C. ZASAVSKI: Uvod k nadaljevanju Šolskih listov. V očigled velikemu poman.kanju šolskih čitank moramo tudi 2. štev. Šolskega lista pozdraviti kot edini pomoček za izpopolnjenje vrzeli, ki je nastala z novo dobo na strokovnem šolskem polju. Duh svobode je razblinil predvojno hlapčevstvo, nam vzravnal hrbte in nas postavil pred ono veliko bodočnost, po kateri smo hrepeneli tisočletja in nam dal svobodne roke in prosto pot, da si jo ustvarimo iz lastne moči. To je velikansko delo, k kateremu smo poklicani vsi, in izostati ne sme nihče.  Prijeti je pa to delo v duhu časa in ljudstva tn nikakor nam ni iti preko teh dveh faktorjev, da ne bomo stali navsezadnje osamljeni daleč tam nekje spredaj, a velika masa ljudstva ločena od nas v medlem ozadju. Postaviti se moramo v spk>šno kulturno paralelo z modernimi sosednjimi narodi potom moderniziranja našega šolstva, a izpustiti ni z vidika, da snio ubrali pop-olnoma napačno pot, če gremo mimo ali pa preko velike mase in njenega duha, ampak v prvi vrsti nam je tega izločiti iz nivoja suženstva ter ga usposobiti, prikrojiti in napraviti dovzetnega za novo življenje, za moderni razvoj. In zdi se mi. da ravno te momente premalo upošteva Šolski list. Manjka mu vsestranske psihične poglobitve v duševno življenje in življenske potrebe najširše ljudske mase, ki naj bo jedro in snov, s katero je operirati. Rešhno vendar vprašanje, ali naj ostanemo pri čitankah stalne vrednosti, ali naj se oklenemo listov. Samo iz sebe se to ne bo rešilo. Pozdravljam vsak napredek na polju mladinske literature, katere bi bila deca pač največ deležna potom periodičnih listov, ki bi se uporabljali za šolsko čtivo in dajali mladini vedno nove duševne hrane. Dvomtm pa, če se bo metamorfoza duha časa vršila s tako naglico, da je nemogoče, da bi jo reprezentirala za daljšo dobo čitanka stalne vrednosti in da je za to neobhodno potreben periodičen list. Vzemimo v roke Ljudevita Stiasnega Berilo za ponavljalne, oziroma za kmetijsko nadaljevalne šole — pa premišljujmo! Ta šolska knjiga je bila urejena in izdanac še v dabi našega suženstva, pa kako veje iz nje duh narodne samozavesti, zavednosti in samostojnosti, kako živo je znal nadzornik Stiasny vklesati v njo narodove težnje, kako Ijubko se oprijemlje v njej preprosta duša seljaka svojega svetišča — lastne grude in domovine, in uverjen sem, da je to berilo duha marsikaterega učenca iztrgalo iz robstva in ga postavilo še preko naše dobe v nov svet. Splošno priljubljeno ie to berilo in s tem izražten velik del kritike, in uverjen sem za svojo osebo. da bi z malimi izpremembami in dodatki nadkriljevalo še za preccjšnjo dobo Šolski list, četudi je ta že precej udomačen. Tudi ne smemo iti gluhi in slepi preko in mimo dejstva, da naše podeželsko ljudstvo zaenkrat še ne bo voljno nabavljati svoji deci vsak čas nov list, niedtem ko bi čitanke zadostovale za daljšo dobo. Ne rečem, da bi šole na ugodnih tleli ne mogle z dobrim uspehom uporabljati šolskih listov te ali one obiike, a o izvedljivosti ina pretežni večini šol še vedno dvomim. Malo čudno bo izgledalo, kako bodo nekatere šole uporabljale že ne vem katero številko Šolskega lista, medtem ko bodo drugje še vedno gulili stare predvojne čitanke. Odločimo se tako ali tako! Zdi se mi, da vse nekam preveč ugibljemo. pa premalo eksperimentiramo, vse preveč blodimo, pa si prerrralo utrjujemo in začrtujemo poti podajamo mladinj in odraslim roke, pa lako oddaleč, da si ne upajo in ne morejo za nami. Strnimo se, zberimo plodove dela velikih mož in poznavateljev razvoja naroda, analizirajmo preteklost, spravimo jo v sklad s sedanjostjo in si ustvarimo jasen program za prihodnost. Poglobimo se v potrebe, v duha najširše ljudske mase in dajmo šoli knjige, v kateri bo kot v zrcalu videla mladina lastno dušo, nje razvoj in stremljenje in si bo iz slike preteklosti in sedanjosti ustvarjala podlago za bodočnost. Zdi se mi, da Šolski list tega ni še povsem zadel. Celotna slika je le malo pre- temna, premalo izrazito izklesana in pa precej premalo upošteva splošni nivo du- ševnega razpoloženia in razmaha široke ljudske mase. Poudarjam pa. da Šclski list zaenkrat izpopolnjuje vrzel in je z njim započeto delo, ki je neizogibno in za razvoj šolstva in povzdigo narodove blaginje neobhodno potrebno. Eminentne važnosti pa je, da l.udje, katerim ie ali pa bo ooverjeiio to važno delo, ne preslišijo glasov, kj prihajajo z dežele, ker ti izvirajo \z širokih ljudskih mas, njih duše in potreb; na nasprotni strani je pa želeti več in glasnejših zahtev od podeželskih tovarišev, ker sicer bo plod dela dozoreval enostransko.