300. Številki. Ljubljana, t četrtek 31. decembra 1896. XXIX. leto. Izhaja vaak dan sveeer, isJmii usdelje in prasni**, ter -olja po polti prejeman aa avstro-oger sks deflele aa vm leto 11 gld., sa pol leta 8 gld. na cotrt leta 4 gld., sa jeden mesec i gki. 40 kr. — Za Ljabljano htm pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., sa ftetrt leta 3 gld. 80 kr., aa jnden meooo 1 gld. 10 kx. Z pošiljanje na dom računa se po 10 kr ca mesec, po 30 kr, na četrt lete. — Za taje dsiele toliko voe, kolikor poštnina iiiaaa. * • Za osnanila pladnja m od itiristopnt pctit-vrsts po 6 kr., oe so o&nanilo jedenkrar tiska, po 6 kr., de m dvakrat, in po 4 kr., fle so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj sa isvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in aprsvaii tvo je na Kongronnem trga It. IS. x Uprsvniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnsoila, < i. ■■'««? »«*<.«'••<« —1?» utvari. Zaradi novoletnega praznika izide prihodnji list v soboto, dne 2. januvarja 1897. Vabilo na naročbo. Mlavao p. si. obeiastve uljndno vabimo n« aev« aajroeko, lUr« gospode naročnike p«, km* te rim bo poteki« ksaeess mesec* na ruinlnH, prosimo, dat Jo o pravem ć»ata ponove, da poAt-ljaa|e ne preseka la da dobe vrne številke. „SLOVENSKI NAROD" valja aa L|nbl|asike aaroeulke kres posli) a- a|a na dom t Vsa leta . . . srld. IS*— I četrt lesa . . gld. S-SO Pol lesa ... m S-BO | Jeden meaee. 1*10 ■a portllJaa|e aa dem ae raeaaa 10 kr. na meaee, SO kr. aa eetrt lesa. ■ puill|aajem po poŠti velja i Vae leto . . . gld. IS*— I Četrt leta . . . gld. 4 — Pel leta • • • S-— | Jedea meaee . 1*40 »V~ Maroenje ae lakko a vsakim dnevom« a k karata ae mara poslati tadl aaroealaa, drugaee se ae eslramo aa dotleao aereello. Upravnlštve „Slovinsktga Naroda". Za reformo deželnega volilnega reda. (Govor po al. dra. Majarona t dež. zboru kranjskem dne 28. t. m.) Visoki zbor! Proti sedanjim volilnim redom avstrijskim se nabira in kopiči čedalje večja nezadovoljnost. Prav za prav načela, ki so bila mero-davna za razne zakone o volitvah v razne javne sastope, ki so bila merodavna za podelitev subjektivne volilne pravice, za sestavo volilskih razredov sa porazdeljevanje mandatov mej posamezne raz rede, sa način glasovanja za določitev posameznih volilnih okrajev, — ta nadela prav za prav nikdar ost rezala niso, razan tistim, ki so bili pri vsem tem privilegovani, oziroma tistim, ki so iz vsega tega crpili politično moč in prevlado svojo. Ali mej tem, ko je prejSnje čase kritika obstoječega volilnega za konodsvstva bila bolj parcijelna, bodisi da je pri hajala le ud pojedinih, malih političnih skupin, bodisi ds se je tikala le posameznih, manj splošnjih nedostatkov, — dandanes je drugače, dandanes se ie milijoni državljanov po celi Avstriji zavedajo, da Mrtveci leta 1896. Pri prestopa v novo leto nam je dolžnost, ozreti se ie jedenkrat na minolo leto in se pije tetno spomniti vseh tistih ananih ali zaslužnih slovenskih mož in žena, katere je v tej dobi iz nase srede ugrabila neizprosna smrt. Meseca januvarja so nmrli: Marija Moraknti roj. Gutman v Trebnjem; Luka Kanstek, gimn. profesor v Ptaji; drd. med. Ivan Bobek v Ribnici; Aleš Likcsar ns Primskovem; Agata Jeretin v Gradca pri Litiji; Vincenc I. Nolli, o. in kr. stotnik v p., V Ljubljani; Ivan Pleško, c. kr. učitelj v Idriji. Meseca februvarja so umrli: Fran Geiger, C kr. davčni nadzornik, v Gorici; Fran Hribar v Vodicah; Andrej Antoučič, o. kr. glavni davkar, v Ljubljani; Terezija Pire v Ljubljani; Boštjan Lu-teriek, višji vojaški intendant, v Karlovca; drd. Fran Oretnik v Gradca; Henrik Fraakovič, c. kr. sodni pristav, v Novem mesta; Josipina Waschni-tisa v Ljubljani; Jožef Križman, kanonik in pisatelj, v Trstu; Hermins Kragelj, c. kr. profesorja soproga, v Gorici; Marija Škofio v Ljubljani; Ana Predovid v Ljubljani; Karo! Geiger, stud. iur. ns Danaji; Neža Ulman v Ljubljani. js tukaj potreba reforme, in ne le to, najširši ljudski slojevi zahtevajo radikalne in občne preostrojbe v dubu splošnesli, jednakosti in svobode volilne pravice. M a 1(» kat ero politično gibanje, to lahko rečem, je tako hitro, tako rapidno narastlo, kakor to za-stran volilne reforme, ki le še naprej z elementarno mi čjo prodira na vse atrani. Ni pa, moja gospoda, narejeno to gibanje, nego popolnem naravno in umevno je. Potom politične prosvete, pc tom tiska in shodov prodira v ljudstvo spoznanje, da ima tudi najpriproetejši in najrevnejši delavec svoje dolžnosti nasproti državi, deželi in občini, da pa zategadelj mu piistoja tudi pravica, kakor drugim, da se nanj ozira pri sestavi javnih, osobito zakonodavnih zastopov. In drago, kar najbolj pospešuje rast rečenega gibanja, je to, da si razni stanovi, ki se botš za zboljšanje svo jega socijalnoga stanja, obečajo tega oprav od javnih organov in sestopov. Zategadelj eo se oči vseh prikrajšanih in v socijalni bedi ti c* oči h ljudskih slojev obrnile na volilno pravico kot na izvir in temeljno podstavo vsega javnega življenja. Zategadelj bode ljudstvo kot tako aamo skrbelo za to, da volilna rt forma ne pride peprej z dnevnega reda, ne tu in ne tam, dokler ne Id« rešena pravično in dosledno. Da nam je tu opraviti v resnici z mogočnim in zmagovitim gibanjem, dokazujejo inicijative centralne vlade na tam polji. Č sar n*so premogli predlogi posameznih, če prav močnih parlamentarnih strank, to je napravil vidni in ravnini pritisek Ijnd skega, osobito delavskega gibanja. Grof Taafljeva volilna predloga je bila sad tega pritiska. Nihče v parlamenta je v jeseni I. 1893. ni pričakoval in še danes vidim, kako so bili tistega lepega dne vsi poslanci iznenadtjani in kako se je velika večina poslancev zaradi nje tresla po vseh udih in po celem životu! To iznenađenje eeje ser Tsaffrjevemu kabineta slabo izplačalo. Moral je zaradi tega iti. Vendar pa je volilna reforma postala greh, katerega ste podedovala tako knez \Vindiecbgiiitzov, kakor tudi grof Badenijev kabinet. Vsaka vlada je imela neodloživo nalogo, potolažiti ljudsko teženje z volilno reformo, če ne z dobro, pa slabo. In pri teb nalogah bode ostalo — o tem smo lahko prepričani — še dolgo, dolgo časa, kajti gibanje zastrau volilne n forme se ne da zajeziti, najmanj ps po etuppah, katere so dobre in koristne, konečno ps vender nezadostne ! Moja gospoda! Tudi deželni zbor kranjski moral bode v kratkem začeti baviti se z volilno reformo. In kot resni politiki začnimo prej, prodno nas pri«ili v to ljudsko gibanje, katero je tudi v naSi deželi že močno. Platonično se je naš deželni zbor bavil z volilno reformo I 1895., tedsj, ko je označil in priporočal svoja načela nasproti volilni predlegi kneza NVindischgtu/za. Tedaj se je izrekel za nekako splošno volilno pravico, ki je pa menj splošna bila, nego je sedaj Đadenijeva v peti kuriji, mej tem ko eo na drugi strani načela deželnega zbora po mojem skromnem mnenji bila neprimerno boljša, nego li so obsežena . sedaj v novem volilnem zakonu za državni zbor. Ali o tem ne bom dalje govoril, kajti, kakor rečeno, stališče deželnega zbora je bilo tedaj bolj platonično, ker tedaj se je Slo za reformo volilnega prava za državni zbor. Sedaj pa bode treba nam nastopiti praktično, mislit bedo treba na to, kako se razširi in pravično nredi voiilua pravica ca deželni zbor, kar vsi spada v našo kompetenco. In ta je pred vsem gotovo: ker je sedaj z državnima zakonoma z dne 14. junija 189G, št. 168 in 169 drž. zak. vzprejet za državnozborske volitve princip splošne volilne pravice, treba bode istemu principa odpreti duri tndi v naš deželni volilni red. To je načelni upliv rtformovanega državnega vclilnega reda, kateremu se ne bo mogel odtegniti noben deželnozborski volilni redi Kar se tiče stranke, h kateri imam čast pripadati, mislim, d a zadenem pravo, ako trdim, da smo vsi narodui poslanci za uvedbo splošne volilne pravice, samo da hočemo jedni popolnem, drugi manj jednako volilno pravico. Istina pa je, to vpra Sanje je tudi za našo kronovino velikanskega pomena ter vredno resnega proučevanje, konečno pa tudi blagohotnega sporazumlj enja vseh strank v tej visoki zbornici. Glede na vse to in konečno tudi glede na to, da mora vsaka naša stvar preko Da- Meeeca marca so umrli: Kriatina Kavčič v Ljubljani; Franc Kermel, c. kr. stotnik v p., v Škcfjiloki; Neža Nolli v Orehku pri Postoj ini; Marija Pleha v Ljubljani; Filip Tratuik, c. kr. poštni cficijal v Gradcu; Janez Vrbovec, meščan in posestnik, v Ljubljani; I. Polak, vdova c. kr. lim', komisarja, v Ljubljani; Henrika Vošnjak v Celju; Josipina pl. Kleinmavr v Ljubljani; Leopold Lašič, trgovec, v Sv. Križu na Vipavskem; Anton Tratnik, zdravnik, v Šmartnem pri Litiji; Marija Stare v Ljubljani; Janez Pleteršek, posestnik, v Mokronoga. Meseca aprila so umrli: Josipina KerSin v št Petru; Edvard Hohn v Ljubljani; Janez Hau senbichler, župan in posestnik, v Zavcu; Ivan Ban tan, šolski vodja, v Loškem potoku; dr. Vatroalav Oblak, vaeuČiliSki profesor, v Celju; dr. Janez Snst, stolni prost, v Trsta; Gabrijela Lozar v Ljubljani; Karol Ve ver aa Brda; Laka Jeran, kanonik, v Ljubljani ; Viljem Thaller, župnik, v Rojanu pri Trsta; Uršula Legat v Ljubljani; Neža Belič, poeeatnica, na Viču; Jakob Matjan, posestnik, v Ljubljani; Ivan Benedikt, c. kr. glavnodavčni kontrolor v p., v Ljubljani. Meseca maja so umrli: Apolonija Grdina, po-sestnica, v Ljubljani; Joa. Skofic, o. kr. sodni pristav, v Ljubljani; Frančiška Potočnik, učiteljica, v Ljubljani; Julij Juitin v L,ubijani ; Franc Kastslic v Novem mestu. Meseca junija so umrli: Ivan Bernard, po* ssstnik, v Ljubljani; Marija Gotzl v Kranji; Andrej Milavec v Planini; Ferdinand Pfeifer, dež. adjunkt, v I-juhljani; Avgust Herman, trgovec in posestnik, v Kamniku ; Karol Klan, kanonik, drž. in dež. poslanec, v Budimpešti ; Matija Medved, pošastni k, v Zagorji ob Savi; Simon Vole, nadačitelj, v Lučeh pri Ljubnem; Jernej Čeme, posestnik, v Ljubljani; Anton Nedved, skladatelj, v Ljubljani; Joaip Bla-ion, župan, v Planini; Viktor Rosina, c. kr. notar, v Mokronogu. Meseca julija so umrli: Avgust Detela, revi-dent drž. žel., v Beljaku; Anton Spindler, c. kr. knjigovodja, v Brežicah; Izidor Kuhar, poštni upravitelj, v Ljubljani; Josip Vidic, meščan in vrv. mojster, v Ljubljani. Meseca avgusta so umrli: Anton Kašar, trgovski poslovodja, v Ljubljani; Albin Skofic, trgovec, v Ljubljani; Jurij Požar, posestnik, na Vrhpolju; Anton Levstek, nadučitelj, v Idriji; Anton Knaflč, posestnik, v Šmartnem; Anton Pleško v Ljubljani; Ivan Trosi, uradnik, v Ljubljani; Franc Leban, župan, v Črničah. Mesece septembra so umrli: Fran Ferjančič v na;a, kjer ljubosumno hočejo nekaj časa obdržati prijoriteto za uvedbo splošne volilna pravice, ne kaže nam že danes truditi se za razširjenje deželno -zborske volilne pravice in predlagati kaj takega. Utegnilo bi se nam zgoditi, da bi s tem, ko bi trdili naprednejše stališče, pokopali tisto, kar je za sedaj najnujnejše in najpotrebnejša. Najpotrebnejše in vsekakor tudi dosežno se nam za sedaj vidi to, kamor meri naš predlog. Hud boj bil je v poslanski zbornici tudi za-radi tehle dveh vprašanj: naj li bodo državnozborske volitve v volilskem razreda kmetskih ob2in in pa v novem, splošnem volilskem razreda direktne ali pa indirektne? In potem: naj se li pri indirektnih volitvah vrše volitve volilnih mož in poslancev pismeno, tajno ali pa ustno, torej javno ? Konečno se je večina poslanBko zbornice udah, ne argumentom, ampak komplimentom, ter sklenila zakon, ki sedaj določa, da se državnozborske volitve iz volilskega razreda kmetskih občin in pa iz tistih volilnih okrajev pete kurije, ki so sestavljeni zgolj iz sodnih okrajev, načeloma vrše po volilo h m 1< h, torej indirektno; ako pa je v k Li deželi vsted deželnega zakona ustanovljena za volilski razred kmetskih občin nepoBrednjn volitev za deželni zbor, tedaj se neposredno voli tudi za državni zbor in s'cer ne samo iz kmetskih ob^in, ampak tuli povsod v Ep'ošnem volilskem razredu. Kar se pa t Če načina glasovanja, ki je lahko pianeno iu tajno, ali pa ustno in javno, določilo se je za volitev poslancev pismeno glasovanje, za volitve volil tih mož pa pismeno samo tedaj, aVo se vol 1oi možje tudi pri de-želnozb.rskih volitvah volijo p:sanno, torej tajno. S kratka: ako oklenemo, da se imajo v prihodnje deželni p klanci voliti poveodi dir-ktuo, tedaj budemo tudi za državni zbor volili povsoii direktno in ob jednem tajno. Gospoda moja! U:eaaeljevanje, da ee moramo sedaj izreči za direktne volitve, vidi se mi skoraj odveč. L«ta 1895 pri žij omenjani priliki se je večina deželnega zbora celo izrekla, naj sa za državno-iborske volitve naravnost potom državnega zakona uvedi« direktne vel tve iz kmetskih občn. Tudi go vern k manjšine, ekecelenca baron Sjhw gsl se je izjavil, da je žel«t! direktnih volitev, ali pr pomnil je, naj bi se uvedba v posameznih d ž Uh storila zivisna od sklepa deželnega zbora. 1 > r -j takrat ni bilo n kake bistvene dif -renče, in pričakovati je, da je bode tem manj dandanes! Pogoj, ki ga sedaj za direktne volitve stavi novi državni vel lni zakon, pi ni le a7tonimističen impuls za nas, ampak naravnost nekaka sila za uvedbo d rektoe volilne pravice. Pomislimo le, če t ga ne storimo, da bedo morah celo prebivalci naših most in trgov v peti kuriji voliti potom volilnih mož in javno! Peta kurija je za ce' j Kranj iko razdeljena zgol nt s dne okraje kot volilne okraje m tu je torej dan slačaj, da bedo tudi volilci po Ljubljani, Idriji, Novem mestu, v Kran;i, na Vrhniki itd. javno volili najprej volilne može, namestu, kar js jedino pravilno, naravnost in t-jno državnega poslane! V tak položaj ne smeao niklar pripu-bt ti naših mest in trgov, ki so des daj neposredno volili, to tem manj, ker smo prepričani, da je tadi v kmetskih občinah jedino prava volitev tista, ki se vrši direktno. Zategadelj je treba rešiti pred prihodnjimi državnozborskimi volitvami vprašanje, ali naj se volitve poslancev v deželni zbor iz kmetskih občin v bodoče vršijo direktno, ker se s tem doseže, da se bode tadi za državni zbor volilo direktno in sicer tako is kmetskih občin, kakor tudi ii pet« kurije. S tem ps bode ssveds v svezi rešiti vprašanje zaradi tajnega glasovanja, katero j s slasti potrebno v peti kuriji, kjer bode največ gospodarsko zavisnih volilcev, ki bodo le tedaj mogli po svoji volji in svobodno voliti, ako bodo volili s glasovnicami. In konečno meri naš predlog na znižanje volilnega cenzusa. Večina deželnega zbora je 1. 1895. je šla tako daleč, da je volilno pravico za državni zbor pripoznavala vsem, ki le količkaj direktnegs davks plačujejo. Vlada in državni zbjr se pa nista glede Btarih volilskih razredov postavila na to stališče Vprašanje nastane sedaj za nas, kako bodi s volilnim cenzusom za dežalnosborske volitve, predno se odloči potrebna večina ca eplošno volilno pravico. Vsekakor se mora zgoditi takoj najmanj to, da tisti, kateri bodo vsled zakona s dne 5. decembra t. I., št. 226. drž. zak. in na podlagi novega zakona o direktnih personalnih davkih imeli volilno pravico za državni zbor, kot najmanj štiri goldinarje cesarskih davkov na leto plačaj oči, zadobš pod istim pogojem tudi volilno pravico za deželni zbor. Ako danes visoka zbornica, ki ims res da le nekaj minut še na raspolaganje, ni pripravljena in v stanu o vsem tem meritorno sklepati, je pa pač potreba, da se deželni odbor takoj poprime vsaj navedenih nujnih vprašanj ter že za prihodnjo sejo po preloženem zasedanji pripravi primerne nasvete. In zategadelj le priporočam, da visoka zbornica takoj odobri od vseh strank podpisani predlog. W ljub ljami, 31. decembra. Štajerski Nemoi. Ob volitvah je bil na Štajerskem hud boj mej narodnimi in liberalnimi Nemci. V deželnem zbo a so si pa gospodje Že po dali roke. Osnovali eo skupen klub in torej mej njimi ni več nobene razlike. Volilni boj torej ni bil boj za načela, temveč boj za mandate. Na rodni Nemci so posebno z narodno gospodarskega stališča pobijali liberalne Nomce, a sedaj so pa na vse narodno gospodarske koristi popolnoma poza bili. Ko bi nemški voliloi imeli kaj soli v glavi, bi jih zaradi tacega postopanja pozvali na odgovor, a politična zavednost je mej štajerskimi Nemci še jako majhna. Češka nevarnost. Nemci so zares veliki reveži. Sedaj preti jim nevarnost od Čehov v krajih, kjer dosedaj za nobenega Črna vedeti niso hoteli. Dr. Schmelzer je na shodu nemške zveze za zapadno severno Češko povedal, da je v okoliša te zveze 105 čeških draštev. Ti kraji spadajo vsi v zaključeno nem-ko ozemlje. Dr. Schmelzer pač ni pomislil, kaj je s tem priznal. Ko bi v teh kraj h ne bilo mnogo cehov, bi goto/o toliko čeških društev ne moglo obstati. Nemci se menda vender vanje ne upisujejo. Po tem takem pa mora vender le resnica biti, kar Cehi trdijo, da sploh nemškega zaključenega ozemlja ni, ker biva po vsem Češkem tako Število Čahov, da se prezirati ne smejo. Se hujše je pa seveda za Nemce, da se češtvo razširja tudi zunaj Češke. Na Dolenjem Avstrijskem mislijo sedaj Čahi osnovati jedao veliko otroško in jedno kmetsko knjižnico, kar ssveds Nemce jeko jesi. Vidijo namreč, da vse njih opiranje ne bode pomagalo. Radi ali neredi bodo morali že v bližnji pri-hodojoeti primati, da ta dežela ni cisto nemška, temveč meševita dežela. Dolenjsavstrijskema deželnemu zboru se je predložil nov lovski sskon. Po tem sskonu se bode občinam dovolil večji upliv pri oddaji lova. Občine bodo lov oddajale same, a bode vender oddajo moralo potrditi politično oblastvo. Namestništvo bode smelo rasveljati ss kako divjačino v zakona določeni čas, v katerem se ne sme etreljati. Če to zahtevajo koristi kmetijstva in gospodaratva, sme namestništvo odrediti, ds se pomanjša število kake divjačine. Za vinske kraje sme namestništvo tudi ukazati, da se morajo zajci popolnoma pokončati in da je gledati, da v takih krajih ne bode več zajcev. Kunci se bodo vštevali v ono vrsto škodljivih ži-valij, katere sme na svojem posestvu pobijati vsak gospodar, na javnem pa vsakdo. Lovi z gonjači ne smejo biti ob nedeljah in praznikih mej dopoladanako službo božjo. O škodah, ki jih napravi divjačina, v bodoče ne bode več razsojevalo politično oblastvo, temveč posebno razsodišče, obstoječe is predsednika, katerega imenuje politično oblastvo na tri leta za dva sosedna lovska okoliša vkupe, in dveh rasso* jevalcev, katerih imenuje vsaka stranka po jednoga. Proti razsodbi rassojevalcev ni nobene pritožbe. Škode se imajo hitro cen'ti in hitro povrniti. Zakupniki lova se pa lahko tudi s posestniki spora-zumijo, koliko bode jim na leto plačevati za lovske škode, naj jih je ksj ali ne. Dovoljeno je tudi tako sporazamljenje mej zakupniki lova in občino, v katerem slučaja potem občina prevzsme odškodovsnje posestnikov in vse stroške za določevanje Škode, kolikor bi jih sicer zakupnik lova imel. Ob jeđnem se je deželnemu zboru predložil zakon o saprise-ženju poljskih čuvajev. Obe ti dve predlogi sta v interesa kmetijstva. Reforme v Turčiji. Turška vlada in sultan veleposlanikom sadnji čas obetate razne reforme, ki se mislijo uvesti. Harati so pa Turki že sklenili, kako reforme preprečijo. Naročilo se je uradnikom, naj raohamedansko prebivalstvo nahajskajo, da se upre vsakim preosnovam. Mej Albanci se je že začelo neko tako gibanje proti reformam na zapadnem Balkana. Pričakovati je tudi drugod, da sa naLujskaoi mohamedanci upro. Turška vlada bode pa potem rekla, da ne more obljub izvesti, ker se je eicer bati velikega prelivanja krvi. Velevlasti js potem ne bodo silile, ker ne morejo uporabljati sile. Lo to se ne ve, če bodo kristjani mirno gledali in morda ne bodo s orožjem v roki zahtevali, da se tudi izvede, kar se je obljubilo. V tem slučaju bode pa obstanek Turčije zopet v nevarnosti in diplomatje si bodo morali ubijati glave, kako jo ohranijo. W0W Dalje v prilogi. etiko ter podajal le nekatere občezanimive poučne spise, izključeval pa strogo znanstvene rasprave. S tem ustregel je gotovo ogromni večini čitateljev, katerim so v prejšnjih letih presedali zlasti oni brezkončni filološki spisi in prepiri. Listek omejeval se je na naše slovenske razmere; želel bi sicer, da bi se nekoliko več oziral na druge slovanske narode, a težava bila bi to uredniku, zlasti z ozirom na prostor; saj je bil sedanji urednik že tako obziren, da niti platnic ni puščal neizrabljenih. Kar povsem odobravamo. * * Z. Materino srce. Spisal Kadoslav M u r n i k. Lepa, ginljiva francoska pravljica, katero je pisatelj postavil v moto, izraža nam na poetiški način neizmerno materino ljubezen do otroka, bodi si ta še toliko nehvaležen in ljubezni nevreden. Isto idejo opienje nam tadi povest sama, dasi je snov stara, v zanimivi in jezikovno dovršeni obliki. — Pisatelj je prav dobro pogodil značaje: oderuha iu skopuha, hinavca Jemca; blaziranega lajtnanta Spiesa; lepo, lehkoživo malopridnico Icmo ; blago* srčno Ladičevko in njenega sina, katerega strast do lrme dovede, da svojo mater vara iu pripravi ob L ubijani; Leopold Cvek, učitelj v p., v L ubijani ; Fran Velkavrh, jermenar in sedlar, v L;ubljani; Ferdinand Poiozzi, posestnik in župan, v Dorn b ;rgu; Gregor Kržidj uradnik v p, v Kranju; J >ai,i Rus, posestnik in gostilničar, v M rni p či; V nko J l vii posostnk, v Velenju; Ivan D:Ienc v Stari Loki; Anton (J le posestnik in trgovec, v Vač.h; J »kob D r an«, trgovec in posestnik, na R izdrt^m M ;seca oktobra so umrli: I/an M Klim v Trs'u; Ivana Rt»cher v Ljubljani; dr. Henrik Pau-ker pl. Glanfeld, stolni kanonik, v L ubijani; Auton PiGsenik, c. kr. sodomerec itd., v M-tliki; Mirija Z.jc v Ljubljani. MfSK-a uovembra so umrli: 1/an Navratil, ravnatelj pomožnih uradov pri najvišjem sodišču in pisatelj, na Dunnji; M tkao Arnič, bivši faktor „Nar. T", v Ljubljani; Fran S. Grdinič, c. kr. profesor, v L,uMjani; Frunja Poklukar v H bnici ; Julij M y r, zdravnik, v Planini; Jo*ip Kraraar^ič v Ljubljani; KaroHua Jurman v Ljubljani. Meseca d c>mb-a so umrli; dr. F.id. B boik, olvetrik, v Celju; R.kard Bežek, c. kr. davčni «•!'■<• jal, v Kamaikn; Anton Frnuinufeld, učitelj, v I.ju oroeru ; Ludovik \V «b r, c. kr. davkar v Starem trgu pri Loiu; Ivan Koče var, poBes'nik, v Središči ; Aleš Kngelman, meščan, v Kranju; Frančiška Scbrev v L ubijani; Mirija J nko, posestnica, v Litiji; dr. Josip Kopač, odvetnik, v Zagrebu. Mnogo jih je še, kateri so ee minolo leto preselili na oni svet, a katerih imena se tu niso zabeležila. Bjdi vsem blag spomin! „Ljubljanski Zvon" 1896. (Nekoliko kritike.) BLjubljanski Zvon" zvršil je svoj 10 letnik. L p i knjiga podaje nam mnogo leposlovnih in po ljadno znanstvenih spisov, ona obsega velik del pojavov naše slovenske beletrist ke iz prošlega leta. Zato zdi se nam primerno, da se ozremo na pri-občene spise ter jih ob kratkem ocenimo, tembolj, ksr so se letos pojavili večinoma novi in mladi, dozdaj še ne mnogo zn .ni pisatelji. lUo.lna povest „V krvi" in povest „Dušna borbe" pronzročile ste že mnogo literarnega boja. Ker nečemo na novo baditi razne polemike in tako krčiti vsaj začasnega premirja, opustimo cceoo teh dveh spisov, ter se omejimo na ostale, v prvi vrsti na pripovedne spise. .Ljubljanski Zvon" gojil je, zvest svoji tradiciji, tudi v prošlom tečaja v prvi vrsti beletri- Priloga ^Slovenskemu Narodn" št. 300, dnć 31. decembra 1896, Zborovanje slovenskegn učiteljstva, dne 28. in 29. decembra 1896 Kakor vsako leto, zborovalo je tudi o letošnjih božičnih počitkih slovensko učiteljevo v Ljubljani in sicer prvikrat letos v „Narodnom domu". V ponedeljek, dne 28 t. m., je bil ob 6. uri zvečer v klubovi sobi BNarodnega do:«:." občni zbor društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljub liani. Društveni predsednik gosp. nadzornik Andr. Žumer t tvori zborovanje s presrč«itn pozdravom, v katerem je izrazil veselja da se zanimanje za prekoristno droštvo širi bolj in bolj. Učtteljstvo samo deluje zanj s pohvale vredno vnemo, saj pri-poznava korist učiteljskega konvikta, kar kaže tudi 8 tem. da se je zborovanja udeležilo v tolikem številu Društveni tajnik gosp. Juraj Rožek poroča o delovanju društvenega odbora v pretočenem letu ter imenuje razno dobrotnike, ki ho društvu priskočili na pomoč. Tem prijateljem svojim izreče občni zbor najtoplejšo zahvalo. Ir, tajnikovega poročila povzamemo, da šteje društvo v drugom letu svojega delovanja 2 pokrovitelja, 1 ustanovnih«, 70 rednih članov in 100 podpornikov. Bl&gajnik gosp. Jak. Dimnik poreča, da j., naraslo društveno imetje na 5000 kron, katere so mložene plodonosno v ir< t t.t i hranilnici ljubljanski K peti točki dnevnega reda „razgovor o konviklu" se oglasi g. Rezek in v da liftom govora razpravlja o notranji uredbi konvikta in o načrtu in troškovniku cele stavbe, kakor se je že razpravljalo v društvenem odboru. Koncem svojega govora stavi predlog: 1. Druitveni odbor naj *e čira prej cbrre do veleslavnega r.bč. zastopa deželnega stolnega mesta Ljubljane s pr< šnjo za brezplačni prostor, oziroma za znižano ceno tega proetoia, ki naj hi meril veaj 12 arov. 2. Obrni se do k»kega izvedenca inženerja aa izdelanje načrta in troškovujka za stavbo. 3. Stopi v dogovor n ka tero hranilnico znr^di dobave posojila. 4. Ako ee mu vse to posreči pred letom dnij, skl»či izvanredni občni zbor v končno poročanje in odobrenje. Po kratkem priporočilu odbornika g. E. Gangl a so bili vsi predlogi vzprojeti jednoglasno. V odbor, ki se je prej konstituiral, so voljeni gg.: Ar.drej Zumer (predsednik). Franc G s bršek (I. podpredsednik), Jo*ip Ce puder (II. podpredsednik). Jnraj Rezek (tajni«), Jakob Dimnik (blagu jr-ik) in Frenc Crnagoj, Jakob Furlan, Eng. Gangl in Janko Likar (odborniki). Ob 8. uri zvečer pa je bil v mali dvorani MNarodnega domu" društveni večer, katerega je priredilo „Slovensko uČ>teljsko društvo" v čast svojemu odlikovanemu predsedniku go*p. nadzorniku Andr. Žnmtu Tega častnega večera se je udelo žilo rad 100 učiteljev in učiteljic, mej njimi pa smo zapazili dokaj prijateljev slovenskega učitelj stva. — Društveni podpredsednik gosp. Juraj Rezek povzame prvi besedo m v svojem govoru pozdravlja zbrano učiteljsko, katero se druži vedno, koderkoli je treba pokazat* solidarnost in jedinost, ki vlada mej slovenekim učiteljstvom. S tem otvarja Častni večer. K besedi se oglasi učitelj g. E Gangl iu pravi, da ima ,Slov. učit. društvo" v avoji kroniki zabelježenih malo takih dogedkov, kakoršen je ta, ki ga stavimo nocojšnji večer. Takrat, ko je prozni potres omajal tla boli Ljubljani, poprjj«*li so se odlični možj* dola, da pomagajo zopet naši slovenski stolici iz razvalin. M.-j t »mi možni je zveBto stal tudi naš nlavljenec ter vetra j OO delal v koriet trpečemu ljudstva. To njegovo človekoljubno delovanje je dohtlo najvišjo pohvalo in prznanje: presvetli vladar jo slavij -».ca odlikoval z zlatim krž cem s krono za zaslugo. Veseli nas toliko bolj to odlikovan e, k«r je proalavljon ž njim predsednik »Slov. učit. društva". Zatorej mn govomk napije, kateremu pritegne navdušeno zbrano učiteljstvo. Gospod slavljeuec zahvali svoje slavitelje s toplimi besedami. Izraža svoje veselje nad tem, da se ga vse premoženje. Jako natančno so narisani duševni boji in nemiri Ladičevi vslod defravdacije, — z izborno plastičnostjo in obširno^tjo naslikana je dolgotrajna vožnja po železnici in na saneh, ko sin v nemiru in obupu hiti k umirajači materi; — srečno pogojen prizor v krčmi, kjer čuje od kmetov obsodbo svojega dejanja, in da je sam prouaročil materino bolezen. Kes se poloti njegove duše pre pozno, zaman hiti, mati umrla je prezgodej, da bi jo mogel prositi odpuščanja. A vender je naročila, da mu odpušča, da ga blagoslavlja. Da je v spisu maraikak sentimentalen moment, pouzroča, a tudi izgovarja in opravičuje snov sama. Ako bi hoteli omeniti nekatere malenkosti, bila bi želja, naj naši pisatelji svojim povestim ne u plot a j o tako radi tuj h izrazov in govori- Oni nemški citati iz raznih lepakov in naznanil; ono italijat ako javkanje za psičkom — spisalo bi se lahko v slovenščini. ČJemu razkazavati ali bahariti se s tujščino? — Izrazi „Piilcher", „barabe" i. dr. zde ee nam povsem neumestni tudi mej „ušesci". — In oca anekdota o zmrznencu je vender preveč trivijalna in vsemu spisu v kvar. — Vse to omenili smo, ker obžalujemo vsako, tudi malo hibo pri tako lepem spisu. ob ti j veseli priliki spominja tako slovensko uči teijstvo, kateremu v prid hoče še nadalje delovati po svojih močeh. Končno se je oglasil k besedi mestni župan ljubljanski g. Ivan Hribar in izreče veselje nad odlikovanjem g. Žauura, kateremu nazdravlja kot predsednik mestnemu šolskemu svetu, kjer se je prepričal o velikih zaslugah, katere si je stekel slavljenec na polju ljudskega šolstva. Navdušeno in odobrojoče je bil veprejet govor gosp. župana. Z velikim zanimanjem smo za tem poslušali interesantno predavanje g. učitelja Ljudevita Stiasnvja iz Radovljice „o ljudskem šolstvu na Ruskem" in ,, Vserossijskaja vystavka v Nižjem Novgorodu". To predavanje priobči „Učiteljski To variš , zatorej nam ni treba več poročati o tem. Pristavimo le toliko, da je zbrano učiteljctvo ži vahno pritrjevalo gospodu poročevalcu in mu s tem izrazilo svoje pr;zna»je in zahvalo. Rnzvila se je kai živahna zabava. Mej prijateljskimi pogovori in perjem je ostalo slovensko učiteljstvo zbrano prozno v noč. V terek zjutraj ob polu !>. uri Re je zbralo do 100 udov v mali dvorani „Narodnoga doma" k občnemu zboru rSlovenskega učiteljskega društva". Društveni predsednik g. Andr. #umer otvori zborovi* nje z običajnim ogovorom i o pozdravom na zbrane društvenike tf>r pozove društvenega tajnika, da prečita ovoje poročilo. Tajnik g, Jakob Furlau poreča o odborovem poslovanju v preteklem društvenem letu. Važnejši dogodki »o se že m. , letom redno objavljali v društvenem glasilu in v nun.h dnevnikih, zatorej ni treba tu o njih govoriti ob širneje. O/cenimo le, da ee je odbor trudil v prti vrsti, da sestavi pravila za deželno učit. dresi vo Tajnik se spominja društvenih prijateljev in umrlih tovarišev-členov, katerim bodi blag spomin 1 Dru štvo šteje 409 pravih udov iu iednega podpornega uda. Društveni blagajnik i« uprav.-vk društvenemu glasila, g. Alojzij Kecelj. uoročo, da je imelo dtnštvo v pieieklem letu 1665 gld. 58 kr dohodkov m 1668 gld. 45 kr treskov. „Učit, Tovariš" jo štel v pret'klem letu 600 naročnikov. Odbornik >n urednik „Učit. Tovarišu", g Jak Dimnik, poroči o dohodkih za „ces»r Franc Jožefevo ustanovo ?a uč»teljske> sirota na Kranjskem", za katero so je nabra'o do 500 gld., kateri so naloženi v meseni hranilnici ljubljanski. Kot urednik pravi, kaka načela so g« vodila pri urejevanju diuštvenega gla sila, in kakšna ga bodo vodila v bodoče. Občni zbor se strinja s pisavo „Učit. Tovariša", kateri odločno odbija nnpade na u'iteljstvo. Na tei poti naj vztraja in dela odločno za strni, bori pa naj sa v mejah d- st j. <».,- i in taktike. Gosp Luka Jelene prečita oh glasnem odobravanju prošnjo kranjskega učiteljstva na veleslavni deželui zbor za zboljšanje gmotnega stanja, katero je podpisalo vse učite jstvo in katero je poročevalec že odpos'al ua avoje mestr>. Razgovor o osnova o m deželnega učiteljskega diu štva (poročevalec g. Janko Likar) se je na predlog g. L Le t nar j a odložil na prihodnji občni zbor. Za tem se je vršda volitev odbor* za pri hodnje društveno leto in volitev prpgledovaleev računov. V odbor, ki se je precej konstituiral, so voljeni gg : predsednik Franc G a b r še k , podpred-s<*dn>k Anton Razinger, tajnik in knjižničar Eugelbert Gangl, blagajnik Franc Crnagoj, urednik Jakob Dimuik iu odborniki: Luka Jelene, Ivan Kruleč, Lovro Letuar in Janko Likar. Pregledovale! računov: gospod'čni M Ma-rolt in N. Zupan ter gosp. Maks J o sin. K zadnji točki dnevnega reda n oglasi g. J. Dimnik ter predlaga: OoČni zbor skleni, da se v bodo. e poveča obhka „11 č-iteljskemu Tovariša". Predlog je bi vzprejet. Go*p. predsednik v bonečnem govoru z.thvali zborovale* ter se spominja zaščitnika in nespeževatelja narodne omike, presvetlega cesarja, kateremu zakliče zbruua u'iteljstvo „Slava!" S iai je bilo zaključeno zborovanje. II. Zunaj. Spisal Kadoslav Muruik. V spisu, kateremu priznavamo veliko plastiko in izbornost v risanju in opisovanju podrobnost-j, nam ugaja zlasti opis malega otroka, katerega je pieatelj pogodil v govorici in v kretanju jako srečno. Samo prizor, ko ta mali dečko, ki niti prav dobro govor ti ne zna, umira, da namreč čuti in sluti smrt, da rekli bi, dela nekak testament, ni po življenju ; ona služi naj le v aentiaentalno svrho. V isti namen napisana je najbež tudi ponočna poroka, katero doživi častnik v sanjah s svojo neti . ženo. Čudo, da je uprav Murnik, ki je doslej gojil največ le humoristično strujo, letos pričel z nekako rti ti nirano eentimentalnostjo. Mislili smo, da smo že preboleli to dobo v našem slovstvu. Kljub temu zna nas čitat' 'j pridobivati zase. — Morda dočakamo kmalu iz njegovega peresa kako večjo delo, za katero ima vse sposobnosti; želeli bi, da se v njem izcgiblje vsake nenaravnosti in vsakega pretiravanja bodisi na to ali ono stran, in overjeni smo, da si utrdi in pomnoži dosedanje priznanje. III. Hrast. Slika. Spisal Aleksandor Orol. Soseda, ki živita v prijateljstvu in slogi dolgo vrsto let, a pričneta iz mnlonkoetnega uzroka pravdo, Dnevne vesti V Ljubljani, 31. decembra.. — (Jedinstven klub) Odposlanci obeh kranjskih Hiovi.sk i h strank imeli so zadnje dni ter bodo imeli še nocoj posvotovanjo o tem, kako bi se dosegle mirne državnozborske volitve in bi tako izvoljenim kandidatom bilo tem laglje vstopiti v jugoslovanski klub. Dosedai se je na obeh straneh kazala cdfočoa volja za ta namen. Nadejati se hočemo, da odpadejo tudi stranski oziri. „Slovenec" poroča, da odbor njegove stranko predloži sklepe po tem shodu zaupnih mož iz cele dežele. Samo po sebi je umevno, da takisto ritori tudi zvrčevalni odbor nerodno stranke, ker je v to itak zavezan po organizaciji Rt ranke. Tndaj bede zaupnim možem, ki se o stvari poprej razgovore v svojem kraji, dana prilika, soditi postopanje zvrčevalnega odbora in pa govoriti o kandidaturah, glede katerih mora vsakdo, kdor so čuti pristaša stranke, prepustiti odločitev odboru zaupnih rcož cele stranke. — (&e j edenkrat ljubljanski javni napisi) Včeraj je tudi nSlovenec" izpregovorii bosedo o javnih napisih in povedal brez ovinkov, da je njegova stranka še sedaj za dvojezične napise. Isto tako je dež. odbornik Povše pred nekaj dnevi na direktno vprafsnje, k-ko bi glasoval, ako bi napisi še jede ikrat prišli pred deželui odbor, precizno izjavil, da bi glasoval zoper samosloveuske napise, dati je on svoj 6aa podpisal prošnjo za samoslo-veuske napise. To je pač dokaz, da se glede samc-slovenskih napisov tudi danes ne da nič doseči, tudi ko bi se vsa akcija iz uova začela, kakor na videz ker iz gole nagajivosti želi isti dr. Gregorič, k-i i je bi svoj čas » klerikalno stranko vred odločen nasprotnik samoslovenskih napisov. Mi nikakor ne opravičujemo dvojezičnih napisov, kakor nam očita .Slovenc", ali začeti iz nova boj, kateri ne more imeti nikakega dobrega uspeha, pRČ pa zamore mestu v sedanjih razmerah škoditi, to se nam zdi nepotrebno. Stvar mora torej za sedaj ostati tam, kamor jo ie potisnila klerikalna stranka. „Slovenec" vprašuje tudi jako patetično, Če je njegova stranka kriva, „da se bodo dvejez čni napisi zopet odstranili, ker so Črke pri nemških napisih premajhne". Na to vprašanje mu odgovarjamo, da na odstranitev teh napisov nikdo ne misli. Odstranijo se le nemško slovenski in po zaslugi klerikalne strarke onemogočeni samoslovenski napisi. — (Izdajatelj .Slov Lista" in slovensko gledališče ) Gosp. dr. Gregorič spada mej tiste na srečo le maloštevilne „rodoljube", katerih menda principijelno nikdar ni videti pri slovenekih gledaliških predstavah. Um že še poseben talent za opazovanje dogodkov v naravi ; klasični so opisi živali, le da prevečkrat prepletavajo povest samo; lep in pesnišk je uvod povest1, le da je preveč raz-sežen. — Vsi povesti ovrgel bi jedino muŠji lov odvetnikov, zdi se roi vecder preveč pretiravan in pretrivijalen. V Al. Orlu pojavil se je pisatelj, ki nam iz-vestno poda še roars:kako izborno delo, in Čestitati moramo „Lj. Zvonu", da si je v njem pridobil novega eotrudnika. 8e skuša opravičevati. Priobčil je v lista, kateri objavlja vse napade na ljubljanske narodne može in zavode, ce da bi jih poprej preiskati dal, neko Bpo-Blano0, v katereta utemeljuje svoje postopanje. V tem „ poslanem* pravi, da je tudi magistrat smatral subvencijo 3000 gl. kot primerno sedanjim finančnim razmftiam mesta ljubljanskega. Magistrat je res postavil v proračun le 3000 gld., ali samo vsled tega, ker pri sestavljanju preračuna ee ni imel v rokah prošnje »Dram. društva* za običajno izredno pod poro 3000 gld. Magistrat vonder ne more nasvet o vati izredne podpore, katera ni nihče presil. Finančni odbek jo predlagal tc liko podpore, Kolikor je js dajalo občina prejšnja žeta, in i>aj reče dr. Gregorič kar hoče, to je istina, da jo hotel „Dram. društvu" prizadeti smrtni udarec ter onemogočiti slovensko gledališče, katero z manjšo subvencijo ne moro izhajati, iz gole nagajivoati. To je priznal sam, ko je »a vprašanjo nebega Nemci, kako so je mogel tako daleč spozabiti, di jo hotel eškediti slovensko gledališče, odgovoril, da je hotel s svojim nasprotovanjem samo sitnosti delati dr. Tavčarju. Ali ni ta mož vreden podpore tistih, ki se ob zel.ni Adriji zanj navdušujejo? Dr. G;egorič spravlja v tvojem poslanem z gledališčem v zvezo tudi C ril-Motodovo drnžbo, kateri se je dovolilo 500 gold. Visoko cenimo družb:- sv. C rila in Metoda ter smo to tudi z dejanji pokazali, ali dovoljeni podpora seniuo zdi primerna. Ko bi vse slovenske občine za dražbo storile i .. i .roma toliko, kol.kor ljubljanska občina, izhajala bi prav lahko. Slov. gled lišče pa je v prvi vrsti na korist ljubljanskemu prebivalstva ia speci-jelno za Ljubljano neprimerno večjo kulturne in narodne važnosti rifgo Ciril Metodova družba, naravno je torej, da je občina podpira in mora podpirati znatnejše nego Ciril Metodovo družbo, čo se pa dr. Gregoriču zdi, da je C ril Metodovi družbi dovoljena podpora premajhna, zakaj pa ui on „^asledil narodnega čuta v svojem srcu* in ni predlagal zvišanja? Njegov pristavek, da narodna stranka tega ni storila „iz razlogov, k i r. 60 njej sami gotovo zn-ni", nam je popolnoma n-uaaevea. Kdo pa podpira diužbo sv. Ciriia in Metodo ni vso moč, če ne pristaši narodne stranke? vsaj nam ni znano, d« bi bila famozna Gregoričova „troperesna" stranka že kej znatnega storila za družbo ! Prosimo torej, naj se dr. Gregorič da „izbezati" in naj pove, kaj je mislil a temi, sumuičenju prav podobnimi besedami povedati. Ako bi ee hotel zopet potuhniti in umakniti jatnemu odgovoru, smatrali bomo to kot dokaz, da je hot« 1 narodno stranko po svoji navadi brez vzroka peiiidno sumničiti. — (Finančni ravnatelj za Kranjsko ) g. dvorni evetuik Plachkv, pojde prav v kratkem v pokoj. Se je 1'. za našle In ka mu poskrbe' jezi-kovno zmožen in pravičen, našemu prebivalstvu blagohoten uradnik? — (Repertoir slovenskega gledališča) V soboto, 2. januvarja sj bode prvič predstav-l;ala igra aT o j e dekle", nemški „Bltzniaii". Ta igra je na pol burka, na pol opereta, polna ve-lekomičnih prizorov in smernih pa ,'ako zanimivih in zabavnih dogodb a polna tudi vsakovrstnih naj lepših oao< iz kratka: gracijozna burka opereta, katera se objinst'-u gotovo tuko omili, da posta .e to, kar je bda „Mw m'zeil N.tcuch&u. — Doe 5 januvarja bo bode prvič pelu nova izvirna opera elo-venskega skladatelja gosp V P*rme „Ksenija", pred opero pa «e bode predstavljala jednodejauska veseloigra Jar. Vrchlick«5ga „Katulova osveta". O Parmovi operi govorili bodemo pred predstavo če obširneje. — (Umrl) je včeraj opoluine gosp. Jonip Borghi, profesor na tukajšnji realki. Pokojnik je časih učil tudi slovenščino. Bil je jako konciljanten in vsled tega obče priljubljen mož. Bodi mu zemljica lahka! — (Novi deželni dvoreo) Dež. iožener je v ponedeljek predložil dež. zboru svoje načrte za zgradbo dež. dvorca. Na'rti so krasni in bi blo po njih se/.idano poslopje dežele dostojna palača, na katero bi moglo vse prebivalstvo biti ponosno. — (Narodna čitalnica ) Opozarjamo na današnji Silvestrov večer, kateri priredi „Narodna čitalnica" svojino člunom v mili dvorani v „Narodnem domu". — (Pevski zbor „Glasbeue Matice" ) V soboto, 2. januvarja, bo skupna skušnja. Ženski zbor prične ob 7. uri, moški zbor pa ob 8 uri zvečer — (Telefonska zveza mestnih policijskih Btražnio ) Ker je dotični trošek ljubljanski obč. svet dovolil, upeljala se bode to leto telefonska zveza mej mettnimi polic jskiuii Btražnicami in nje pentralo, — (Letošnji slovenski skladni koledarji) so zh\o elegantno in okusno opremljeni. Rodoljube opozarjamo, da si jih prav pridno naročajo, zlasti pa, da h e zahtevajo v javnih lokalih, kjer se po nepotrebnem ie š.> preveč nemški koledarji uporab Ijajo. Skladni ki kor tudi steneki koledarji dobivajo pe pri založniku g. Aut Zaporianu v L;nbliHn». — (Pobiranje tlakovine na Trnovskem pristanu) Pretečem ponedeljek postavili so na Jevsm bregu L ubljauiea (poleg Trtnikove hiše) i"se..o kolibo za pazniško osobje, ki bode ondu pobiralo tiskovino od živine. To pobiranje se prične z dnom 2. januvarja 1897. 1, — („Salon Tuschl v ljubljanski baraki) Čudna govor.ca ee širi po ine».tu Mestna policiju jn b.ije zasledila, da sh v neki baraki v Laterma-manovem drevoredu go^ej nemarnosti iu je baje ži pred božičnimi prazniki prijela in zaprla neko Žonsko, ki je svojo trinajstletno hčer prodajala. Razurdaoeži raznih stanov, stari in mladi, ugledni in mugiedni, zJnjab so v barako. Tudi vojaštvo je bilo zastopano. Želeti je, da spravi preiskava vse na d m in da zadene razuzdanežo in mater suvtdnico zaslužena kazen. — (Z Gorenjskega) se nam piše: Žo večkrat mi je bila dana neljuba prilika opazovati, di se nižji pomožni uradniki kranjske obrtne družbe jako nespodobno po gostilnicah tukajšnje oko ice obnašajo, posebno ako čutijo v bi /ni kakega domačina-Sloveoo U To oporovanje pripisaval sem do sedaj jedino la m!ado-Ui dotičnih gospodov, pretekli teden Rera se prepričal, da se te nespodc b jonti vršijo zg Ij iz sovraštva in iz mržnje do vsega, kar je. slovenskega ; pob di dotičnih gospodov v goitilae tukajšnje okol.ee pa imajo jedrno nameu, mirne domačine na razne germanske na in i izzivati ia napadati. Posebao pogumni so ti gospodje takra1, kadar so v večiui, kakor se je prigodilo preteklo nedeljci v gostilui na S-lu, kjer so domačine z pesmijo „D.e Wacht am Rbein" izlivali. Pozor go spodje! Ako ne bode tega hujskanja in iiaivanja po gostilnah kmalo kor.ee, tako b >detno tudi mi domačiji primeruo nastapili. Ako nočete mej nami mirni biti, pojdite na Prusko, mi domačini se pa nikakor ne bodemo puitili več žaliti t r se tudi nikoli ne bodemo uklanjali. — Več okoličanov gornje doline. — (Potres) Iz Mokronoga nam se poroča, da je bil tam v noči od 29. na 30. t m. dvakrat potres, in sicer prvi suunk (ob 9. uri 23 onin. zvečer) toliko močen, da se je hišna oprava zibala, drugi bil je slabejši. Škode ni potres nič provzročil. — (V deželnem zboru štajerskem) se je za kulisami moralo nekaj zgoditi. To sklepamo iz postopanja slovenskih poslancev pri volitvi v odseke. V jedni prvih sej sta Srnec in Robič odklonila izvolitev v odsek za premembo volilnega reda in sicer, kakor so listi poročali, zategadelj, ker de-želnozborska večina slovenskim podancem ni hotela dati dveh zastopnikov v tem odseku. Včeraj se je v deželnem zboru vršila volitev drugih odsekov. V vsak odsek je bil izvoljen po jeden slovenski poslanec, a zdaj so slovenski poslanci volitev vzprejeli. Izvoljeni poslanci 80 bili: v finančni odsek Žičkar, v šolski odsek dr. Dečko, v pjti-cijski odsek L^ndovšek, v odsrik za dežnimi kulturo Robič, v občinski odsek dr Rosina, v železniški odsek dr. Srnec V včerajšnji seji je bil tudi Vzprejet. predlog odseka za premembo volilnega reda glede volilne reforme. V debato je posegel tudi poslanec Robič, kateri je pri tej priliki za hteval, naj se Slovencu da jedno mesto v deželnem odboru Zborovanje deželnega zbora se je po vzprejetji predloga glede volilne reforme preložilo. — (Imenovanje koroškega sodnega pred-1 -edinka) ornat iv j o nemški listi za nekako „konce 8>j .»■ Sloveoc tn. Tudi nekatera slovenska glasila se zadovoljujejo s tem, da je novi predsednik gosp. Perko zmožen slovenščine. Na obe strani bodi povedano, da je g. Perko dotedaj vedno kazal se nasprotnika slovenskemu uraiovanju. Ako ostanu tak tudi poslej, bede « tem jezikovnim pravicam koroških Slovencev prav tako ustreženo, kakor če b g. predsednik nič slovenskega ne znal. — (Imenovanje) Višji finančni svetnik v Trsru gospod Ludcvik Hočevar je imenovan dvornim svetnikom in fiaitnčnim ravnateljem v Zairu. * (Težko služb)) imajo laški fiiančni urad m ki Ljudstvi j h sovraži tako, da finančni urad n k ni n kdu- varen življenja. Te dni so v Tng g-anu blizu Barija finančni pazniki pregledovali klt-ti gostilničurjev, če točijo zad*cano vino. V nek gostilni se je mej pazniki in krčm<*rjem unel pra pir Gostje so bo koj potegnili za krčmarja in jal fi ančne paznike neusmiljeno pretepavati Jedan paznik je zbežal, dragi si ni mogel drugače pomoči da je iz revolverja mtr Id na napadalca. I i-t r« M je tri osebe in por.bil občno zmešnjavo, da j«) po begnil. Jeza zbranih gestov se je usula na tretjega fiiančnega paznika. Zvezali so ga, ga polili s petrolejem in ga užgali. Gorečo to bakljo so vrgli na ulico. Siromašni paznik je srgorel. * (Kdor prej pride, prej melje.) V H>r- covu sta se bda dva mladeniča zaljubila v jedno dekle. Oba sta strastno igrala šah in so končno dogovorila, da eo dekletu odpove tisti Uma\ nj ju, kdor zgubi prvo partijo. Začela sta partijo. Trajala je dva dni, a konec je bil „remU". Zičela sta drugo partijo. Ta je trajala tri dni, a konec je bil zoppt remis". Ko sta zaljubljenca hotela začeti tretjo partije, dobila sta veir, da se je njiju iz voljen ka zaročila z nekim drugim mladeničem. * (Ubegla levinja) V menažeriji v B rmn-ghamu je po predstavi, prav ko so ljudje odhajali, stara levinja uftla iz zverinjaka in napadla bhzu nje stoječega konja, kit-rega je raztrgala Nastala je nepopisna pan'ka. Na srečo krotitelj pr' sebi imel puško, ter zver ustrelil prav ko se jepripra/-Ijala, da plana ta klicaje bežeče ljudi. * (Strašen vihar) Iz M-Ibourna v AvsJr^liji se poroča, da je strahovit vibsr uničil mesto N*-vertire. Vihar je podrl vse hiše, nekatere sVoro do tal, ter provzročil velikansko škodo. Seveda js ni tinoče ljudij ponesrečilo. Vihar je tra;al šiir najst ur in bil tako sileo, da je sfrgil celo hiSno streho in jo ues-l uto metrov dal* č. Davila, i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Kot odkupnini od novoletnih VosMl: G. dr. Dmilo Maja r o n s »o prog > 4 krono; Go*p. Josip Nolli 8 krone; Gouia vdova dr. Z a r n i k o v a 2 K ; Gos ia J tsipina Šumi 2 kroni; G. Fran Stari! I krono. — G. K nil O r n ž o n , c. kr. not ir v Trebnjem zase in a«, svojo rodbino 6 kron z geslom: B:^g daj narodu nuš'mi srečuo novo leto! — Skupaj 18 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in dhrovalke in njih nasledniki! Dunaj 31. dtc-. mbra. Dr. Srnec je bil danes vzprejet pri cesarju v avdijenciji. — Odlični član štajerskega deželnega zbora je izjavil, zagotovljeno je, da se sprejme premeinba deželnega rt da, s katero se osnuje sedmo nnsto deželnega odbornika, da bodo tudi Slovenci v njem zastopani. Vsi merodajni krogi se za to potegujejo. Ta član mi je naznanil, da se proti grofu Wurmbrandu misli uprizoriti neka akciia, da ga osamijo. Dunaj 31. decembra. Uradni list prijavlja naredbo finančnega ministerstva s katero se ljubljanska davčna lokalna komisija or-ganizuje z jutršnjirn dnem kot davčna administracija. Dunaj 31. decembra. V sinočni večerni seji dež. zbora so protisemitje stavili predlog, naj se določi nemščina kot izključni učni jezik v vseh ljudskih in meščanskih šolah dolenjeavstrijskih, ker se je bati, da prizna liadeni češkim šolam pravico javnosti, vsled česar bi Dolenja Avstrijska postala dvojezična dežela. Praga 31. decembra. Poslanec Kim ob javlja članek: „Za bodočnost", v kuterem se primerjajo (Ji hi s Slovenci. Ta primera, nravi Kim, je za Cehe jako žalostna. Ko se Jugoslovani pr.pravljajo na spravo, se češki klerikalci pripravljajo za boj. Nekdaj so (Jehi bili učitelji Slovencem, sedaj se pa naj Cehi uče od njih slovenskih učencev graditi za bodočiioBt. Praga 31. decembra. Kriza v občinskem svetu, nastala vsled volitve župana, se je poravnala. Dosegel se je nov kompromis mej stai i- o ko in mladočesko stranko. Dr. Srb je kot župan resigniral in bil skoro soglasno izvoljen prvim podžupanom, v soboto pa bo dr. Podli pOJ/ voljen županom. Vb.' funkcije be raz-dele jednako mej obe stranke. V mestu vlada občno veselje, da je stvar tako iztekla. Budimpešta 31. decembra. Ministra Gutteuberg in Ganz sta se vrnila na Dunaj. Pn pogajanju glede carinske in trgovinske pogodbe se niso poravnale vse obstoječe diference. Bellgrad 31. decembra. S kraljevim ukazom se razpušča skupščina. Stranka na-prednjakov je razpala. Njen list „ Videlo" neha izhajati. Sredec 31. decembra. Georgjev je oproščen soudeležbe pri umoru Stambulova, Tu-fekČijev in Acov sta pa obsojena v triletno ječo. Berolin 31. decembra. Vojuo minister-st?o je poljskim vojakom prepovedalo govoriti v poljskem jeziku, tudi če niso v službi. Ifredništvo Slovenskega Naroda" p. A Narodno zdravilo. Tako so ■me' imenovati bolesti nteftnioče mišice in živce kropcujoče, kot mazilo dobro znano „Moll-OVO franPDHkn ftganj« in ^ol", katero se sploftno in ntpelno porablja pri trganju po udib in pri dragih nasledkih prefalajenja. Cona staklenici 90 kr. Po postnem povzetji raz* pnfiilja to mazilo vsak dan lekarnar A. Mol,L. c, in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tucblauben 9, V talogah po deSeli je izrecno zahtevati M0bb-ov preparat, zaznamovan z var-noBtno znamko in podpisom. S (1766—18) Proti revmatičnim "bolečinam Uporablja se za vribanje bolečih ti-lesnih delov an tir rli e a in o n lekarj a Ficcolij a v L j ubij ani (Danejeka cesta), Cena steklenici 36 kr. 5 (8S02—8) V mrzlem letnem času in pri premeni vremena mnogo ljudi dobi katar, katerega posledice utegnejo biti težke, a se z majhnimi sre istvi laliko izognejo. SpIoSoo jc znano, i rat ura — jasno oblačno del. jasno -1*0% za 00 L-ti* nad A Vsem fulstvujočim naznanjamo žalosti potrti s tem vest o smrti svo 0}»a mno^oljubljenega, dragega brata, o/aroma bvaka in njen, gospoda Josipa Borghija c. kr. realčnega profesorja kateri se je včeraj ob 1. uri opoludne, po dolgi, težki bolezni v 60. letu svoje dobe, ločil \r. tega sveta Posvetni ostanki pokoju ka so dne t. januvarja i b 3. uri popoludtie v bili žulosti v \Volfovih ulicah st. 1 lloveHM blagoslove in odpeljejo n* južni kolodvor, đa se popeljejo v Sežano in pokopljejo na tamošnjem pokopališču Svete zadttint matt ta bodo i>rale v več otr krah, Ljubljana, ili.e 31. decembra 1896, i. Mihael, brat Kozina, Eliza In Klementina Borgdii, sesti.- i', v geni. ju llorghl. roj Sohei-denberger, svakinja. Jozoflua, Štefanija, Marija in JEtna, nečakinje (0lf)2) „Glasbena Matica" v Ljubljani. Pod vodstvom svojega društvenega koncertnega vodje gospoda Josipa Čeriua priredi zbor „Glasbene Matice" s sodelovanjem eoli3tov in orkestra li. vojaške godbo c. ia kr. peopolka kralj Belgijcev st. 27 in sicer dne 7. januvarija, 10. marca in 12. aprila 1897 v Sokolovi dvorani ,,Narodnega doma" z nastopnim programom: Karel Bendl: ,,Molitev", mešan zbor. Dr. Anton in Dvofdk \ ,,Hyinnus", op. 80, melan zbor in orkester. Mibael Iv. (Jlinka: „Kamarlnskaja', dvo ruski narodni pesmi za orkester. Edvard Kremser: „Balkanski glasovi", op, lit, za sopran- in b;uitou-solo, moški zhor in orkester. Zdenko Fibfcb: ,.Zdani", rae&an zbor. Feliks Mendelssobn-R.irtlujldi; ,,Son poletne noči", soli, renski zbor in orkester •/. zveznim tekstom. Feliks Mendelssobn Dartkoldi : ,,Kcnoort", za gosli z orkestrom. W. A M ozart: mRg(]uIgdiu, s,>li, mešan zbor, orkester. Stanko Pirnat : „Vzpomlftdna", melaU zbor. Franc Scbnbert: „Simfonija", orkester, Rihard W«gner: Nastop g-ostov" \l opere „Tanbauser", meSmi zbor m orkester. Pogoji za predplačo za vse tri koncerte: Sedež I. vrste: 4 gld. za posameznika, H gld. za rodbino: sedt-ž II. vrste: 3 gld. za pos-nmv.nika, 6 gld. Ka rodbino; sedež III. vrste: 2 ^ld za posame/.nika, 1 gld. za rodbino, — Za rodbino Štejejo triju člani; vsak član več plača t ^lil. zii vse tri koncerte Preilplačuje se lahko v dveb obrokih: pred prvim in pred dragim koncertom. — Predplačila bc •prejemajo v trafiki g. Šolarka v Selenbnrgovi ulici. Ces. kr. avstrijske državne železnict. Izvod iz voznega redu veljavnega c><3. 1. o let o "o rac Na«;'.pun omenjeni prthajalul iu o ll.ajiilnl čaal or.uauonl »c - •ro.iin*1«'*«"«!*""*«*!" c»hh. 11706-800 OdllOfl IZ I, J Ml)! J KI *• ,'juž. l.ul ,). Proga Čez Trbiž. Ob IS. uri 6 miu. po noči oiobul vlak ▼ Tri i/, II, Ijuk, Kraniousfoctr, Ljubno , čok Hp-lathal v AuitHoo, Ivclil. Omuuilcn, Soln 'trnui čez Klriii-Koiflitii: v Stojr, Ijlnc, na DttU*J vi> Amstctten — Ob 7. ur 10 min. r.jutraj tirnimi »Trdi*, lVm 11 l>>l, Iteljuk, Olovoc, Kraraci.a ftiatr, I.jul-110, DiiiKij ; 6m Bol/tlial v Buhi'.>kfru.l, co?. Am«tfUeii ua DuuaJ — Ob 11 uri r.e tuni ili.jii.ludna t,anl v)Ak v'lrl'U, l'uut*b,i>]ic>liiiiti(> Onotmi vluk ¥ Trbla, Boljak, OaloVM, t.jul.iK,; Solrll.al v S.i|^r.i, Dunaj Tia Amitolten. Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Ob 6. uri Ifi min. rjutraj mniuDi vluk. — Ob 13. uri r,fi min. pt polnilne meiani vlak. — Ub «1. uri 30 miu avut-or nictimi vlak. »'r.l: .'• V f MTtO {JU* kol.), Proga tz Trbiž«. Ob B uri r-1 min. ajutraj oaobtii vlak a Diuiaja via > tnitcittst. LlpekcRa, 1'ru^f, rr.mi-.ivib varnv Kari.nili rartiv, lloba, MArijIniii varov 1 i. t...». Htulejnvlo, Si'luutrrailn. IjIim 11, Slfjr.i, (iiiiiin.lniia, Iaohla, Auaiaaa Ljubiiu, i'.ltiiM, Iloljakh, Krunroiir'tintn — Ob II, uri H miu tlupohulnt OBiilmi vlak z lemaju vi«. Ain»tt.ttpn. Karlovih viimv, Hubu, Mnriiiuili raro*. Plsuja, liuucjeric, Holnofrraila, Dinca, Htc/ra, 1'annt. i;.n, v. , ('urilia, Kro Rcnca, Diumutta, /.i-ll.i ua joieru, Drn.l-Uaatriiia,, lijulma, ('tib,vo:t, lauoa Vdiilniila — Ob 4. uri Ari miu popr.lutliio in.ibui vlak a Dunaja, laubua Bclrtliala, Ilvljaka, Celovca, Fr tuzriii, 1'uiitabl.t. — Ob 9 uri 4 min ivprei niobui vlak a I>nii»j» via Animutiou, 1> Ijjubin, Holjaka, Cniuvo* Pontahla. Proga lz Novoga mosta ln lz Kočevja. Ob 8 uri II min. ajutraj metaui vlak. •- Oli 9. uri 33 miu.JJpo j poluiluc meiiaul vlak. — Ob H. url 8f> min avpoor ni,..ani vlak. >4lhc»4l lm i, ju t> IJ mi t* (drž. kol. > « Kamnik. Ob 7. uri 23 min. ajutraj, oh 9. uri h miu. p>i]iol,ul,it), ob 0. ut 60 miu. avocor, ob 10. uri '2i> mm. avci6er. fPotlotliiji vluk lo v oktobn 1 ub noilcliah ln prazniki'i.l I*rllioil v I.f(if»i[«tw. (drž. kol ) it, liuiunikH. Ob C. uri bfl miu. ajutrai, oh 11. uri 15 miu liopnlu.iue, ob ti ur SO min. avoi'or, ob H uri Mi min. »ioi«r 11'.iali.lnji vlak lo v oktobri 1 ob noittljft? in priiiinkih ) I IMEhri ^odi ! po 300 do f>(H) litrov se prodajo po nizki c»ni v Vegovih ulicah št. 10. m**) Za trgovino v Kranju se iščeta j učenec , ki je dO Vrli! ljudsko Solo; prednost inu oni, ki je obiskoval realko, 111 blagajničarica (kasirka). katera je vesra trgovine in rač n,tva in je »mnlna ; sloveiihkeua in nemškega je/.ika. — Ponudbe naj se poletio j npravnihtvu RSloVansklga Naroda". (8404—.'$) priporoČftio zdravniki posebno pri bronhtjalnem kataru otrok, ki se tako Šesto javlja v umskem Sašu« 3 olelo Giesshtibleoa se zmeša z 1 delt n n vročemu mleka in se zmes mlaena. (8148 11) Vs-m p. D, ljubim gostom, prijateljem in znancem telita podpinanca (8485 srečno in veselo novo leto ter bc priporočata /a undaljni obiHk hotela „Lloydu. i Josipina in Karol Počivaunik. - ■ t" • • •»» •■■»'«>' v»/;v "•;;•»' "v*/j' Krepak učenec 14—15 let st.ir, vzprejme se takoj na strugarsko obrt pri Vlneeiieu ZlrpMteln-iii Sv. Petra cesta št. 40. VpraSa istotam. (8409—-8) Svojo zalogo lesoreznes*a, liakitnegfa, gfalan terijskega iu iz usiija iznelanega blaga, kakor tudi iiajfiuejših parfumov in mil i. t. d. i. t. d. priporočam k rx o v s i i vi letu kot najbolj pripravna darila najtopleje. Fr, Stampftd Stanovanje in delavnicaT Na Tržaški cesti št. 12 a ae odda s I. tn^jem 1997. leta atnnovieufcN «• i» t• »j t'*■ ia đv h »ob, kuhidje itd., in ilelailni«'«, za v-ako rokodelstvo pripravna. — Vee natančneje «e iz\e pri laHtiiiku Alofv.ifu Jaiirudc.'. (3445—i) Mehanični mlin se odda takoj v najem proti prav ugodnimi pogoj . Kavcije r« zahteva od 200 do r>00 gld. Pinrriene ponndb« clo i>>. |anttvitr|a > '-»i>7 pod: rM hanični mlin" na upravnici vo „Slov^n-8k«f;a N roda". (8428—1) 9 (8416-2 trgovec v Ljubljani, Reseljnova cesta kupuje tor plačuje po možno najvišji ceni, kakor ribniški, angležki iu onejicla-kroiupir, želod, hrastove jožice, bukov žir, vsakovrstne zclravilske rastline (korenine in perje) v vsaki množini. —5*-- Plačuje takoj! "st* Y *K «*► A «v»» ^ «8* ~K J* JL Js» 4- JvT.V ^ >f X ^,wv^Xw xaw k U Jl«wlw : ži'li vsem svojim j>. n. gostom, pri-*t:- jnteljem in znancem > i imo) rodbina P. Kriš. f SJ£ ^ SJg^^^^^^^^^fiJfe^ ^ 5Jg \£ K novemu letu! Vsem našim p n gostom, prijate-Ijem in znancem (3448) 41 —najboljša vošila ^ 8 pronnjo za daljno naklonjenost. ^ ^ Franc Perlinz z rodbino. H Veselo novo leto 3c3q ; v(,h m vsem p n. obiskovalcem moj« bii'- nir>»i t^r se priporočam za d.iljuo naklo lijenost. Štefan Ščrbačić (344i») brivfO v ŠiAki. p y —^ v1 j*f g ic y w m y ,y «xy ■■<'.",»^ \f !yr^ ^» y ejtv «t?t Prisrčna vošila vnem mojim velečiiHlitim goatODli prijateljem in /.naiHcin k novemu letu 1897. vp'espoSluvftvjom Ivan Hafnor s soprogo restavrnter (i i 17) 11 a ju?, no m kolodvoru v Ljubljani. i 1- Ivama i imeli p« D : za slabotne in bolnike snih na prsih, pljnčih in v goltancu, za kapelj, bripnvost. influenco, malokrvnost, bledičnost, bol v želodca, hemoroide, kakor tudi za nervoancat in splošno telesno slabost kot dijet^tič- o sredstvo /e 50 let izborno izkušeno in od zdravnikov priporočeno. (3314—6) irnah, v boljših drogerijtih, delikatesah in specerijah in naravnos pri Ivanu Hoff-u, dvor, dobavitelju, Dunaj, I., Graben, Braunerstrasse 8. l*roM|»el«li «•♦»!■ II nI k * l»r do 20 mož 3—2 oddaja proti zmerni plači. ■: Karol Bltsch, Radeckega cesta . 1 v LJubljani. Krepak učenec 12 —15 let stfir, vzprejtro se v prodajalnico z mešanim blagom F. Zadnek-a v Senožečah. (8867—6) r na prodaj. \ Ku"fo* eni. ravno pred novim n;ostom, odoje 'fto narejen, je pod ugodnimi rodaj liišu, katera ja pripravna za lebno za uenjarijo, kjer je ieta že tudi bila. je se izve pri IVumi Kastel i<**u, clijl pri Rudolfovem. (889j—2) " !kJ&. *C *id1Gnri Uscm vclcspoštovanim tfom, prijateljem in znancem 1 wž i v novemu letu najboljša vošila. J{ans Sdcr in soproga v Ljubljani, ^vicarija. Varstvena znamk KhhIJii in iinlio!/.*-'< j is. !»••!«■/.-nit.» v vrnln, ž«'l«xleii in mehurju priporoča eo najbolje ko' o&kl \ rimski vrelec. Najfinejša namizna voda. (8344—4) Zttl«i£<4 v i.|ul»!Jt&nl pri n. K. s*i;»)»■!-■■. Dunajska otsta; v Kranju pri v i>oi«-u<*ti. 5 ^) Najnižje cene. 1. iY^' (•ji 14— Dva dijaka se vzprejmeta v dobro stanovanje s hrano blizu realke in gimnazije. Natančnej« se poizve pri opravništvu „SIov. N*md-U pod Stev 2.__(8406—2) Po ceni na prodaj! 1 trgovski prodajalnik (pudelj) in stelaže za špec. trgovino, dalje zaradi opuBtitvo predmeta dr^allce od JJO naprej pri (3354 — 3) :ECa,xol-d. SIsbio-sci^egrgr-To. trgovina z železnim v Ljubljani, Dunajska cesta 18. Za kašljujoče dokazuje nad 1000 spričeval izboruost (3147—10) Kaiserjevih prsnih bonbonov getovo in hitro učnjakučih pri kuftl|ii, liri« |»nvo«ti, k »I »ni in iaal lzen|n. Največja Hpeci)8litet» Avstrije, Noračipi in Švicarske. Zt-voiček 10 in 20 kr. Zaloga v LJubljani: Viljema Mayer-Ja, lekarna, Marijin trg; ln Mr. Ph. M. Mardet-sohlaeg-er Ja, lekarna, Prešernov trg. •j In \ distriktnega zdravnika. eato il iftt rl ki Eii^it /-distriktni odbor Št. Pavel pri Preboldu St. 41 039 Razglas. (3431—2) Pri podpisanem magistratu podeliti je službo provizoričnega U/ 8. decembra 181)6. (3432—2) Trnkouzv-jova ustna voda Nteklenlca laO kr. Trnk6czy-jev zobni prašek Hkadjicn »O kr. nedicin. mila parfume i. t. d imunimi 11.......(fe-t_^^"^rv'i i t. d priporočajo in razpošiljajo na vse krajo sveta lekarniško tvrdko : Ubald pl. Trnk6czy, v Ljubljani, na Kranjskem. Viktor pl. Trnk6czy, na Dunaju, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnk6czy, na Dunaju, Landstrasse. Julij pl. Trnk6czy, na Dunaju, Josefstadt. Vendelin pl.Trnkoczy, v Gradcu, m Štajerskem. Razpošilja ae s prvo poito. (32U7—G) blagajničnega asistenta s pri>pmk< VI ."• • vnaga razreda, eventuv^lno službo liln^iijiiirilfj^ia |ii»itkf ikmilte z ad otom letnih 480 gld. Pro-ilci 7H )edno ali druuo teh služeb, morajo dokazati, da s> dovršili višjo g>r>n»zijo, viAjo realko, n Ji pa kako drugo jima jf duako šolo, ter da so prebil« izpit iz državnega rtt^unovoddtva in blagajniški Upit. T mi, ki so n'majo prfdpitjaoih izpitov, sta vezani so nared t', ju v teku dveh let po i>nst( pu služba. Pr< loj« vlož.ti je do lO. dne januvarja meseca 1897. 1. pri magistratom vložnem zapisniku. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 25. decembra 1896. t obozdravnik A. Paicliel Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropja ustavlja ua najnovejši in najboljši način umetne zobe in zobovja brez vsakih boleCin ter opravlja plouibovnuia in vue sobne op«tm«IJe. < >< 1 m< t-n ii j ii |it 7,obno liolo^iue k uNmrtonjom ^ivt^u. $ : : ♦ i Št. 41.038. (3430-2) Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane sk'irnl je v svoji seji dno '211. t. m, da je v svrho pokritja izvanrednih troskov mestne občine Ipiblj h!*k- nirMlii« d»kln«le »viAtitl In o«l 1. fiiiiu^ urjii I S1>7. 1. po«-«-uri |»ol»in»ll iimmI"iMir «lokla«let 1 ) cd pridobitnega davka (obr^arine) z državnimi dokladami vred do gld. 5 25 čiRto obrtarine (]"/„, od gld. 5'25 do gld. 26 25 čiste obrtarine 10°/0> od gld. 26 25 raproj pa čiste obrtarine 15°/0. 2) od dobodnega davka z državnimi dokladami vred do gld. f)0—.............10o/0, od „ 50— do gld. 500 —.......lb°/0, „ , 500— naprej..........25°/0 3) od hisnonajemninakega davka 15°/0. 4.) od zemljiškega davka tudi 15°/0- To se z ozirora na določilo §. 43. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano omanja z dostavkom, da mora vsak, kdor misli, da se mu s tem sklepom godi krivcu, uložiti svoje ogovore v štiriuuj*lili pel^iia JAKOB ZALAZNI K Slaščičarna. Xj3-u.t)lJsirLl, na. Starem trgru. 6t. 21 priporoča slav. občinstvu za božičnu d ur 11 ti svojo bogato zalogo rasnovrstnih slaščičarskih izdelkov in okraskov za božična drevesca kakor tudi itlrlkrat na dan sveže okusno, zdravo In alaatno pekarsko pecivo posebno pa vsakovrstne potvicc in pincc. A- KUN ©T Ljubljana, Židovske ulico št. 4. Velika zaloga obuiial <1742> last noga izdelka za dame, g ospode in otroke je vedoo na izbi -ro. Vsakersna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse more se o .branj u-jejo in zaznauioniijejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj bo vzorec vp>oslati. 0 Kavarna I. Lekan 1 („Pri Virantu") j) na Sv. J"etlcoloa, trgu. Q Podpisanec se priporočam si. občin-™ stvu za obilen obisk moje kavarne ter sago avljam dobre pijače ter točno postrežbo, r. i k. Z velespoštovunjem Glavna zaloga prvih tovarn najfinejših klobukov in čepic. Najnižje cene. Proknpo val coni tovarnliko oene. Oenlkl he pufiiljajo brezplačno. (1727) Ivan Lok uu, kavarnar. ~4|* J. iS». 15I^JVI^J>I K^JT cestari trg št. 16. Ljubljana Stari trg št. 16. J 7ŠL Albert Robida pi M. Unak v Ljubljani, Rožne ulice št. 5 izvrsujo po najnižjih cenah sobna slikarska dela v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom. (1748) :r5 L'.ak £ I i \!SLAlojzij Erjavec*?«1« (1728) Čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča se prečast. duhovščini in Blav. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obu viti, katera izvrSuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja Od najfinejše do naj pri proste j se oblike. Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec. 't>t>\/UU»U< . • o V.« wt '»»> ww«> »»»>»» •> Sobmslikar Poljanska cesta 72 Ud Erfaežnik Sobni slikari Moste 33 Izvršuje vaa v to stroko spadajoča dela, kolikor mogoče po najnižjih oenab. (26tG) Za ukusno ln trpežno delo ae Jamči. UV~ NaroČila pismenim potom: Moste Št. 33. t Brata Bborl S Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. ^ Pleskarska mojstra c. kr. državne in c. kr. pri v. južne železnice. Slikarja napisov, ■ tavblnckA ln pohištvena pleskarja. Tovarna za oljnate barve, lak In pokost. (1744) Zaloga orlKluHlueK« knrbolluejM Maščoba za konjska kopita in usnje, *yL^ « <*^>Jk-Jr*> *♦» «^Jk->* * <*^JU* Fr.Kaiserl puškar v Ljubljani, g ŠeltnliurgoTe ulice it. 6 i < x {>riporoča svojo veliko zalogo orožja za O ov in osebno varnost, streljiva in potreb- « ičln za lovce. Specijalitete v ekspresnih M « puškah in ptičaricah, kijih sam izdelujem, M ŠŠ Popravki se izvršujejo v moji delavnici. I 5 Tapetnima kupčija V I j J H t > I I > < i i t , Š('l(>iiiiurtc*»ve ulice A fi± samo stane pri meni fin 1 I 1 IIKIlIriK 1ih |mt»' .lil (1 ClLl - lil inutratKf) iz najboljšega bla^a lil solidno narejen. Ne zamenjajte X mM mojih kot najboljši znanih mo-drocev z onimi, ko: jih tukajšnji mizarji nepopolnoma izvrSene ponujajo, /tiiiuii«> od 17 — IM nld ; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška dela (17.-57) po najnižji ceni. Največja zaloga elegantnih in močnih otročjih vozičkov od 6 gld. naprej do 2"» pld. I IVI ehanik |(1745) Ivan Škerl j' Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani II Izdeluje* In |»o|»rtiYlJift 0 nI vhIih« nI ro|«> in volocl« 5 1>«.^*1«3 ter se priporoča p. n. občinstvu T za izvrševanje v njegovo atroko spaiiajo-11 t* ili del in popravkov po najnižjih lenah. V sanja naročila se točnu izvršujejo. 4 LJubljana, Gradišče št 8, Igriške ulicest. 3 ► 4 priporočsta p. n. čast. občinstvu bvojo ^ - veliko zalogo vsakovrstnih k. 2 pečij in glinastih snovij k> j kakor tudi w ^ štedilni kov l 4 m vseh v to atroko spadajoči!) del po ^ " nizkih cenah. (17;*0) r Ljubljana. llfiiiiajMlaii reptil n(. I SI. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. u HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (1746) XV"3L-nLls:sL Toni i7m) V uodnmlu nI. S priporoča p. n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in vozov, svojo kovaška »hrt izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela, posebno priporomagg hišnim posestnikom vozi za stavbo ter jamči za dobro delo in točno potrcibo. Anton l^i^c^^l^c^r- Sv. Petra cesta št, 16 Ljubljana Sv, Petra cesta št. 16 priporoča svojo veliko lalogO gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-moćljivih havelokov itd. OI>l«ilco pO iii«*i*l se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgototljajo. (173H) iz planinskih zelišč | „Triglav" | ki 1.1'IimI«-,' uro)«' in l.rt>|m-u J tu tlolir.i %.il|«i trabuja p: Klaucr v Ljubljani. | IBs. G Tftniiies v Ljubljani. Tovarna sa stroje, ielezo ln koviuo-ilv nloa. Iideluje kot jiu.ot>nott: vse vrste strojev aa lesoreznioe ln žago. i 1 78fl l'i i>»/nun' citlu n»]irnvu in oakrliujo |>n ros 11 o | «• In lti>lli' jiu niiilioljii iohUvI, sini mu" turbino in iimIiiii IioIinii INU IBalKje i»*»ii4»! Solidno I>lttj»:<> ! |^|»| iKCuL^ori. Ihl priporoča svojo veliko zalogo (1740) suknenih ostankov po znižani ceni. "W Zunanja naročila izvrši brzo 1748 Ign. Fasching-a vdo7e ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (teMm inu) pripor* ča svojo bogato zalogo stodilnih ognjišč lUtrtiiovljeiio 1««h 1NI7. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS IJublJana, Turjaški trg; It. 7 in Oospodake ulio« (Knežji (iva;ij dvoreo). "V" 1 >|iil>l imii. ProU Klic»li|<> lil, ti. l^r«!^ 1 >etter Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu Ke tudi dobivujo vsakovrstni kmetijski stroji Posebno pa priporočam uvoje izvrstne aluaio-u Ivv in mlat iliii«-«>. katere se dobivajo vzlic ujib izbornosti cen6. (1741) Oenlkl saatonj ln poitnlna prosto. _ UHtprlproMlfJNlli, kakor tudi uu|tl-■i« |m1I>, l lolto medjo ali meuingom montiranih za obklade s pt-čiiuaini ali kalibimi. INipritf IJhuJh liitro lu po 40 kr.,70kr. in 1 gld. Be dobiva v vseh lekarnah. naj se blagovoli to splošno priljubljeno zdravilo vc.lno na kratko kot I •••• e bodem prizadeval vsako zahtevanje in vsako naročitev točno izvršiti in z najnovejšimi in najlepšimi predmeti ceno in hitro služiti. Ravnokar je izšel moj ilustrovani cenik za leto 1897, katerega na zahtevanje poštnine prosto in brezplačno razpošiljam. Za obilno obiskovanje prosi s spoštovanjem Alojzij Korsika umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani. 3 Oznanilo. Posojilnica v Ribnici daje s tem svojim vlagateljem na znanje, da je nacelnistvo dne 20. decembra 1896 sklenilo, od X, januvarja 1897. 1. naprej hranilne vloge po 4!|2°|o obrestovali mesto po 4°/o kakor do zdaj. FoaojilCaioa -v Ribnici dne 26. decembra 1896. ") Načalnlštvo. r^^g^g^frr ^^^f?^ -^f^^f^l^' -010) iadajateli in odgovorni uradnik: Josip Nolli Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".