matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 23 (1304) Čedad, četrtek, 12. junija 2008 nas casopu tudi na-spletni strani S www.novimatajur.it A proposito di immigrazione ed emigrazione “Insistono sull’aiuto come se gli fosse dovuto” “Quelli delle classi inferiori si sono sempre distinti come mendicanti. Sembra che molti di loro lo facciano per il piacere di mendicare e questo costume nazionale è estremamente umiliante per le classi superiori, che cercano di spiegare questo fenomeno in ogni modo tranne quello giusto, e cioè che esiste uno spirito profondamente mendicante, generato da secoli di ignoranza, dipendenza e povertà.” “Sembra che siano nel complesso una classe onesta, ma vengono continuamente citati in giudizio per risse, violenze, tentati omicidi.” “Chi dispensa carità concorda nel dire che molti sbarcano qui con le idee piuttosto stravaganti su ciò che gli capiterà. Subito sembrano cercare soccorso con l’aria di chi dice: “Eccoci qui. Che cosa avete intenzione di fare per noi?”. E addirittura in- sistono sull’aiuto come se gli fosse dovuto.” Ormai non si legge che questo, sui giornali, e non si sente che questo, soprattutto nei notiziari di certi canali televisivi, a proposito degli immigrati che scelgono l’Italia, a volte come propria “terra promessa”, a volte come un’ultima spiaggia, come disperazione, in certi casi anche con la precisa intenzione di introdurre in questo Paese metodi di vita che nulla hanno a che fare con il rispetto delle regole altrui e la convivenza. Peccato, però, che le frasi qui sopra riportate non siano dei giorni nostri. Sono invece tratte rispettivamente dal New York Times del 26 settembre 1878 e del 5 marzo 1882 e del Century Magazine del dicembre 1913. Sono frasi che non parlano di immigrati rumeni o marocchini, ma di emigranti italiani, (m.o.) ! Za ponujat beneške dobruote je v Bruselj šla an Maria od restavracije Alla posta iz Hlodiča. Tu jo videmo z nje sedem kil veliko gubanco, med bivšim deželnim odbornikom lacopom an predstavnikom dežele FJK v Bruslju Giorgiom Perini Na dan odpartih vrat “Cl-pen day 2008”, ko se vse evropske inštitucije v Bruslju odprejo miestu an vsem obi-skovaucem, je bila lietos, v saboto 7. junija, an Benečija. Zbudila je velik interes za lepote nje ambienta, za posebno kulturo an muziko (s skupino Skedinj) an sevieda za dobruote nje zemlje. An tel je biu tudi namien tele poti v Belgijo na iniciativo dežele Furlanije Julijske Krajine, be-neško-briške gorske skupnosti, prò loco Nediških dolin, združenje Topolò / Topoluove an Kmečke zveze iz Čedada. Blizu evropskega parlamenta, na sedežu dežel, so na-stavli stand Nediških dolin, kamor so ljudje le napri hodil pokušat beneške dobruote, a Nediške doline s svojim obrazom v Bruslju Predstavili turistične iniciative an kulturne posebnosti r Pro Loco Nediške Doline Valu del Natisone LTO Sotočje Venerdì 18 giugno, ore 18.00 Sala consiliare San Pietro al Natisone Presentazione della Mappa turistica e ciclistica Turistični in kolesarski zemljevid Kobarid-Nadiške dolineAalti del \alisone-Tolmin I___________________________________________________ I tudi za spoznat evropske projekte, ki smo jih spejal tle par nas. Na prestižnem sedežu dežele FJK so v pandiejak 9. od-parli pa razstavo fotografij Roberta Aite, ki je del projekta “Potovanje Topolove-Abitanti”, kije imeu velik uspeh, par-klicu tudi vidne predstavnike republike Slovenije an puno naših ljudi v Belgiji. beri na strani 8 V nediejo čez mejo, ki je ni V nediejo 15. junija bo za naše doline praznik meje, ki je ni več. Saj se bojo ponovile dvie iniciative, ki so se rodile, kadar nas je šele ločevala an nam ustvarjala birokratske težave meja, sada pa lahko žive napri v imenu prijateljstva, ki smo ga na obieh straneh ustvarili an poglobili. V nediejo zjutra bo spet pohod “čez namišljeno črto” iz Topolovega na Livek, ki ga organizira kulturno društvo Rečan. Novuost lietošnjega pohoda je, da se Benečani an Livčanji srečajo na Briezi an spet usadijo tiste brieze, ki jih ni vič v tistem kraju an potle na stazi do Livka odprejo livško zgodovinsko pot. Le v nediejo bo “mednarodni pohod prijateljstva” iz Čenebole do Podbele, kije lietos posvečen Adu Contu, prvemu pobudniku an organizatorju pohoda, ki je lietos zmanjku. Pohod že vič ko deset let povezuje športni an kulturni moment an istočasno gradi prijateljstvo med slovenskimi an furlanskimi sosedi. Zjutraj bojo imeli glavno besedo športniki, popudan od 13.30 naprej v kampu Koren ob Nadiži, ko bo na var-sti nagrajevanje, pa vsi te drugi- veno a confine con il Comune di Drenchia che, nel suo propagarsi, avrebbe interessato anche il versante italiano. In considerazione della possibilità che i soccorritori debbano operare per più giorni e nell'ipotesi della necessità di evacuare parte della popolazione, è stata allestita una tendopoli per soccorritori e popolazione nel Comune di S. Leonardo. Il maltempo ha però costretto a rinviare le operazioni. All’esercitazione hanno partecipano 179 volontari di 13 comuni (Cividale del Friuli, Drenchia, Faedis, Gri-macco, Moimacco, Prepotto, Pulfero, Remanzacco, San Leonardo, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Torreano) e di 2 associazioni (CRI, ARI), il Corpo Forestale Regionale e le rappresentanze dei Vigili del Fuoco della Slovenia di Canale, Tolmino e Caporetto. Un’ulteriore esercitazione, denominata “Alto Isonzo 2008”, ha riguardato il Goriziano. A seguito di piogge intense nel territorio comunale si è supposto il verificarsi di diverse situazioni di rischio come l’allagamento di edifici, il parziale crollo di alcuni di essi, una frana in località Lucinico, la ricerca di persone disperse, interventi di sorveglianza e consolidamento dell’argine del fiume Isonzo. segue a pagina 4 Dal 6 all’8 giugno si è tenuta l’iniziativa su scala regionale della Protezione civile Esercitazioni nelle Valli bloccate dal maltempo Volontari anche dalla Slovenia, a S. Leonardo è stata allestita una tendopoli Ha interessato anche le Valli del Natisone, ed in particolare i territori comunali di S. Leonardo e Drenchia, l’esercitazione della Protezione civile regionale che si è tenuta dal 6 all’8 gennaio. L’esercitazione riguardante la nostra zona, denominata “Trinco 2008”, avrebbe dovuto ipotizzare un incendio in territorio slo- Lassessore regionale benna a S. Leonardo con i coordinatori della Protezione civile ed alcuni sindaci Pogovor s predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem Zveza Slovencev je odprt predlog Predlog o ustanovitvi Zveze Slovencev je že več časa v središču pozornosti. Izvršni odbor Slovenske kulturno-go-spodarske zveze je na svoji zadnji seji potrdil predlog predsednika Rudija Pavšiča, da nadaljuje s posvetovanji o Zvezi Slovencev kot možnem širšem predstavništvu slovenske manjšine v Italiji. Predlog je medtem doživel različne odmeve tako v tisku kot med politični- mi predstavniki. Mnenja so si bila med sabo različna, čeprav jasnega protipre-dloga nismo zasledili. Za boljšo pojasnitev, kaj naj bi bila Zveza, smo se obrnili do samega predsednika Pavšiča. Očitno pa je, da gre za “odprt” predlog, drugače ne bi bili potrebni razgovori in niti diskusije ne. Torej, kaj naj bi bila Zveza Slovencev? beri na strani 5 Rudi Pavšič Četrtek, 12. junija 2008 2 Intervengono i consiglieri regionali Ciani e Venier Romano Stop alla fusione di Attimis e Faedis E' indubbio che vi sia la necessità di decretare lo stop alla fusione dei comuni di Attimis e Faedis. Lo afferma -in una nota - il consigliere del Popolo della Libertà Paolo Ciani ricordando che la maggioranza dei cittadini di Attimis si è dichiarata contraria alla fusione. Non è giusto che l’esito di un referendum sia decretato da un comune (in questo caso Faedis) che ha un maggior numero di abitanti a scapito del comune più piccolo. Ciani sostiene inoltre che ci sia anche una svista nella normativa regionale, che quindi andrà rivista e modificata per far sì che l'esito della consultazione referendaria possa ritenersi valido, ed eventualmente approvabile, solo nel caso in cui la maggioranza dei cittadini di tutti i comuni interessati si esprimesse favorevolmente. Anche il consigliere regionale Giorgio Venier Romano (UDC), che ha partecipato attivamente alla campagna referendaria contro questa unione, ha manifestato la propria contrarietà alla fusione dei comuni di Attimis e Faedis. “Il margine di scar- to complessivo tra i favorevoli e i contrari è stato troppo esiguo per essere ritenuto significativo, la limitata partecipazione al voto dei cittadini di Faedis ha dimostrato, invece, lo scarso interesse della popolazione di quel comune alla fusione stessa”. Per questi motivi - dichiara ancora Venier Romano - non appare opportuno dar luogo a un disegno di legge giuntale per l'unificazione dei due comuni poiché, a dif- ferenza di Campolongo al Torre e Tapogliano dove la volontà della popolazione è stata plebiscitaria, ad Attimis e Faedis non c'è stata piena condivisione da parte dell'elettorato. Venier Romano ricorda infine che il referendum ha carattere consultivo e che in ogni caso non vincola il Consiglio regionale. Tutte osservazioni condivisibili, rimane però aperta la questione dei piccoli e piccolissimi comuni, della qua- 0 L lità e dei servizi che sono in grado di erogare ai loro cittadini, delle funzioni che sono in condizione di poter esercitare, ma anche dell’orientamento del centro destra sulle fusioni. 0n line la banca dati storica del Friuli E' “on line” la banca dati storico-anagrafica delle famiglie friulane - 'Friuli in prin' - progetto pilota a livello nazionale realizzato dall'Archivio di Stato di Udine con i fondi della legge di tutela delle lingue minoritarie (482/99). Oltre 100.000 i nominativi contenuti nell'archivio, che raccoglie 84.091 atti di matrimonio dal 1871 al 1900 e 133.829 esiti di leva dal 1846 e il 1900 per tutti i comuni della provincia di Udine. Consultabile nella sede dell'Archivio di Stato udinese dal maggio 2007, ed ora anche nella banca dati che e' su internet all'indirizzo www.friulinprin.beniculturali.it per i numerosi friulani emigrati all'estero e per i loro discendenti. La banca dati consente di avviare l’iter di una pratica amministrativa (es.: pratiche pensionistiche, acquisizione della cittadinanza italiana da parte dei discendenti di friulani che vivono all’estero, recupero della dizione originaria di un cognome) permettendo agli utenti di venire a conoscenza dei dati anagrafici esatti dei loro antenati. Consente inoltre di iniziare una ricerca genealogica o di storia familiare e di ottenere inoltre dati aggregati relativi al territorio (diffusione cognomi, professioni, ecc.). ima \ Stojan Spetič Povsem razumljivo je, da premier Berlusconi ne more iz svoje kože, čeprav se je v marsičem umiril v upanju, da bo čez nekaj let nagrajen z izvolitvijo na Kvirinal. Tako je že na prvi seji vlade skušal vsiliti ukrep, ki bi olajšal njegove sodne težave. Potem se je lotil problema televizijskega programa Retequattro, ki bi po razsodbah ustavnega, upravnega in evropskega sodišča morala na satelit, že deset let zasedeno frekvenco pa prepustiti televizijski postaji Evropa7. Sedaj se je lotil telefonskih prisluškovanj, ki jih je odločno preveč. Baje sodstvo in policija prisluškujeta vsaj stotisočim državljanom! Kar tudi stane in bremeni državni proračun. Zadevo je svoj čas skušal rešiti že prejšnji pravosodni minister Clemente Mastella, a je propadla, ker so bili vsi prepričani, da piše ukrep »pro domo sua«. Berlusconi pa je tokrat napovedal, da bo prepovedal telefonska prisluškovanja, razen za boj proti mafiji in tero- Takoj se je v sami vladni večini vnela razprava, saj je bilo pristašem Severne lige takoj jasno, da bi tako izpadla prisluškovanja v boju proti korupciji, ki je rakava rana italijanske politike. Propadli bi procesi zaradi naskoka na velike banke, izničene bi bile tudi sodne preiskave o manipulacijah in politični kontroli RAI. Vsem so ostali v spominu posneti telefonski pogovori, ki sta jih imela direktor Agostino Saccà in bivša Berlusconijeva sodelavka, ki je pozneje postala ena izmed voditeljic marketinga RAI, po razkritju afere pa je sedaj poslanka vladne večine. Da bi bila mera polna je Berlusconi predlagal, da bi časnikarje, ki bi kakorkoli objavili vsebino sodnih pri- sluškovanj, morali obsoditi na pet let zapora. Kar pomeni, da bi kazen morali obsedeti skoraj tako dolgo kot Annamaria Franzoni za umor triletnega sinčka. Tokrat so se uprli tudi sodniki, čeprav je jasno, da jih bo Berlusconi spet označil za psihično labilne in sploh rdeče pobarvane... Oglasila se je tudi parlamentarna opozicija, ki ugotavlja, daje problem telefonskega prisluškovanja resen in ga je treba urediti, vendar pravično, brez skritih ciljev. Zato še veljajo predlogi iz časov Prodijeve vlade, ki so zadevo uokvirili v italijanski pravni sistem zaščite obtoženih in njihove zasebnosti, obenem pa priznavajo sodstvu pravico, da se učinkovito bori s korupcijo elektronske dobe. Kar zadeva Berlusconijev predlog, naj bi telefonsko prisluškovanje posvetili zgolj boju z mafijo in teroristi, je dovolj če se spomnimo, kako je boss Bernardo Provenzano vodil sicer zapleteno mafijsko mrežo z ročno pisanimi listki, ki so jih kurirji raznašali naslovnikom. Teroristi pa itak uporabljajo satelitske telefone, ki jim navadno prisluškovanje ne more biti kos. Pozitivni premiki v slovensko hrvaških odnosih Zgodba o hrvaško-sloven-skih odnosih je prišla do določenih pozitivnih premikov. Takšno je mnenje hrvaškega zunanjega ministra Gordana Jandrokoviča. Na novinarski konferenci v Zagrebu je potrdil, da potekajo meddržavni pogovori o srečanju z njegovim slovenskim kolegom Dimitrijem Ruplom, ki naj bi bilo do poletja v Sloveniji. Jandrokovič je kot pozitivne premike omenil redne sestanke mešanih komisij za urejanje odprtih vprašanj glede meje ter majski podpis meddržavnega sporazuma o vojnih grobiščih. “V zadnjem času je prišlo tudi do boljšega sodelovanja s Slovenijo na evropskem področju, čeprav obstajajo določena poglavja, v katerih ni dovolj napredka. Verjamemo, da bo tudi to kmalu umaknjeno ter da Slovenija ne bo država, ki bo ogrožala, temveč ravno nasprotno, država, ki bo podpirala Hrvaško in ji pomagala na njeni evropski poti,” je še dejal Jandrokovič. Po novem bo na hrvaškem zunanjem ministrstvu tudi uprava za Jugovzhodno Evropo in sosednje države, ker je to področje, poleg EU, Nata in ZN, eno izmed prednostnih področij hrvaške zunanje politike. Jandrokovič je napovedal, da bo Hrvaška 9. julija v Bruslju podpisala protokol o vstopu v zvezo Nato, potem pa se bo začel proces ratifikacije v državah članicah. Kot je izjavil, ob tem ne pričakuje zapletov, ter upa, da bo Hrvaška na vrhu zveze naslednje leto skupaj z Albanijo postala tudi polnopravna članica zavezništva. Hrvaška izpolnjuje svoje obveznosti glede vstopa v EU ter naj bi uspela hitro in kakovostno končati tehnični del pogajanj do jeseni 2009. V Sloveniji, ob obisku ameriškega predsednika, odmeva odločitev sodnikov, ki so za ta teden oklicali opozorilno stavkalo. Sodniki zahtevajo, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da so primerljive s plačami poslancev in ministrov ter se usklajujejo Zunanji minister Dimitrij Rupel tako, da se ohranja njihova realna vrednost. Stavka, kot potrjujejo sodniki, želi opozoriti na aroganco oz. na nedostojen odnos in nespoštovanje ustave in ustavne odločbe s strani drugih dveh vej oblasti. Sodniki pa se za primerno plačilo poleg stavke zavzemajo tudi po pravni poti. Upravno sodišče je odločanje pri obravnavi tožb sodnikov zoper uvrstitev v plačne razrede prekinilo in na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Minister za pravosodje Lovro Šturm je že ob napovedi stavke pojasnil, da stavke ne podpira in da je edina prava pot ustavnosodna presoja zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Od odločitve ustavnega sodišča, ki ga bo vlada po ministrovih besedah spoštovala, pa bo odvisno, ali bo potrebna sprememba zakonodaje. S pravosodnega ministrstva so ob napovedi sodniške stavke sporočili, da so pravna mnenja glede zakonitosti sodniške stavke različna. Stavka po njihovem mnenju nikakor ne more pripomoči k ugledu slovenskega sodstva v očeh javnosti. Ob tem so poudarili, da je ministrstvo za pravosodje v skladu s svojimi pristojnostmi storilo vse pri iskanju začasne rešitve glede sodniških plač, vendar sodniki ponujenega niso sprejeli. S stavko se ne strinja tudi predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, (r.p.) Bush al vertice EU - USA a Brdo Omaggio a Trubar Sabato 7 giugno, alla vigilia della nascita di Primož Trubar (1508 - 1586), nella chiesa anglicana di Lubiana è stata scoperta una lapide in memoria del grande protestante sloveno che si colloca all’inizio della cultura e dello sviluppo nazionale sloveno. Nel 1550 pubblicò i primi due libri in sloveno, il Katekizem e l’Abecednik, e si può considerare dunque il padre della lingua letteraria slovena. La cerimonia in occasione del 500.esimo anniversario della sua nascita si è svolta domenica nel suo paese natale, Rašica, alla presenza del presidente della Repubblica Danilo Turk e delle massime autorità dello Stato. Presenti anche il metropolita e vescovo di Lubiana Alojz Uran ed il vescovo anglicano Geza Erniša. Bush in Slovenia Lunedì 9 giugno il presidente degli Stati Uniti George Bush è arrivato in Slovenia. Nella mattinata di martedì ha avuto un incontro, dedicato ai rapporti bilaterali, con il presidente della Repubblica Danilo Turk ed il presidente del Consiglio Janez Janša. Nel pomeriggio c’è stata la seduta plenaria del vertice Europa - USA che rappresenta il principale evento della presidenza slovena delTUE. All’ordine del giorno numerosi temi, dalle sfide della globalizzazione e dei cambiamenti del clima, ai focolai di crisi nel mondo, la cooperazione transatlantica e la sicurezza. Al vertice, a rappresentare TUE, oltre ai padroni di casa, sono stati il presidente della commissione Barroso, l’alto rappre- sentante per la politica estera e la sicurezza Solana ed i commissari Ferrero-Waldner e Verheugen. I giudici in sciopero Lunedì erano tutti al loro posto i 100 giudici di Lubiana, ma 75 erano in sciopero e si sono occupati soltanto delle urgenze, ha dichiarato il presidente del tribunale di Lubiana Andrej Baraga, aggiungendo che negli ultimi tre giorni sono state sospese 140 udienze. Grande adesione allo sciopero, proclamate per ragioni legate al si- stema di calcolo dello stipendio, anche a Maribor, Nova Gorica e Kranj. Il ministro Gregor Virant ha deplorato la decisione dei giudici ed ha aggiunto che lo sciopero non contribuisce al prestigio della giustizia. L’alternativa al governo Nel congresso di sabato scorso i liberaldemocratici hanno votato all’unanimità il programma del partito con cui si presenteranno alle elezioni d’autunno. La LDS, che è stata per 12 anni alla guida del paese, è dal 2004 all’opposizione, dopo un periodo tempestoso segnato anche da abbandoni (il gruppo parlamentare si è ridotto all deputati), ha trovato l’unità e l’energia per proporsi come alternativa all’attuale maggioranza. Il programma del partito, frutto di un’ampia consultazione, è articolato in 220 pagine. Lučka ha 50 anni Il gelato sul bastoncino, ricoperto di cioccolato in Slovenia si chiama Lučka (dal nome della figlia del grafico delle Ljubljanske mlekarne - Latterie di Lubiana) e compie in questi giorni 50 anni. Kultura Poesia in regione, il valore delle lingue La straordinaria varietà linguistica e culturale del Friuli Venezia Giulia è il dato rilevante emerso dall’incontro che si è tenuto giovedì 5 giugno nella biblioteca comunale di Monfalcone all’interno del festival “Abso-lute poetry”. Coordinato da Roberto Dedenaro, l’incontro ha permesso uno sguardo d’insieme sulla più recente produzione poetica nella regione, dando voce anche a specifiche realtà come la Be-necia. Se da un lato Silvio Ornella, poeta, e Mario Turel-lo, critico letterario, hanno chiarito gli aspetti legati alla poesia rispettivamente per il Pordenonese e per la provincia di Udine (con la prima realtà, ha ammesso lo stesso Turello, molto più vivace e interessante, sia per le singole voci poetiche che per le iniziative legate alla poesia), il poeta Ivan Crico si è soffermato sulla produzione nel Goriziano, ricordando tra l’altro la presenza slovena con alcuni autori tra cui Jurji Paljk e Liliana Visintin. Michele Obit, poeta e traduttore, ha spiegato da parte sua la grande attività poetica presente all’interno della comunità slovena, attivi- Un momento della lettura di Silvana Paletti e, sopra, Antonella Bukovaz tà che però si trova come “sospesa” tra l’appartenenza alla cultura ed alla lingua slovena da una parte e la volontà di aprirsi verso il mondo culturale latino dall’altra. Nomi come Miroslav Košuta, Marko Kravos, Ace Mer-molja, Marji Čuk, Boris Pangerc ed altri meriterebbero certo, sia nel panorama letterario sloveno che in quel- lo italiano - a detta di Obit - una maggiore considerazione. Un discorso a parte merita la produzione poetica della Benecia, portatrice di varianti dialettali slovene che si sono conservate oralmente per secoli. Una produzione che negli ultimi anni sta ottenendo importanti riconoscimenti, si pensi alla presenza di autori beneciani in una delle recenti edizioni di Vilenica per la presentazione dell’antologia “Besiede tele zemlje” o gli apprezzamenti per le opere della poetessa resiana Silvana Paletti. Quest’ultima, assieme al poeta friulano Luciano Mo-randini ed a quello goriziano Silvio Cumpeta, è stata protagonista della lettura che ha concluso l’incontro. Nella serata precedente il festival ha proposto tra l’altro una lettura di Antonella Bukovaz del proprio testo poetico “Storia di una donna” con musiche di Teho Theardo ed un video di Leonardo Gervasi. Da venerdì 13 a Gorizia la mostra “Lungo i bordi” Verrà inaugurata venerdì 13 giugno, alle 18, la mostra di pittura “Lungo i bordi - mappe di vicinanza/ proximity maps/ zemljevid bližine” allestita presso la Sala mostre della Biblioteca Statale Isonti-na, in via Mameli a Gorizia. Espongono i pittori Michele Drascek di Gorizia, Zarja Ražman di Capodistria, Luca ‘Zedone’ Ne-spolon di Portogruaro, Roberto Cantarutti di Cormòns, Martina Žerjal di Isola/Izola, Pierpaolo Febbo di Portogruaro, Emanuela Biancuzzi di Latisana, Simona Mahnič di Pirano e Silvia Lepore di S. Michele al Tagliamento. La mostra è un progetto itinerante che vede coinvolte le città di Isola/Izo-la (aprile), Gorizia (giugno) e Portogruaro (luglio). Il progetto è organizzato dall’Associazione culturale Equilibri di Gorizia, dall’Associazione culturale Porto dei Be-nandanti di Portogruaro e dalla Comunità degli italiani Pasquale Be-senghi degli Ughi di Isola/Izola. Immagini nell’arte a Podresca Nelle giornate di sabato 14 e domenica 15 giugno avrà luogo la quarta edizione del Concorso internazionale di pittura “Podresca: immagini nell’arte”. L’iniziativa, promossa dal Centro Studi Podresca, in collaborazione con l’Accademia Internazionale d’Arte Moderna, nasce con l’intento di valorizzare il borgo Podresca, l’espressione artistica nonché di contribuire alla collaborazione transfrontaliera. Per due giornate, artisti di diverse nazionalità, immersi nel verde della valle dello Judrio, dipingeranno il singolare borgo ed i suoi suggestivi dintorni. Domenica 15 giugno alle ore 18.00 si terrà l’inaugurazione della mostra, nella quale verranno esposti e premiati dalle autorità locali i dipinti realizzati nel corso dell’ex tempore. In seguito la mostra verrà allestita presso il Palazzo civico di Borgo di Ponte di Cividale e rimarrà aperta dal 9 al 17 agosto. Il regolamento del concorso è pubblicato sul sito www.podresca.it. tina cui ki je bla zašita s špajan čah podplatu. Buj pozno so začel runat podplate z gomo. Žekan za otroke so pravli “na uha”, zakiso imiel dvapasčiča ati baton, de se jim na bojo zuval. “Renzo Žnidarju” pravejo ta par hiš, an Lidia se je “adatala”, prilagodila an mu pomaga. Že nono od Renza je biu Žnidar, najprietje šivu vse na ruoke, po parvi ujski je pamesu gu Topoluove maki-no za šivat. Pošjal sta dva od vsieh bratu se učit za Žnidarja. Alma se je učila gu Topoluoven, par Jeuknim, Renzo pa par nogah je cele tri lieta hodu na Trušnje. Naj je bluo lepuo al slavo, snieg al daž, marzio al gorkuo, le šu je. An tam je Žnidar imeu tri dieluce, ki so se učil meštjer ku on. Potle je Renzo dielu štier lieta doma an na koncu je šu pa po sviete. Kar se je uarnu je šu dielat du fabriki an du »tapeceriji« se je navadu dielat še z usnjo. Takuo, de donas smo srečni, de imamo njega an Lidio an jim želmo še dugo, dugo liet... diela. (mc) Nagrada Bachmann Celovec bo od 26. do 28. junija osrednje avstrijsko prizorišče književnosti. V koroškem glavnem mestu se bodo, namreč, takrat odvijali že 32. Dnevi nemško govoreče književnosti, spored katerih predvideva potek tekmovalnega branja za nagrado Ingeborg Bachmann. Novost letošnjega tekmovanja - katerega se bo udeležilo 14 avtorjev, ki prihajajo iz nemško govorečega prostora (Avstrije, Nemčije in Švice) -predstavlja dejstvo, da bodo vsi tekmovalni teksti objavljeni tudi na spletu, pod naslovom (http://ba-chmannpreis.orf.eu), in sicer v sedmih jezikih: angleščini, češčini, francoščini, italijanščini, nemščini, slovenščini in španščini. K tej izbiri je odločilno vplivalo dejstvo, da so si organizatorji za cilj projekta postavili razširitev nagrade Bachmann po vsej Evropi. Zaradi tega so oz. v naslednjih tednih bodo o tekmovanju samem spregovorili tudi v Londonu, Parizu, Rimu, Ljubljani, Dunaju in v Pragi. Stare navade an narodne noše Renzo an Lidia parpravla krivapete an staro “pipino” Facu na glavi, viertuh, hlače spledene na ruoke.... Renzo an Lidia! Buo gvar če bi jih na bluo! Za konkorš “Naš domači jzik” sta parpravla krivapete: Renzo jim je nare-du obarnjene stopala, Lidia pa krilo, šjal... Saldu kupe an saldu, ki se pikajo! Mi jim pravemo, de so beneški Raimondo Vianello an Sandra Mondaini. Ki dost kikji so skrajšal, zdujšal, arzšeril an še ki druzega za Beneško gledališče, za Rečan, za kočo od Planinske na Matajure, an za druge. Kar se ti zdi, de se na more narest, poštudierajo an nardijo do konca... Težkuo, deporčejo, de se na more. Takuo je ratalo an za telo lepo bambolo. Adna gospa iz Vidma, ki ko-lecjonava ženške narodne noše, kikje “po starin” vsieh kraju Italije je vprašala, če poznam kajšnega, ki bi ji mu zašit oblie-ko, ki je bla v Muzeju v Vidmu. San poštudierala na Renza an Lidio, saj sa-muo ona dva bi znala takuo lepuo an natančno zašit. Nardil so »miniaturo« ženske oblie- ke, ki lieta 1883 je imeu go na sebe an par iz Spietraza iti v Vidan. Facu na glavi, viertuh, hlače spledene na ruoke, od-parte gacje, ku se jih na še zmislemo ne, spodnje krilo, kutulin rikaman an žeki, ki so veliki samuo pet centimetru, so na-reti na ruoke, ku ankrat. Renzo je poviedu, kuo jih je vidu vičkrat runat od njega mame za no ice, za an koščič Špeha al za malo druzega. Parvo rieč so ložli cunjo na cunjo za podplat narest an s špajan paršil gostuo z ma-jhanimi Štihi. Šele potle, ki je biu paršit so, po štampu an velikuost noge, odrie-zal oku an nardil formo. Žamet so uku-poval po 18 cm, samuo, kar je korlo za narest urbac. So imjel štampe an od ur-baca, ta pod žamet so zašilflodro an oku čarni trak, de se na bo tjerju žamet an de so rifinii. So kupe šival podplat an urbac an za de bo kupe daržalo so še zašil okuole an okuole močnuo blaguo, ki sojo klical cén- Aktualno La centrale operativa della Protezione civile a Palmanova Operazioni della Protezione civile in tutta la regione Esercitazioni bloccate a Drenchia e Taipana Punto di ascolto antimobbing, incontri a Cividale e S. Pietro L’iniziativa “Punto di ascolto antimobbing nella provincia di Udine” prevede, dopo l’incontro tenutosi il 29 maggio a Remanzacco, altri due appuntamenti. Il primo sarà una tavola rotonda sul tema “Conflitti lavorativi: dal disagio comunicativo alla prevaricazione verbale fino alla lesione della dignità della persona. Quando si può parlare di violenza?” che avrà luogo nella chiesa di S. Maria dei Battuti a Cividale giovedì 19 giugno, dalle 17. Parteciperanno il consulente del Punto di ascolto antimobbing nella provincia di Udine Teresa Dennetta, il funzionario di vigilanza dell’Inps Pasquale Buonaguro ed il psicoterapeuta Paolo Ballaben. L’ultimo incontro avverrà il prossimo 20 novembre nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone. Energija: na pomoč! dalla prima pagina Nelle operazioni di soccorso tecnico urgente sono intervenute anche squadre dei Vigili del fuoco di Gorizia e della vicina Slovenia. L’intera iniziativa ha coinvolto 150 gruppi di protezione civile di Comuni della Regione e 10 Associazioni di volontariato per un totale di circa 1600 volontari, le Prefetture, i Vigili del fuoco e la Capitaneria di porto. I temi principali delle attività che sono state effettuate nei tre giorni dell’esercitazione, sono stati la sorveglianza idraulica del territorio, il pronto intervento in scenari di alluvione, l’evacuazione e soccorso alla popolazione, la realizzazione di tendopoli e cucine da campo, la ricerca persone scomparse, la pulizia e la manutenzione di piste forestali, le attività di antincendio boschivo. Questi temi sono quelli che maggiormente riguardano l’attività di prevenzione svolta dal sistema regionale di Protezione civile. Infatti il territorio della Regione Friuli Venezia Giulia è notoriamente soggetto a numerosi rischi in particolare L’associazione Trasformazioni organizza presso la sala mensa di S. Leonardo una serie di laboratori di creatività, attività manuali e animazione alla lettura, indirizzati ai bambini, che si svolgeranno durante il periodo estivo. Si aiuterà anche nello svolgimento dei compiti estivi, agevolando così le famiglie a conciliare gli impegni e facendo divertire i bambini. Gli orari previsti sono dalle 8 alle 12 nel periodo dal 16 giugno al 6 settembre, dal lunedì al venerdì. L’associazione intanto prosegue anche a San Pietro al Natisone la sua attività di animazione con i più piccoli. quelli sismico, idrogeologico, idraulico e antincendio boschivo. Il momento centrale della manifestazione ha avuto luogo nella mattinata di sabato 7 giugno, quando l’assessore regionale alla Protezione civile, Vanni Lenna, accompagnato dal direttore centrale della Protezione civile della Regione, Guglielmo Berlasso, ha visitato la Sala Operativa Regionale di Palmanova che, va ricordato, in caso di emergenza sul territorio regionale, diviene luogo tecnico di comando, Presso l’albergo Belvedere ogni sabato, dalle 9 alle 12 oppure dalle 15 alle 18 (ed i martedì e venerdì pomerig- comunicazioni e controllo del Servizio regionale di Protezione civile. In seguito Lenna ha visitato due scenari operati: quello di S. Leonardo - dove è stata allestita una tendopoli e dove è stato accolto dal sindaco Giuseppe Si-bau e dai coordinatori dell'esercitazione, Paolo Zani-ni, Paolo Grosso e Ugo To-masetig - e quello di Mere-to di Tomba. Non si è invece tenuta, a causa del maltempo, l’esercitazione prevista a Taipa- gio dalle 15 alle 18 nella sala mensa di S. Leonardo), si tengono laboratori di attività ludica e letteraria desti- li sredo, 4. junija je v nuklearni električni centrali v Krškem prišlo do okvare. Ko se je vest razširila, so italijanski in avstrijski časopisi razširili precejšnjo paniko in spomnili na Cernobyl. Zanimivo je, da je v deželi Furlaniji Julijski krajini miril duhove podtajnik Roberto Menia, ki bi verjetno imel z vrst opozicije drugačna mnenja. Dejstvo pa je, da Berlusconijeva vlada podpira gradnjo novih atomskih central v Italiji. V petek, 6. junija se je na neivyorški borzi cena sodčka nafte dvignila za deset dolarjev v enem samem dnevu in povzročila preplah na svetovnih borzah. Ruski predsednik Medvedev je v svojem govoru dejal, da Amerika poriva svet v krizo, ki je bila leta 1929. Finančnik Soros je pred ameriškim kongresom dejal, da se v ZDA in torej v svetu napihuje nevaren borzni balon, ki je vezan na energijo. Kakšna povezava je med vsem tem? Pričeti moramo s starim, to je s petrolejem. Cena nafte in njenih derivatov vrtoglavo raste. Nekateri razlogi so jasni. Države, kot so Kitajska, Indija, Brazilija se gospodarsko krepijo in uporabljajo več energije. Rusija postaja ponovno globalna velesila, ima pa ogromne količine petroleja in predvsem plina. Vrednost dolarja je padla in povzročila realno porast cene nafte in živil, ki se plačujejo v dolarjih. Temperatura je zrasla, cene tudi. Vsi so občutljivi na vprašanja energije in sedaj tudi na problem osnovnih živil. V tem strahu spretno igrajo borzni špekulanti. Ameriški bančni kolos Goldman Sachs je najavil skorajšnjo ceno petroleja po 200 dolarjev na sodček. Goldman Sachs pa je eden izmed največjih izda- nati a gruppi di bambini dai 3 ai 10 anni. È possibile partecipare ad un singolo laboratorio o acquistare un abbonamento da utilizzare quando serve. Si assicura un servizio di pre/post accoglienza e alla fine del periodo verrà rilasciato un attestato per le attività e per i compiti svolti. Per informazioni, anche sui costi dei laboratori, e prenotazioni riguardo entrambe le iniziative si può telefonare al numero 366.3156090. Giochi, manualità e letture nel programma offerto dall’associazione Trasformazioni di S. Leonardo jatelj takoimenovanih “futures”, gre za delnice, ki stavijo na bodoče cene. Na specializiranem finančnem trgu Nymex prodajo tako dnevno milijardo virtualnih sodčkov dnevno. V resnici jih proizvajalci črpajo 85 milijonov dnevno. Investitorji kupujejo nafto, ki obstaja le na računalniških ekranih kot cena. Tem špekulacijam se pridružujejo manevri petrolejskih multinacionalk. Zaključek je, da plačujemo vrednosti, ki bi bile realne čez kakih deset let. Strah pa obstaja. Če je leta 1999 internetski borzni balon dosegel svoj višek zaradi iracionalnega optimizma in počil leta 2000, se danes iz pesimizma ustvarja petrolejski borzni balon, ki lahko prav tako poči ter ponovno strese finančne trge in gospodarstvo. Vsem špekulacijam navkljub, ki bi jih morale države prepovedati, saj gre za energijo in tudi za hrano, ostaja nafta problem. Resnično učinkovitih alternativ ni. Proizvodnja etanola je npr. že pokazala, kaj je. Površine zemlje in žitarice uporabljajo za pogon avtomobilov, namesto, da bi jih za osnovno hrano, ki postaja vedno dražja. Premoga ni, z vodo je tako, da preti človeštvu žeja itd. Skratka, alternativne energije niso brez posledic, istočasno pa ne morejo še zamenjati vloge nafte. Tu pride Krško. Nasce ad Ercolano, il 13 giugno 1889, Amadeo Bordiga. Tra i fondatori del Partito Comunista d’Italia, Bordiga fu eletto nel Comitato Centrale del PCd’I e vi rimase fino al suo arresto da parte della polizia, nella primavera del 1923, e venne incriminato per “complotto contro lo Stato”. Nel giugno lui e gli altri dirigenti arrestati vennero sostituiti alla direzione del partito per ordini di Mosca. Assolto al processo, rifiutò di entrare nel comitato esecutivo. Il 22 novembre del 1930 viene condannato senza processo a tre anni di confino e immediatamente arrestato mentre i fascisti gli devastano la casa. Viene condotto prima a Ustica poi a Ponza, isolotti di 7-8 kmq, dove rimarrà fino al 1929. Durante la prigionia organizza una scuola per detenuti e con Gramsci tiene regolarmente lezioni su materie scientifiche. Muore il 23 luglio del 1970. ■*** Il 13-14 giugno 1944 Jedrska energija se je izkazala za dovolj efikasno. Tudi ona potrebuje surovine (uran in jutri druge), vendar so jedrske elektrarne učinkovite. Tudi razvite države, kot je npr. Francija, imajo veliko jedrskih central. V državah EU jih je vsaj kakih dvesto. Italijani so se na referendumu, ki je bil po Černobylu, odpovedali jedrski energiji, sedanja vlada pa jo ponovno ponuja. Italija je v resnici skoraj povsem odvisna od dobave nafte in plina iz tujine. Brez teh nakupov bi se upihnile luči, utihnile bi tovarne, avtomobili bi ostali na parkiriščih. Jedrske centrale bi v Italiji lahko bistveno zmanjšale energetsko odvisnost države. Centrale pa strašijo. Nuklearke proizvajajo radioaktivne odpadke, lahko pride tudi do okvar, ki so v skrajni meri katastrofalne. V krški nuklearki je iz ene od tolikih vodnih povezav pričela teči radioaktivna voda. Nabrala se je v varnostnem bazenu in tam ostala. Vse je bilo “pod nadzorom”, a vendar se je preplah razširil bolj v tujini, kot pa v samem Krškem. Kaj torej storiti? Veliko alternativ ni. Bogati svet pa ni pripravljen omejiti vsestransko uporabo energije: od električne pa do prehrane. To je kot pri hujšanju. Najenostavnejša dieta je, da potrošimo za hrano polovico manj. Zasvojeni potrošniki pa za drag denar plačujemo dieto-loge in termalna zdravljenja. Hujšamo tako, da potrošimo več. Ni to absurd, ki je del naše splošne zavesti? S tem absurdom pa služijo zdravniki, termalni centri in turizem nasploh. S formulo naših nonotov bi falirali. avvenne la strage degli 83 minatori della Niccioleta, una miniera di pirite sita nel territorio comunale di Massa Marittima, in provincia di Grosseto, compiuta dai nazifascisti. I lavoratori, rei soltanto di aver organizzato turni di guardia agli impianti della miniera per scongiurare saccheggi e distruzioni ad opera dei nazifascisti in ritirata, dopo delazione dei fascisti locali, furono rastrellati e tradotti a Castelnuovo Val di Cecina (Pisa), dove furono rinchiusi nel locale cinema-teatro. Verso le ore 19 del 14 giugno furono fatti uscire dal teatro 77 uomini, chiamati per nome, che risultavano iscritti negli elenchi dei turni di guardia e avviati verso la centrale geotermoelettrica di Castelnuovo, dove vennero tutti assassinati. Gli 83 minatori martiri della Niccioleta sono stati riconosciuti partigiani combattenti. Il Comune di Massa Marittima è decorato di Medaglia d’Argen-to al V.M. na. Iniziative a S. Leonardo ed a S. Pietro al Natisone deirassociazione Trasformazioni Proposte per l’estate dedicate ai bambini Aktualno Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Pavšič o predlogu Zveze Slovencev Predlog Zveze zato, ker smo dobro organizirana manjšina a šibka na vrhu Deželni svetnik Gabrovec obiskal odbornika J Molinara in predsednika deželnega sveta Ballamana Udejanjanje ključnih določil deželnega zaščitnega zakona 26/2007 je bilo v ospredju srečanja, ki gaje deželni svetnik SSk-DS Igor Gabrovec imel z odbornikom za kulturno in manjšinska vprašanja Robertom Molinarom. Na sestanku, ki se je odvijal v na sedežu odborništva v Trstu, je svetnik Gabrovec Molinara posebej opozoril na nujnost, da se takoj zaključi postopek za sestavo posvetovalne komisije, ki ima pomembne pristojnosti glede porazdelitve finančnih dotacij društvom in organizacijam ter sestave novih pravilnikov, ki jih predvideva deželni zakon. S tem v zvezi seje Gabrovec pred dnevi ponovno sestal tudi s predsednikom deželnega sveta FJK Edouardom Ballamanom ter s šefom predsednikovega kabineta. Po zakonu mora namreč predsednik deželne skupščine sklicati slovenske javne upravitelje, da iz svoje srede izvolijo tri predstavnike v posvetovalno komisijo. Sogovornika sta Gabrovcu zagotovila, da glede sklica skupščine upraviteljev ni nobe- ne ovire in da bo postopek stekel v najkrajšem času. V pogovoru z odbornikom Molinarom je slovenski svetnik Gabrovec izpostavil tudi vprašanje Slovenskega stalnega gledališča, Inštituta za slovensko kulturo v Špetru ter problem konvencije Rai-vlada, ki še vedno ignorira Slovence v videmski pokrajini. “Molinaro je dokazal, da vprašanja pozna in da mu je do tega, da se zaščitni zakon dosledno izvaja” je poudaril svetnik Gabrovec ob zaključku srečanja na odborništvu. V tem smislu je odbornik Molinaro Gabrovcu zagotovil, da bodo finančna sredstva večjim ustanovam (t.i primarnim organizacijam in medijsko-založniškim dejavnostim) za leto 2008 izplačana že v kratkem, takoj po poletju pa naj bi bila na vrsti tudi porazdelitev prispevkov manjšim društvom in organizacijam. Porazdelitev bo ob odsotnosti posvetovalne komisije pripravila deželna uprava, ki bo vsekakor upoštevala načelo »sorazmernosti" s porazdelitvijo za lansko leto. s prve strani V Špetru v Benečiji ste sprožili predlog o Zvezi Slovencev. Ime je Benečanom znano iz preteklosti, ko so bile tu med Slovenci volitve. Kaj ste vi mislili z Zvezo Slovencev? “Gre v bistvu za sistem, ki naj bi v večji meri povezoval našo skupnost in jo opremil z inštrumenti, da bi lahko boljše odgovarjala izzivom časa in da bi lahko bolj učinkovito uresničevala zakone o naši zaščiti. Vsi ugotavljamo, da nismo v stanju, da bi skupaj odločali o bistvenih zadevah naše skupnosti. Nismo zmožni strateškega plana, ki bi našo skupnost usmerjal v naslednje desetletje. V bistvu smo številčno (ustanove, organizacije, društva itd.) dobro organizirana manjšina, ki pa je precej šibka na vrhu svoje ‘piramide’”. Predlog o širše zasnovanem manjšinskem predstavništvu ni nov. Nekoč smo imeli Enotno delegacijo, ki je vendarle marsikaj naredila. Danes kaj podobnega ni. Tudi Zveza Slovencev je takoj doživela kritike in odklone. “Kot ste rekli, smo svojčas imeli Enotno delegacijo, ki je prevzemala nase odgovornost odločanja. Danes ni takšnega organizma in zato smo šibki in v naši skupnosti prednjači težnja po atomizaciji. Pri SKGZ-eju se tega dobro zavedamo in smo v zadnjih letih dali kar nekaj konkretnih predlogov, predvsem na nivoju sodelovanj a-združevanj a med SKGZ in SSO. Nismo naleteli na razumevanje in rezultat tega je, da smo danes nemočni in nemo gledamo, kako se nam kopičijo problemi in jih ne znamo primerno reševati. Je to perspektivno?” Nekateri vseskozi zagovarjajo enotnost, potem se ne želijo soočati s predlogi, ki gredo v smeri neke enotnosti. Zakaj je tako? “Ker si v resnici te enotnosti ne želijo in privilegirajo svoj vrtiček, ne pa celotne manjšinske “njive”. Skgz pa je tudi s to pobudo pokazala, da ji ni vseeno, kaj bo z našo manjšino v naslednjem obdobju. Sedaj so na potezi tisti, ki se z našim predlogom ne strinjajo. Naj ponudijo resno alternativo.” Kot protipredlog Zvezi slišimo ponovno glasove o volitvah med Slovenci. Kaj menite vi o volitvah? Dobro veste, da se je o volitvah med Slovenci pričelo govoriti že po osamosvojitvi Slovenije. “V Benečiji ste pred časom organizirali volitve znotraj manjšine (takrat ste dali pobudo za Zvezo Slovencev iz videmske pokrajine). Mislim, da se je v posebne volilne sezname vpisalo res veliko Slovencev. Kljub demokratični volilni preizkušnji pa je vse padlo v vodo, ker je skupinica posameznikov bojkotirala pobudo. To dokazuje, da tudi volitve ne jamčijo uspeha. Potrebna je prej do- bra volja vseh in pripravljenost sprejeti dogovore. Tega pa vsi očitno ne sprejemajo.” Kljub vsemu mi ni bilo nikoli jasno, kako izpeljati med Slovenci v Italiji volitve, da bi imele jasne cilje, da bi bile množične in demokratične in da bi resnično obvezovale vse strani in skupine v manjšini, skratka, da bi se ne zgodilo kot v Benečiji. Kaj menite o tem? “Volitve v manjšini, ki bi določile njeno zastopstvo, so res najbolj demokratičen način preverjanja volje ljudi. Ko se z zadevo soočiš čisto konkretno, trčiš v veliko ovir in večkrat si napram njih nemočen. Najprej vprašanje: kdo vse lahko voli? Nato: kaj se zgodi, če ena od manjšinskih komponent ne spoštuje volilnih izidov (Benečija docet)? Skratka, težav je nič koliko. To, kar predlaga SKGZ (Zvezo Slovencev) pa sloni na obstoječem, je izraz naše celovi- te organiziranosti (društva, organizacije, ustanove, slovenski izvoljeni predstavniki, politika, šola, cerkev, itd.). Tako sestavljena skupščina (zamejski parlament) bi imela nalogo, da se opredeli za nekatere vsemanjšin-ske probleme in določi svoje vodstvo, ki bo našo skupnost predstavljajo v odnosu do oblasti in institucij.” Vrnimo se k Zvezi Slovencev. Najavili ste, da se boste o njej razgovarjali z možnimi akterji in to mimo trenutnih odklonov. “V tem času smo imeli kar nekaj informativnih srečanj in moram reči, da nismo zabeležili kakšnega posebnega nasprotovanja. Nestrinjanje je doslej prišlo le od vodstev stranke Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij. Mislim, da na bazi ne mislijo povsem enako (berite blog Novega glasa).” Če predlog o Zvezi propade, če do volitev ne pride, kaj nam preostane? Nekateri predlagajo formulo: dve krovni, to je SSO in SKGZ ter Slovenska skupnost. Se vam zdi takšen predlog uresničljiv? “Na to vprašanje bom odgovoril z vprašanjem. Ali se vam zdi resno, ko bi rekli, da manjšino predstavljajo le Štoka, Terpin in Pavšič, medtem ko Blažinova, Budin, Spetič, Kocjančič, Marinčič, Domeniš, Blasetig, Dorbolò, Marinig in ostali ne predstavljajo naše skupnosti in zato nimajo besede pri manjšinskih vprašanjih? To je skregano z logiko in volilno matematiko.” Onkraj vsega, kaj ovira meritoren in poglobljeno konkreten dialog med Slovenci v Italiji, če ga kaj sploh ovira? Nekateri menijo, da so danes razhajanja minimalna. “Skrbi me dejstvo, da nam ni uspelo narediti nekaj pomembnih korakov v smeri utrjevanja in sodelovanja na nivoju obeh krovnih organizacij. Ne da sodelovanja ni, po moji oceni pa je še vedno le na “institucionalni” ravni in to je premalo. Na tak način nismo v stanju reševati odprtih vprašanj in izoblikovati strategije za prihodnost. Živimo iz dneva v dan in nimamo izdelane vizije o perspektivi naše skupnosti. Kako bomo najbolj učinkovito uresničevali zaščitne norme? Kakšno vizijo imamo za naš jezik, za našo kulturo, za našo šolo? Smo v stanju odgovarjati na vprašanja, ki prihajajo s teritorija?” Zaradi te naše nepovezanosti izgubljamo veliko energij in smisel za stvarnost ter se vsak dan bolj oddaljujemo od naših ljudi, od njihovih problemov in postajamo vse bolj šibka manjšina brez moči za skupno dogovarjanje in odločanje. SKGZ se je v zadnjih letih trudila, da bi prispevala svoj delež k rešitvi tega vprašanja. Prepričano je šla na pot programske konference, kije propadla in to ne zaradi našega zadržanja. V zadnjih letih smo predlagali kar nekaj pobud za večjo povezanost med nami. Vse je ostalo pri starem. Takšen položaj nam ne ustreza več, ker se zavedamo, da manjšina ne raste in ne izkorišča vseh potencialov, ki jih ponuja sedanjost. Ljudje nas vse manj razumejo in izgubljamo njihovo podporo. To so razlogi, ki so nas vodili k predlogu o Zvezi Slovencev.” (intervju: ma) Minoranze, dalla legge 482 ai progetti per scuole e media La diversità linguistica in Italia in un convegno a Cosenza Si è tenuto a Cosenza dal 29 al 31 maggio il convegno "La diversità linguistica in Italia: un patrimonio europeo" organizzato dall’Assessorato alle Minoranze Linguistiche della Provincia di Cosenza, in collaborazione con l'Università della Calabria - sezione di Albanologia- e CONFEMILI (Comi- un momento tato Nazionale Federativo delle Minoranze Linguistiche). convegno di Cosenza Il convegno ha visto un proficuo confronto tra rappresentanti del mondo politico, del settore accademico e delle minoranze linguistiche della Calabria ma anche di quelle provenienti dal Trentino Alto Adige, dal Friuli Venezia Giulia, dalla Sardegna e dal Piemonte. In quattro sessioni di lavori sono state affrontate le problematiche relative all’attuazione della legge negli enti Locali e nell’ambito dell'istruzione primaria e secondaria, dell'Università e della ricerca, nonché l'implementazione delle misure di tutela in campo culturale e dei media. La Provincia di Cosenza ha ospitato la prima giornata dei lavori, nel corso della quale si è proceduto ad una complessiva valutazione sullo stato di applicazione della legge 482/99, norma in vigore da nove anni, ma che non ha ancora pienamente perseguito gli obiettivi che si proponeva, anche se sono state intraprese molte iniziative interessanti e i soggetti attuatori si stanno adoperando per attuarne di ulteriori. L’Assessore provinciale alle minoranze linguistiche, prof. Donatella Laudadio, ha evidenziato la necessità di un'attenzione sempre costante per le lingue minoritarie, lavorando in più direzioni per tutelare pienamente una specificità che oggi più che mai risulta minacciata dalla globalizzazione e dalla omogeneizzazione. Tutelare le differenze di tradizioni, identità, storia, lingua o religione rappresenta un'affermazione piena di democrazia dalla quale non si può e non si deve prescindere, partendo dal primo circuito culturale rappresentato dalla scuola, agenzia educativa efficace a veicolare questo scopo socialmente e culturalmente elevato. Successivamente, si è tenuta una tavola rotonda alla quale è emersa la necessità di rivedere la legge per apportarne le debite modifiche che tendano a rafforzarla. Necessario anche mantenere lo sportello linguistico nelle varie postazioni presso i Comuni, creare una rete fra le varie comunità e fare in modo che venga conservata e tutelata la lingua con una programmazione didattica alloglotta. Il Presidente del CONFEMILI Domenico Morelli ha presentato le misure di attuazione della legge 482/99. In sintesi la legge è da considerarsi molto positiva sotto vari aspetti poiché è valsa a favorire un clima ed una sensibilità migliorativi nei riguardi delle comunità e, attraverso iniziative di varia natura, ha ridato prestigio al- le minoranze stesse. Attraverso i vari progetti realizzati si è verificata una presa di coscienza e si è reso necessario approfondire alcuni aspetti fondamentali della questione minoranze per supportarne debitamente le potenzialità, considerandole una ricchezza per il territorio. La legge tende a costruire un modello di piena integrazione e prevede, attraverso formazione, scuola e recupero tradizioni e lingua, un inserimento che veda le minoranze protagoniste e valore aggiunto di un contesto sociale. La sessione successiva, dedicata ai progetti di tutela del- la lingua minoritaria più significativi prodotti nel settore della formazione primaria e secondaria, ha visto tra l’altro il contribute della dirigente dell’Istituto comprensivo bilingue di S. Pietro al Natisone, Živa Gruden, che ha svolto una relazione sul progetto Sentieri realizzato nell’ambito dell’iniziativa I ragazzi del fiume. L’ultima sessione della giornata è stata dedicata all’attuazione della 482 nell’università e nella ricerca. Dopo la prima giornata nella sede della Provincia, il convegno è proseguito il giorno seguente nella sala consiliare del comune di minoranza arberesh San Demetrio Corone, dove si è svolta presieduta dall’on. Cesare Marini una sessione interamente dedicata alle misure di tutela nel campo della cultura e dei media. Infine la sessione del 31 maggio è stata dedicata alla visita delle comunità Arbere-she di Firmo, Lungro, Acquaformosa, Civita, Frasci-neto e alla comunità occitana di Guardia piemontese. pswawagwwng 'iJt Park obnovil rov v dolini Resartico Četrtek, 12. junija 2008 6 Svet Ivan od Huma do Kolovrata Od 19. do 23. na pobudo treh Občin in Arenga Na pobudo občine Srednje bodo v Benečiji na vabljiv način obeležili letošnje kresovanje v noči sv. Ivana. Naslov več dnevne prireditve je “Svet Ivan od Huma do Kolovrata”. Prireditev, ki bo trajala od 19. do 23. junija, ko bo dosegla svoj višek s kresovanjem, prirejajo skupaj z občino Srednje še občini Grmek in Dreka ter Konzorcij Arengo. S pobudo občina Srednje nadaljuje načrt Interreg “Due mondi-Dva sveta” in ga razširja na okoliško območje. Načrt ima kot cilj vrednotiti krajevno ljudsko kulturno gradivo, v kolikor se je še ohranilo v spominu ljudi, predvsem starejših. Tako bodo v četrtek, 19. junija in v petek, 20. junija protagonisti prireditve prav starejši s svojimi pripovedmi. V četrtek se bodo lahko gostje prireditve zbrali v znani restavraciji Sale e Pepe (Srednje), v petek pa v agriturizmu La casa delle rondini (vas Duge) ob 20. uri. Tu bodo starejši občani pripovedovali spomine in anekdote, ki so vezani na svetoivanski kres. Predstavili bodo tudi ročno izdelane “križace” in “krancelne” ter obrazložili moč rose, jajčnega beljaka in zdravilnih rastlin, ki rastejo v Nadiških dolinah. Kot je razvidno, bo imela prireditev tudi svoj kulinarični obraz. Od večera 20. junija do kosila 23. bodo v restavracijah v Srednjem, Dreki in v Grmeku pripravili posebne jedi iz negojenih trav in rastlin. V nedeljo, 21. junija bo s pričetkom ob 14. uri semenj, kjer bodo ponudili krajevne dobrote in ročne izdelke. Prišleci bodo lahko pokusili vino Sv. Ivana, poslušali ljudsko glasbo in se učili pletenja križacev in krancelnov. Ob 18.uri se bo pričel koncert mladih rock skupin. V ponedeljek, 23. junija bo v Gorenjem Tarbilju ob 10. zjutraj delavnica za otroke. Zvečer pa bodo prižgali kresove v Gorenjem Tarbil-ju, v Spodnjem Tarbilju, v Kostnem, v Stoblanku, na Ocnembardu in v Lazah. Ta-w Kambreško somo nawuòili pleset wse ite ki so mèli wòjo To j è wzè styrtniè leto ka Rozajanavi so šly ta-w Kambreško za to fješto, ka ony klicajo da Kulturni dnevi pod Globočakom W nadèjo 8 dnuw jiinja somo šly ta-w Kambreško za to fješto, ka ony klicajo da “Kulturni dnevi pod Globočakom”. Globočak to je na ora ta-nad Kambreškon. To je wže to štyrtnje leto ka Rozajonavi so šly ta. Tej bota wže vedli iten na Kambreško je živil ano wmor den solbaški bruser, ki an mél jimé da Domenico Usbe. Un an ni mél ne iše zawòjo isaa an stal ta-par judin. Ko an jè wmor ni so mu naredili funeral ano ni so pa a pog’ali tu-w sit-miččrijo tu-w Ročinjo. Ko ni majo iso fješto iten, iti jiidi ni se spomen-jajo pa na isaa muža. Kako to jè bilo litos? Tej riidi ni so vésali nes čakali ta-prad sitmičerijon tu-w Ročinjo. Od ito somo šly ore w cirkòw za no rac-jun: somo rakly oča neš po nes ano somo zapeli pa Dolč moj Ježuš. Ko to se ri-valo somo spet šly dòlo w sitmičeri za g’at no rožo ano no svičo ito ki j è bil pog’on rejnik Meni Usbe. Dòpo somo šly won na Kambreško. Ito somo pa-račali štunte ziz publikac-juni ano materjalon ta-na Rezijo. Brusarji so paračali njyh imprešte. Populdné somo moly videt kazanja z Rezije, s Krasa ano s Kambreška. Z Rezije so na vidanjè litratavi, s Krasa je štorja od tramvaja, ki pèjè s Trsta won na Opčino ano s Kambreška so na vidanjè ne lipe višite reči, ka dilajo žane ta-zimè. Dòpo somo šly videt mu-zeo, ki j è tu-w ni stari iši ano pa da kako ni sušijo ja-bulke, ruske ano èèspline. Za šiišit ni majo tej no mojo čonibico, ta-zdole ni ku- rijo ano tu-w mire so štiri damine, tu-w sridi jè mèsto za g’at šiišit sadjè. Za wsiisit šnite jabulka to če wsej tri dni. Ni mondala citira: somo pokazali ples ano dòpo somo pa nawuèili pleset wse ite ki so mèli wòjo se naučit. To jè bilo lòpo, somo lopo pranoli, somo se spomo-nili na te žive ano pa na noše rejnike. Tej rudi ni so nes ričavali ziz syrcon ano za isò marno zawalit karjè Jožico Strgar ano wse te jii- di ki so paračali iso lipo fjèSto. Ni so nin naredili pa no rič, ki nisamo si čakali. Ni so nin paračali no lipo torto za 25 lit nošaa čirkola “Rozajanski Dum”. Isò nisamo fis si čakali! Da kaka ni dobri jiidi se nalaža, da kako ni nes šti-mojo, ni nes kapljo ano ni nin dajajo kuraž za dyržet orè nošo kulturo ano noSè romoninje, kada pa več ony anikòj kiri tu-w noši dolini. LN V nedeljo 1. junija je bila otvoritev prvega rova rudnika v dolini Resartico v občini na Bili (Resiutta). Rudnik spada v območje deželnega Parka Juljiskega Predgorja, ki ima sedež v Reziji in združuje pet občin, med temi je tudi občina na Bili (Resiutta). Za obnovo rova kot za gradnjo bivaka je zato poskrbel Park. Otvoritev rova je bila opoldne v prisotnosti lokalnih, pokrajinskih in deželnih upraviteljev, prisoten je bil tudi podžupan občine Idrije in geolog dr. Bojan Režun. Udeležilo seje tudi veliko ljudi, ki so imeli prvi krat možnost si ogledati rova. “Majhane družinske nasreče” po vaseh Žalostne an vesele zgodbe, ljubezan an kreg, uek an šu-janje, lago an resnico med Bertičam (Adriano Gariup), ko se varne iz spitala popu-noma brez spomina, an njega ženo Lizo (Anna lussa) so tele zadnje cajte gledal že marsikje. S telim svojim zadnjim dielam Beneško gledališče se premika po našem prostoru od Benečije do Posočja an Goriške, koder nosi beneško besiedo an kulturno kreativnost. V zadnjem cajtu so tele “Majhane družinske nasreče” gledal na Kambreškem an v Št. Mavru na Goriškem. V nediejo je Beneško gledališče bilo v Brdih, kjer so imiel njih praznik čeriešnj an predstava je bila pa v gradu Dobrovo. Tisti, ki jih želi videt an poslušat, lahko gre v saboto 14. junija zvečer v Petarnel, kjer bojo na kulturni prireditvi Zapuojmo jo na sred vasi od kulturnega društva Rečan. V nediejo 22. junija popudan bo predstava pa na drugi strani meje, v Robediščah. v Sola Četrtek, 12. junija 2008 & % « Anche per Savogna l’arrivederci alla scuola Con una bellissima giornata a Montemaggiore Alcuni momenti della festa (foto Marco Gorenszach) Questa volta le fotografie hanno per oggetto la chiusura dell'anno scolastico a Savogna. In occasione di questo lieto evento per i ragazzi e ragazzini delle scuole primarie e della scuola dell’infanzia del comune di Savogna, è stata celebrata la santa messa a Montemaggiore da don Natalino. Il tempo non è stato dei migliori visto che ha piovuto per tutta la giornata. I bambini, accompagnati dalle insegnanti e da alcune mamme hanno passato in compenso un bellissimo po- meriggio nel Circolo Adi di Montemaggiore. In un primo momento sono stati ospitati nella Bottega dell'arte e dell'artigianato artistico sita nell'ex latteria. Incuriositi dalle bellissime composizioni artistiche derivate dalla lavora- zione con lo scalpello e dal tornio, Egidio Marchig ha dato loro una dimostrazione delle attività che si svolgono nella Bottega dell'arte consegnando ad ognuno un piccolo pensierino, una trottola di legno colorata. L'entusiasmo dei bambini è salito alle stelle e tutti quanti, tra un sorriso e l'altro, facevano girare e rigirare la loro trottolina. Per il pranzo ai bambini ed alle insegnanti ci hanno pensato quelli del circolo Adi di Montemaggiore. Due bellissime tavolate hanno reso il pomeriggio felice e carico di gioia al punto da esclamare ....finalmente siamo in vacanza!!!!! Per i protagonisti, ma anche per tutti gli abitanti del paese è stata una giornata indimenticabile ! Grazie bambini! Tardo so jo muorli imiet, posebno mama, kar le napri ji je šlo na metanje an trebuh ji je začel rast že deveti krat tu 16 liet, k’ je bla oženjena. Jokala se je, kar s povierkan je šla go’ za Preloh, cja h koritu, po vodo. Rikalaje, zavita tu čarnin vier-tuhe pred Obličanovo hišo, zavoj uonje od bakalà, k’ so kuhal. Spot an sram jo j’ bluo, zak je imiela 41 liet - bit že stara an le grede nazaj nosnà - spot jo j’ bluo za se, za moža - 58 liet - an za te druge 4 otroke, ki jih ji je Buog pustu. Pa dielala an maltrala se je lè napri, ku nimar. Včasih, od velikega obupa, ji je parslò za želiet, de tist otrok bo za-stopu, de se na kako vižo sam par sebe zgubi, de tela maltra ostane samuo an slab, an hud sanj. Pa trebuh je le napri rasu, pod čarnin viertuhan. Se nie mogla potalažt, kuo bo s tolo družino. Kuo bo če menò na bo vic, duo bo dielu, ki bojo jedli, če mož že du-go na more za kimeta, peziona nie, otroc so šelč majhani an nonova 2>o/r?acj 200% Andreina Trusgnach: Celih se na zmislen boliezan je pustila puno dugi... Kuo bo? Ben, Romano ima lekar 16 liet, hmalu se vešuola za zidarja, še bruazar, nu, na anj imamo trošt. Buag nama bo pomal, molimo, molimo .... »Nu, Tonina, muč, morebit glih tel otrok nan bo hnucu, more bit glih on nan da zadnjo kapjo vode priet ku umriet...« An glih takuo je ratalo na parvi dan lieta, 29 liet od tega, tata. Glih takua je ratalo. Maria je imiela 10 liet an je bla du kolonji du Lignane, kar mama je šla po njo. Kar jo j' zagledala nie viedla, ki študiarat an ustrašeno je gledala mamo z velikin trebuhan pod čarno kikjo, k' je 'miela 'no pleto po tin an po tin družin kraju trebuha, an dvie plete ta par kraj. Priet ku se varnit nazaj v šuolo du Lignan mama jo j' poklicala cju sporčo kužino. Atu je prala gvant tu škafu, tel trebuh velik, malo zobi, v čarnin obilečena, facu na glavi, ku nimar. “Ti si narguorš, si že na ženica. Ist bon muorla iti v špital an če na priden nazaj, če umorjen”... je jokala an je lè napri gvant prala. Maria pa, brez besied, ustrašena. Prevelika skarb [je bla] na nji, ma-jhana čečica, ki morebit bo muorla ratat prenaglo velika. “Ti si narguorš ščer, boš muorla varvat te druge”. ... An mene, duo me bo? Kar, do cež Klin so jo vidli iti h Vodopivcu, so misinli, de za zadnjič jo videjo. Začenja zadnji dati novemberja, taka sila, de je zmankala luč še du Spitale. Hitro so nastavli gruppo elettrogeno an klical miedha Pittoni-ja. Ob dvieh an pu, grede, ki uonè se je strašnuo buskalo, se je rodila Graziella, an Tonina je bla šelč živa. Zjutra miedih je paršu gledat al-tvane an jo je prašu, če se more usedent na pastiejo. Kabi - je od-guorila - pa ne go na moje noge -je doštuTla. »Sa che non avrei dato 5 centesimi nè per lei nè per la sua bella čečica?«. Potlè ji je poviedu, de se bo muorla ahtat nimar tu živlienju, če bo tiela učakat 65 liet. “Gorje”, ji je j al, “če bote uzdigovala vic ku 20 kil, nič na bo z van ...” Te parva, k' jih je paršla gledat je bla navuoda Pia Gomatova. “Oh, nianja, kuo je liepa vaša Andreina!” Ostala je pru slavo, ku de b' jo z nuožan predarla ... “Kuo, Andreina? Graziella!” ... je misenla, pa ku ponavad, je za-mučala. Kar je paršu tata, pa nomalo jezno mujejala, de go na tkaj otruok, k' je miela, nie bla gaspodinja obednemu dat še ime, ki ji je bluo ušec. “Muč, sa je lepuo. Kar smo šli pruot Luciji, gor čez Mlaka, an smo ji jal, de ima 'no sestrico je jala “Zaki jo na bomo klical Andreina?” Sa vieš, de pieje nimar Sant' Andrea fa la spesa, era zoppo e cade a terra ... Muc, sa je lepuo ... Se parvadeš!« ... An ries: se mi je parvadla! Andreina Trusgnach Aktualno Le valli del Natisone conquistano Bruxelles AWOpen day 2008 hanno rappresentato il FVG Molto apprezzato l’angolo “gastronomico” curato da Maria di Alla posta di Clodig Le Valli del Natisone hanno “conquistato” Bruxelles. E’ stato infatti un grande successo per i sapori, le iniziative culturali e turistiche, la musica e la cultura della Slavia Friulana, invitata a rappresentare la regione Friuli-Venezia Giulia all’”Open day 2008” che sabato 7 giugno ha visto tutte le istituzioni europee presenti nella capitale belga spalancare le proprie porte ai visitatori, coinvolgendo nel complesso diverse decine di migliaia di persone. Le Valli del Natisone erano ospitate presso la sede del Comitato delle regioni, adiacente al Parlamento europeo e non lontano dal palazzo della Commissione europea, e quindi coinvolto in un intenso flusso di persone. L’organizzazione dello stand ha visto l’impegno unitario di Regione Friuli-Venezia Giulia, Comunità montana del Torre, del Natisone e del Collio, Pro Loco “Nediške Doline-Valli del Natisone”, associazione To-polò/Tapoluove e Kmečka Zveza, ed è stato di gran lunga uno dei punti maggiormente visitati e graditi dal pubblico, ricevendo anche il plauso degli organizzatori per la professionalità degli operatori e la capacità di coinvolgimento dei visitatori. Lo stand ha offerto informazioni sull’offerta turistica globale del Friuli-Venezia Giulia e in particolare delle Valli del Natisone e sui più significativi progetti transfrontalieri attuati in questa zona negli ultimi anni con i fondi europei, in particolare, per quanto riguarda la valo- rizzazione dei percorsi della Grande Guerra, la guida edita dall’editore Gaspari per conto della Comunità montana e i percorsi a piedi, in bici e a cavallo pubblicati in 4 lingue (italiano, sloveno, tedesco e inglese) dalla Pro Loco Nediške Doline - Valli del Natisone nell’ambito del progetto “Poti Miru-Sentieri di Pace”. Anche Stazione Topo-lò/Postaja Topolove è stata presente con le sue iniziative, insieme all’associazione Rue che si occupa di cooperazione internazionale. L’aspetto promozionale è stato notevolmente rafforzato da un pregiato “angolo gastronomico” curato dalla trattoria “Alla Posta” di Clodig, letteralmente preso d’assalto per gli apprezzatissimi assaggi di prosciutto e formaggio nostrani, gubana e strucchi, insieme ai vini dei Colli Orientali. Molto apprezzata anche la musica del complesso “Skedinj”, che ha strappato applausi e consensi. La trasferta in Belgio si è conclusa lunedì 9 maggio con l’inaugurazione, nella prestigiosa sede della Regione Friuli-Venezia Giulia a Bruxelles, della mostra delle 18 polaroid scattate da Roberto Aita nell’ambito del progetto “Viaggio da Topolò ad abitanti”. Davanti ad un qualificato pubblico di un centinaio di persone (erano invitati anche i diplomatici della Slovenia, presidente di turno dell’Unione Europea, e gli emigrati sloveni a Bruxelles), la presentazione dei significativi scatti di Aita (corredata da un video di Gianfilippo Pedote e Leona-do Gervasi e dall’intervento sonoro di Hanna Preuss), è stata impreziosita da un momento gastronomico, sempre curato dalla trattoria “Alla Posta” di Grimacco, culminato con il taglio di una “super gubana” da oltre 7 chili. V cierkvi Sv. Jemeja “Kajšan je biu ankrat Bamas” Fotografije so posodili vasnjani an bojo na ogled do 29. junija Ljudje na diele, kar runa-jo kopo ali pa v hlieve, kadar je krava telè storia. Ciela družina lepuo obliečena an na-stavjena pred fotografsko makino. Vsa vas kupe s podestà pred barnaškim dopo-lovaro rurale v tridesetih betih, ali pa dvajst liet buj pozno pred mlekarinco. Precesi-ja po vasi s famoštram Pre-piernam, drugi prazniki an veselo znorevanje. Cerkveni peuski zbor an banda. Bar-naški partizani 2. maja 1945 v Čedadu an sudatje - kom-parse v filmu Addio alle armi... Zbralo seje zaries puno fotografij v cierkvi Sv. Jerneja v Barnase, kjer so v nediejo zjutra odparli razstavo, mostro “Kajšan je bil ankrat Barnas”. Vse fotografije so bile narete do lieta potresa, ad-ne so tudi zlo stare, od začetka prejšnjega stuolietja. Razstavo an tudi bukva, v katerih so zbrane vse fotografije, so napravli an šenkali vasi tisti od društva Insieme per Vernasso, ki imajo v mislih še drugo knjigo, saj je paršlo blizu puno liepega materiala. Vasnjani so protagonisti tele iniciative, ki jim kaže “špiegu”, kajšni so bih ankrat oni an njih vas. V nediejo se je pred cier-kuco Sv. Jerneja zbrala vsa vas za inauguracjon. Kuo se je rodila tala iniciativa sta poviedala Eliseo Dorbolò an Larissa Borghese, pohvalila sta jo šindik Tiziano Manzini an deželni svetovalec Roberto Asquini, ki so potlè an preriezal trak. Biu je tudi kulturni program, ki so ga ponudili nar-mlajši Barnašanji. Orsola Ba-nelli je v duhu telega pogle- L’amicizia tra i San Pietro cresce, sabato scorso a Pivka l’ottavo incontro Pivka, un tempo Šempeter na Krasu - San Pietro del Carso, vicinissima alle famose grotte di Po-stumia, ha ospitato sabato 7 giugno l'ottavo incontro dei San Pietro a cui ha partecipato una numerosa rappresentanza valligia-na, guidata dal sindaco Tiziano Manzini, dall'assessore Matteo Strazzolini e dai consiglieri Si-mone Bordon, Fabrizio Dorbolò, Firmino Marinig ed Emanuela Moratti. E otto sono anche i San Pietri, sette in Slovenia e uno nel Friuli Venezia Giulia, S. Pietro al Natisone appunto. L'iniziativa di gemellaggio è nata nell'ambito di un progetto In-terreg Italia - Slovenia del comune di San Pietro al Natisone, conclusosi due anni fa con l'adesione del comune valligiano all'associazione slovena dei San Pietro. Si mantengono dunque le rela- zioni, si approfondisce la conoscenza, si fa promozione turistica. E tutto ciò può aprire la strada a nuove collaborazioni. Da S. Pietro al Natisone sabato mattina è partito un autobus alla volta di Pivka. La giornata è iniziata con la visita delle grotte di Postumia e del Predjamski grad, poi l'arrivo a Pivka ed il pranzo comune. Sono seguiti i momenti ufficiali, con saluti e scambi di doni, diverse visite, interessante in particolare quella al museo degli scalpellini e naturalmente diver- se competizioni sportive tra le rappresentanze delle varie località. Da S. Pietro era partita un'agguerrita squadra di giocatori di bocce, capeggiata da Paolo Osgnach che si è fatta valere sbaragliando tutti gli avversari. In serata ci sono state le premiazioni ed un evento musicale con diversi gruppi. Tra due anni, nel 2010, toccherà a S. Pietro al Natisone ospitare i comuni omonimi ed intrattenerli con un programma sportivo e culturale. da nazaj, prebrala štorjo od barnaške bande, ki jo je bla napisala po slovensko za konkorš Naš domači jezik. Potlè pa, takuo ki se spodobi za vsako fešto tle par nas, je paršu an cajt ramonike. Zagodla sta dva zelo dobra mlada harmonikarja, ki jih hvalejo an jim dajejo prem-je povserode koder hodejo: Giovanni Banelli an Leonardo Snidaro. Fotografije v cierkvi Svetega Jerneja se morejo iti gledat do 29. junija, vsako saboto an nediejo (10-12.30,16-19). Odpartje razstave fotografij an kulturni program v nediejo v Barnase Grande successo a Mersi-no del torneo di calcetto ”Je-zera 2008” che dopo il rinvio del 1° maggio a causa del maltempo, si è giocato domenica 1° giugno in una splendida giornata. Vi hanno partecipato le squadre di Poz-zera, Reai Pulfero, Sorzento, Mersino, Impresa Specogna e Montemaggiore. Nelle semifinali la compagine di Mersino ha superato per 2-1 l’Impresa Specogna, il Reai Pulfero ha rifilato un poker al Sorzento. La finalissima tra il Mersino ed il Reai Pulfero si è chiusa in perfetta parità 4-4. Dal dischetto è stata più precisa la squadra di casa che ha realizzato quattro centri, men- Torneo di calcetto “Jezera 2008” Mersino domina sul campo di casa tre gli avversari sono andati a segno una volta sola. Riconoscimenti sono andati a tutte le formazioni partecipanti, premi speciali individuali ad Alberto Birtig (Mersino) miglior portiere, Alimir Besič (Reai Pulfero) capo cannoniere, Manuel Klarič (Sorzento) giocatore più "giovane” ed a Rino Fantini (Poz-zera) giocatore più “maturo”. Premiato Alberto Birtig (a destra) Sabato 14 la Filpa di Pulfero si gioca il titolo del Friuli Collinare Sul campo di Nimis si è giocata la semifinale di ritorno dei play-off per il titolo del Friuli Collinare tra la formazione di Sedilis e la Filpa di Pulfero. La squadra guidata da Severino Cedarmas ha chiuso la gara in parità (1-1) grazie alla rete siglata da Luca Lu-gnan. Ha poi superato ai rigori i tarcentini per 6-5. Sabato 14 giugno alle 20.30 sul campo centrale di Manzano si affronteranno per il titolo il Mereto di Capitolo e la Filpa di Pulfero. Nella gara unica degli ottavi di Coppa Friuli amatoriale, la Polisportiva Valnatiso- ne è stata sconfitta sul campo della neopromossa in Prima categoria Pro Cargnacco. Con questa gara si è chiusa la stagione della formazione del presidente Pietro Boer. Nella semifinale di ritorno dei play-off del calcio a cinque amatoriale la Carrozzeria Guion di S. Pietro al Natisone è stata superata dalla Rivignanese. Sabato 14 giugno alle 19.30, presso il palazzetto dello sport di Ci-vidale, la Carrozzeria Guion sfiderà la Sim-pri Kei per la terza piazza. Seguirà la finalissima che per il secondo anno consecutivo vede in Uzza Rivignanese e Neos Banca. Četrtek, 12. junija 2008 73oMz/tCHUMs C(Hirče/iOM 1. 769 3-bìw agkràt dài), ó-biw-èù kràst wóje. 770 Ai)zàt 63 -Sù-spovjèdat; ai), téle spovednik yà-a-bìw-obduèìw, 771 dè mo-jlma-dàt an-tóler, òejé, de yà-oSólva. Téle-tòt à-uzèw ai)-tóler wòn-z-yajófe àipn mo-ya-ò-zaéèw-dajàt skwózb 772 tiste èeljézo, ha é-predato, kb sb-spovjéda skwózb gwò. Zàt tóler njému-pasàt skwóze. Téle spovednik mò-a-jàw, de «okwóle dém 773 tóler». Téle tòt mò-a-jàw, dè «èe sam - biw - Sù - okwóle, sara 774 - bìw* tùde òst «ukrhdu wóje». An tóler a-lwóèu spè tù - yajofo, ài) a - èù damù. 2. 775 Sta-blà dwó - tatù ankràt, àr) sta - blà - ukràdla yoijéxe, ài) 776 sta-šla (jé - n - nò - éjèrku, kb njesó» še - blì - šli spàt judjà. Sè - Yodilo, dò - ppšii téle miižnar zwanit no-uro nojl. 3 - ču téleya, kd 5-jjèdu yorjé.xe tàij-u-cjérkve; a-Sù fàmoètro pràvbt, db 777 tàq-u - éjerkvè jjé kosti nbki. Zàt téle fàmoètp a-bìw ówótast, ai) màènar yà - a - khcu, dè nej - yré ž - gli), db bó - vtdu, kà a tìste. 778 Téle - driix - tòt à - biw - Sii pó - ai) - èpèx. Prjét - ka a - ppnàsu Spèx 779 tàt, -à-prnàsu niàènar fàmoètra. Te-driix, là-a-jjèdu yorjèxe, kàdr a - fiù, dè nbsè, ò - pei)sù, dè - nbsè spèx; mò - a - jàw: 6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Planinska družina Benečije Vsako soboto Plezališče / Palestra di roccia ŠTUPCA / STUPIZZA od 17. ure se bodo člani in prijatelji Planinske lahko zbrali na Štupci za skupno plezanje inf o: Igor 0432/727631 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 13. DO 19. JUNIJA Čedad (Fontana) 731163 - Neme 790016 Tavorjana 715828 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Mojmag: do 15. junija - Prapotno: do 29. junija Premarjag: do 29. junija - Povoletto: do 22. junija Kam po bencin / Distributori di turno ^ NEDELJA 15. JUNIJA Esso Čedad (na poti pruoti Vidmu) Tamoil v Karariji Miedihi v Benečiji v torak an petak od 17. do 18. doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 petak od 15.00 do 15.30 doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30 v petak od 11.30 do 12. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve", je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pri- doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 dejo oni na vaš duom. Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assi- doh. Tullio Valentino 0432.504098-727558 Špietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. stenziale (Ospedale di Cividale) 0432 708455 Centralino dell’ Ospedale di Cividale 0432 7081