostona ob 4.55 in bi moralo biti v Lebanonu ob 5.38. Zadnje sporočilo od letala so prejeli ob 6.10, ko bi moralo biti že pred pol ure na cilju.. Pilot ni sporočil, kaj ga je zadržalo. Letalo je treščilo v gosto porastlo goro le kakih 60 čevljev od vrha.
svoje odnose z Združenimi državami.
Znano je, da se predsednik L. B. Johnson in De Gaulle osebno nista mogla. Tega tudi nista nikdar posebno skrivala.
Moški dobijo delo
De Gaulle bi rad boljše odnose z ZDA
WASHINGTON, D.C. — V Nikonovi okolici trdijo, da je De Gaulle sporočil posredno republikanskemu p r e d s e d niškemu kandidatu, da bi rad govoril z njim, če pri volitvah zmaga, in da bi Francija rada izboljšala
MALI OGLASI
Ice cubes for sale
50 cents a bag. Buy 3, get 1 free.
THE NORMANDIE TAVERN 1688 E. 55 St.
__________ (210)
V najem
Oddamo 5 sob, prenovljene, nad Superior Savings & Loan uradom; furnez, zmerna najemnina. Kličite HE 1-2497.
(213)
Naprodaj
E. 76 St. blizu St. Clair Ave. šest sobna prostorna hiša, v najboljšem stanju, garaža, da se uredi zapuščina. Gena je samo $6900.
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(211)
V okolici sv. Vida
E. 60 St., hiša za dve družini 5-5, furnezi na plin, moderna kuhinja, karpetirano, cena $7000. Kličite Jack Lorenz.
MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St.
431-8182	221-9381
(212)
ZA BOLJŠE CESTE i VARNEJŠE VELECESTE DOLGA SKUŠNJA V URADU PONOVNO IZVOLITE OKRAJNEGA INŽENIRJA
ALBERT S.
PORTER
ALBERT S. PORTER je mož z dolgoletno, sposobno, in učinkovito skušnjo v uradu inženirja Cuyahoga okraja. On je okrajni inženiv že 22 let. Pred tem je bil 14 let glavni pomočnik okrajnega inženirja.
Porter vodi gradnje, prezidave, vzdrževanje in popravila cest in mostov od 1.200 milj v 20 mestih in 38 vaseh.
Tekom njegove dolge dobe v uradu je Porter slutil hitro spremembo bodočnosti. On je začetnik razvoja tukajšnjih cest in velecest ir. za večina avtostrad, po katerih se z užitkom vozijo današnji motoristi, se je Porter boril že pred več leti.
Albert Porter se je boril tudi za zaščito davke placcvalca proti brezpomembnim projektom, ki bi dvignili zemljiške davke. On se je boril za razščito davkov, plačanih od vsakega motorista pri gasolinski črpalki in v licenčnih uradih za dosego boljših cest v Cuyahoga okraju.
Albert S. Porter je splošno poznan kot strokovnjak v vseh oblikah mestne trar.sportacije in jc pričal pri Rapid Transitu na področju San Francisco zaliva na zahodni obali. On je tudi stalni član vodstva narodnega seminarja za obravnavo množičnega tran.zita; organizacije železničarjev.
Podpiradjo ga vsi glaviii listi, delavstvo, držav] Ijaiiske skupine in odbor clevelandske zveze lastnikov nepremičnin podaljšajte napredek okraja
Glasujte za ALBERTA S. PQETERJA v torek, 5. novembra!
Odbor za izvolitev Forterja: Geo. A. Green, Chm., 2708 fonawanda, Rocky River, O.	>
V najem
4 sobe oddamo zgoraj zakoncema na 1180 E. 61 St. Vprašajte oskrbnika na 1176 E. 61 St. Apt. 3. tel. 475-2644.
(wfX)
v Wickliffu
je naprodaj hiša s 3 spalnicami, aluminijasta obloga, ena in pol garaže, 12 let stara. Cena $18.900.
Na Richmond Ileightsu
je naprodaj hiša s 4 spalnicami, spredaj zidana, dvojna garaža, lot 100x210, s formalno jedilnico. $32.500.
KINKOPF REALTY 531-6346
(212)
Lastnik prodaja
Enodružinsko hišo v dobrem stanju pri Miles Ave. in 94 St. Lahko kličete vsakčas: 341-4773.
(212)
POSPRAVLJAVCI POSODE
Ponoči. Starost nad 18 let. Od 5. pop. do 2.30 zjutraj. Zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila, počitnice. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Dr.
(212)
POMIVALCI POSODE
Ponoči. Starost nad 18 let. Od 5. pop. do 2.30 zjutraj. Zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila, počitnice. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Drive
(212)
Help Wanted Male
Punch Press Operators
day and night shift. Hourly rate. Steady work. Overtime.
ZATKO METAL PRODUCTS COMPANY 20850 St. Clair Ave.
(213)
Help Wanted Male & Female
MACHINE OPERATORS Male and Female
Immediate openings — Full Time Excellent Benefits — Overtime Shop Experience Preferred Apply in person.
AMERICAN LAMOTITE CORP. 2917 East 79 St. (near Shaker Rapid) Cleveland, Ohio 44104
____________________ (210)
Ženske dobijo tlelo
IŠČEMO SNAŽILKO
Za restavracijsko jedilnico. Ponoči ali podnevi. Šest dni na teden. Starost nad 18 let. Počitnice, zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Drive
(212)
Hišno delo
Vdovec Slovenec, išče žensko za hišno delo dva ali tri dni na teden. Plača po dogovoru. Kličite 431-0628 za pojasnila.
(212)
POSPRAVLJAVKE POSODE
Ponoči. Starost nad 18 let. Od 5. pop., do 2.30 zjutraj. Zdravstvene in bolniške koristi, obedi, kreditna posojila, počitnice. Oglasite se osebno od 2. do 4. pop.
BROWN DERBY SKYWAY 4998 Rocky River Dr.
(212)
Help Wanted Female
Punch Press Operators Day and night shift. Hourly rate. Steady work. Overtime.
ZATKO METAL PRODUCTS COMPANY 20850 St. Clair Ave.
(213)

€
i

IZUM
spisala
METOD JENKO in VIKTOR HASSL
5
S
Halo! Prva kontrolna postaja! Gondola leti s predpisano brzino 1500 kilometrov na uro. Tukaj
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
Paper Oempany
needs
warehousemen
Company Benefits Permanent Jobs
Tei. 376-0355
_____________________(212)
JANITOR
5 da. 4:30 p.m. to 1 a.m. No exp. nec. Top Sal. & Emp. ben. Apply. Gen. Tel. Directory Co. 1865 Miner St. Des Plaines. 827-6111.
(210)
HELP WANTED
EXCELLENT OPPORTUNITIES
SOCISL WORKERS
Must be college graduate, able to pass Wisconsin Merit System exams and available for full time work. Salaries open.
Wire, write, apply or call
CAROL RADKE Rock County Department of Public Welfare
Janesville, Wis. 53545 608-752-7471
(212)
FEMALE HELP
BEAUTICIAN — EXPER.
Full or part time. Top salar. North Side.	RO 4-3113
(210)
REAL ESTATE FOR SALE
BY TRANSFERRED OWNER Algonquin—8 spac. rma 4 bdrs. IVz baths. Nr. schls. shpg. centr. and river Bus. zoned older h«3me $18,500. OL 8-4691
___________________ (210)
BY OWNER — UPPER 20’s Excel, loc. Perf. Layout. Espec. for children—formal din. area, & good eating space in kit. Exceptionally nice fam. rm. 3 bdrms. BE 3-8174. Open hse. Sun. 1:30 10553 S. Millard
(211)
BUSINESS OPPORTUNITY
FOR SALE BY OWNER. GROCERY STORE — Fully stocked 65th—Wolcott. Quick salle $4,500. Phone 436-7164
(210)
manjkajo še štiri minute do polnoči. Gondola se bliža postaji. Zdaj zdaj bo gondola nad nami!”
‘Tink!” se je slišalo, ura je odbila polnoči in gondola je preletela prvo postajo.	,
Okrog prve postaje je bilo vse črno ljudi. Nepopisno veselje je zavladalo med množico, ljudje se niso mogli načuditi in so zmajevali z glavami. Kaj takega niso pričakovali.
Tako so se množice radovale prvega ugodnega poročila tudi na drugih postajah, posebno pa pred startno zgradbo. Najmanjše poročilo jim je bilo užitek.
“Halo, Anny!” je zaklical v mikrofon Alfred, ki je bil zvezan z gondolo. “Kako je, ljuba Anny? Je vse v redu?”
Anny, ki se je šele sedaj dobro zavedela od prvih razburljivih trenutkov, mu je prijazno odgovorila, da se počuti dobro in da je vse v naj lepšem redu; na merilne inštrumente dotlej niti pogledala ni. Rada bi bila videla Alfreda, zato je premaknila stikalo za televizijski aparat in stopila predenj.
“Halo, Alfred! Poglej v televizijski aparat!”
Alfred se je postavil pred majhno odprtino in radovedno pogledal: videl je, kako Anny sedi pri aparatih.
“Nekam bleda in prestrašena se mi zdiš,” je rekel v skrbeh Alfred.
“Zakaj neki, ljubi Alfred? Saj mi ni slabo!” mu je mirno odgovorila.
“Anny, zdi se mi, da s kisikom ne bo v redu. Prosim, poglej na merilni aparat in mi povej številko.”
Anny je pogledala in mu povedala: “Dvanajst!”
“No vidiš, draga moja, saj sem'vedel, da ni vse v redu! Odpri drugo odprtinico, da bo kazalo šestnajst, potem bo v redu!”'
Ubogala ga je in res je nato laže dihala.
“Halo!'V pol ure se bo oglasila druga kontrolna postaja Cheyene. Prosim te, zapiši vse pomembnejše meteorološke pojave, katere ti kažejo instrumenti, kajti to je neprecenljive važnosti. Glej, da bo poročilo teh 24 ur poleta izpopolnjeno kar se da bogato.”
“Halo! Halo! Tukaj Cheyene, druga kontrolna postaja!” se je slišalo v zvočniku pred startno zgradbo. Godba, ki je pravkar veselo igrala, je na mah utihnila. Ura je kazala, da manjka še 15 minut do druge ure po polnoči, dočim je radiosinhronična ura na startni zgradbi, katera je bila
On je pošten državljan — plačuje svoje davke — in spoštuje pravice drugih državljanov. Izpolnjuje zakone, služi državi, kadar ga ta potrebuje.
Toda on je bil pozabljen v Washingtonu. Pozabljen od Johnson-Humphrey-Vanik administracije. Volite 5. novembra za zaščito pozabljenega Ame-rikanca. Glasujte za ponovno izvolitev kongresnice Frances P. Bolton.
Sponsored by the 22nd District Republican Club,
JtonaJd G. Weirick, Secretary-rl891 Oakmount Road, Cleveland, Ohio 44121
22nd j DISTRICT
brezžično zvezana z gondolo, kazala vedno polnoči.
“Halo! Druga kontrolna postaja! Dve in pol stopinji južno od nas se svetlika, svetlobni sijaj se od sekunde do sekunde veča; v naslednjem trenutku bo gondola preletela našo postajo. Halo! Ura kaže tri in dvajset pred polnočjo, devet in petdeset minut, pet in petdeset sekund. Se pet sekund in bo nad nami. “Tink”, se je znova zaslišalo in gondola je preletela drugo kontrolno postajo.
Med množicami je zavalovilo še večje navdušenje in videli so
se nepopisni prizori veselja. Ko je kontrolna postaja javila, da je zadnji sijaj žarometov izginil na obz;orju, je godba zopet zai-
grala.
Po 46 minutah se je oglasila tretja kontrolna postaja Eureka, zadnja na ameriški celini.


mm
Tokrat volite tako, kot da je ves Vaš svet
odvisen od tega!
Naši ljudje so delali trdo veliko let, da so ustanovili svoja naselja, zgradili svoje domove in svoje cerkve, da so vzredili in vzgojili svoje družine in s tem zagotovili Ameriki moč in značaj. Sedaj si hočejo zavarovati svojo težko prisluzeno investicijo. Uživati hočejo sad svojega dela, živeti varno v svojih naseljih in svojih domovih,
RICHARD NIXON je odločen braniti vse to in bo skrbel, da bodo zakoni izvajani pravilno in pravično, da bo lahko vsak Amerikanec, kateregakoli porekla, živel v vzdušju miru, blagostanja in varnosti.
RICHARD NIXON je odločen varovati našo deželo pred komunisti in pred vsemi tistimi, ki hočejo razdvojiti naše ljudi in podminirati ustanove svobode.
RICHARD NIXON je vedno podpiral samoodločanja vseh narodov.
RICHARD NIXON je odločen častno končati vojno v Vietnamu, kot je predsednik Eisenhower končal vojno v Koreji.
ia votivni dass9 ¥ torek, i, novembra Volite m RieM 11» lixon m Spire I9 Hgnew
Združeni državljani za Nixon-Agnew Narodnostni oddelek
Willard Hotel, Washington, D.C.


STATE .SSUE ONE
MlSIIIgl
. ■	r	"(V','-'. 'V.	: / •	'<.	...
Greater Ohio Committee of; Cuyahoga County: 621 Wiliiamson Bldg.. Cleveland. Ohio 4411-4, lames 1 Nance. Chairman :,
Izbira listih,
Eli poznajo sodnike najboljši
Priporočani* cd
CLEVELAND ^ BAR ASSOCIATION
FOR JUDGE
‘osnovano na glasovanju predloženemu vsem odvetnikom v Cuyahoga okraju
OHIO SUPREME COURT
X	John M. IVlatthias*	Jan. 1, 1969 Term
X	Kingsley A. Taft*	Jan. 1, 1969 Term
COURT Of APPEALS		
X	Joseph A. Artl*	Jan. 2, 1969 Term
J€	Sumner Canary*	Unexpired Term Ending Feb. 8, 1971
X	J. J. P. Corrigan*	Jan. 3, 1969 Term
X	Joseph H. Silbert*	Jan. 1, 1969 Term
3€	Charles W. White*	Feb. 9, 1969 Term
common pleas mmi		
3«	John V. Corrigan*	Jan. 7, 1969 Term
JC	Earl R. Hoover*	Jan. 4, 1969 Term
X	Harry Jaffe*	Jan. 6, 1969 Term
X	Blanche Krupansky	Jan. 10, 1969 Term
X	Ralph S. Locher	Jan. 2, 1969 Term
3C	HarryT. Marshall*	Jan. 3, 1969 Term
X	Roy F. McMahon*	Jan. 8, 1969 Term
X	Joseph IVahraf	Jan. 9, 1969 Term
X	Leo M. Speliacyf	Jan. 9, 1969 Term
X	John T. Patton *	Jan. 1, 1969 Term
X	E. M. Rose	Jan. 12, 1969 Term
X	Eugene J. Sawicki	Jan* 11, 1969 Term
X	Francis J. Talty*	Jan. 5, 1969 Term
X	Herbert R. Whiting*	Unexpired Term Ending Feb. 8, 1973
JUVENILE COURT		
X	Leo G. Chimo	Jan. 1, 1969 Term
* Sedaj na tem mestu
t Mr. Nahra in Mr. Spefiacv, kandidata za isti urad, sta enako priporočana.
Robert G. McCreary Jr., Chairman 1144 Union Commerce Bldg., Cleveland, Ohio
Izrežite in vzemite s seboj na volišče

GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Roa<* KEnmore 1-1235
GRDINA
Funeral Directors
Naročite se na dnevnik "Amenaka Domovin*