Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614 Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NAROČA Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvoi Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulica St L Telefon 38-53, Rokopisov ne vračema st.j- I„J U BI AN a r j a 1936. Leto H. Splošno umikanje italijanskih čet na severu Strah pred napadom Rasa Deste Sumljivo premikanje italijanskih in egiptskih čet na libijski meji Ameriška nevtralnost formulirana - Anglešito-ameraška Petrol, posvetovanja London, 3. jan. Agencija Steiani sporoča: Lord Lotien je snoči odpotoval v USA. Nekateri krogi mislijo, da se bo on z Rooseveltom razgovarjal o prepvedii izvoza petroleja v Italijo. Angleško-egiptska napetost London, 3. jan. n. Odgovor,ki ga je 30. dec. 1. 1. poslal novi angleški zunanji minister Eden na zahtevo združene egiptske nacionalne fronte CViifd) 2 dne 12. dec. L L, poudarja ^cd drugim, da se angleški kabinet z Veliko pozornostjo in naklonjenostjo Peča z egiptskim problemom, ker ne ^eli, da bi v tem pogledu nastopila kaka nova napetost. V tukajšnjih krogih pričakujejo, da bo Eden v kratkem ponovno pomiril razgrete egiptske duhove z novim odgovorom. Verjetno je, da bo prišlo še v tem mesecu v Kairu do odločilnih 'Pogajanj, ki se bodo nadaljevala še Londonu, če bodo v Kairu uspe. a' Do podpisa nove angleško-egipt-Rke pogodbe, ki naj definitivno uredi Vsa viseča vprašanja in ki ji bo za osnovo služil Hendcrsonov načrt iz 1. bo prišlo najbrž še tekom tega 'Hieseca v London. Dasi je Eden moč-n° zaposlen s pogajanji, ki so v ne-Pos redni zvezi z itali j ansko > ab c s i n-‘knn sporom, bo prav gotovo že te tin‘ tudi egiptsko zadevo vzel resno J roke, saj je z rešitvijo tega vpra-^'ja v nemali meri zvezan njegov ^ebni oreotVž. Gibanje čet na , eglptsko-libljski meji London, 3. januarja. Reuterjev Poročevalec poroča danes iz So-.lil'a ob egiptsko-libijski meji o ve-‘kih vojaških pripravah na italijan ,kakor na egiptski strani. Na krovih italijanskih vojašnic in trd lj!av ie \1detl straže, ki z vso paz siv°stjo motre dogodke na egipt kem ozemlju. Na egiptski strani ona nerirestano krožijo v manjših ttoelkih posebne skupine vojakov s.a VelbkHtih. Italijani so utrdili Pie položaje z gostimi žičnimi kaml. Kakor hitro niih straže j. Paziio količkaj sumljivo gibanje ta]. ^Ptski strani, se njihova 1e-ri,.:' .takoj spuste v zrak, da zašle-toj<) Ribanje egiptskih čet. London, 3 jan. Reuter sporoča iz Addis-Abebe: Italijanske pred-straže so se Umikale jugovzhodno, južno in jugozapadno od Makale, ker jim grozijo čete rasa Mulugete, ki koraka proti Makali od jugovzhoda. Ko se potrjujejo te vesti, se v Addis A bebi podčrtava, da ras Mulugeta poveljuje elitnim četam abesinske armade. Reuterjev dopisnik nadalje izve, da cesarjev brat Fitoare tudi vodi 12.001) vo-jakov, da ojači čete rasa Mulugete. V Addis-Abebi so mobilizirani vsi moški, ki so sposobni na nosijo orožje. Kdor pa izostane, se mora opravičiti pri svojem poveljstvu. Isto velja za pokrajini Harar in Ogaden. Pri Makali je bilo v torek sestreljeno neko italijansko letalo s streli iz pušk. Uradno poročilo pravi, da sta ob tej priliki našla smrt oba pilota. Prav tako se sporoča iz Dessije, da je včeraj dvo:e itali-^-h letal letelo zelo nizko nad vasjo Kopti v pokrajini Volkaita. streljali sta iz strojnic na prebivalstvo, ki je tudi streljalo nanju iz pušk. Na ta način so zbili na tla eno letalo. Vsi štirje možje posadke v letalu so bili mrtvi pri padcu letala. Na južni fronti je delavnost slaba. Dež in slabo vreme prepreču-premikanje čet. Premikanje je nemogoče tankom in italijanskim blindiranim avtomobilom, s katerimi Italijani ščitijo napredovanje oet. Italijansko poveljstvo se čedalje bolj boji napada rasa Deste, ki napada z boka in sedaj operira v okolici Dola. Italijani so koncentrirati mnogo čet na levem krilu in to na račun desnega krila in centra, štiri italijanska letala so včeraj hudo bombardirala Dagabur. Joda ljudskih žrtev ni bilo. Italijansko poročilo pravi, da mnoge bombe niso eksplodirale. švedski Rdeči križ grozi z ostrim nastopom stva.« Zadnje vesti javljajo, da ni osobje ambulante pretrpelo mnogo izgub, toda to me zmanjšuje odgovornosti napadalca. Ravnateljstvo je sklenilo, da bo zahtevalo medinarodno anketo, obenem pa bo znova izpopolnilo osobje švedske ambulante, katero so bombardirali Italijani. ke pa piše med drugim, da ne igra bistveno vlogo vprašanje, ali je na švedsko bolnico bilo vrženih več ali manj bomb in ati je točno število žrtev, ki je bilo mej prijavljeno. List pri tem samo ugotavlja, da je bila prekršena nastarejša in najsvetejša mednarodna pogodba, in dodaja, da se je vse to še poslabšalo zaradi načina, kako so Ita-Ijani uradno priznali bombardiranja švedske bolnice. List apelira na zavest prostovoLncga sveta in na zavest prosvetljenega sveta in so bile vržene na bolnico pri Dolu imele zasluženi odmev tako v Ženevi kakor tudi v VVashingtonu. Stockholm, 3. jam. AA. Ravna.-teljstv(3 švedskega rdečega križa se je včeraj popoldne sestalo v pa lači princa Karta, ki je tudi imel velik govor. Kakor javlja Tidmiga-ras tiskovni urad je princ rekel: »Švedski narod, ki je to ambulanto daroval v korist italijanskih in abesinskih žrtev izraža ob tej priliki čuvstva svojega nezadovolj- Zgražanje v Parizu Pariz, 3. januarja, r. Velik del pariškega tiska se še vedno peča z bombardiranjem poljske bolnico švedskega Rdečega k niža pri Dolu. Nekateri desničarski listi mislijo, da se ta slučaj zavestno in namenoma povečuje, da bi tako služil kot politično orožje proti Italiji. Zmerni »Echo de Parts« piše med drug:m: Odveč bi bilo trditi, da za Italijane ne bi bilo nobenega opravičila in da bi zaslužili obsodbo vsega sveta, če so oni namenoma in zavestno bombardirali bolnišnico. Glavni organ socialistične stran- Rim priznava Rim, 3. jan. Agencija Stefani poroča: Državni podtajnik je včeraj povabil k sebi švedskega ministra in mu sporočil tele rezultate preiskave v vprašanju bombardiranja pri Dolu, zaradi katerega je bil ranjen ravnatelj sekcije švedskega rdečega križa. Bombardiranje na abesinski fron* ti v Somaliji je bilo zapovedano kot represalija za vse, kar so Abe-sinci storili proti jetnikom in mrtvim Italijanom. Zdi se, da je ena bomba padla blizu male bolnice in ranila ravnatelja te male ambulante g. drja Fritza Hilanderia. Potem ko je izrazil svoje sočuvstvovanje zaradi rane, ki jo ie dobil ta zdravnik, je državni podtajnik opozoril švedskega ministra na tendenciozne govorice, ki so v zvezi s tem dejstvom in ki se širijo zato, da bi razdražile švedsko javno mnenje. Ameriška nevtralnost ho zelo elastičnr VVashington, 3. jenuarja. Havas poroča: Senatorji Naye, Clerk in Bono, ki so člani anketnega odbora za trgovino z orožjem, bodo predložili v ponedeljek senatu predlog zakona o nevtralnosti, ki obsega sledeče glavne odredbe: obvezo, da predsednik razširi prepoved izvoza orožja in vojnega materijala na vse države, ki sodelujejo v vomi brez razlike, če delajo na podlagi mandata DN ali pa so se udeležile vojne zaradi oboroženega odpora enega napadalca proti sankcijam; Predsednik Irhko razširi prepoved izvoza tudi na druge proizvode. kateri bi lahko služili v vojno namene, kakor so petrolej, bombaž in baker; vsem ameriškim državljanom so prepoveduje, da bi potovidi na ladjah, ki so last držav, ki so v vojni, prav tako pa se prepoveduje ameriškim ladiam, da bi plule v vojnah conah. Po pomoti zaboden oče štirih nepreskrbljenih otročičev itil, At • dega^uja 55b<> Ptuj, 3. januarja. Gasilska četa pri Sv. Tomažu pr: Ormožu je priredila na Novo leto veselico, ki je mirno potekla. Prireditve se je udeležil tudi 27 letni Kramer Martin, poljski delavec iz Rakovcev. Okrog 22. se je odpravljal s to« variš.tna proti domu, katera sta šla še prej pogledat v sosednjo gostilno, kdo ie k a, tam. Kramer ju je čakal kar zunaj Kmalu se mu je približala gruča fantov, ki so se med seboj prepirali. Ko se jim je hotel izogniti za neko hišo, mu je pritekel nasproti neki Kukavcc Alojz iz Koračić. Ker v temi Kra- kdo od fantov, s kateri ravno prej sprl, je nič hudega' tečega Karnerja zabodel z no« žem v levo stran prsi nad srcem. Hudo ranjen je naredil še nekaj korakov ter zaklical na pomoč, nakar se je zgrudil na tla. Prihiteli so mu takoj na pomoč in ga odnesli v neko hišo, kjer so ga za silo obvezali in takoj poklicali zdravnika. Ima globoke rane In je hudo krvavel. Zato je prav malo upanja, da bo ostal pri žvljenju. Kramer je bil prav priden in miren človek. Oženjen je m oče 4 otročičev. Huda avtomobilska nesreča Trojane, 3. jan. Blizu Trojan se je danes zgodila merja ni spoznal in je mislil, At je avtomobilska nesreča. avtomobilom sta se peljala opravkih uradnik Kmetijske družbe v Ljubljani g. Grom in gostilničar na Tržaški cesti v Ljubljani, g. Franc Modrijan. Ko je šofer spremenil prestavo v prvo brzino, je volan odpovedal in avto je zavozil v bližnji brzojavni drog in ga prelomil na šest ali sedem kosov- Avto se je popolnoma razbil. G. Modrijan je dobil le lažje poškodbe na glavi, dočim so g. Groma prenesli v bližnjo Smerkoljev© gostilno, kjer je v hipu, ko to pišemo, še vedno v nezavesti. Gospodarske vesti štorklja se Ljubljana, 3. januarja. Tako lepo bi bilo in zanimivo. Natanko sem vse premislil in si pripravil pero. da bi prav ginlrivo po pisal. Kaj pa? I, kako je kak življenja ždjan nov zemljan prikričal o polnoči na Silvestrovo na svet. Naj bi bil fantek ali deklica, za vse sem imel pripravljene g'nljive besede in zvestega fotografa, ki bi pomemben dogodek ovekovečil. Pa vam pride smola vmes. Štor-kl.a se fe spuntala in ni to noč v Dw je spuntala ljubljanski porodnišnici nikomur dala potnega lista za ta svet. Čeprav je reporter na ta nač n prikrajšan za ljubko reportažo, mora vendar z najodličnejšim spoštovanjem priznati štorklji, da natanko pozna razmere na našem planetu. Da, da danes ni pametno, siliti na svet. Menda se bliža čas, o katerem pravi narodni pregovor, da »bi še čevlju ne voščil, da dočaka ta čas ...« Izdaja pol milijarde državnih bonov. Ne seji ministrskega sve« ta je bila sprejeta uredba o iz« dajanju 3 do 12 mesečnih blagaj« niških bonov v skupnem znesku 500 milijonov dinarjev. Zneski teh bonov se bodo uporabili za kritja letečih dolgov državne bla« gajne. Odškodnina za sankcije. Več« tedenska pogajanja med našo državo in Anglijo so končno rodila sad Z Anglijo je bil dose« žen sporazum glede povečanja kontingentov za izvoz živine, jajc in slanine. To povečanje iz« voza je naša država dobila kot odškodnino za sankcije proti Ita« liji. Podobno tečejo tudi že id el j časa pogajanja s Francijo, ki pa so ostala doslej brezuspešna. v neverjetnih okoliščinah ponesrečena samomora Celje. 3 januarja. Ob treh popoldne na novega leta dan so se zbrali pr posestniku Ma-cuhu v Novi vasi fantie in dekleta ter so v novoletnem razpoloženju malo pregloboko pogledali v kozarce. Knčno so se sprli. Najbolj vročekrven je bil 24 letni Adolf T., ki se je zaradi ljubosumnosti spoprijel s 19 letnim brivskim Kranjski Janez Ljubljana, 3. januarja. Naj bo kriza taka ali taka, pretepa se in rogovili, da bi ga bil sam abesinski cesar vesel. Nekateri jih pri tem skupijo in je tako poskrbljeno, da gospodom v ljubljanski bolnišnici ni nikoli dolg čas in da jim ne grozi pošast brezposelnosti. Tako so zadnji čas »prirasli« v bolnišnico: Rudolf Roglič, 21» letni delavec iz Most, ki so ga v Mostah pretepli in obrezali v ogniu vinskih duhov. Zbona Leopold, delavec brez posla in brez stalnega bivališča. pomočnikom Albertom R. Ta je pa stopil v kuhinjo, pograbil je kuhinjski nož in si ga z vso silo porinil v levo stran prsi. Potem se je pa zgodilo nekaj neverjetnega. Iz samega sočutja nad tekmecem je tudi Adolf T prijel za nož in si ga zasadil v vrat. Obema je bilo tako zadoščeno. Adolf se je tako hudo rani1!, da je moral v bolnišnico. si ostane zvest ki je dobil svoj delež na Sv. Petra cesti in so ga morali radi pretresa možganov reševalci prc» peljati v bolnišnico, pa Vidmar Jože, 20«letni delavec iz Bistrice pri Litiji, ki so ga v Dolah pri Litiji vročekrvneži napadli in hudo pretepli po vsem životu. Hudomušnež, kr je slišal govoriti o teh pretepih, se je za« režal, češ: »Živeli — sledeči!« Jaz mu seveda nisem ploskal, ampak sem le spodobno mol« čal. Iz domače politike se po poročilu iz Beograda sestane najbrže v kratkem. To domnevajo po avdijenci predsednika narodne skupščine Čiriča pri kraljevskih n amestolikih in pri ministrskem predsedniku dr. Stoja. dinovičn. Načrt trgovskega zakonika je predmet pospešene razprave v skupščinskem odboru za proučavanje tega načrta. Proučavanja se nadaljujejo v pospešenem tempu zato, ker žele razpravo v odboru zaključiti še tekom prve polovice tega meseca, da bi bil tedaj ta zakonik. skunaj z drugimi zakoni, predložen že na prvi seji plenuma narodne skupščine. Zakaj je ljubljanski radio prevzela Prosvetna zveza? Današnja »Politika« ima v zvezi s svojo včerajšnjo notico o prevzemu ljubljanske radio ^postaje po Prosvetni zvezd tele podrobnosti »iz dobro informiranega vira«: »Državna radiofonska emisijska postaja v Ljubljani je bila z dogovorom z dne 2. februarja 1928. predana za 15 let v eksploatacijo Prosvetni zvezd, ki je eksploatacijo vršila vse do 10. julija 1933-Tedaj ie biila Prosvetna zveza z z odlokom ministrstva notranjih del razpuščena. — Nato je ministrstvo prometa, smatrajoč, da je z razpustitvijo Prosvetne zveze prenehal veljati dogovor, samo prevzelo eksnloataeifo postaje in postavilo začasni odbor, ki je prevzel vse instalacije, rezervni ma- ja i Državna razredna loterija Najcenejša in najzanimivejša Igra v razredni loteriji v Jugoslaviji H samo pri Konstantinu L. Lešić • Batliji - BEOGRAD, ZANATSKI DOM „ 9 ■ ža Din 160 za celo 31. kolo dobite DELEŽ za igranje na 970 srečk: I 30 celih. 140 polovic in 800 četrtink. 9 1 PRVO VPLAČILO 70 IN DVAKRAT PO 45 DIN MESEČNO. Ček, rač. pošt, hran št. 57.062, Načrt in objasnila brezplačno. | Oglase v našem listu so poceni in uspešni čitajte „Glas naroda1* Opozorilo cenjenim naročnikom 2 Današiri številki prilagamo poštne položnice in vljudno prosimo vse cen}, naročnike, da nam nakažejo naročnino za januar in morebitni zaostanek od preje. One ceni. naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da zaostalo naročnino poravnajo najkasneie do 10, t. m., sicer um bomo, žal, prisiljeni list ustaviti. Naj blagovolijo vsi ceni. naročniki uvaže vati, da }e naročnina v resnici nrienkostna. Za borih Din 12,— na mesec imate v svoji hiši dnevnik, ki Vam prinaša vse važne vesti in Vam tudi drugače nudi veliko zanimivega In zabavnega beriva. V »Glasu naroda« naklepe vedno poročila, ki Jih v drindh listih ni. Naš lis* na kratko beleži ♦udi vse važ,ne7še oolMčne dogodke, za brezpomembne in dolgovezne razprave o politiki in strankarskih stvareh na ne trati prostora. — »Glas naroda« ie list slovenskega malega človeka, pravi Vudskt list in zastopa interese širokih ljudskih slojev, ki se tako težko borijo za svoi obstanek. Naročajte se na »Glas naroda« širite in podpiraite ga vsi, ki ste iz Hudstvn In trni te z liudstvom. •»npojnn eseio« BAVJdfj terijal, inventar i. dr. Ker je sedaj ministrstvo notranjih del razveljavilo odlok o razpustitvi Prosvetne zveze, je ministrstvo pošte in telegrafa odločilo, da se radiopostaja po dogovoru takoj preda v nadaljno eksploatacijo Prosvetni zvezi im da se člani začasnega odbora razrešijo dolžnosti. — Prosvetna zveza ni zahtevala od Ministrstva pošte in telegrafa nobene odškodnine za dobo. v kateri ji je bila odvzeta pravica eksploatacije. Po vam tem je tedaj točno samo to, da je radio-emisijska postaja v Ljubljani bila vedno in je tudi še sedaj državna, Prosvetni zvezi pa je izročena samo v eksploatacijo«. Revanš Aljehln-Euwe preložen Dunaj, 3. januarja ti. Revanš za svetovno mojstrstvo v šahu, ki bi se bil po prvotnemu sporazumu . med organizatorji in obema mojstroma, imel vršiti letos v poletju na Semmeringu, bo najbrže šele prihodnjo zimo, ker profesor Euwe ne more zahtevati novega dopusta pred prihodnjim Šolskim letom. Amnestija v Bolgariji Sofija, 3. januarja b. Nj. Vel. kralj Boris 111. je podpisal z ozirom na predstojeće božične praznike ukaz o amnestiji, s katerim sc v celoti ali pa delno odpušča nadaljnje »sedenje« 404 obsojencem. Amnestija obsega osebe, ki so bile obsojene od civilnih kakor tudi vojaških sodišč. Dogodki doma in do svetu Danes ti vržeio kost tie. Jutri tam Med brezposelnimi In brezdomci Povsod jili dobiš. Na Glavnem |rgu, na vseh važnejših križiščih in shajališčih, pred Borzo dela v Gregorčičevi ulici, v nočnih urah Pa po zakotnih beznicah in dalmatinskih kleteh. Pri Borzi dela jmajo zabeleženih stalno okoli dva in tri tisoč brezposelnih. Število Pa >e gotovo mnogo višje, ker je mnogo takih, ki ne iščejo dela po borzi. Procentualno ima Maribor z okolico mnogo brezposelnih. Maribor bo skoraj mesto z izrazitim industrijskim obeležjem, seveda tudi z vsemi zlimi posledicami, med katerimi je glavna in neizogibna brezposelnost. Stroj, ki žre Hudi. Industrijska podjetja so velike mašme: požirajo zdrave delavske moči in zopet odmetavajo vse, kar ne more stoodstotno zadovoljiti. Fabrika je za mnoge deželane ideal, po katerem hrepene. Na kmetih danes ni denarja. V fabriki se ga da zaslužiti. Sicer bolj malo, denar pa je vendar, ki se ga lahko na najrazličnejše načine uporabi. Zdrav fant, zdravo dekle prideta s kmetov v fabriko Z najlepšimi nadami in vero. Pa pride dan, ko se znajdeta na cesti. Povratka k zemlji ni, ker tudi ona ne more nuditi ničesar. Kader brezposelnega proletarijata pa raste... Upor ponižanih. Sonce je zdaj še zastonjkarska zadeva. Nekaj dni že sije in siplje skromno zimsko toploto. Pred rotovžem v prvih popoldanskih urah se greje na soncu skupina brezposelnih. Zabavajo se po svoje. Ta m oni obrača med usti polovičko cigarete. Smeh. kletvice. Resigni-ranost pri vseh. Velika kljubovalnost vsemu, kar jih obdata. Naposled imajo prav: brez dela so. brez kruha, ta in oni brez strehe. Kaj se mu more zgoditi, če je že izgubil vse? Nezaupni so. Vsaj do takih, ki Pridejo med nje iz radovednosti. Splošno je znano, da vlada v Nekaterih krajih na Madžarskem vclika beda. Najhuje pa je na le-Vem bregu Tise, kjer živi nad sio tisoč Slovakov in mnogo Ro-Niunov. Ta siromašni kraj je pred Nedavnim poselil sam ministrski Predsednik Gombos, ki je, videč Vso neizmerno siromaŠčino, obe-Ni ljudem izredno podporo. Brezdelni so na Madžarskem tako-ekoč prepuščeni policiji, pod ka-,.U|'c zaščito se nahajajo. Policija i!ni izdaja posebne legitimacije, s Nterimi so brezposelni zaščiteni r* različnih «policijskih racijah» Maribor, 3. jan. Znan obraz je med njimi. Vrta*m" po spominu. Smeje se mi nasproti dvoje sivih oči. Kje sem jih videl nekoč? Silno markantne oči, polne ognja in kljubovalnosti. Večen upornik. «Vraga, me ne poznaš več?» se mi zareži. Smejeva se oba in kmalu sva obkrožena od drugih brezposelnih. «Če se ne motim, Franček?* «Bo že tako*, se odreže. Franček je bil v ljudski šoli moj sošolec. Dolgo je že temu, pa se ga spominjam kot brihtnega fanta, a večnega upornika. Kateheta, ki ga je hotel pretepsti, je lopnil po naočnikih, da mu jih je zdrobil. Snidenje praznujeva s cigaretami. Po nekaj «cugih» postane Franček zgovoren. «Mislim, da bom večno brez dela. Saj tu in tam delam, ampak k stalnemu delu ne pridem. Pravice pa tako ni nikjer. Jaz že tehtam pri borzi leto dni za službo, pa je zastonj. Protekcijo bi moral imeti...* Neverno zmajem z glavo. Kakor psi smo. »Zadnjič smo napravili majhen Spektakel zaradi tega. Ce že domači ljudje nismo prvi, zapostavljati pa se nas ne sme. Se bomo že kje pritožili...» »Kje pa jeste in kje spite?* vprašam. »Kakor psi smo. Danes ti tu vržejo kost, jutri tam. Danes spiš v hlevu, baraki, poleti pa kar na prostem v .lufthotelu'. Nekajkrat na leto nas ženejo na policijo, ker iščejo vedno med nami tatove in vlomilce...» Poželjivo gledajo cigareto v mojih ustih. Prositi se ne upa n hče. Razdelim med nje nekaj cigaret ter se poslovim od Frančka in drugih. »Bo že bolje*, jim rečem, čeprav sam s silno majhno vero v to vsakdanjo frazo. in pregledih sumljivih stanovanjskih zakotij. Kolika beda v'ada na Madžarskem, je razvidno iz nekaj primerov. V čongratski občini večina otrok ne more posečati šole, ker nimajo niti obleke niti obutve, in doma po bajtah ležijo nagi v hladnih prostorih in brez hrane. Otroci so splošno podhranjeni. Slaba fizična konstrukcija je zato prav malo odporna proti različnim boleznim. Tako se je v tem kraju v nekem razredu osnovne šole po zdravniku ugotovilo, da je od 36 otrok 28 otrok hudo bolnih. V be- keški občini, ki je večinoma slovaška, je sam tamošnji župan ostro naglasil težak položaj kmetov in dejal, da kmečki proletarijat nima niti toliko, da bi si kupil najpotrebnejše stvari. Povrhu vsega se to bedno ljudstvo še izrablja na ta način, da ga posestniki in različni tvorničarji skrajno sramotno plačujejo. Cesti so primeri, da so delavci prisiljeni zaradi sramotno nizke mezde zapustiti delo in se javiti v armado brezposelnih. Kljub temu, da so na Madžarskem brezposelni pod zaščito in nadzorstvom policijske oblasti, je vendar na drugi strani lahko ugo- * 1 Pozornost današnjega bralca časopisov je večji del obrnjena na abesinsko-italijanski afriški vojni konflikt. Zadnji čas je nastala nova napetost tudi na Daljnjem Vzhodu med Japonsko, Rusijo in Kitajsko. Vendar pa se deloma na Daljnjem Vzhodu, deloma v Ameriki in v Angliji pojavlja napetost do skrajnosti, ki sicer že podtalno delj časa traja. Gre namreč za takozvano »srebrno vojno» med Ameriko, Anglijo in Kitajsko, ko si skušata Amerika in Anglija pridobiti čim večji gospodarski vpliv v največji državi Dalj. Vzhoda. Srebro : zlatu — 1 : 70 Nekdaj je bilo srebro silno cenjena draga kovina. Posebno v časih, ko je bil denar v glavnem še iz srebra. Toda že ob začetku našega letnega š etja sta pričeli cena srebru in vrednost naglo padati. Za dobe Julija Cezarja je bilo razmerje med zlatom in srebrom 1 : 11, za Napoleona se je to razmerje že povišalo na 1 : 15, v dobi vojne v letu 1866 na 1 :20, pred svetovno vojno na 1 :40 in v poslednjem času na 1 : 70. Srebro je tako polagoma izgubi ialo na svoji vrednosti, v glavnem zavoljo tega, ker v denarnem prometu ni več služilo izdelavi kovanega denarja, temveč se je moralo polagoma umikati zlatu in je služilo večji del samo še za izdelovanje različnih predmetov. Svet je polagoma pozabil na srebro in tudi razni srebrni rudniki so polagoma pričeli na svoji delavnosti ugašati Ameriški »srebrni zakon* Srebro je postalo spet aktualno približno pred petimi leti v severo-ameriških Združenih državah, kjer sta takozvani srebrni zvezni državici Nebraska in Louisiana zah ‘e-vali čedalje glasneje, da se cena srebru dvigne. V tem smislu so tudi politični zastopniki omenjenih dveh državic stalno pritiskali na sedanjega ameriškega prezi-denta. Po dolgem času je bil na ameriškem kongresu sprejet takozvani srebrni zakon, ki je določal zvani srebrni zakon, ki je določal, da mora biti četrtina valute krita s srebrom. Torej ne samo z zlatom. K zmagi srebrnih je mnogo prispevalo dejstvo, da sta pričela toviti, da ne uživajo nikakršne zaščite. Razumljivo je, da tudi ne vodijo nikakršne evidence o brezposelnih siromakih niti ni organizirane široke podporne akcije za stradajoče. Madžarski listi sicer poročajo, da znaša število brezposelnih 143.504, vendar pa je splošno znano, da znaša število nezaposlenih na Madžarskem, vštevši skrajno izkoriščan kmečki proletarijat, okoli enega milijona in pol. Ce k temu še prištejemo družinske člane, potem je jasno, da na Madžarskem strada nad tri milijone ljudi. biti hud valutni boj ameriški dolar in angleški funt. Kitajska v srebrnem metežu Ameriški »srebni zakon» je imel dalekosežne posledice Severo-ameriške Združene države so z veliko naglico pričele nakupovati srebro, tako, da se je razumljivo pričela njegova cena dvigati. Cena se je dvignila mahoma za 60 %. To dejstvo je povzročilo na svetovnem tržišču srebra pravo revolucijo. Brez dvoma pa je imelo najdalekosežnejše posledice v državi s srebrno valuto, to je na Kitajskem. Na Kitajskem se je pričelo iz vseh kotov in vasi zgrinjati na trg srebro. Srebrn denar se je vlival v srebrne palice in iz Kitajske se je v naglem toku selilo srebro v Severno Ameriko. Ta pojav je usodno vplival na notranjem tržišču v Kitajski. Srebro je postajalo dragocenejše in povsod so ga mrzlično iskali. Na Kitajskem je nastopila velika finančna zadrega, zlasti še zavolio tega. ker tu ni po naših evropskih pojmih urejenega denarnega trga. Tajinstveni nasvet Anglije Ta težki položaj Kitajske je skušala na spreten način izrabiti Anglija. Na Ki ajsko je poslala Anglija svojega znanega finančnega veščaka in denarnega stratega Friderika Leith-Rosso, ki je svetoval kitajski vladi, naj ukine srebrno valuto, srebro pa naj preko londonskega iiga prične prodajati Severni Ameriki. Namesto dosedanje srebrne valute pa naj uvede papirno, naslonjeno na zlato in zlate devize po vzorcu britanske valute. Kitajska vlada je spretnemu angleškemu finančniku nasedla. Ta koiak kitajske vlade je vzbudil na Japonskem, zlasti pa v severu ameriških Združenih dražvah, nenavaden odpor. Na obeh straneh so namreč razumeli ta korak Kitajske, kakor da je Kitajska pristopila k takozvanemu šterlingovemu bloku in se popolnoma podredila gospo* darsko-finančnem vplivu Anglije. Amerika proti Angliji Na ta spreten manever, ki ga je na Kitajskem izvedel angleški finančni veščak Sir Leith, je odgovorila Amerika s tem, da je usta- -ob— Kako ie na Madžarskem Delavci, kmetje In otroci stradajo. — Edina zaščita: policijska legitimacija. Srebrna vojna na Daljnem vzhodu Kitajska — plen Anglije in Amerike Stran 4. a- «GLAS NARODA> 4. T. 1936. Letos ne bo svetovne vojne Kal prerokuie crni astrolog Lodia vila vsakršen nakup srebra na londonskem trgu, ki je imel doslej nekak monopol nad kupčijo s srebrom. Ta ameriški finančni odgovor je bil tako katastrofalen, da so na londonskem trgu v nekaj dneh popolnoma opustili notiranje srebra. Seveda ta katastrofalni finančno gospodarski udarec ni šel na račun Anglije, marveč na račun Kitajske, ki je poslušno sledila nasvetu spretnega angleškega finančnika. Podoba je, da bo v tej ostri srebrni vojni naposled zmagala le Severna Amerika, in sicer zavoljo tega, ker je pri nakupu srebra edino ona zainteresirana s čemer torej lahko pomaga Kitajski, kj se je po nasvetu Anglije nenadoma znašla v obupnem finančnem položaju. Kaj bo k temu dogodku rekla Japonska, tega se še trenutno ne da presoditi. Takozvana srebrna vojna zaenkrat še iz daleka ni končana, kajti Severna Amerika se podaja na ta način na težka finančna pota, na katerih bo bržčas uporno postavljala ovire finančno močna Anglija. 500 LJUDI S ŠTIRIMI PRIIMKI V vasi Seafieldu, oddaljeni pet milj od Charlburija v oksfordski grofiji, živi 650 '.tudi, med katerimi jih 500 uživa le štiri priimke: Pratley, VViggins. Feariman in Steptoe. Razume se, da je zavoljo tega silno težavno najti pravega naslovljenca ali človeka, ki želite ž njim govoriti Kdor ne pozna domačega imena dotičnika, ta ne bo tako zlahka naletel na pravega. Domača imena izvirajo večinoma iz poklicev in obrti, ki jih posamezniki opravljajo. F.dina orijentacija so ta imena, na katera jih pozna poštar, sodnija, davkarija itd. Zato je poglaviten naslov na pismu: gospod mesar, gospod kovač, gospod pometač, gospod mizar itd. SREDSTVO ZA IZTREZNENJE Neki newyorški časopis prinaša poročilo o iznajdbi dveh bostonskih zdravnikov, s katero je mogoče v nekoliko minutah popolnoma iztrezniti pijanca. To iztrezne-valno sredstvo sestoji iz 90 % kisika in 10 % oglnkovega dvokisa. ;Ta plinska zmes se daje pijancu pod nos, da jo vdihuje, in v prav kratkem času je mogoče doseči zaželeni uspeh. Fhjanec se namreč iztr.ezni. Odkar so v Ameriki ukinili prohibicijo, bo brez dvoma ta nova medicinska iznajdba našla 'dovolj odjemalcev. I MILIJARDER ROCKEFELLER SE JE ODREKEL SPORTU. Znano je, da je 961etni ameriški milijarder Rockefeller strasten športnik. V tej visoki starosti je še danes navdušen igralec golfa. Zadnje tedne pa se je naposled moral odreči svoji največji strasti — golfu. Zdravniki so mu namreč svetovali, naj vsakršno gibanje opusti, če hoče doživeti 100 let, kar Je Rockefellerjeva največja gelja — in morda še edina želja. Francoski novinarji so za novo leto obiskali slavnega astrologa črnca Lodia, ki je, kakor je takoj in naprej povedal, «edini v Franciji službeno priznani in pooblaščeni astrolog«. — Sicer pa, je nadaljeval, ne prerokujem. Sem astrolog in astrologija je znanost. — Leto 1936 se nahaja pod vplivom planeta Jupitra v krogu planeta Marsa, čigar vpliv je izredno slab. Dogodkov bo letos v Evropi mnogo, toda do spopada oboroženih evropskih držav ne bo prišlo. Dogodki bodo pospešili padec Lavalovega kabineta. Nadomestila ga bo bolj sankcionistična vlada. V kratkem bo končan spor med Abesinijo in Italijo. V drugi polovici leta bodo narodi v Evropi pomirjeni pod okriljem Društva narodov. Zanimive so tudi izjave tega črnega astrologa in maga, ki je po rodu Senegalec. Tako pravi: — Laval je rojen 28. junija 1883. Njegovo ozvezdje je rak. Zaradi tega je državnik solidnih kvalitet. Njegovo rojstno leto je pod vplivom Jupitra. — Antony Eden je rojen 12. junija 1897. Njegovo ozvezdje sta Dvojčka. Po postavi in po razumu je velik. Zdravo presoja ljudi in razmere in le redko ustreli mimo cilja. Je aktiven idealist. Tudi na njegovo rojstno leto je ugodno vplival Jupiter. — Abesinski cesar Haile Se-lassije je rojen 17. julija 1890. Kakor Laval pripada k ozvezdju Raka, toda rojen je v njegovem tretjem odseku. Zato gleda na svet in življenje nekoliko drugače kakor Laval. Tudi njegovo rojstno leto je pod vplivom Jupitra. — Benito Mussolini je bil rojen v nedeljo. Žal pa ne vem, ali je bil rojen čez dan ali ponoči. Rojen je pa bil leta 1883. Torej kakor Laval, neguš in Eden pod blagodejnim vplivom Jupitra. To dejstvo lahko stori, da se bodo ti možje, ki zdaj odločajo bolj ali manj o usodi sveta in posebno še o usodi Ev-»repe, na vse zadnje le sporazumeli, če jih ne bodo ovirale pri tem okoliščine, v katerih žive in nanie vplivajo. Ako bi gotovo vedel, da je bil Mussolini rojen od poldneva do polnoči, bi lahko trdil, da njegova zvezda ne bo še tako hitro zašla. Še tako hude ovire in težave bi naposled le premagal. Ako je pa rojen dopoldne 29. julija, potem je po astroloških znamenjih in štetju rojen prav za prav 28. julija in letos pod vplivom planeta Saturna. To pa pomeni, da gre nasproti svojemu padcu. (Op. ured.: Mussolini je res rojen 29. julija dopoldne.) Sicer pravi še ta astrolog, da letos v Evropi ne bo večjih dogodkov, kakor so revolucije itd. V Franciji ne bo diktature. Republikanski režim bo polagoma premagal krizo parlamentarizma. Proti koncu leta se bo vse obrnilo na bolje. Tudi gospodarska kriza bo v oktobru in novembru popustila. Glede mednarodnega položaja je pa predvideti, da se bosta zbližali Nemčija in Francija, pa tudi Francija in Rusija. Anglija bo to leto mnogo pridobila. Društvo narodov se bo pa utrdilo. V Franciji bodo zaporedoma zunanji 'ministri Paul Boncour, Herriot in Flandin. Francozi naj zaupajo v francoski frank. Lodia pa prerokuje hude lelalske nesreče v Rusiji, velike punte v Španiji, ki bodo spremenile republikanski režim. V Nemčiji ne bo letos nič posebnega. V Italiji pa bodo doživeli velika iznenađenja. V Franciji se bo pripetila v prvi polovici februarja velika nesreča. Umrl bo tudi velik francoski finančnik. Prava Američanka Zgodba trdoglave cmancipiranke. — Ženitvena ponudba brez ovinkov in predhodne ljubezni Na 52. aveniji v New-Yorku se je primerila naslednja zgodba: V nekem avtobusu je korpulentna dama sprevodniku pokazala vozni listek, ki je bil neveljaven. Stvar je zakrivila dama sama, ker ni poznala predpisov, vendar pa na noben način ni hotela priznati svoje zmote. Sprevodnik ji je vljudno pojasnjeval: — Vozni listek ne velja, kupiti si mora'e novega. — Dvakrat že ne bom plačala vožnje, mu je odvrnila dama. — Torej vam ne preostane drugega kakor da izstopite. — Poskusite me izgnati, če se vam posreči — mu je dama precej odločno zagrozila. — Ne gremo naprej, dokler ne plačate vožnje. — Prosim, je ravnodušno dejala dama, jaz imam dovolj časa. Sprevodnik je izstopil in v najbližji telefonski celici pozval, naj pride nov avtobus. Vsi potniki so nato morali prestopiti v nov avtobus. Snrevodnik pa je odredil, naj šofer prazen avtobus, v katerem je sedela edino tista trmoglava dama, odpelje v remizo. Ko so se pripeljali v remizo, je dejal dami: — Vas bi ne hotel za ženo, čeprav ste mi po zunanjosti všeč. Takihle modernih žen pa ne maram ... Dama, ki je šele v remizi izstopila jz avtobusa, pa mu je smehljaje odvrnila: — Jaz bi vas pa takoj vzela za moža, ker ste energičen človek in znate pravilno rešiti vsako situacijo. Všeč ste mi. V ostalem vam sporočani, da sem še neomožena, moj naslov je 36. avenija št. 85, po zunanjosti me tam vsi poznajo in moje imetje znaša okoli enega milijona dolarjev. Good —" by! Pred dnevi je divjal nad Rokav- j uničil več manjših ladij. Slika kaže | katerim se ogromni valovi igrajo skim zalivom silen vihar, ki je | vlačilca v Rokavskem zalivu, s j kakor z žogo. Noč v mandžlirski diviini Tolpa volkov napade tovorni avto Neki nemški častnik, ki je bil med svetovno vojno v ruskem ujetništvu, pripoveduje o temle strašnem doživljaju: Ob koncu leta 1918. me je usoda zanesla kot šoferja k drugemu kozaškemu polku atamana Kalmi-kova, ki je bil takrat prestavljen v Grodekovo, zadnjo železniško postajo na vzhodni mandžurski meji. — Danes se pripelje s posebnim vlakom ataman. Bodite točno ob enajstih s tovornim avtomobilom na postaji, — se je glasilo povelje, katero sem prejel na božično jutro. Točno sem bil na postaji in točno je privozil oklopni vlak, za njim pa takoj atamanov posebni vlak. Ataman Kalmikov se je vse-del v osebni avto, na moj voz pa ie zlezlo šest kozakov in eden Častnikov in že smo odrinili v notranjost dežele, po grapastih, kamenitih cestah. Naš voz je stokal in škripal in zaradi svoje teže kmalu zaostajal za lahkim atama-novim avtomobilom. Okrog tr,eh Popoldne smo dospeli v malo kitajsko vasico, — prazno, ker so pred hrupom našega avtomobila vsi prebivalci pobegnili v bližnji brezov gozdiček. Cesta je postajala od tu vidno boljša, naravnost negovana. Zato ^em zvišal hitrost, toda nenadoma je svet padel in po precejšnji strmini smo naenkrat prišli do zamrznjenega jezera. Ker so sledovi ntamanovega voza vodili preko jezera, sem pogumno, četudi s trepetajočim srcem zavozil na led, ki je pod silno težo nevarno škripal. Vendar smo ga srečno prevozili. Kmalu se je znočilo, in ker ni imel naš avto nobene luči, mesec pa še m vzšel, smo vozili kar na slepo Po temi. Naše razpoloženje ni bilo ravno najboljše, posebno kozaki S(> godrnjali, ker niso mogli niti iztegniti nog, kajti uklenjeni boljše-viški komisar, ki smo ga spotoma Naložili v mestu Poltavki, jim je bil napoti. Volkovi — volkovi! Motor, ki je podnevi brezhibno deloval, je pričel zdaj nagajati. Večkrat se je ustavil, pa sem mo-ral izstopati in ga nanovo poganjati. Popolnoma osamljeni smo ^°zili, ker atamanov voz je bil daleč spredaj, že ko smo prvikrat obstali. Kmalu pa je vzšel mesec in vož-nia je šla hitreje, ker je bilo zelo Svetlo in se je na obronkih ostro °dražalo drevje in grmovje. Toda, kaj je bilo to? Med grmičjem sp Pobliskavale zelenkaste lučke, sp zopet izginjale. Opozoril sem anje častnika. Ta je skočil po-°ncu in zakričal: «Za vraga, volovi __ volkovi!, z Kozaki so takoj ustrelili proti .Vdrem, jaz pa sem pognal voz, °likor se je dalo. Volkovi pa so sledili in kljub hitri vožnji 'so zaostajali. Bili so gotovo sil- no lačni, da jih ni plašilo ropotanje in pokanje avtomobila. Zdaj smo privozili v neki gozdiček, in če nam tu voz odpove, se volkovi kaj lahko priplazijo čisto blizu, ne da. bi jih mi opazili. Komaj sem to pomislil, smo že spet stali. Prisluhnili smo v noč, vse je bilo tiho. Izstopil sem in častnik z menoj, da je pazil z nabito puško. Komaj sem popravil napako v razpli-njaču, ko je za menoj počil strel in kakih dvajset korakov daleč se je valjal zadeti volk. A že je bila tu vsa tolpa. V skoku sva bila s častnikom spet v vozu, in že je avto grmel proti tolpi. Toda kakor sence so se zverine izgubile v goščavo. Le oni prvi volk je obležal in ga je kozak zagrabil in vrgel v voz. Toda v tem kratkem času so ubitega volka tovariši že tako razmesarili, da je bila koža nerabna. In smo ga spet vrgli ven. Boj na življenje In smrt. Gozd je postajal vedno gostejši in temnejši — in naenkrat je motor spet odpovedal. Zdaj pa niti utegnili nismo prisluhniti v temo, ko so bile zverine že tu in bevskale naskakovale voz. V tem položaju puške niso dosti pomagale, prasketali so streli, toda ni bilo časa puške nanovo nabit. Preveč je bilo volkov. Besno so nas napadali in besno so se kozaki branili, bodli jih z bajoneti, sekali s sablami, jaz pa sem udrihal z velikim ključem za vijake. Naenkrat krik, volk je bil zagrabil nekega kozaka za roko in kakor se je pozneje izkazalo, mu odgriznil tri prste. Ko so zverine zaduhale človeško kri, so še bolj besno napadale in se skušale pognati na voz. Nismo vedeli, kam naj se obrnemo, povsod, levo in desno, spredaj in zadaj smo zrli v žareče oči in odprta žrela. Častnik in jaz sva že zdavnaj zlezla na streho nad šoferskim sedežem. In zopet je zakričal kozak, ki ga je volk popadel za roko. Obupno smo se branili, toda naše moči so jele pešati. In zdaj — ponoven vzkrik, obupen in strašen, da nam je zastala kri po žilah. Neki kozak, ki je z vso silo zamahnil po volku, se je pri tem preveč nagnil in že ga je naskočil volk in ga potegnil z voza. Divji klopčič volčjih teles je v hipu pokril nesrečneža in ga namah raztrgal. Od groze vsi otrpneli smo slišali škripanje zob in pokanje kosti... Rešitev v zadnjem hipu. Naenkrat se je posvetilo iz noči: »Atamanov avto prihaja!« Kdo je to kriknil, morda kak kozak, morda jaz sam, danes več ne vem. V hitri vožnji se je avto bližal, divje trobeč. V zadnji... v zadnji minuti je prišla rešitev. Volkovi so osupnili pred lučjo žarometov in pobegnili, zapustivši strašno pojedino. Od nesrečnega kozaka je ostal le škorenj z nogo in njegova sablja... Tako sem preživel božični večer leta 1918. — Če sem si kdaj želel divjih doživljajev in zavidal junake po knjigah, bi bil danes srečen, da bi ne bil tega doživel. Kajti še danes mi v nočeh, ko ne morem spati, doni v ušesih grozni smrtni krik ubogega kozaka... Koliko časnikov izhaja na vsem svetu Statistike pravijo, da izhaja na vsem svetu vsak dan 12.860 dnevnikov. Največ dnevnikov se tiska v Evropi, in sicer 8650. Na Evropo torej odpade dve tretjini vseh dnevnikov na svetu. V severo-ame-riških Združenih državah izhaja 2160 dnevnikov, v Aziji 1640, v Avstraliji 200, v Afriki 210, toda od le-teh kar 73 samo v Egiptu. Narodi, ki prebivajo v srednji in vzhodni Afriki v največjih slučajih sploh nimajo nobenega dnevnika. Zibel časnikarstva je Kitajska. Prvi dnevnik je začel izhajati na Kitajskem. Imenoval se je «Pei-ping-Bao» in se je najprej tiskal na rumeni svili. Ta Kitajski dnev- nik izhaja še danes, torej celih 1200 let. Čeprav je Kitajska zibel časnikarstva, pa vendar dandanes v tem pogledu nič ne prednjači drugim državam, med katerimi je na prvem mestu Japonska, kjer izhaja 1013 dnevnikov. Država, ki ima najmlajše časnikarstvo, je prav za prav Albanija. Tu izhajata le dva dnevnika, ki sta pa pričela izhajati šele leta 1929 Zanimiva je tudi statistika, ki izračunava, na koliko prebivalcev pripade po en dnevnik. V tem pogledu stoji na prvem mestu Švica, kjer pride en dnevnik na 8000 prebivalcev. Švici sledi Nemčija, kjer izhaja prav za prav 40 % vseh časnikov v Evropi, in kjer pride en dnevnik na 30.000 prebivalcev. V Angliji pride en dnevnik šele na 107.000 prebivalcev. V tem pogledu je zanimivo, da južna Amerika prekaša severno. V Argentiniji pride po en dnevnik na vsakih 53.000 prebivalcev. V samem Buenos Airesu izhaja kar 37 dnevnikov skoraj v vseh svetovnih jezikih. Največje čitateljsko občestvo pa ima angleški dnevnik «Daily Mail», ki izhaja v dveh milijonih izvodov dnevno, ob nedeljah pa še več. Astrološka napoved za 4. januar. Trigon med Neptunom in Luno vpliva blagodejno na ljubezen in poglablja duševne odnošaje do žensk. Kvadratura Mars-Luna pa je manj ugodna. Napravlja ženske lažnive in učinkuje, da ljudje (zlasti tisti, ki živijo v deseti hiši) trpijo škodo zaradi indiskrecij iz kroga svojih znancev. Danes kaže opustiti potovanja in se izogibati prerekanj, ker je nevarnost v zraku, da pride do prepirov, ki utegnejo slabo končati ali na sodniji ali kako drugače. Torej ženske naj danes pazijo na svoj jeziček! Celo les na gori Ima različno usodo: Iz enega rezljajo svetnike, iz drugega žgo oglje. Španski pregovor. Slika, ki kaže izbruh vulkana Assama 90 milj severozapadno od Tokija. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 7 ePostaja Westend!» je zaklical sprevodnik. Potniki so izstopili, med njimi je bila tudi Ela. S postaje je odšla naravnost k vili št. 73. Zaslišala je korake. Neki starec je pristopil k njej in jo vprašal: «Ste vi gospodična Morrisova?* «Da, sem. Dobila sem neko pismo in...» «Vem, draga gospodična. Jaz sem napisal to pismo, ker ne morem več gledati, kako vas varajo.* »Toda jaz vas ne poznam, gospod.* »Nič ne de. Pa jaz dobro poznam vašega zaročenca. Zalibog je vedno v družbi žensk, ki so mu popolnoma zmešale glavo.* Starec je govoril tako odkritosrčno in prepričevalno, da Ela ni ničesar sumila. Niti slutiti ni mogla. da je to stari lopov Clifford, uslužbenec barona Hardyja. Clifford jo je zaprosil, naj vstopi z njim v neko sobo. Čim je vstopila. so se vrata za njo zaprla, toda Clifforda ni bilo v sobi. Zdaj je Ela vsa prestrašena opazila, da soba sploh nima okna. Ni bilo dvoma: nekdo jo je z zvijačo, zbudivši njeno ljubosumnost, zvabil v svojo past. Hip je bila uboga deklica vsa zmedena, toda že ji je Šinila v glavo pametna misel. Sredi sobe je stala velika, težka hrastova miza in to je zdaj hitro, z naporom vseh sil, pririnila do vrat, tako da nihče ni mogel v sobo. Komaj je to naredila, je že zaslišala, kako se je zavrtel ključ v ključavnici. Nekdo je piitiskal na vrata, toda ni tih mogel odpreti. »Ah. preprečili ste mi vstop, gospodična. To ni lepo od vas*, je zaslišala neznan glas moškega. »Kdo ste?* je trepetaje vprašala. »Kaj me ne poznate? Saj sem vas tolikokrat najelegantneje pozdravil. Jaz sem vaš oboževalec — baron fiardy.» London v strahu. Drugi dan po brezuspešnem iskanju vzdolž Temzine obale je prišel detektiv Davis ves truden in nezadovoljen na glavno policijo. Sef kriminalnega oddelka ga je takoj sprejel. »Storili ste, kar ste mogli, dragi Davis. Zaenkrat se ni posrečilo, se bo pa drugič: ga že dobimo v pest. To pot nam ne uide.* »Ne razumem vas», gospod šef. »O, takoj boste razumeli. Sami ste ugotovili, da ima Jack pomočnike. Tu bomo napravili novo potezo. Zdaj hočemo pustiti Jacka nekaj dni pri miru, potem pa bomo zopet poslali ženske na ulico. Njegovi pomočniki bodo gotovo zopet poskušali speljati nas na napačno sled. Dobro, vsi bomo odšli tja, ženske pa bodo ostale same. Toda zdaj pa pride moj načrt. Ponoči nihče ne bo opazil, da bodo tiste ženske — moški. Preoblečemo nekaj stražnikov v ženske, in čim se bo Jack približal, bo ena • od njih padla v nezavest, ostale pa se bodo razbežale. Ko se bo Jack pripognil, da jo umori, ga bo ženska — naš najkrepkejši stražnik zagrabil, drugi mu brž priskočijo na pomoč, no — in Jack bo v naših rokah.* »Sijajna zamisel, gospod šef. Se danes ukrenem vse potrebno.* Ko je detektiv Davis odhajal iz policijskega poslopja, sta mu zopet sledila dva človeka. * In taista dva človeka sta nekaj ur pozneje po raznih ozkih ulicah hitela proti zapadni obali. Ko sta prispela tja, sta se ustavila pred neko krčmo, pazljivo ogledala vso okolico in naglo vstopila. Šla sta po dolgem hodniku in na koncu potrkala na neka vrata, ki so se jima takoj odprla. Vstopila sta v sobo, v kateri je stala samo miza in en stol. »Ga še ni tu*, je dejal prvi. »Pa mora vsak čas priti, saj čaka na najino poročilo*, je pripomnil tovariš. »Tačas pa lahko popijeva vroč grog.* Pri tem je stopil k steni in potrkal na leseno okence. Okence se je odprlo in lepo dekle je pomolilo noter svojo glavico. Bila je natakarica. Potem ko sta dobila pijačo, sta kadila in se razgovarjala. Naenkrat se je zaslišalo trkanje. Vrata so se odprla in v sobo je vstopil mož s krinko. »Kaj je novega?* »Zopet priprav'jajo nekaj, gospodar. Davis in veliko detektivov je zopet odšlo v VVhitechapel. Toda nisva mogla izvohati, kaj nameravajo.* »No, prav nič se jih ne bojim. Davisu že pokažem, da sem spretnejši od njega. — Sta sicer slišala kaj važnega?* »O tem, kaj snuje zdaj policija, prav ničesar* »Dobro. Kaj pa je z .limom? Njemu sem naročil, naj pazi na starega Clifforda in naj mi vse sporoči. Ali je kaj naredil?* »Je, gospodar, še včeraj nama je vse povedal. Zvedel je, da ta stari lisjak večkrat prihaja v Nel-sonovo ulico.* »Ah, tja. No, iu?» »Jim je opazil, da Clifford redno zahaja v stanovanje neke siromašne vdove, Jenkins po imenu, ki tam stanuje s svojo hčerko.* »Lepo hčerko, kajne?* »Tako je, gospodar.* »Dobro, zdaj vem, kaj namerava. Povejta Jimu, da mu ni več treba paziti na Clifforda. Še nekaj. Danes In jutri bodite vsi v White-chaplu, toda ne tam, kjer bo Davis, ampak se razvrstite jjo. krčmah. Ko boste zaslišali močan pisk, pa pohitite vsi k Temzini obali.* Jack je odšel, kmalu za njim tudi oba pomočnika. • Policija najde Jackovo sled. Davis je prišel v krčmo in si ogledal preoblečenega stražnika, potem pa je vprašal nekega drugega detektiva, če so opazili kaj sumljivega. »Ničesar. Vse smo preiskali, toda nismo ničesar našli.* »Pa vseeno ne more ta človek kar tako skakati v vodo!* je jezno vzkliknil Davis. «Ce bi to delal, bi ga takoj imeli.* Napočil je čas, ko se je v žensko preoblečeni detektiv moral podati na sprehod ob obali. Povsod je bila gosta megla — vreme, kakršno si je Jack vedno izbiral za svoje zločine. Davis je iz svojega skrivališča zadovoljno opazoval tega človeka, kateremu nihče ne bi bil mogel prisoditi, da ni ženska. Ta se je počasi sprehajal, se tu in tam za trenotek ustavil in zopet nadaljeval svoj sprehod. Nenadoma je Davis zaslišal iz daljave kričanje. Pozorno je pri-sluhnil. Cul je nerazločne glasove, ki so se zdaj približevali, zdaj zopet oddaljevali. Preoblečeni detektiv se je zdrznil, ker je zaslišal korake in glasove: »Držite ga — držite ga! Zajeli smo morilca — on je — tisti, ki mori dekleta — držite ga!» Preoblečeni detektiv je zagledal človeka, ki je, težko sopeč, s skrajnim naporom svojih sil skušal uteči zasledovalcem. Nekaj stražnikov je bilo že čisto blizu njega. Davis je naglo odprl okno. »Bill!* je zaklical preoblečenemu detektivu, »tecite za beguncem, če se bo branil, streljajte nanj!* Bill je jadrno stekel za njim in ga čez kratek čas ujel za suknjič. »Stoj, ali te ubijem!* je zarjul detektiv. Z obale se je zaslišal pošasten smeh. Begunca so naglo z vseh strani obkolili Nekdo mu je posvetil v obraz. Davis ga je pozorno motril. Bil je to mlad človek v mornarski obleki. Naglo so ga odvedli v krčmo, da ga zaslišijo in spravijo na varno. Tja so tudi šli delavci, ki so ga prvi začeli loviti. »Kaj pa sem storil, da ste me tako zvezali?* je preplašeno vprašal. Davis je preslišal to vprašanje in ga kratko vpiašal: »Kako vam je ime?* »Charles Lupton*, je že malo bolj zbrano odgovoril ujetnik. »Ponovno vas moram vprašati, zakaj ste me brez vzroka preganjali in zvezali. Nisem ničesar storil. Saj sem prišel v London šele pred nekaj urami.* »Nikar ne tajite,* ga je zavrnil, »ujeli so vas, ker ste bežali — ujeli so vas na tistem kraju, kjer ste hoteli umoriti dekle.* »Na kakšnem kraju?* je vzkliknil. »Dekletu nisem ničesar storil. Skupaj sva se sprehajala oh obali. Mirno sva se razgovarjala, ko je kar naenkrat nekdo zavpil: ,Evo morilca — primite ga — primite ga!‘ Dekle se je prestrašilo in pobegnilo, sam pa sem se tudi zbal, da me ne bi delavci pretepli.* Zgledalo je, kakor da govori resnico. »Kaj pa ste po poklicu?* ga vpraša Davis. »Mornar sem, gospod, na ladji ,Hekla‘. V žepu suknjiča lahko najdete listine, ki vas bodo prepričale o tem. ,Hekla‘ je danes dopoldne priplula iz Marseilla v London in ker sem že leto dni na tej ladji v službi, mi je kapitan dal dopust.* Davis naroči nekemu detektivu, naj poišče listine. Fazno jih pregleda in vidi, da so v redu. »Kdo od vas je videl, da je ta človek hotel ubiti dekle?* vpraša Davis delavce. Pričeli so se praskati po glavi. »Nekaj ljudi je šlo pred nami in naenkrat je nekdo zavpil, da je to morilec. Malo prej so ga skupno z nami lovili, zdaj pa ni nobenega od njih tu», mu odgovorijo. »Za vraga, da nas niso zopet ukanili. To je pa že preneumno!* »Nismo krivi, gospod. Lovili smo ga, ker je bežal. Pa smo mislili, da je on tisti morilec.* Davis je bil ves iz sebe od besa, ker se je prepričal, da je- aretiranec povsem nedolžen. Kljub temu pa je ukazal, naj ga pridržijo, dokler se pri kapitanu ne prepriča o resničnosti njegovih navedb. Vsi so odšli, v krčmi je ostal samo Davis, nekaj detektivov in preoblečenec. »Ves ta semenj nam je priredil Jack*, je robantil Davis. »Njegovi pomagači so nas naščuvali na ubogega nedolžnega mornarčka. Menda ima na tisoče pomagačev. »Gotovo ste opazili.* je povzel preoblečeni detektiv, »da sem se ustavljal in motril obalo. Zaslišal sem namreč nenavadno šumenje in pluskanje, ko da bi nekdo veslal.* »Brez dvoma mora imeti tu blizu kakšno skrivališče*, je odgovoril Davis. »Moramo ga najti, naj velja, kar hoče» — Moj sin Irt se rad priženil V kako boljšo rodbino! — No, ali mu doma ni več všeč? Dnevna kronika + Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad XV. Slovanskim večerom, ki ga priredi Jugoslovansko napredr no akademsko društvo- »Jadran« 11. januarja. S tem je izkazano majvišje prizinanje akademski mladini, ki je odločena da se bori za visoke narodne ideale in tako nadaljuje delo svojih predhodnikov. +V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili zabavno VValfriedo-vo burko »Matasanovega Naceta nesrečna snubitev« (Maksel) v soboto 4, nedeljo 5. in na praznik Sv. treh kraljev v ponedeljek 6. t. m- ob 20.15. V nedeljo 5. t. m. popoldne ob 15.15 uprizore nepreklicno zadnjikrat izvrstno pikantno veseloigro »Skandal pri Bart-lettovih« (Vzorni soprog). + Zadruga »Dom učiteljic« v Ljubi jami vabi na sestanek, ki bo 4. januarja ob pol 10 v šoli na Cojzoven grabnu v Ljubljani s sledečim sporedom: 1. Poročilo o delovanju zadruge. 2. Predavanje g. Cirile Štebijeve: »Učiteljica— središče izvenšolske izobrazbe kmetske žene.« 3.) Smernice za nadalnje delo. Vabljene vse tovarišice. + Narodna ura. Sobota 4- januarja: ob 19.30 bo predaval književnik Dušan Nikolajevič o Njegošu in Božidaru Knježeviču. Prenos iz Beograda. + Sokolski gledališki oder na Viču bo vprizroil v nedeljo 5. t. m. in v ponedeljek 6. t. m. ob 20 v Sokolskem domu igro »Igra v Kradu«. + Proračun mestne občine v Ptuju je na vpogled davkoplačevalce med uradnimi urami do 7. t. m. Potrebščine znašajo Din. 2,273.590.—, dohodki Din- 624.610, Prim&njkLaj Din. 1- 648.980, Id se bo kril z dokladami na neposredni davek. + Osebne vesti. Prestavljen je Leon Cepuder, okrajni šolski nadzornik v Ptuju, za nadzornika v Mariboru, desni breg. — Na poštno brzojavnem uradu Ljubljana 1. je postavljen OrM Novak, višji kontrolor na poštnem uradu Ma-liborl. — Premeščena sta k pošti Ljubljana 1. Ivan Kambič, višji Poštni kontrolor v Novem mestu, in kontrolor pošte v Brežicah Marjan Mark k pošti Maribor 1.— Odlikovan je redom sv. Save 4. Mopnje dr- Jože Dobrovšek, sodni Predstojnik v Sevnici. — Za po-nicšni uradnici v 9. p. s. sta postavljeni Danica Glazer v Kranju j_n Zlata Vojska v Poljčanah. — 50 letnico svojega življenja je te Oni obhajal kovaški mojster Jus-nik iz Trbovelj.— Odlikovan je z jugoslovansko krono 4. st. dr. Pran Goesitl iz Ljubljane. P Odprta noč in dan so groba '‘rata. V Ljubljani je umrl Teo-uor Drovenik, višji kcnstrolor Ravnateljstva železnic.— V Topli-rah v Zagorju je umrl posestnik ? trgovec Rangčlgaj Robert, star 0 let— Pri Sv. Urhu nad Zagor-letn je umrla 29 let stara Ivana zlaker.— V Osijeku je umrl Jo. "'P Podlipsky, ravnatelj J u gosi o-anske d. d. Schciht — Lever.— t Ljubljani je umrla ga. Marija P°čnikar, Mestni trg 6. — Druži-,! šefa postaje v Račah g. Me-•ci je umrl sin Vitko. Ljudska Ljubljana, 3. decembra Stoletja in stol. je živa stara pravda in v krajih, ki so od roke, se vedno odloča prastaro ljudsko pravno naziranje. Kjer je v veljavi ljudska pravica, je narod dober in pošten, saj še niso pozabljeni časi, ko so podeželski gospodarski veljaki smatrali za nečastno, da bi za posojilo zahtevali obresti. In primeri se še vedno, da ljudstvo samo sodi in samo kaznuje, čeprav zakon to brani. Večkrat ima sodišče opraviti z obtoženci, ki so se brez sodbe in rubežni sami izplačali. »Vzel sem mu, ker mi ni hotel plačati sam« je prav pogost refren na vseh naših sodnijah. Lahkomiselna žena In previden mož Tam na Hribih nad Trojanami je bila trdna kmetija. Kakšne lepe gozdove je imela! Le gospodinja Tona ni podpirala treh oglov, čeprav je bil gospodar bolan. Skrbelo ga je, kaj bo z njo po njegovi smrti, ko preveč rada pogleda v kozarček in ne ve, kaj je denar. Pametno je premislil in prodal posestvo tako, da ga kupec prevzame šele po njegovi smrti. Lahkomiselna Tona bo tudi kot vdova imela vsega dosti, saj ji je izgovoril stanovanje, hrano pri skupni mizi, obleko in še sploh vse, za priboljšek pa še 50.000 kron, posebej ji je pa od prič podpisano pisanje, da Tona dobi tudi še 300 smrek. Mirno je umrl, saj bo Tona dobro preskrbljena, čeprav ni otrok. Ali vdova Tona.se ni poboljšala, čeprav je bila že stara, in mo« rali so jo preklicati zaradi zapravljivosti in pijače. Vse je sicer v redu dobivala in tudi ves denar je bil naložen za njo, le zaradi tistih smrek se je ona domišljala, da ji še gredo. Po pijači je pa tudi stara ženica spet žejna in sitna ter godrnjava, a tudi nepremišljena. Opolnoči je gnala vola Malo pred polnočjo je poklicala sosedovega fanta in odpahnila zapah pri hlevu ter odpeljala vola. Skozi temno noč sta gonila vole po romantični rokovnjaški pokrajini daleč tja na štajersko stran. Fantu se je čudno zdelo, zakaj gonita vola tako skrivnostno po noči in Tona mu je pametno ra-riožila, zakaj. Suh je in mršav volič,^ da bi ga po dnevi bren-celjni požrli in bi ubogi živali muhe izpile kri ter divji avtomobili zrahljali živce! Daleč tam na štajerski strani je vdova Tona poznala mlado X Celje je posetilo v letu 1935 12.531 tujcev, v letu 1934 pa 12.441. Toraj ni velike razlike. X Brezposelnih je vpisanih pri ekspozituri borze dela v Celju blizu 600. V teku zime bo nara« stlo število na 1000. Torej pre« cejšnja razlika. Maribor m— Narodno gledališče. So« bota, 4. januarja ob 20. uri: »Ba« jadera«. Reti B. pravica gospodinjo, ki ji je bila Tona birmanska botra. Njej in njenemu možu Fkancetu, ki ata se čudila, odkod ima botra vola, je dopovedala, da ji je bil še tam za Hribi nekdo dolžan in ji je dolg hotel plačati z junčkom. Pustila ga je v reji, ali poglejte, kako slabo ga je krmil, da je volič tako suh! Takoj ga mora prodati in da ga prav po ceni, ker se ji žival smili v dno srca. Naredila sta s Francetom takorekoč na odprt kup. Če bi ji tisti dolžnik dolg v 8 dneh plačal, dobi vola nazaj, na račun je pa vdova vendar vzela nekaj nad sto dinarjev. Doma so pa iskali ukradenega vola. Ko je pa vol opolnoči stopil iz soparnega hleva na sveži planinski zrak, se je otresel in vdova je stopila notri.,Bistrovidi ljudje so kot londonski detektivi opa« žili sled. Pomerili so Tonin Čevelj in že so jo imeli. Trdovratno je tajila in na Silvestrovo je 72 letna ženica s Francetom s štajerske strani sedela na št. 79. na zatožni klopi. Gospodar Martin je povedal, da ji je že podaril 50 smrek, samo da bi ne sitnarila in dala mir. Tudi Tineta, ki ji je gnal vola, je obrnažila za 5 Din. Zato je svet tako daleč _ Stara Tona sodnikov nikakor ni mogla razumeti. Pomilovalno jih je gledala in godrnjala, kako so ljudje postali čudni. Če mi je kdo dolžan, pa bi mu ne smel vzeti! Zato je pa svet prišel tako daleč. Prašali so jo, kje stanuje. —Tam pri Martinu seveda, pa me bo pobil. —Ali je vse res zaradi pijače? —O, pijem ga rada, aili ga nimam. Kaj ne bi tajila, saj bi šli takoj po vola, če bi vedeli, kam sem ga gnala. Silno težko so ji dopovedali, da so ji dali 2 meseca, toda le pogoj« no, da bo dala 2 leti mir. Franceta so gladko odpustili. — Nikoli več, nikoli več! je starka zagotavljala kakor pred Bogom, končno je pa še nezadovoljno pobarala: —Ali mi boste smreke tudi pri-štimali ? Grozno razočarana, ker ji niso prištimali smrek, je Tona spet krevsala proti Hribom nad Trojane. Danes je morda že doma. Gotovo je pa mimogrede stopila tudi na Brdu na grad k sodniji zaradi smrek, saj ima vendar pisanje v rokah. Samo sitnarila ne bo nikoli več! m— Kino. Grajski kino prod« vaja zabaven film »Lahka kava« lerija« z Marijo Rbkkovo in Fri« com Kampersvm v glavni vlogi. — Kino Union ima danes na sporedu' premijero velefilma »Ljubljenec vseh žena«. V glavni vlogi Jan Kiepura! m— Slraši ... V Ljubnici pri Vitanju imajo svojevrstno sen« zaci jo. V stanovanjski hiši po« sestnice Tončke Založnikove je pričelo strašiti. Ob vedno isti pozni nočni uri se v hiši pojavi duh, ki povzroča velik ropot. Kljub dosedanjim naporom se še ni posrečilo, da bi pojasnili zagonetke strašenja. Preteklo so« boto so se skrili v hiši tudi orož« niki, vendar se je duh pojavil še« le, ko so orožniki odšli. m— Trgovine zaprte! Po spet ročilu Združenja trgovcev v Ma« riboni, bodo trgovine v Maribo«. ru v nedeljo 5. in ponedeljek 6< januarja ves dan zaprte. Dnevna pratika Sobota, 4- januarja. Katoličani: Tit, škof. Pravoslavni: 22. de- cembra, Anastazija. Dežurne lekarne v Ljubljani: Leustek, Resljeva cesta 1, Ba. hovec, Kongresni trg 12- Komo-tar, Vič- Glince, Tržaška cesta 12. Kino bobota. 4. januarja Kino Matica: Zena za 1000 rubljev. Kino Ideal: Pesem pomladi. Kino Union: Epizoda. Kino Sloga: Lahka konjenica-Premiera. Kino Scktil—šiška: Madona, kje si? Kino v Ptuju: V soboto 4. t. m. ob 20 in v nedeljo 5. t. m. ob pol 19 in pol 21 zvočni film »Baron Miinchhausen v Ameriki«. Kino Narodni dom v Kranju: V s boro, nedeljo in ponedeljek ta jinstveni film »Zločin v mornarici«. Gledališče Drama Začetek ob 20. uri Sobota 4. ianuarja: Moliere. Red A. Nedelja 5. januarja ob 15. uri: Uboga Ančka. IzVen. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. uri: Vesela bož’a pot. Izven. Znižane cene. Opera Začetek ob 20. ur Sobota 4. januarja: Trubadur. Gostuje dr. Maks Adrian. Red C. Nedejja 5. januarja ob 15. uri: Mamzelle Nitouche. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. uri: Madame Butterfly. Uven. Globoko znižane cene. Vremenska napoved Dunaj: Nobene bistvene spre- membe. Vreme bo oblačno, temperatura mila. Ponekod bo še deževalo. Poročilo za smučarje 3. januarja Bislrica^Boh. jezero 3 C, zelo oblačno, mirno, snega nič. — Kranjska gora: 1 C, barometer se dviga, pooblačilo se je, mir« no, 15 do 20 cm srenja. Smuka ugodna. — RatečesPlanica po stanju danes: 1 C, barometer sc dviga, pooblačilo se je, mirno, 15 do 20 cm srenja. Smuka ugod« na. — Vršič, Krnica-in Tamar: 20 cm novega suhega snega na 50 — 70 cm podlagi južnega snega. — Bled-Jezero: 2 C. po« oblačilo se je. — Pokljuka: 2 C, zelo oblačno, 10 cm novega sne« ga na 35 cm podlagi starega. Smuka dobra. — Kofce 2. jan.: — -1 C, 5 cm novega snega, sne« ži dalje. — Peca: — 1 C, zelo oblačno, mirno, 55 cm južnega snega. Smuka ugodna. Strašna življenska usoda Zore Vučkovič Zagreb, 3. januarja Včeraj smo poročali o živi j en« ski tragediji Zagrebčanke Zore Vučkovič, ki se je ustrelila s samokresom svojega kavalirja v neki bedni baraki zagrebškega predmestja. Policija je včeraj ves dan nadaljevala preiskavo o tem senzacionalnem samomoru, ki je vzbudil v Zagrebu največjo po= zornost, saj je Zoro, ki je bila še pred leti na glasu najlepše žene, poznal ves Zagreb. ŽRTEV PODLIH LJUDI Zora je preživela svojo mla« d ost v krogu premožnih staršev, ki so ji dali skrbno vzgojo. To* da že v z g od n j mladosti so jo razmero vrgle v življenje. Padla je in se zopet dvignila. Zašla je v živi jenske nižine in se zopet po* vzpela v najboljše kroge. Končno je zabredlo čisto na dno, iz kate* rega se ni mogla več izkopati. Njena življenska usoda je bila prav za prav strašna in Yrc