Pospmeana Številka 30 Stev. 250. Popoldanska Izdaja. vinarjev. V LMani, v sredo, dne 30. olMra m Leto M Velja po poitli K SO-« » SO n Si- li oeu leto aaptei . ■I BO OIBlei „ •• Nemčijo oeloletno oltalo Inozemstvo . „ 80 - V Ljubljani oa dom Si oelo lito aapro].. & 48---■i men« „ .. K 4-— I tpnr! pri|e«an cieseena „ 3-50 tm Sobotna izdaja: Si oelo lito.....K 10 - ■i Usmrtilo oeloletno. MOBtais tnuisojstvo. Inserntii m i n Enoitolpn* petn»r«ti (M uim Uroka la 3 mm tUoka aU a|o proitor) n MkTat ... po 80* li dti- U večiu*: . ,■'">„ pri f«6|tl> niročiltii pomnit popoit po dogovoru. Ob lobotak d vo|nl tartt Enoitolpoa peittvrita & I* linija veak dan livtouil o* detle Li praznike, ob J. url pop. Beta; (vULt prilogi roial rod Oredntistvo je 7 Hopltirjevi n'
    Dunaj, 29. oktobra. Včeraj popoldne se jc v parlamentu razširila vest, da sc odigravajo v Pragi izredni dogodki. Uradni krogi so najprej molčali, vendar pa so prihajala vedno nova poročila in končno so govorili o dogodkih v Prag; sledeč kot go-,'ova dejstva: Dcnes so je na slovesen r.aem snoraz-«mno z avsiripko v!a o iz\ i>L'.-.ia visua kra-ijevine Češke čeho-slovaškenui Navočae-mu vyboru. Opoldne je prišlo predsedstvo Narodnega vybora na nnmcstniitvo, kjer mu je uredništvo na novo priseglo, Isto so je kmalu na to izvršilo na policijskem pred-sedništvu in pri vojnoliitnem prom rinem zavodu. S tem jc uprava krono vin s urad-no prešla v roko čc'o slovaškega Na-o 1-nega vybora. Namestnik »"t-o! Coadi.-.-.kove 2c popoldne 2ap11s.il Prago. Med Narodnim vyfcorom in med vojaškem poveljstvom se je dosegel sporazum, da se na Češkem bivajoče vojaštvo za vzdrževanje javnega miru in reda da na razpolago Narodnemu /yboru. Praški domači peinolk št. 23, ki je nastanjen v B račku ob Litvi, je bil brzojavno poklican v Prago. Prs^a, 29. okt. (K. u.) Namestništvo se je z »Narodnim Vyborom« sporazumelo o skupnem vodstvu javne uprave. Vrše se pogajanja o podrobnostnih modalitetah. Glede na personalne razmere ostane dosedanja državni uprava neizpremenjena, Praga, 29. oktobra. Narodni vy-bor jc oficielno sprejel vlado od namestništva. Praga, 29. oktobra. Namestnik grof Coudenhove in policijski ravnatelj Kunz sta odpotovala na Dunaj, Praga, 29. okt, (K. u.) Namestnik grof Coudenhove je na lastno prošnjo dobil začasen dopust. Praga, 29. okt. (K. u.) Češko-slovašk! tiskovni urad javlja: Danes se je pri »Na-l rodnem Vyborii« zglasil generalni konzul nemške vlade baron Gebsattcl, se predstavil navzočim predsednikom »Narodnega Vybora ter jim čestital k ustanovitvi samostojne češko-slovaške države. Povedal je, cla je svoji vladi v Berlinu poslal poročilo o poteku Včerajšnjih dogodkov in zlasti podrobno podčrtal vz^ledni in dostojni potek manifestacij, ob katerih je bila popolna varnost vseh 40.000 pripadnikov nemške države, bivajočih na Češkem, dovršeno zajamčena. Končno je izrazil željo, da naj bi odnošaji med češko-slovaško in nemško državo ostali trajno dobri. Vlado ra Moravskem prevzel »Narodni Vybor«. Iz Brna poročajo 29. t. m.: Zgledu Prage jc sledilo tudi Brno. Namestnik baron Ileinold je zapustil mesto in edšel na Dunaj. Vladne posle sta prevzela dva člana »Narodnega Vybora«. ■TU p > V S iZ.Sn « » « fršflp vff rT v-7 m 'i* s ., ui J W gs o Nova nota državnemu tajniku Lcnsingu in 1 in mu glede gornje-avslrijske-ogrske note aliiranim vladam. Zunanji minister grof Andrassy je dne 28. t. m. poslal državnemu tajniku Lansin-gu naslednjo brzojavko: Takoj ko sem prevzel vodstvo zunanjega ministrstva, sem odposlal cfieiclcn odgovor na Vašo noto z dne 13. oktobra, iz katere bedele razvideli, da v vseh točkah sprejemamo načela ,katera jc postavil predsednik Združenih držav v raznih svojih izjavah. V po'nem soglasju s prizadevanji gospoda \Vi!sona v svrho zavarovanja pred bodoč'mi vojnami in v svrho ustanovitve družine narodov smo že ukrenili vse priprave, da morejo narodi Avstrije in Ogrske svojo bodočo ureditev določiti in izvršiti po lastni želji in docela neovirano. Odkar je cesar in kralj Karel nastopil vlado, si je neprestano prizadeval, cla bi se vojna končala. Bolj nego kdaj prej je to danes ždja vladarja in vseh narodov Avstrije in Ogrske, ki jih prešinja prepričanje, da morejo svojo bodočo usodo urediti le v mirnem svetu, prostem pretres^ajev, preizkušenj, pomanjkanja in brili-osti vojne. Zato se obračam naravnost na Vas, gospod državni tajnik, s prošnjo, da delujete pri gospodu predsedniku Združenih držav na to, da se v interesu vseh naro:'ov, ki :ave v Avstriji in Ogrski, nemudoma dovede do premirja na vseh frontah Avstrije-Ogreke in se uvedejo mirovna pogajanja. Dunaj, dne 28. oktobra 1918. Vsebino tc note je avstrijsks-ogrska vlada istočasno naznanila tudi Franoslci, kraljevi velikobritanski, cesarski japonski in kraljevi italijanski vladi s prošnjo, da tudi s svoje strani pritrdijo stavljenemu predlogu in ga pri gospodu prcdscrVku Wilsonu podpirajo, Nemčija presenečena. Nemški poslanik na Dunaju, grof We-del, je sprejel sotrudnika »N, Fr. Presse« note smo izjavil lo-Ie: Kakor je razv'dno iz včerajšnje nemške vlade predsedniku ^ilsonu, le-temu, čim cm o mogli dati točen odgovor na vr.a njegova vprašanja, naznanili, da pričakujemo njegov ih prcalc;'ov za premirje. Iz tega iz .aja, da dosledno vslrajamo na našem načrtu z dne 5. oktobra. Da se prepreči nadaljno prelivanje krvi, stremimo za premirjem, ki naj mu sledi mir. Tembolj smo b:li presenečeni, ko so nam včeraj čisto nene::oma npznanlli sedaj že izvršeni korak avstrijske-ogrske vla:'e, ne da bi nas bili natančneje obvestil; o vsebini, kot neizoremenljivo dejstvo ter nas tako postavili pred fait acompli. Korak je tem manj razumljiv, ker iz nobene dosedanjih izjav predsednika Wil-sena ni izhajala namera, da bi se hotel z nam' pogajati le ločeno, Mislim, d,a bi bilo tudi v interesu Avstrije-Ogrske, ako bi vzajemno sedli za mirovno mizo. Še vcclno velja stari pregovor: Sloga jači. Danajeani zahtevno rr'- in o-Ven n-m-škega ccsarja. — Zrnanji r-'~isler govoril demonstrantom! Dunr'. 29. okt. Rad ialne demokratične stran':e so priredile danes pred zunanjim ministrstvom pod milim nebom shod. Posl. Z e n k c r jc zahteval, naj sc precej sklene m;r. Rekel jc: Ne moremo čakati, da bo oVx.il cesar Viljem. Zunanji minister grof Andrassy je prišel na balkon in je govoril: Obljubljam, da bcm storil, kar je človeku mogoče, da sc rk'cne dober in hiter mir, katerega želi naš ccsar m kralj miru. V sedanjem težkem času ne morem govoriti se razi-Adlerju clo'? h govorov. Demcr z »Živijo«-klici m XXX Mi so Dunaj zahteva: Viljem II. naj c.d;iopi! demokratični, re voliici jslci dobi živimo! irafssfilti ra i^irs^isisf. Krvavi spopadi v Budimpešti. Dne 28. oktobra med 8. in 9. uro zvečer je prikorakalo 20.000 ljudi pred klub Karolyjeve stranke, kjer jc zboroval narodni svet. Veliko vojakov in častnikov je med njimi. Demonstranti kličejo r-Eljen« grofu Mihaelu Karolyju in narodni slrnnki.' Poslanec Ladislav Fenyes naznani demonstrantom, da se jc narodni svet konstituiral. Sccia!:st Štefan Friedrich govori in J« 1 -1 ~ r,-* Mllm- zan icva, uci nuj j j- 1 ^ ■ i ■, uin.fjvj . cla Karolvja za ministrskega predsednika. Bivši poslanec Buza uozivija množico, naj odkoraka pred palačo nadvojvoda Jožefa, da mu naznani proklamacijo grofa Karoly-ja za ministrskega predsednika. Množica koraka proti Dvoru. Vojaški kordon ustavi demonstrante. Množica poskuša prodreti kordon. Sledi pove'je: »Feucr«! Vojaki izstrcle štiri salva: dva mrtva, 11 težko, 5 lahko ranjenih oseb leži v krvi na tleh! Trdi se, da so vojaki streljali, ker so iz vrst demonstrantov streljali na nje. Zvečer je želel govorili nadvojvoda Jožef z grofom Karo!yjem, ki pa ni bil več v klubu. Nadvojvoda je izjavil, da globoko obžaluje, kar se jc zgodilo in da bo poskrbel za zadoščenje. Dr. \Vekerle in grof Tisza grozita s silo. Zvečer 28. oktobra sta Wekerle in grof Tisza grozila s silo proti demonstracijam. Mestni glavar v Budimpešti zagrozil s silo in — odstopil. Ponoči na 29. okt. je izdal mestni višji glavar Sandor oklic, v katerem je zagrozil z izjemnim stanjem, če se bodo ponavljali izgredi, toda 29. oktobra je že z ozirom na dogodke dne 28. demisijoniral. Karoly-jev program. Grof Karoly je podal kot predsednik narodnega sveta izjavo, v kateri obeta, da bo storil ogrski narodni svet vse, kar je v njegovi moči, da pomaga nemškemu avstrijskemu narodu. Zastopniki ogrske demokracije so se morali upirali odpoštljanju v Avstrijo, kolikor časa sta vladali ogrska fevdalna in avstrijska reakcionarna vlada v prepričani zavesti, da dovoljuje ogrska vlada izvoz živil ne glede na potrebe lastne dežele za to, da krepi svojo politiko sile na Dunaju. Ogrski narodni svet je izdal prokla-macijo, ki obsega 12 točk: 1. Današnja koruptna uprava parlamenta in vlade se mora precej odstraniti. 2. Precej se mora zagotoviti popolna neodvisnost Ogrske na gospodarskem in vojaškem polju. Takoj se mora končati vojska, ki je zdaj popolnoma brezuspešna. Pri sklepanju miru ali premirja se morajo čuvati samo koristi Ogrske in sc mora razveljaviti zveza z Nemčijo. 4. Poslaniška zbornica se naj precej razpusti in takoj razpišejo nove volitve. Izvesti se mora precej uzakonitev splošne, enake in tajne volilne pravice v državnem, v komitatnem in v komunalnem življenju. 5. Neogrskim narodom naj se temeljem Wilsonovih načel nemudoma zagotovi pravica samoodločevanja narodov v nadi. da načela nc ogrožajo teritorialne integritete Otrske, marveč da se morajo postaviti na širši temelj. Avtonomija na kulturnem in upravnem polju narodov se mora kolikor mogoče velikopotezno izpopolniti Dežela nai se izpopolni v zvezo enakopravnih narodov, ki jih vežejo skupni in gospodarski interesi ter geografični položaj in ne ljubosumnost narodov. V znamenje tega spoznanja pričakujemo, da bodo vsi naro li v deželi vodili svojo uindo skupno dalje. (Prepozno tudi na Ogrskem!) 6. Zahtevamo društveno in shodno svobod". 8. Ukrepe v obrambo lakote. 9. Pripoznanje novoustanovljenih ukrajinskih, poljskih, čeških in avstrij-skih-nemških narodnih držav, 11, Odpošljejo naj s primerni zastopniki, ki bodo obrazložili prave smotre ogrske demokracije izobraženemu inozemstvu. 12 K sološnim mirovnim posvetom naj se odpošljejo za Ogrsko možje, ki so br«»z pridržka pristaši razorožbe, obveznih razsodišč in zveze narodov. Mirovni pogodbi, sklen'eni v Brest-Litovskem in v Bukareštu, se morata uničiti. V vprašanin vojske ali miru mora odločiti ljudsko zastopstvo. Ogrski narodni svet poživlja vse, da pr' tem delu sodeluiejo. Prepričani smo o tem, da bo podpiralo ta program ogrsko vojaštvo z vso silo. Poživljamo vse ino-zeirske narode in vlade, naj se v vseh zadevah, ki tičejo Ogrske, mesto sedanje vladne oblasti, ki je izgubila vse zveze z delavnim ogrstvom, išče neoosredni stik z ogrskim narodnim svetom, ki je edini poklican, c'a govori v imenu ogrskega naroda in da posluje v njegovem imenu. Proklamaci'o so podpisale: neodvisna stranka, Karolv-jeva stranka, ogrska socialistična stninka in meščanska stranka. * * • V programu Karoly-jevega narodnega Sveta kljub njegovim posameznim vrlinam vidimo, da je njegova ost zasukana proti jugoslovanski in tudi proti združitvi Slovakov s Čehi. Karo!y-jev program jc zato mrtvorojeno dete! Ogrske n's;lnr.st' proti neogrskim narodom bo končala svetovna vojska. Vprašanje bodočnosti in naravnega razvoja bo, da utone mažarrko plerre v slovanskem morju. Mažarstvo je povzročilo svetovno vojsko, za to se bo moralo pokoriti. Niti Knrolv ne umeva ponolno-ma duha časa in ima, da bo ohrani' nedo-takn'eno Ogrsko. Moti se ravno tako, kakor so se motili tisti, ki so v štiri Avstriij tlačili slovanske narode! Karoly-jev program, dasi da podpira ulica v Budimpešti, je le epizoda. Orof JanoS Fa^ik bodoči mož na Ogrskem. Budimpešta, 29. okt. Kakor javljajo fi;;ti, se je sestava kabineta poverila grofu Janošu Hadiku. Pismo z Reke. (Od našega dopisnika.) Izjave reškega guvernerja pred predsednikom »Narodnega Veča« na Reki. — Sokoli prevzemajo varnostno službo. — Proslava neodvisnosti v Opatiji. Reka, 29. oktobra 1918. •Danes je dan proglašenja neodvisnosti... Vendar je na Reki krajevno »Narodno Veče« odgodilo manifestacije na enega prihodnjih dni. Govorniki in agitatorji gredo danes v okolico, da tam sredi našega primorskega naroda proslave ta veliki dan. Reka namr^* vedno živi pod vtisom dogodkov dne 23, oktobra. Včeraj je reški guverner obiskal predsednika sušaško - reškega »Narodnega Veča-t dr. A. Bakarčiča. Izjavil mu je svoje simpatije do Hrvatov in želel, da bi ta ljubezen ostala tudi nadalje in do tistega časa, ko bo on (guverner) izročal svoje agende novi oblasti. Andrassy je priznal Jugoslavijo, s čimer se marsikaj menja. Ve, da strašnih dogodkov oni dan niso zakrivili hrabri Jeiačičevci ter obžaluje, da je opustošilo sodnijo lastno reško prebivalstvo. Prosil je dr. Bakarčiča, naj v svoji sredi dela na to, da bi se preprečili vsi izgredi. Dr, Bakarčič je naglasil, kako zelo je »Narodnemu Veču« na tem, da se ohrani javni mir in red, Za vse čine neodgovorne množice, katero je tiščal stoletni jarem mažarskega gospodstva, pa ne more z vso gotovostjo jamčiti. S tem v zvezi morem javiti, da je hrvatski Sokol v zvezi z generalom Ištvano-vičem in načelnikom dr. Viem začel akcijo za ureditev varnostne službe. General Ištvanovič je izdal proglas in ukazal svojim četam, da izvršujejo varnostno službo. Sokoli so imeli včeraj shod, na katerem so sklenili, da prevzamejo od reške policije službo. Pclicija jim bo izročila tudi orožje. Da-li bo dr. Vio organiziral varnostno službo tudi med italijanskim meščanstvom, o tem tačas ne moremo natančnejšega poročati. Akcijo za varnostno službo je danes še pospešila vest, da je bil pri Dugem selu oplenjen vlak. 30 oboroženih dezerterjev je udrlo v potniške vozove in zahtevalo od potnikov z orožjem v roki prtljago in denar. To so posledice vojne, podobne onim v Rusiji. Upati moramo, da se bo z amnestijo in pozivi občin prišlo v okom takim žalostnim dogodkom. Mimogrede omenjam, da so hoteli oblastneži izbiti iz tega dogodka kapital proti Jugoslovanom — kakor da se take stvari ne bi dogajale tudi na Mažarskem, Nemškem in po celi Evropi, V sosednji Opatiji so se pripravili na proslavo današnjega dneva tako, da se bodo manifestanti zbrali na postaji Matulje, odkoder krenejo skezi Volosko v Opatijo, Iko, Ičiče in Lovran. C. kr, okr. glavar Murad nima ničesar proti manifestaciji, nasprotno je pa na naši strani preveč obzirnih ljudi, ki se nekam obotavljajo, da bi iz polnih prsi dali duška navdušenju. Bratje! Est modus in rebus, pa tudi v zatajevanju samega sebe! Velik dan je danes. Verige nas več ne vežejo. —s— Pp 'rrftt a Sn ^ fi?/Ir»f? P ! C n iSlIiVu i c ai dih o. L. o, Ustanovitev nemško-čsške deželne vlade. Dne 29. t. m. se je na Dunaju konstituiral nemške-češk' deželni zbor in proglasil Nemško Češko za svojepravno pokrajino države. Nemške Avstrije. Do končnoveljav-ne ureditve ustave priznava Nemška Češka kot svojo edino in najvišio zakonodajno korporacijo nemško-avstrijski narodni zbor. Sklepi nemško-avstrijskega narodnega zbora so brez pridržka obvezni za narod in ozemlje, ki ga zastopa nemškočeški deželni zbor. Začasno pa si daje Nemško-Češka demokratično ustavo, glasom katere gredo pokrajini Nemško-Češki vse pravice in dolžnosti, ki so ugotovljene v češkem deželnem redu in avstrijskih ustavnih zakonih. Sedanji nemškočeški deželni poslanci tvorijo začasni deželni zbor s sedežem v Libercu. Iz svoje srede izvolijo deželni odbor in deželno vlado. Dosedanja ločitev v avlcnomno in državno upravo se odpravi. Za deželnega glavarja so izvo'ili Pa-herja, ki so -mu naročili, naj takoj poskrbi potrebno za prevzetje dosedan;ih c. kr. oblasti in ustanovi v očividno dvojezičnih občinah začasno posebno upravo, glede katere naj se sporazume, z zastopniki češkega naroda. Končno so pooblastili deželni odbor, da najame 100 milijonov kron posojila. Nota začasnega nemško-avstrijskega narodnega zbora Wilsonu. Izvršilni odbor začasnega nemško-avstrijskega narodnega zbora je predložil danes v plenarni seji besedilo note, ki naj se odpošlje predsedniku Wilsonu. .Nota predvsem naznanja ustanovitev nemško-avstrijske države. Potem ugotavlja. da priznava nova država vsem drugim narodom v monarhiji neomejeno pravico, da sami določijo svoje stališče v družbi narodov, enako pravico pa zahteva tudi za nemški narod. Na mirovnih pogajanjih ni opravičen govoriti in sklepati miru v imenu Nemške Avstrije nihče drugi, nego izvršilna oblast, ki jo bo postavil nemško-avstrijski narodni zbor. Zato prosijo predsednika Wilsona, naj da nemško-avstrijski državi nemudoma priliko, da začne direktna pogajanja z zastonniki vseh vojujo-čih se držav v svrho splošnega miru. Izvršilni odbor sprejema vsa Wilsonova načela in smatra čeho-slovaški in jugoslovanski narod kot popolnoma neodvisni državi; pripravljen je, z njima urediti svoje od» ; nošaje potom svobodnih dogovorov. Vsa sporna vprašanja med Nemško Avstrijo in čeho - slovaško ter jugoslovansko državo ' i' 5i razsodišče v zmislu določb haške konference. Potem opozarja nota predsednika VVilsona na nemška ozemlja v sudet-skih deželah iu izvaja: Ob sebi se ume, da zahteva nemško-avstrijska država tudi nemška ozemlja Češke, Moravske in Šle-zije. Trajnega mini v Evropi ni mogoče zagotoviti, ako »e 31/. milijona Nemcev proti njihovi volji podvrže Čehom in tako ustvari v novi češko-slovaški državi nemška iredenta. O določitvi meja smo pripravljeni pogajati se s poklicanim zastopstvom češkega naroda. Ako se v tem ne bi mogli zediniti, naj bi odločilo svobodno ljudsko glasovanje pod kontrolo nevtralnih držav. Enako naj se urede vsa sporna vprašanja z jugoslovansko državo in Italijo. Končno prosijo, naj se prepreči vsako nadaljno nepotrebno prelivanje krvi in se takoj na vseh frontah izvede premirje in začno med narodi pogajanja za splošni mir. Podpisali so noto poslanci Dinghofer, Fink in Seitz. Ustavni načrt za Nemško Avstrijo, ki je bil danes predložen nemškemu narodnemu zboru, vsebuje naslednje glavne določbe: Najvišjo oblast v nemško - avstrijski državi izvršuje začasno na podlagi splošne in enake volilne pravice izvoljeni provizo-rlčni narodni zbor. Zakonodajno oblast izvršuje provizorični narodni zbor sam. Izvoli se izvršilni odbor, ki bo nosil naslov »nemško-avstrijski državni svet«, sestavljen bo iz 3 predsednikov, 20 članov in 20 namestnikov, ki se izvolijo po proporcu. Predsednik, vodja državne pisarne in notar državnega sveta tvorijo izvršujoči di-rektorij. Predsedniki zastopajo državni svet na zunaj in na znotraj. Državni svet ne izvršuje poslov neposredno, marveč imenuje pooblaščence, ki bodo nosili naslov državnih tajnikov; vsak bo načeloval po enemu državnemu uradu. Za sedaj ustanove naslednje državne urade: za zunanje stvari, za vojsko, za notranje zadeve, za uk, justico, finance, poljedelstvo, obrt, industrijo in trgovino, javna dela, promet, ljudsko prehrano, socialno skrbstvo, ljudsko zdravje in vojnoprehodno gospodarstvo. V kolikor ta sklep sedaj veljavnih postav in uredb ne razveljavlja ali izpre-minja, ostanejo za enkrat še nadalje v veljavi. Mirovno gibanic. Mirovni kongres bo zboroval v Bruslju. Monakovo, 29. oktobra. Mirovni kongres bo zboroval v Bruslju. Avstrijska nota v Londonu. London, 28. (K. u. Reuter.) Zunanji urad je sprejel besedilo avstrijskega-ogr-skega odgovora predsedniku Wilsonu, toda odklanja o njej vsako izjavo. Ententa objavi svoje mirovne pogoje. Berlin, 28. »Times« javljajo iz Pariza: Zvezni svet v Versaillesu je končal svoje posvete. Sklepe so že odposlali zaveznikom. V pondeljek ali v torek najbrže objavijo pogoje premirja. Turčija se pogaja z entento. Dne 27. t. m. je pričela Turčija z ofi-cijelnimi pogajanji o miru. Delegati Turčije so se odpeljali z generalom Townshen-dom. Svetovna vojska bo trajala le še nekaj dni. Berlinski »Vorwarts« napoveduje, da bo trajala svetovna vojna le še nekaj dni. Pogoji Italije za premirje. Oficiozni »Giornale d'Italia« piše: Prvi predpogoj premirja je, da se umakne avstrijska armada do onstran Tridenta in Julijskih alp ter da zavaruje nedvomno go-spodstvo Italije nad Adrijo. »Beogradske Novine« glasilo avstrijske uprave v Srbiji, so prenehale izhajati. V nedeljo, dne 27. oktobra je izšla v četrtem letu zadnja, 291, številka. Obenem so prenehale tudi »Belgrader Nachrichten« in »Belgradi Hirek«. ?z bitke ©b Plavi. Iz poročil italijanskega generalnega štaba 28. t. m.: 12. in 8. italijanska armada sta v silni bitki 28. t. m. razširili severno od reke Ormo. Z izredno silo sta 14. a n -gleški in en armadni zbor 10. italijanske armade napadli nasprotnika, ki se je moral umakniti. Naše čete so vpadle v nasprotne črte in osvobodile kraje Borgo, Malanote, Terzo, Rai, Sanchele di Piave, Gimadolmo, San Polo di Piave in Ormelle ter vkorakale v Santo Luzia di Piave in v Vazzolo. S hrabro pomočjo kontingentov zaveznikov je prekoračila armada v silnih bojih Piavo in se ustalila v zasedenem ozemlju. V žilavi borbi je odbila nasprotnika, ki je skušal z obupno ljutostjo držati ozemlje. Med strminami višin od Valdobbiadenne in prehodom čez potok Soligo so infante-rijske naskakovalne čete 8. in 12. armade v silnem sovražnem streljanju prekoračile naraslo reko, včeraj (27. t. m.) zjutraj so naskočile prvo sovražno črto in jo zasedle in odbile vse protinapade, s katerimi je nasprotnik ves dan z znatnimi silami nastopal. Južno od tam je napadla nasprotnika 10. armada, ga prisilila, da se je moral umakniti in odbila v živahnem boju dva protinapada, ki so ju podvzeli z znatnimi silami v smeri iz Borga, Malonote in iz Ro-cadelle. Tekom dne smo ugrabili nad 9000 ujetnikov in 51 topov. V zračnem boju smo sestrelili 11 sovražnih letal in tri pritrjene zrakoplove. V okolici Grappe se nadaljujejo krajevni boji. Ujeli smo 150 mož. Nasprotnik je napade! z vso silo Monte Per-tico in se je za ceno velikih žrtev ustalil. V šesturni silni borbi ga. je odbila naša in-fanterija, ki je obdržala postojanke, za katere se je bil boj. Zopet — brati©, 20. septembra 1908. leta je tekla po ljubljanskih ulicah raučeniŠka kri nedolžnih slovenskih žrtev. Razburjena množica, brez discipline, je v sveji maščevalnosti hotela vrniti milo za dragcu v beli Ljubljani so se snemali nemški napisi, in neodgovorna mladina je pobila par šip, razgrajala po mestu ter s tem dala povod oholemu nemško-avstrijskemu poročniku, da je ukazal streljati na bežeče ljudstvo. Avstrijski militarizem je slavil svoje orgije! Bil je to dan žalosti za naš narod. 22. septembra 1908. 1. pa se je po Ljubljani vil dolg mrtvaški izprevod dveh narodnih žrtev. Kot mlad, idealen fant sem se udeležil tega pogreba v kroju. Prvič se je zgodilo, da je kri dveh Slovencev zbližala dve nasprotni si organizaciji: Orle in Sokole. Oni dan smo se pozdravljali kot bratje, bratje ene matere Slovenije, kot bratje po krvi, jeziku in delovanju z a mili naš narod! Bil je dan žalosti, a v naša srca je prihajal žarek nade, da je po nedolžnem prelita kri zbližala i ias! Da, bratje; a žal: bratje le — en dan! Ostudna politika onih časov je zopet razdvojila slovenski narod; politični boj se je vnel znova z vso brutalno silo. A ne le na kulturnem, temveč tudi na narodnem polju! Enodnevni bratje so postali večletni sovražniki. Kje je bil še enak boj? In kedaj bi nehal, če ne bi prišla svetovna vojna, ta strašna morija, ki je predrugačila svet, strla militarizem in užgala svetu luč — demokratizma! Rdeče srajce so počivale v omarah, sovražne svinčenke in bodala pa so našim junakom v strelskih jarkih rdečila srajce z njihovo krvjo. In šele to nas je počasi dra-milo iz spanja, šele to nam je dalo spoznanje, kako nevredni smo bili v onih mirnih letih rdečih srajc tega znaka demokratizma. Počasi smo izpregledali in ko je nesmrtni dr. Janez Evangelist Krek v svoji dalekovidnosti stopil pred nas z majniško deklaracijo, smo spoznali, da je vendarle res, da smo vsi Slovenci brez razlike strank vendarle — bratje! Zgodovina je nadaljevala neizprosno svojo pot, slovenski narod pa se je od dne do dne bolj zavedal svoje naloge, ki jo ima izvršiti, da ne pegine, da ne utone v morju potujčenja. Čemu naj navajam vse dogodke, ki so pretresali ne samo Slovenijo, Jugoslavijo, temveč cel svet. Strmeli smo nad njimi, bili razočarani; a kljub vsemu nas jc čas našel pripravljene: naše narodne vrste so se strnile, kot en mož smo stali vsi na braniku domovine. In dočakali smo 29, oktober 1918! Kdaj smo videli Ljubljano odeto v tako slavnostno — narodno obleko? Nikdar! Preje smo bili hlapci, nismo mogli, nismo smeli. Sedaj pa smo raztrgali verige suženjstva, vstali smo svobodni, enaki med enakimi, bratje med brati! Pozdravljen oktoberski dan, nepozaben nam vsem, ki smo se udeležili te manifestacije! Pozdravljen ti' mejnik suženjstva in svobede! Pozdravljena tisočglava množica, ki je od vseh strani prihitela v Ljubljano! In tisočkrat pozdravljeni Vi, bratje, O r 1 i in Sokoli! Po 121 mesecih — zopet bratje! Kako dolg presledek je bil med 22.septembrom 1908 in 29,oktobrom 1918! In vendar, srečni mi vsi, ki smo ga doživeli. Naš dan je to, dan rdečih sraic, dan avantgarde naroda, dan onih, ki naj še naprej dramijo mili naš narod ;z omrtvelosti in ga vedijo k vztrajnosti, enakosti. bratstvu! In ta dan, ko smo zo- pet vzajemno korakali po ulicah naše pre-stolice, bele Ljubljane, ko smo se veselili vstajenja Jugoslavije, ko smo dajali duška svojim čutilom v neprestanih vzklikih, naj ne izgine več iz spomina. Bodrilo naj nam bo k novemu delu, delu ljubezni, skupnemu delu ljubezni za svoj mili narod! Ločijo nas razlike svetovnega naziranja, Eripadnost k vsem trem slovenskim stran-am, A le to! V delu za narod, za Jugoslavijo, bodimo edini, bodimo le b r a t j e , nič več, nič manj. In to naše skupno delovanje ostani trajno. Le iz edinosti bo vstala močna Jugoslavija, nepremagljiva! »Bratje vsi...!« Besede našega Evangelista. Sinovi enega naroda, sinovi matere Jugoslavije smo bratje, bratje po krvi, jeziku. V bratstvu bo naša moč, v bratstvu naše skupno delo! Še enkrat pozdravljeni, junaki! Ločijo oas ideje, a druži skupna ljubezen do naroda. Dan svobode je tu, dan vstajenja, dan odrešenja. Jugoslavija nas čaka, naša dolžnost je, da gremo na delo s pomnoženimi močmi! Pri delu za to Jugoslavijo, za tro-imeni narod SHS pa naj bo naša pot skupna, Skupno jo bomo branili pred sovražnikom, skupno zanjo živeli, skupno umirali kot bratje! — k. S____ Slavke ctožali. Manifestacija v Idriji. Zjutraj je najprej trobojnica pozdravila fiaš dan, in sicer z rudniškega gradu, a so jo na povelje uprave kmalu odstranili, Ob 9, uri se je vršil na javnem trgu shod. Občinstvo je pozdravil v imenu Narodnega sveita v Idriji predsednik N. S. Straus. Pozival je ljudstvo na složno delo. V imenu S, L. S. je govoril član odbora N. S. Rupnik o našem velikem dr, Kreku, velezaslu-inem našem škofu Jegliču in voditelju dr, Korošcu. Govornik je poživljal delavstvo, naj ohrani pamet, ko skuša sedanje rudniško vodstvo rudnik opustošiti ter naj se zopet spoštujejo cerkveno določeni prazniki, ki so v vojni izgubili vso veljavo.Blago se naravno ohrani naši Jugoslaviji, zato se nam z delom nič ne mudi. — Govoril je še v imenu J. D. S. član krajevnega N. S. Po-ljanec. Pevci so zapeli »Lepo našo domovino«. Zastavonoša razvije nato novo jugoslovansko zastavo, ki se pobrati med petjem »Hej Slovani« z okoli stoječimi zastavami. Navdušenje jc bilo tako, da sp ie vse treslo ob tem prizoru. Navzoča je bi'a domala vsa Idrija. Potem se je razvil veličasten sprevod; na čelu so šle sk venske, hrvatske in srbske zastave. Sprevoda so se udeležili: krajevni odbor N. S,, Orli z naraščajem, ženstvo v narodni noši, godba soc. dem. mladinske organizacije, ženstvo in moški. Vse se je zvrstilo v vzornem redu. Pokazali smo, da se znamo sami vladati! Popoldne je bil pri Didiču koncert, kjer so govorili navdušeni govorniki o veliki naši novi dobi. — Delavstvo na praznik vseh svetnikov ostane doma. Uradnike, ki hočejo naš rudnik opustošiti, bomo tirali pred sodišče N. S. S!avl|e v Sežani. 29, okt, je spravilo zvečer na. glavno cesto, po kateri se je razvil med bakljado, Eetjem in raketnimi streli krasen sprevod, olska mladina, narodna dekleta, žene in možje, vojaki — vse je bilo v sprevodu. Hiše so bile razsvetljene in polne zastav. V dalji pa so grmeli in bobneli topovi pogrebno pesem stari Avstriji in našim možem. staše pa prosimo, da pazijo na vse tiste tujce na naših tleh, ki bi trosili danes kake laži. Prej ali slej jih bo zadela zaslužena kazen. Mednarodno razsodišče ni dunajska vlada in Wilson ni kak Stiirgkh! -f Izročitev c. in kr. vojaške oblasti na Poljskem. Lublin, 29. okt. Generalni gu-vernement sporoča: V ponedeljek 21. in torek 22. t. m. so se v Varšavi vršila pogajanja o izročitvi c. in kr. vojaške oblasti v roke poljske države. Pogajanja so uspela, dosegel se je popoln sporazum o čim prejšnji izročitvi uprave v roke poljske vlade. Politične novice. -[-Politična persekucija. Deželni odbor oziroma večina, dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Zaje je svoj čas na predlog deželnega glavarja dr. Šusteršiča sklenil disciplinarno preiskavo proti deželnemu poslancu prima-riju deželne bolnice dr. Gregoriču. Očitali so mu, da je kritiziral deželni odbor oziroma upravo deželnega glavarja. Vsak razumen človek bo sodil, da ima poslanec ne samo pravico baviti se z deželnim gospodarstvom, ampak da je to njegova dolžnost. Kljub temu izvršil je deželni glavar to nasilstvo, ker je bil poslanec dr. Grego-rič tudi v deželni službi. Dr. Gregorič ni omenil v javnosti niti besedice o tem terorizmu. ker je bil preverjen, da mora pravica zmagati. Pred svojim odhodom je pozval dr. šušteršič poslanca dr. Gregoriča ter mu naznanil, da je deželni odbor ustavil disciplinarno preiskavo. Mi nimamo ničesar drugega pristaviti kakor dejstvo, da jo je dr. Šušteršič odkuril, dr. Gregorič pa je ostal. -f Koroški Nemci snujejo svoj posebni »Narodni svet«, v katerem bodo združili vse stranke. Ko se zedinijo, bodo začeli ljudstvo »poučevati« z besedo in pismom, da bi ljudstvo izvojevalo nemško voljo. »Mir« dobro pripominja: Vemo iz preteklosti, kaj pomeni nemška »Aufklarungs-arbeit«. Laži se bo kar cedilo! Toda gospodje, prišli so drugi časi, in če še sanjate, da boste do konca slepomišili kakor v preteklosti in- da bo odločevalo nasilstvo kakor dosedaj, se zelo motite. Naše pri- Dnevne novice. — Nevarno je obolel slovenski pisatelj g. Ivan Cankar. Vsled poškodbe na glavi se mu je razlila kri po možganih in je ležal nekaj časa nezavesten, Sedaj se mu je stanje, kakor se nam poroča, že izboljšalo in je upati, da bo okreval, — Občni zbor Slomškove zveze se namerava sklicati sredi meseca novembra. V smislu § 35. društvenih pravil prosim člane, ki imajo kake samostalne predloge, naj mi naznanijo iste čim preje, gotovo pa vsaj do 10. novembra. — Adolf Sadar, t. č. tajnik, Ljubljana, Poljanski nasip 52. — Slomškova zveza. Ker bi vabila po pošti ne došla pravočasno, vabim tem potom gg. odbornice in odbornike in predsednike podružnic k važni seji dne 2. decembra, t. j. v soboto popoldne ob štirih v Rokodelskem domu. — Aaolf Sadar, t. č .tajnik. — Poročil se je 28. t. m. g. Ciril Schiffrer iz Stražišča pri Kranju z gdč. Francko Knifi-cevo. — Studeno pri Postojni. 21, t. m. je umrl 19 let stari Jožef Fandru, ki je prišel ravnokar na dopust. — V Crnemvrhu nad Idrijo je preoej razširjena španska bolezen. Zahteva tudi žrtve. V 14 dneh 12 mrličev. Neizmerno težko pa je prizadeta rodbina čevljarja Bajca; smrt ji je ugrabila že pet članov: družinskega očeta 20-letno hčer, 16-, 12- in 6-letnega sina. Uboga družina! — Iz Tržišča na Dolenjskem, Griža in španska tudi v našem kraju mogočno go-spodujeti. V nekaterih hišah so prav vsi zboleli in morali so priti sosedje na pomoč, da so jim stregli in kuhali potrebni živež. Zato je razumljivo, da smo imeli silno veliko mrličev. Lani jih je umrlo vseh skupaj 36; letos smo jih pa samo od 1. do 26. okt. pokopali 37. Torej v enem mesecu več kot vse prejšnje leto. Najhujše pa je bilo dne 17. okt., ko jih je pobrala neizprosna smrt osem. Pač žalostni časi za našo faro. Vojska, ki je vzela najboljše delavce, noče prenehate, poleg tega pa še bolezen tako silno gospodari, da so nekateri prisiljeni dobiti sosede, da jim strežejo, mesto da bi sami opravljali nujno jesensko delo. — Žitni zavod bo obstojal še nadalje, vendar s lo spremembo, da privzame v svoje področje še ostale dele Slovenije in da ne bo več podrejen Dunaju, ampak bo sprejemal navodila od Narodnega sveta oziroma od Narodnega veča. Žito, ki ga prevzemajo komisijonarjj Žitnega zavoda, se torej porabi izključno za aprovizacijo slovenskih dežel. Mi stavimo svoje upanje na Hrvatsko, katera edina nam more uspešno pomagati z žitom. Za te dni, ali pa tudi morda za teh par tednov, da se razmere urede in da bo na razpolago dovolj prometnih sredstev, pa se bomo morali sami vzdrževati. Zato apeliramo v teh velikih dneh na vse kmetovalce kranjske dežele, zlasti pa še na našo Dolenjsko, ki je dosedaj nekoliko zaostala z oddajo žita, o kateri pa smo prepričani, da bo hotela tudi vnaprej obdržati znani sloves gostoljubja, katerega bo izkazala sedaj vsemu slovenskemu prebivalstvu. — Deželni zdravstveni svet o španski hripi. Deželni zdravstveni svet se je dne j 23. t. m. sestal, da se razgovarja o tej bolezni in o eventuelno še potrebnih napravah. Dosedaj so se povsodi po deželi, kjer se je to izkazalo kot potrebno, zatvorile šole. Konštatiralo se je pa, da bolezen zadnje dni saj v Ljubljani že precej pocehuje. Nadaljni ukrepi, kakor zaključitev kinematografov in gledališč, omejitev prometa na cestni železnici itd., bi prišli torej šele v poštev, če bi se bolezen znova hujše pojavljala. Vsekako pa je občinstvu nujno na-svetovati, da se v lastnem interesu izogiba na hripi bolnih ljudi in sploh vseh prilik, kjer se zbira veliko ljudstva. Španska hri-pa se namreč prenaša po sluznih kapljicah, ki jih človek razpršuje pri kašlju, kihanju, glasnem govorjenju itd. Nalezba se tem lajše vrši, ker je dognano, da imajo začasa epidemij tudi navidezno zdravi ljudje na ustni sluznici bolezenske kali. Radi tega je tudi priporočati, da si večkrat na dan izpiramo usta s kako razkuževalno tekočino, n. pr. s primerno razredčenim vodikovim superoksitom, hipermanganom itd. Tudi naj se vsak, ki se čuti bolnega, pravočasno vleže v postelj in naj prezgodaj ne vstane, kajti težke komplikacije, kakor pljučnice, se povečini pojavljajo pri takih, ki so hoteli bolezen premagati in so hodili naokolu. Tudi je priporočati skrajno snago, roke si večkrat na dan uniijmo, posebno pred jedjo, javne lokale je treH pridno zračiti in snažiti. — Zberimo sc. Pred letom se ic ustanovilo »Društvo zasebnih uradnikov -i: i ,ulnic na slovenskem ozemlju., s sedežem v Ljubljani, ki je«v kratki dobi obstoja že opeto- vano z uspehom nastopilo za koristi svojih članov. Z ozirom na resnost položaja, v katerem se nahaja zasebno uradništvo in z ozirom na važnost političnih dogodkov, ki se bodo izvršili morda že v najkrajši dobi in se bodo tikali tudi koristi zasebnega uradništva, pozivlia podpisani odbor vse uradnike in uradnice denarnih zavodov, zavarovalnic, odvetniških in notarskih pisarn, trgovskih, industrijskih in obrtniških podjetij, zasebne učitelje in učiteljice in sploh vse, katerim pripada značaj zasebnega uradnika in ki služijo na Kranjskem, slovenskem Štajerskem, Koroškem, Pri-moi skem in v Trstu in ki dozdaj še niso člani podpisanega društva, da 4svoi pristop čimpreje javijo. Gre tu za koristi celokupnega stanu, vsake posamezne skupine in vsakega poedin-ca. Položaj zasebnega uradništva je danes pomilovanja vreden. Tak ne sme ostati v novi državi. Ne moremo in ne sinemo dopustiti, da bi se tudi v Jugoslaviji določale zasebnemu uradništvu njega pravice in dolžnosti brez njegovega sodelovanja, proti njegovim stanovskim koristim. V novi državi mora in hoče tudi zasebno uradn;štvo živeti in ne le životariti, hoče imeti za pošteno delo tudi pošteno plačo. To pa bode moglo zasebno uradništvo doseči le, ako bo združeno v močno organizacijo. Zato: Združimo se! — Odbor »Društva zasebnih uradnikov in uradnic« v Ljubljani. — Kaj je z zimskimi begunskimi oblekami? Od 2, do 28. septembra t. 1, so se prijavljali begunci v Ljubljani za zimske obleke, tedaj cel mesec. Mineva že zopet drugi, a nakazil ni in ni. Ako sc začno v novembru razdeljevati z zgoraj omenjeno naglico nakazila in šele nato obleka, potem bomo begunci s r e č n i o božiču v poletnih obnošenih oblekah in bosi. Kje je vzrok? — v naravni avstrijski hitrosti, skrbi in usmiljenju za ubogega begunca? — Ubogi šoloobvezni otrcci! — Nad 10.000 oseb je obolelo za špansko boleznijo na Reki. — Epidemična iniluenca na Dunaiu. Dunaj, 26. oktobra. Vsled epidemične influence so odpovedane konjske dirke, koncerti in druge prireditve. Gledališča in van-eji ostanejo še dalje zaprti. Od 1. sen^ tembra do 19. oktobra je umrlo na Dunaju na eniclemični influcnci 3945 ljudi, in sicer v večini v starosti od 20, do 30. leta. Med temi je 75 odstotkov žensk in le 25 odstotkov moških. Influenca se jc prenesla iz Italije v Avstrijo. Naši vojaki so jo nalezli v italijanskih strelnih jarkih, oni, ki so prihajali na dopust, so jo prinesli v do movino. Sodi se, da je obolelo sedaj v Avstriji na tej bolezni 150.000 ljudi. k Lovska nezgoda. 36 letni hlapec Jož. Le-žanc pri Pristovniku v Kortah, obč. Bela, je ponesiečil na nenavaden način pri lovu na lisice. Pištola, ki jo je nosil v žepu, se mu je sprožila in strel šel v spodnji život. Težko ranjenega so prepeljali v celovško bolnišnico. k Mnogo vojaštva pride, kakor poročajo cenzurirani listi, z laške fronte na Koroško. Mnogi to odklanjajo, beljaški občinski svet pa to pozdravlja, češ, da bo potem na razpolago mno>;o delavskih moči. Dvomimo, da bi bilo tako! k Iz učiteljske službe. Imenovani so: Zi nadučitelia v Anabihlu nadučitelj Gašper Po-lak v Baldramsdorftr, za nadučitelja v Pulstu učitelj B. Schellander v Žrelcu; za nadučitelja v Št. Lenartu pri sedmih studencih nadučitelj Vinko Zwick v Gorjah; za nadučitelja v Ro-žeku nadučitelj Ant. Tiefenbacher na Vratih; za nadučitelja v Vrbi nodi-čitelj A. Eisenhut v Trbižu; za nadučitelja v Ettcidorfu učHelj J. Strasser v Šmarju; za učifeliico v Velikovcu učiteljica St. Hoder v Grebiaju; za učiteljico v Št. Androru uč'f.!;lr» na 14 rfncvm V IU V LclUUUSIH OO.r » (J^-v............., ~Vo_l zapor. V svojem življenui ie presedel 38 let in 4 mesece po zauorih. Tudi rekord! pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer se ponovi za abonement »C« »Charlejeva teta«. Namesto obolele gdč. Saričeve igra vlogo Elle de la Hey gdč. R. Thaterjeva. — V četrtek ostane gledališče zaprto. — V petek zvečer se uprizori izven abonementa tragedija največjega dramskega pisatelja Williama Shakes-pearja »Hamlet«. Veliko in težko psihološko vlogo Hamleta igra g. Hinko Nučič, ki jc v tej vlogi žel v Zagrebu velik uspeh. Ofelijo igra gdč. Ljuba Marjanovič-Markova, kralj danski bo g. Valo Bratina, kraljica danska ga. Berta Bukšekova. Vlogo Polonija, prvega sina, igra Rado Železnik, Iioracija, Hamletovega prijatelja, Boleslav Peček. Prvega grobarja igra g. Vladimir Marek, drugega grobarja pa g. Pavel Rasberger, Osrick g. Josip Daneš, or-vega igralca g. Anton Danilo, drugega igralca g, Viktor Lcljak, prvo igralko pa gdč. Ana Garvasova. Duh Hamletovega očeta bo g. Gustav Strniša, Vlogo Rozenkranca, dvornika, ima g. Pavel Ločnik, dvornika Giidenšterna g. Pavel Rasberger, plemiča g. Viktor Leljak, Marcela g. Pavel Debevec, Bernarda g. Josip Drenovec. Predstava prične izjemoma ob 7. uri zvečer, na kar se slavno občinstvo opozarja. — V soboto, dne 2. t. m. se ponovi »Hamleti za A-abonement. — Pripominja se, da igra g. Nučič Hamletovo vlogo v hrvatskem jeziku, dasi jo je že študiral v slovenskem prevodu. Ker pa je moral minuli teden prevzeti mesto obolelega tovariša veliko vlogo Jacka v »Char lejevi teti« ter se je moral zaradi obolelosti dveh glavnih igralk premeniti repertoar oziroma so se morale vršiti skušnje z drugimi čla-r.i, da so se sploh mogle vršiti reprize »Divjega lovca < ter je imel g. nadrežišer Nučič vča-raj dve predstavi, za kateri je imel mno^o dela, zlasti za živo sliko, ki jo je režiširal, mu nikakor ni več možno naučiti se ogromne vloge Hamleta v slovenščini. Da se torej sploh omogoči predstave »Hamleta« ne le polovično naštudirane, mora nastopiti kot Hamlet s hrvatskim besedilom. a Inozemsko meso za gostilničarje in zavode. Mestna aprovizacija bo oddajala goveje njeso za gostilničarje in zavode v če- trtek, dne 31. t. m., popoldne od 2. do 4. ure v cerkvi sv, Jožefa. a Kostanj za VI. okraj. Stranke VI. okraja dobe kostanj na zelena nakazila za krompir v četrtek, dne 31. t. m., v deški šoli na Ledini. Določen je ta-le red: dopoldne od 8 do 9 št. 1 do 200, cd 9 do 10 št. 201 do 400, od 10 do 11 št. 401 do 600, popoldne cd 2 do 3 št. 601 do 800, od 3 do 4 št. S01 do 1000, od 4 do 5 št. 1001 do konca. Slrnnke dobe zp osebo lahko do 5 kg kostanja, kilogram stane 3 krone. a Kostanj za VII. okraj. Stranke VII. okr dobe kostanj na zelena nakazila za krompii v soboto, dne 2. novembra, v deški šoli na Ledini. Določen je ta-lc rc.!: od 8 do 9 dopoldne št. 1 do 300, od 9 do. 10 iit. 301 do 600, od 10 do 11 št. 601 do konca. Stranke dobe za osebo do 5 kg kostanja, kilogram stane 3 K. a Kostanj za VJIT. h IX, okraj. Stranke VIII. in IX. okraja dobe kostanj na zelena nakazila za krompir v soboto, dne 2. novembra, v deški šoli na Ledini po naslednjem redu: Vlit. okraj od 2 do 3 popoldne št. 1 do 250, ocl 3 clo 4 št. 25! do konca. IX. okraj od 4 do 5. Stranke dobe za vsako osebo do 5 kft kostanja, kilogram sline 3 K. a I. in II. uradniška skuoina ter skupina A dobe n-.cso v Ljudski mesnici v četrtek, dne 31. oktobra t. 1., po istem redu kakor po navadi ob torkih. — Ljudska mesnica. Zgubil se je danes donoldne na trgu nov ženski suknjen čevelj, Pošten najditelj je na-prošen, naj ga odda proti nagradi v trgovini v semenišču Mar. Koinatar. Ukradeno je bilo včeraj popoldne žensko črno krilo, dežni plašč in zimski površmk. Kdcr bi kaj vedel, cla dotični prodaja, naj ta-koi naznani na državno policija tj Tužnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prija- teljem in znancem tužno vest, da ie naša iskrenoljubljena sestra, soproga in najboljša mamica, gospa TONCKR SKOP, roj. BRLRMT danes, po mučni, kratki hnlozni, sledila svojemu«sinfiku Marjan-Oku. — Pogreli liode v četrtek, ob 4. uri popoldne iz hišo žalosti, Hrenova ulica »t. HO. LJUBLJANA, dne 30. oktobra 1918. Anton SkoJ, Milanlclt, soprog, sin. Ciika in Ela Ba!ant, sestri. iirez poseb ega obvestila. afa m 'jfi rti ffij Z-j. s.3 & a w atar.na, Terezija Regali, brata in sestri. ■ f MSt eden star pet mesecev, dva stara po tri mesece. Poizve se: Sv. Petra cesta 43. Vinlčar se išče za dobro, trajno službo na Dolenjskem. Sposoben naj bo za umno obdelovanje vinograda. Viničar, zdrav, 7. ženo ali dorastlimi otroci,, ki bi pomagali v vinogradu, ima prednost. Poleg dobre plače in stanovanja dobi po dogovoru še druge udobnosti. Ponudbe z natančno navedbo služb in izpričevalov sprejme: A. SUŠNIK, LJUBLJANA, Zaloška cesta 21. Sinusno pazer! Zaradi starosti prodam svojo lovtTiia za izi!2loYi!Pie lesenih preilnieiov (stolov) itd. ter dobro idočo ŽAGO z izvrstno vodno močjo, blizu mesta in dveh železniških postaj na Spod. Štajerskem, Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod gt. 4198. .uti kfirtML StfETi za sobe in vedno 4034 im mr m® -mm v veliki izberi priporoča tvrdka: sprejme takoj v službo strofilna tovarna SAMSA & CO. v Ljubljani. Metelkova ulica 4. Oglaševanje od 4. do 5. popoldne. Srlir&c«), Mm* odst rani prav naglo dr. Flesch-a iz-vii m) zakoniki zajamčeno »Skabo-tnrm« mazilo. Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porciia za rodbino ■g 15 K. Zaloga za Ljubljano in okolje I ico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg Pazite na » varstveno znamko »Skabotorm« ■ sJroji so došli v večjem številu. Cenj, naročniki, ki jiii potrebujejo, naj ce blagovolijo takoj k tr.cni potruditi; bodo zelo dobro in primerno ceno postreženi. Tudi imam nekaj malo rabljenih na prodaj, ki so seveda mnogo ccneji kot novi. Tudi druge potrebščine sc dobijo pri meni. 4052 LOVKO REBOLJ » KRANJ. S' snfnTpolNt KUMNO, VOSEK, BRINJEVO OLJE kupi p d najvišjih cenah Kl. £Jam, žJran;. Prodaja BRINJEVEC, SLIVOVKO, ! SADJEVEC, VINO letine 1917 specijalna trgovina s šiv. stroji in koles, j v vsaki n.nožini po zmernih ccnah 34,6 LJUBLJANA : Sodna ulica št. 7. IPB> V ZALOGI IMAM PRIMA salonske metle št. 1, 2, 3, domače delo, J-«?- KRTAČE sirkove, KRTAcE za konje (RoD- liaar) ter prima tržaške BIČEVNiKE po dnevni ceni. 4101 IVAN N. ADAMIČ :: LJUBLJANA Sv. Petra ccsta št. 31. ucenca po5?cnih slaršcv, kakor tudi 39' )0 pOUlui ki. Klavirje, harmuni in m fls 1 =» i sprejme takoj KAROL CERAR, čevljarski mojster, LUKOV1CA pri Domžalah. SE PRODA ali ZAMENJA ZA ŽIVEŽ. Več se izve v prodajalni »PRI SOLNCU« v Ljubljani. 3806 prodaja in izposoja £l'umiz Brsr: šjf, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. Nadomestek za ročni sukanec 1 pošt. zavoj 20 kartonov po 100 štren (2000 štren) .... 140 K 1 pošt. zavoj 11 kartonov po 7 kart (1008 kosov).....100 K t poštni zavoj 12 kartonov pletilnc^a sukanca, težk,, št. 14, 120 klopčičev .... 620 K STROJNA SVILA na lesenih vitljih 50 Yd< K 3-30; 100 Yds K ii'70 1 vitel). STROJNI SUKANEC št. 44., tež., bel, pristen, 150 rn na lesenih vitljih, tucat 72 K. 4197 OripnL trgovska ak-VASCill" cijska družba BUDIMPEŠTA, Klauzalgasse 23. s 5 sobami, na lepem prostoru v bližini Kamnika se odda v čajem. Natančneje se poizve v trgovini g. IV, ŽARGI-JA v KAMNIKU, 4124 HV eventuelno električna, 100 — 300 konjskih sil je$> SE IŠČE "SJBC na Južnem Štajerskem, Kranjskem ali ni Primorskem. — Prijazne ponudbe pod: »Genugende Arbeitskrafte« P. O. 745 na RUDOLFA MOSSE, PRAGA, Graben 6. 4108 Trgovci, pozor! Pošiljam po pošti vzorce svojih sladkornih' izdelkov, kakor dropsa, karamel, medenih kolačkov itd. JOS. RA.IŠTER, tvornira kandi-tov in slaščic, ŠOŠTANJ, Sp. Štajersko. m vsako množino suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & k o m p., preje PETER LASSNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG. 2534 4021 KUPUJEM zmedene ženske lase ŠTEFAN STRMOLI, LJUBLJANA, POD TRANČO 1. Pozor! Zaradi vpoklica v vojaško nove In stare sSSipl 'IN & Hubljinska Industrija probkovih zamaškov. ure dopoldne do pol 1. popoldne. tvrdka JELAČ1N & KO., LJubUana/^ :tt«Va8v&f 9. jpnnaaaanaaanacaacjaaacsa Ustanevljeno I. 1893. __ iriii 1 MM E^ic^da llstjjiovlleno I. 1893. a £=3 cn a u ca ca a gs; ca C3 C3 ca H C3 ca m regšstrovanai zadrufla z omejenim Jamstvom. Dovolj^ mm pogiia proli porošiv«, zaslsvi 2!vl!ensKIH polic, pseslev, vrednostnih papirjev oii zozn^miii m služDene prejemke. Vračajo se posojila v 7'/j, 15 ali 21V2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19. ki daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuie po 4 '/4 % Društveno lastno premožčnje znaša koncem leta 1917. K 489.43P79. Deležnikov je bilo koncem leta 1917. 1421 s 14.855 deleži, ki lepre-zentujejo jamstvene glavnice za K 5,793.150'—. C3 CU E3 ca tza IIIMIIIIIIIIMIIII MllllItllllltllllHMM ca B ca rs ers ca ca ca Klanjajoč, se nedoumljivemu sklepu Vsemogočnega naznanjamo'vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o .smrti naših ljubih hčerk ozir. sestric ki je umrla v soboto, dne 26. t. m, in bila pokopana v ponedeljek popoldne, in ki je umrla v torek, dne 29. t. m. in bodo .pokopana v četrlek. dne 31 t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 75, na pokopališče k Sv. Križu — Preblagi, nepozabni pokojuici priporočamo v molitev in blag spomin. LJUBLJANA, dne 30. oktobra 1918. Globoko žalujoča rodbina Praproinik. re »'JMHivm^jULiiiiiUPUUM -^ir, rjns^ncmmm 1 1 niiiBni iiiiiiiiiiiinui 1 bii—niii 1 1 1 1 ni .................r iiii in - zmea n.-a. dež. življenske in rentne, uezfjodue m a ust ve no zavarovalnice v LfulfJjSarB?, Marlfc Terezije ccsta 12, II. n., iSfelSfsI,rejeina zavarovanje na doživetje tn smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških dot, rentna ln IjnJstca, nezgodna tn jamstvena zavarovanja. — Javen zavod. _ Ab-.olutna vnrnost. — Nizko premije, — Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki sc sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. v priznano najbol šl in zanesljivi kakovosti tfsc miz b2rof sn^lh m aSjirsft&i, eaaoRC U skgrske, sli arske in zid ar seo.^ifie, gjster 2at5S fin?ge B fo sSrsslsa spadale prailiEaCe iras ee oadria u zsIrss «wrslha , Lfislu^ Ceniki se za Časa vojske no razpoš !; .jo. VM ' -ihjSEKac. -jar. «MBmiK«i i >7>wt Katohška tiskarna v Liubliani. t)1 l!