MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo in uprava; Maribor, Goapoaka ul. 11 / Talafon uradniitva 2440, uprava 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov veak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din. doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra'' v Ljubljani i Poštni čekovni račun št. 11.409
JUTRA
99
Vstop Rusiie v Društvo narodov
Težkoče in ovire prizadevanj Pariza
Forsiranje pakta štirih, izigravanje njenih interesov, brezuspešno prizadevanje za vojno zavezništvo z Anglijo in umiranje razorožitvene konference je mimo raznih drugih manjših okolnosti napotilo sedanjo Francijo, da je pričela energično poglabljati svoje stike in zveze s sovjetsko Rusijo. Pri tem je pa že zgodaj spoznala, da pomen ruskega prijateljstva za njene mednarodne politične namene ne more biti popoln, če sovjetska Rusija ne opusti svojega abstinenčnega stališča in ne postane članica Društva narodov. To je francoska diplomacija tudi povedala sovjetom in zgodilo se je, česar skoro nismo pričakovali: Moskva je izrazila svojo pripravljenost včlaniti se pri Društvu narodov v Ženevi. To je bilo javno razglašeno, obenem pa tudi naglašeno, da pride v Ženevo samo, če jo vse države priznajo in povabijo ter bo njen pristop sprejet soglasno. Ti pogoji se zde na prvi pogled malo nenavadni, saj jih druge države, ko so vsto pale v to veliko mednarodno ustanovo, niso stavile. Doslej je bilo namreč zadosti, če se je kaka država sama prijavila ali pa jo je povabila kaka velesila.
Zakaj rabi Rusija soglasno povabilo in sprejem? Zaradi golega zunanjega videza na p ram svetu in še prav posebej liapram ruskemu ljudstvu. Znano je, da so boljševiki dan za dnem divje napadali Društvo narodov kot institucijo za obrambo buržuazije in velekapitala ter o-z/lanjali svetu vesoljno revolucijo komunizma. In tudi na razorožitveno konferenco so prišli boljševiki satno kot posebna, samosvoja skupina. Sprva so nastopal'" na njej celo docela v smislu komunizma in docela demagoško. če se spomnimo vsega tega, nam torej ne bo težko ugeniti, zakaj hočejo sedaj tak pomp. Z njim bi radi preslepili rusko lj’ o in maskirali svojo preorientaci-jo. . ovedali bi državljanom sovjetske unije, da so vstopili v Društvo narodov, dasi le buržujska ustanova, zato, ker so vse države to želele in spoznale, da brez sovjetske Rusije ni rešitve sveta. To bi sovjetski režim v očeh Rusov in tudi vesoljnega komunizma visoko dvignilo. — Francoska diplomacija se je tega menda tudi sama dobro zavedala, ko jc prčela pripravljati teren za izpolnitev teh ruskih pogojev. V ta namen je Pariz interveniral v Londonu in Rimu in v ta namen je potoval 13 a r t h o u tudi v Varšavo in Prago. V p-rvo da bi pridobil Poljsko, v drugo pa da bi se sporazumel z malo antanto, ki s sovjetsko Rusijo sploh še nima nobenih formelnih stikov.
Med tem. ko pripravlja francoska diplomacija teren za vstop Rusije v Društvo narodov, se pa tudi dalje pogaja z
Moskvo. Obravnavajo se vprašanja temeljev francosko-ruskega zavezništva v mednarodni politiki sploh in v Društvu narodov posebej. Vesti, ki prihajajo o tem v svet, zatrjujejo, da druži Pariz in Moskvo pred vsem nasprotstvo, odnosno strah pred Nemčijo. Francija bi bila rada zavarovana za eventuelni nemški napad na njene vzhodne meje, Rusija pa bi bila rada varna v Evroi>i, da bi dobila proste roke v Aziji, pred vsem na Daljnjem vzhodu! V kompleksu teh vprašanj pa je za Rusijo prav tako važna tudi varnost s strani Poljske in male antan te, neposredno seveda Romunije. Kako daleč so ta francosko-ruska pogajanja že napredovala, javnosti ni znano, nekateri listi so pa prav te dni jioročali,
T. G. Masaryk znova prezident
Slavnostna ponovna izvolitev sivolasega očeta češkoslovaške svobode — Demonstracije komunistov
PRAGA, 24. maja. Danes ob 10. uri je bil v historični vladislavski dvorani praškega gradu na svečan način izvoljen dosedanji predsednik T. G. Masaryk znova za državnega poglavarja Čehoslo vaške. Že pred 10. uro se je zbralo poleg diplomatskega zbora in elite praške družbe 139 senatorjev in 281 poslancev. Volitev predsednika je bila javna. Od 418 pravilno oddanih glasov jih je odpadlo 327 na častitljivo osebo dosedanjega predsednika T. G. Masarvka. Komunisti so inscenirali v zadnjem hipu ne-
da bi bile smernice obojestranskega voj- umestno in vsega obsojanja vredno
nega zavezništva približno enake onim predvojnega in medvojnega zavezništva med carsko Rusijo in Francijo. To bi pomenilo doslej največjo oddaljitev Moskve od boljševiških teorij, ki se itak stalno bolj in bolj rušijo in jih vsakdanja neizprosna praksa temeljito spreminja.
To osnovanje zveze Pariza in Moskve pa seveda ni brez velikih težkoč. Pred vsem so nasprotne vstopu Rusije v Društvo narodov tiste države, ki se ali boje boljševiške propagande ali pa so prin-cipielno proti okrepitvi Francije na eni, ali Rusije na drugi strani. Med velesilami je Anglija odločno proti temu, da bi se pridružila vabilu Rusije v Društvo narodov, dasi njenemu vstopu samemu ne bi nasprotovala. Bi pa v Društvu narodov zahtevala od Rusije striktno izpolnjevanje določil statutov te institucije. Italija si okrepitve položaja Francije tudi ne želi, se pa vendar ne mara zameriti Rusiji in koleba tako sem ter tja. Eventuelno bi se odločila tudi za povabilo. Nasprotno pa stavi Poljska težke pogoje: Rusije sama ne bo vabila, če pa se javi, bo glasovala za sprejem samo tedaj, če bo dobila istočasno z Rusijo mesto v stalnem svetu Društva narodov, to se pravi, če ji bo tudi formelno priznan položaj velesile. Mimo tega želi, da bi se, Če vstopi Rusija, vrnila v Društvo narodov tudi Nemčija. Vojna zveza Francije z Rusijo ji je neljuba že zaradi tega, ker je stisnjena med Rusijo in Nemčijo in bi tako v primeru vojne največ trpela. V najnovejšem času pa želi tudi mala antanta, da bi se prej rešilo vprašanje Besarabije v romunskem smislu in da bi bilo tudi njej zagotovljeno stalno mesto v svetu Društva narodov. Težkoč je že po navedenem dosti, a je poleg teh še več manjših. Tako bo, vsaj zdi sc, morala Rusija vstopiti v Društvo narodov eventuelno tudi brez soglasja, ki ga sedaj zahteva.	-t.
demonstracijo na ta način, da so 38 glasov oddali v zadnjem hipu za nalašč ad hoc postavljenega komunističnega protikandidata Gottwalda, 53 listkov je pa bilo praznih. Izvolitev novega predsednika je bila sprejeta z navdušenimi ovacijami celokupnega
narodnega zastopstva. Nato je v svečanem sprevodu prispel v dvorano znova predsednik, ki je položil prisego na ustavo. Topovski streli so med tein naznanjali radostnim množicam Prage, da ima Čehoslovaška zopet svojega dosedanjega državnega šefa. Pred gradom se je vršila nato vojaška parada in smotra častnih čet po Masarvku, ki se je potem podal v avtomobilu v zmagoslavni vožnji po glavnih ulicah Prage. Več stotisoč ljudi je delalo špalir in navdušeno pozdravljalo osivelega državnika. Pred staromestskim rotovžem se je poklonilo novemu predsedniku zastopstvo Velike Prage. Predsednik Masa-ryk je še položil venec na grob neznanega vojaka, nakar je bil veliki državni akt izvolitve državnega poglavarja končan.
Bombe in peklenski stroii v ftvst ifl
STRAHOVIT TEROR NARODNIH SOCIALISTOV. - FRAUENFELD SREČNO POBEGNIL V NEMČIJO.
iti na gradu so popokale vse šipe. Ta atentat je vzbudil veliko pozornost,
Srd Polfske na Franclio
OGORČEN ODPOR POLJSKE PROTI SKLENITVI VOJNE ZVEZE MED FRANCIJO IN SOVJETSKO RUSIJO.
roki se bodo sovjetske čete lahko iz-vojevale pot preko Poljske, ker bo poljski narod branil do zadnje kaplje krvi vsako ped svoje zemlje. Misel o francosko-sovjetski zvezi se je mogla poroditi samo v glavah takih ljudi, ki jim je popolnoma neznana sovjetska mentaliteta in morala. Utegnilo se bo zgoditi, da bo Francija, ki je bila doslej na čelu evropske civilizacije, postala njen grobokop, če bo v svoji zaslepljenosti pripomogla do zmage rdeč® Moskve.
VAR§AVA 24. maja. Poljski tisk ‘,e obiavija komentarja o vprašanju francosko. kc zVeze, čeprav nekateri l|st, ohiavIjajo točno vse vesti, ki so v zvezi s tem problemom. V vsej javnosti |n v vladi bližje stoječih krogih je 0paziti vcliko ogorčenje zaradi teh pogajanj. Franciji očitajo brezobzirno sebičnost. Kolporti-rajo se pa tudi Izjave raznih uglednih politikov, ki pravijo, da bodo sovjetske armade mogle pr|ti na pomoč Franciji samo preko trupel vsega •oljskega naroda. Samo z mečem vi
DUNAJ, 24. maja. Ved.no bolj postaja očito, da Dollfussova vlada ni kos položaja in ne more, preprečiti terorja narodnih socialistov, katere podpirajo tudi marksisti. V Avstriji pokajo dan na dan bombe na vseh koncih in krajih in atentatov na železnice, transformatorje, javna poslopja itd. je vedno več. V teku 8 dni so bile pokvarjene skoraj že vse železniške proge. V Hitlerjevem rojstnem kraju Braunau sta bili te dni dve strahoviti eksploziji na elektriške transformatorje. Policija pa je tudi izvedela, da je razpisanih 3000 mark za tistega, ki razvisi zastavo s kljukastim križem na palači ministrskega predsedstva na Dunaju. Sinoči so pa hitlerjevci položili peklenski stroj v kapelo Starhembergovega gradu Wachsenberga na Gornjem Avstrijskem. Kapela se je deloma porušila
ker je znano, da je bil Starhemberg te dni v Berlinu, kjer se je pogajal za sporazum. Prav to je silno razburilo člane Domovinske fronte, ki se boje novega razcepa v hajmveru in spora z Dollfussom.
DUNAJ, 24. maja. Voditelj avstrijskih narodnih socialistov Frauenfeld, ki je nenadoma izginil, je srečno prispel v Nemčijo in se mudi trenutno v Monakovem. V Avstriji se sedaj zatrjuje, da prispe iz Nemčije neka druga hitlerjevska osebnost, ki bo uvedla še strahovitejši teror. V zvezi s Frau-enfeldovim pobegom je bilo aretiranih 60 oseb, med njimi tudi prof. Suchen-wirth in dva Frauenfeldova brata. Vsi so bili odvedeni v koncentracijska taborišča. V zvezi z atentati pa je bilo doslej aretiranih že okoli 900 ljudi.
Trgovinska pogodba z Bolgarijo
BEOGRAD, 24. maja. Po petnajstdnev nih pogajanjih je bil včeraj dosežen med bolgarsko In našo delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe popoln sporazum. Pogodba je bila parafirana in bo v kratkem tudi podpisana in ratificirana, tako, da bo 1. julija že uveljavljena. Obenem je bila sklenjena tudi veterinama konvencija.
JEVTIČEV A POTOVANJA.
BEOGRAD. 24. inaja. Zunanji minister Jevtič odpotuje v sredo, 30. t. m. v Ženevo, od tam pa v Pariz.
OBOROŽEVANJE NEMČIJE.
LONDON, 24. maja. Londonski listi objavljajo senzacionalna poročila o nemškem oboroževanju v zraku. Nemci grade velika vojaška letališča s hangarji pod zemljo.
IZGREDI V POSAARJU.
PARIZ, 24. maja. Po poročilih iz Saar-louisa so neznanci vlomili v arhiv tamkajšnje francoske šole in ukradli važne listine. Narodni socialisti so pa naimdli francoske akademike, ki so obiskali Po-saarje.
Samomor Društva narodov
ŽENEVA, 24. maja. »Journal de Ge-neve« je proti vstopu sovjetske Rusije v Društvo narodov in meni, da pomeni sprejem Rusije v ligo samo manever ob-koljevanja Nemčije. V trenutku, ko bo Društvo narodov sprejelo sovjetsko Rusijo, bo Izvršilo samomor. Iz Mentona je prispel včeraj sem Litvinov, a kakor poročajo iz Pariza, bo dospel francoski zunanji minister Barthou v Ženevo šele v nedeljo, da se sestane z Litvin^ m in nadaljuje pogajanja.
ZAHRBTNO OBOROŽEVANJE JAPONSKE.
PARIZ, 24. maja. Po poročilih Havasa iz Washingtona so ameriški državniki resno vznemirjeni zaradi vesti, ki se širijo v zadnjem času, da je Mandžurska vlada naročila pri neki tuji velesili več vojnih ladij. Ameriška admiraliteta meni. tla je v resnici japonska vlada izvršila to naročilo na svoj račun in na ta način izigrala odredbe londonskega pomorskega sporazuma o omejitvi pomorskega oboroževanja velesil.
Dnevne vesti
Prazgodovinski Maribor. Vodstvo mariborskega muzeja je preuredilo in razvrstilo muzejske zbirke ter v prvih dveh sobah v pritličju namestilo najdbe iz mariborskega področja in najbližje okolice pod naslovom »Prazgodovinski Mari-
Gradnja Kristanove hiše počasi napreduje. Gradnjo stanovanjske hiše dr. Kristana na vogalu Tattenbachove ulice je pri kopanju temeljev zelo oviral tako-zvani mestni ali stari jarek. Stari Mariborčani se še spominjajo tega jarka, v katerega so v obrambo mesta spuščali
Kaj ne:
bor«. Omenjena zbirka nazorno prikazuje
življenje pradedov našega mesta. Zbirka | vodo. Globok je bil 10 metrov in so obsega nad 400 raznih predmetov, ki nekako pred 5 desetletji zasuli, toda te
izvirajo večinoma iz halstatske dobe Precejšnja je zbirka lončenih posod raznih velikosti in oblik, kakor tudi drago cenih bronastih najdb, ki dokazujejo, da so bili pradedi Maribora že na visoki kulturni stopnji. Po izkopi na h in najdbah sodeč so se v glavnem bavili s poljedel stvoin.
Državni strokovni izpit za zdravnike
bo v Zagrebu tudi za zdravnike iz dravske banovine. Kandidati naj predlože svoje prijave pristojni banski upravi čim prej. Prijave je treba kolkovati s kolkom zu 25 Din ter priložiti potrdilo, da je kandidat najmanj že 2 leti v javni službi.
Predstojništvo mestne policije v Mari boru poziva vse lastnike motornih vozil, da dvignejo takoj evtdenčne tablice za 1934. Obenem morajo dokazati, da je pla čana državna in banovinska davščina za vozila. Varnostni organi so dobili nalog, da morajo ustaviti od 25. maja dalje vsakega voznika motornih vozil, ki ne bo imel do tega dne opremljeno vozilo evid. tablicami za leto 1934. Proti lastnikom motornih vozil, ki se ne bodo od zvali, temu pozivu, se bo uvedlo kazensko postopanje.
!z obrtnega registra. G. Karl Tichel ni odjavil svoje obrti, marveč je črtal sa mo trgovinsko protokolacijo pri sodišču.
Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili:	Ivan Petkovič, učitelj in
uradnica Berta Posegova; Srečko Križ-manič, tkalec in zasebnica Marija Podja-vorščkova; Josip Kasper, trgovski pomočnik in F.leonora Gotliebova; Štefan Galun, prevoznik in Angela Pekova: Fr. Marčič, zasebni uradnik in Hildegarda Limlcjeva; Karl Habjan, ključavničar in Zofka Šebedrova; Henrik Gratzl, mizarski pomočnik in Ivanka Krašnova: Alojzij Gruber, ključavničar in Jožica Novakova; Ferdinand Vrabec, črkoslikar in Matilda Nekrepova; Bogomir Lešnik, strugar in Mafija Lorbekova; France Rajh, tkalec in Anica Vošnikova; Francc Vorše, zasebni uradnik in Tilčka Rajho-vj, Lovro Karažinec, posestniški sin in Anica Maningerjcva: Jože Pečečnik, me hanik in Anica Pristovnikova; Srečko Kosi, magistratni uslužbenec in Rozalija Planjškova; Jože Wolf, krojač in Marija Nipičeva; Rupert Brauner, zidar ter Jožica Valentijeva. Bilo srečno!
Pred oltar sta stopila y ponedeljek v Ljubljani g. Bogomir Lasič, železniški uradnik v Mariboru, in gdč. Marica Perkova z Rakeka. Bilo srečno!
Nov grob. Včeraj zjutraj je nenadoma umrl avtoizvošček g. Franc Vrečko v Mariboru. Zcmske ostanke pokojnika bodo prepeljali na Zgornjo Polskavo in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču jutri ob 17. uri. Bodi blagemu pokojniku ohranjen blag spomin, žalujočim prcosta lini naše iskreno sožalje.
Šahovski turnir za prvenstvo Maribora. Sinoči se jc odigralo v kavarni »Central« tretje kolo šahovskega prvenstvenega turnirja. Rezultati so bili naslednji; Lobkov jc premagal Lukeža, ki bi lahko dosegel remis, a je v naglici spregledal odločilno potezo. Prav tako ie tudi v rc-miiski poziciji izgubil prof. Sila proti Golcu. Remis so se končali partiji: Ster-niša:Fišer v boljši poziciji za Fišerja ter prekinjena partija dr. Lipa j :Kukovec. — Partija med Kramerjem in Ostankom se je preložila na petek. Favorit Lešnik začasno radi bolezni ne bo igral. Prihodnje kolo se bo igralo v nedeljo 27. t. m. ob 9. v kavarni »Central*. Stanje: Lešnik, Kramer 2 (1), dr. Lipa j, Kukovec, Lobkov 2. Fišer 1 in pol. Stuoan. Sila, Lu-kez, Goleč 1. Strniša pol, Ostanek 0 (2).
Poskusen beg v svobodo. Kakor običajno so bili tudi včeraj zaposleni nekateri kaznjenci, ki presedevajo kazen v moški kaznilnici, zaposleni pri raznih poljskih delih. To prihko je izkoristil neki Herman Crnkovič, ki je bil obsojen na več let, in ie včeraj popoldne pobegnil pazniku. Ni pa imel sreče, ker &a je kmalu po pobegu izsledilo oko posiave.
ren nad njim je kljub temu slab. Zgraditi so morali'zato 20 betonskih stebrov v globino 10 metrov, ki tvorijo temelje no-vi zgradbi. Kristanova hiša bo trinad stropna. V pritličju bodo 3 veliki lokali v 1. nadstropju bodo nameščeni ordina cijski prostori ter stanovanje dr. Krista na, v ostalih dveh nadstropjih pa bodo moderna stanovanja.
Publikacije Slovenske Matice. Slovenska Matica sporoča, da so njene redne publikacije že tiskane in se poverjenikom že razpošiljajo. Novi člani še lahko ve dno pristopijo. Člani so za članarino 50 Din deležni letos 3. knjig, ki obsegajo skupno 1.025 strani. So to tretji del Tolstega romana »Vojna in mir« v Levstikovem prevodu, četrti, zaključni del istega romana in Sovretov prevod »Dnevnika cesarja Marka Aurelija«.
Seja predsedstva Jugoslovanske na cionalne stranke. Včeraj dopoldne je bila seja predsedstva Jugoslovanske naciona' ne stranke. Sejo jc vodil predsednik stran ke ministrski predsednik Nikola Uzuno-vič.
Kongres inženerjev in arhitektov. V
času od 26. do 28. t. m. bo v Zagrebu 15. kongres Združenja jugoslovanskih in ženjerjev in arhitektov, ki se ga bodo u-deležili inženerji in arhitekti iz vse države. Na sporedu kongresnih prireditev so tudi ogledi najvažnejših mestnih u-stanov ter izleti v zagrebško okolico.
Pobijanje brezposelnosti v Zagrebu.
Komunalna ekonomska in socialna organizacija prebivalstva mesta Zagreba je predložila mestnemu županu resolucijo zaradi brezposelnosti v mestu. Med drugim jc predlagala, naj mestno županstvo skliče anketo, na katero naj povabi predstavnike vseh socialnih organizacij me sta Zagreba, da se končno dogovore, kako bi se pomagalo brezposelnim. V resoluciji protestira organizacija proti intervencijam in protekciji ter zahteva, naj se brezposelni delavci zbero vsak dan na odrejenem kraju, da bi sc na ta način mogla voditi o njih točna evidenca in da )i se samo na določenem kraju izbirali oni, ki bi prišli v poštev za delo pri mestni občini in pri njenih podjetjih. Nada-jc zahteva, da se izvede kontrola nad delavstvom,, ki je zaposleno pri mestni občini in pri njenih podjetjih in da sc natančno ugotovi njihovo imovinsko stanje. Organizacija je namreč prepričana, da je pri občini zaposlenih večje število takih delavcev, katerih rodbinske razmere so zelo povoijnc. Končno šc zahteva, naj mestna občina izda javen apel na vse o-brtnike, privatne podjetnike in tovarnarje, naj se glede delavcev obračajo samo na odsek mestne občine, ki bo vodil točno cvidenco brezposelnih.
Ruska razstava na Ljubljanskem velesejmu. Društvo ruskih duševnih in ročnih delavcev priredi na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 10. junija razstavo del svojih članov, ki žive kot emigranti v Jugoslaviji. Razstavili pa bodo svoja dela in izdelke tudi ruski cini granti od drugod, in sicer iz Bolgarije, Finske in Danske. Število udeležencev razstave bo precejšnje. S to razstavo žele naši severni bratje pokazati v svojih delih vso svojo duševnost in delavnost v slikah in ročnih delih, in nuditi naši javnosti najširši in najgloblji vpogled v svoje ustvarjanje izven svoje domovine. Razstavili bodo slike v olju in akvarele, umetniška ročna dela iz lesa, žgano slikarstvo, ikone, preproge, igrače in razno vrstne druge tvorbe. Razstava bo prirejena v paviljonu »K«.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 17. stopinj C nad ničlo, minimalna temperatura je znašala 12.8 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18.9 stopinjah 740.9, reducirati na ničlo 738.6; relativna vlaga 76; w»e«iie je oblačno; preteklo noč je padlo 10 mm de?ja.
Vozne olajšave. Jadranska obala, zdra vilna kopališča, objezerska mesta in višinska letovišča: po 10-diievnem bivanju v času od 1. junija do .30. septembra polovična vožnja pri povratku na železnici. Skoplje:	27. maja blagoslovitev
»Hrama slave« z »Grobnico kralja Petra Osvoboditelja«. V času od 23. do 31. maja brezplačna vožnja za sorodnike padlih borcev in delegate, polovična vožnja za ostale udeležence na podlagi predpisana objave. Šabac: 27. maja otvoritev Sokolskega doma. Polovična vožnja od 24. do 30. maja na podlagi objave. Ljubljana: 27. maja kongres slepili. Polovična vožnja za slepce in njih spremljevalce pri povratku v času od 25. do 29. maja. — Zagreb: 27. in 28. maja skupščina Združenja jugosl. inženerjev in arhitektov. Četrtinska vožnja za inž. drž. uradnike, polovična za ostale inženerje v času od 23. maja do 1. junija na podlagi objave. Trebinje: 27. do 29. maja odkritje spomenika Njegoša. Polovična vožnja od 23. maja do 2. junija na podlagi objave. — Beograd: 29. maja skupščina francoskih klubov. Polovična vožnja v času od 25. maja do 2. junija na podlagi objave. Beljak: Kongres združenja avstrijskih trgovskih gremijev od 19. do 27. maja. 25%. popust na avstrijskih železnicah. Tu rin: različne prireditve do 3. junija. 50% popust na italijanskih železnicah. Rimini: razstava skulptumih umetnin od 1. junija do 31. avgusta; 50% popusta na ital. železnicah. Praga: 26. do 30. maja Poljedelska razstava; 33% popusta na čeških železnicah. Praga: Praška pomlad dl. do 30. junija. Polovična vožnja na čeških železnicah na podlagi legitimacije. Vsa' nadaljnja pojasnila, nabava viz. vozovnic in valut pri »tPutniku«, Maribor. Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22.
Naši gospodarstveniki v Bolgariji. Včeraj dopoldne je dospela v Sofijo skupina naših gospodarstvenikov iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Skoplja Splita, Osijeka in drugih mest. Na postaji so zastopnike našega gospodarstva sprejeli predstavniki trgovskih in gospodarskih ibornic. Trgovska zbornica v Sofiji je izdelala poseben program za bivanje naših gospodarstvenikov v Bolgariji. Proučili bodo vse gospodarsko življenje v Sofiji, ogledali si znamenitosti mesta in okolice, nato pa odpotovali v Pcrnik, kjer si bodo ogledali tamkajšnji premogovnik. Obiskali bodo tudi Plovdiv, Ja-brovo, Varno, Trnovo in Burgas.
Službeni l!st banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 41. letošnji številki:	Uredbo o prekinitvi zastavljanja
kmetskih menic; objavo o taksni oprostitvi neposredne prodaje kmetskih proizvodov; izpremembe naredbe o podalj-šavi roka glede potrdil o vnosu tujih plačilnih sredstev; uredbo o znižanju prejemkov banovinskih uslužbencev, zaposlenih v upravni službi ali pri podjetjih ali ustanovah; odločbo glede izvoza rudninske vode Slatine-Radcncev; uredbo o izpremembi zdraviliškega reda; pravilnik o občinski trošarini na električni tok; pravilnik o kanalščini in pravilnik o občinski davščini od prenosa nepremičnin; razglas o oprostitvi ljudskega dela za banovinske iu dovozne ceste: objave banske uprave o pobiranju občinskih tro sarin za leto 1934; določbe državnega s.veta o štetju časa ob napredovanju, o draginjskili dokladah ter o pojmu zaloti-telja ali ovaditelja po carinskem zakonu in
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatehju, napetosti, zgagi, vzpe-havanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinita l—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tiudi oni. ki morajo dolgo pole-, gati v postelji in jim zelo prija voda. — »Franz JoseSova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
razne objave iz »Službenih No vin«
Grajski kino. Do vključno petka »Schon brimski sen« krasen film z Marto Eggcr-tovo, H. Thimigom, J. Serdo, E. Vere-besetn, v glavnih vlogah. V soboto »Hišica v Grinzingu* s Svetislavom Petrovičem in Greto Theimerjevo.
Kino Union. Od danes četrtka dalje »Noči velemesta« z Dolly Haasovo, Tru-de Berlinerjevo, Fritzom Kampersom. "ilm poln glasbe, bogate opreme, humorja, pariškega življenja.
Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandeljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da često očistimo temeljito želodec iu črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice.
Gospodarske vesli
Omil.ienje davčne prakse. Nekatere davčne uprave tolmačijo napačno zakon o amnestiji in aboliciji kršitev po zakonih o neposrednih davkih in taksah ter uvajajo kazenske postopke za listine izdane pred 31. decembrom 1928, čeprav zakon izrecno pravi, da za te listine izdane v zasebnem prometu do tega roka ni treba uvajati kazenskega postopka, marveč zadošča plačilo redne takse. Da se zaradi tega napačnega tolmačenja zakona zasebniki ne izpostavijo neprijetnosti in da oblastem ne nastanejo nepotreb ni posli, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal pojasnilo, da oblastem v zadevnem ni treba voditi kazenskega postopka, marveč pobrati samo redno ta kso.
Izdajanje računov po tarifni postavki 34. taksnega zakona je od 21. aprila 1934 obvezno za vse industrijce, trgovce, o-brtnike, kakor tudi za vse ostale obveznike pridobnine, pa tudi za neposredni nakup iz roke v roko. Le kmetje, kadar prodajajo svoje lastne pridelke neposredno kupcu, niso obvezani izdajati računov in tudi ne plačati taks. Opozarjamo, da jc ministrstvo za finance odredilo permanentno kontrolo po organih finančne kontrole in organih davčnih uprav in da se bo vsak primer neizdajanja računov brez takse kaznoval. Kazen je 50kratni znesek neplačane ali ne predpisno plačane takse in taksa za preiskavo in obsodbo je najmanje še 30 Din.
Kongres trafikantov. V Beogradu je bil te dni kongres trafikantov iz vse naše države. Na kongresu je bila sprejeta obširr.a resolucija, v kateri so zborovalci ugotovili, da je položaj trafikantov v državi iz dneva v dan težji in da je maloprodaja tobaka v mnogih krajih postala nemogoča. Zato zahtevajo, da se po večjih mestih točno določi potrebno število trafik, pri čemer se naj v prvi vrsti upoštevajo vojni invalidi in siromašni državljani. Zahtevajo pa tudi pravilnik glede drobne prodaje tobaka. Resolucija je bila poslana vsem merodajnim činiteljem.
Našim kadilcem. Motiopolska uprava jc sklenila izdati za XIV. Ljubljanski velesejem od 30. maja do 10. junija posebho vrsto cigaret »Vardar« in »Drina«, ki se bodo prodajale poleg vseh naših specialitet v sejemski trafiki za obiskovale* velesejma. Omenjene »Vardar« in »Drina« se bodo prodajale v škatljicah P° 20 kosov, ki veljajo za navadne »Vardar« oziroma »Drina« cigarete v trafiki na sejmišču. ___________________
Požar v Studencih. Predvčerajšnjo našo notico o požaru v Studencih izpopolnjujemo v toliko, da kravi, ki so ju gasilci rešili, nista bili opečeni, marveč samo od dima omamljeni.
Rad>o Ljubljana. Spored za petek 25. t. m. Ob II: šolska ura: Mladina na planinah (Josip Lapajne); 12.15: kralj valčkov (Joh. Strauss), reproducirani koncert; 13: čas, reproducirani koncert Ša-Ijapina; 18: mladinski zbor; 18.30: izleti za nedeljo: Po loškem gospodstvu (Ante Gaber); 19. francoščina, poučuje prof. Prezelj: 19.,10: osnovni problemi socialne politike, predava dr. Ba.iič; 20: prenos iz Zagreba; 22: &»•■> Poročila, lahka glasba.
Nov angtešni izum.
Neki Anglež je v zadnjem času izumil novo steklo, ki je prozorno samo na eni strani. Lna stran stekla sc prav nič ne razlikuje od navadnega prozornega stekla, dočim jc na drugi strani zrcalo. Angleški strokovnjaki pravijo, da je to steklo posebno pripravno za okna. Ljudje bodo iz hiš dobro videli na ulico, radovedneži pa ne bodo mogli pasti zijal, ker se v hiše ne bo videlo. Če bo hotel mimoidoči pogledat: skozi okno v sobo, bo zagledal v oknu samo svoj obri/.. Sve-
tloba pa gre skozi novo ko, kakor skozi navadno.
stekli r
Obsodba cigana in njegovih pajdašev
Trinajst let težke ječe za vlomno tatvino v železniški nabiralni voz v Murski Soboti in v Meškovo trgovino pri Sv. Bolfenku
Zelo živahno je bilo včera j dopoldne v razpravni dvorani okrožnega sodišča, kjer sodijo po navadi večje in manjše zlo čince. Na zatožni klopi je sedelo pred malini kazenskim senatom 6 obtožencev, ki so se morali zagovarjati zaradi vloma v železniški nabiralni voz, ki je prispel v noči 20. februarja t. 1. na postajo v Mursko Soboto. Bili so to 24-letni cigan Šandor Horvat iz Vanče vasi in njegovi zločinski pajdaši delavec Viktor Zemljič iz Sel, brata France in Tone Pravdič iz Brengove, Franca Pravdiča žena Magdalena in njuna služkinja Matilda Ivanko-va.
Iz obtožnice je bilo razvidno, da je bil cigan Šandor Horvat že Škrat kaznovan in da je bil vodja tatinske tolpe, ki ima najbrže na vesti še druge grehe. Iz železniškega nabiralnega voza so obtoženci odnesli 48 m oxforda, 66 m podlage, 38 m nankinga, 186 m rdečega in 36 m sivega intela, 120 m molinosa in 118 m čistega molinosa v skupni vrednosti 3800 Din. Ukradeno blago je bilo naslovljeno na trgovca Šifterja v Murski Soboti. Tolpo so orožniki zasačili, ko je odnašala svoj plen. Že orožnikom je aretiran: ci-?an Šandor odkrito priznal dejanje, med tem ko je njegov pomagač Zemljič odločno tajil.
Obtožnica je avajala tudi, da je obtoženec Šandor Horvat prišel lani v decembru k posestniku Francu Pravdiču te; pregovoril njega in njegovega brata, da so neke noči skupno vlomili v trgovino Ivana Meška pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Ob tej priliki so odnesli 40 m blaga za predpasnike, 10 m žameta, 300 m raznega tiska, 60 m bar-henta, 25 moških srajc in 25 ženskih svilenih rut v skupni vrednosti 11.000 Din. Ukradeno blago so shranili pri posestniku Francu Pravdiču in ga počasi spravili v denar. Pri razpečavanju blaga jim je pomagala služkinja Matilda Ivankova, ki •je Prejela za nagrado več metrov blaga, fvankova ni kaj prida dekle in itna na vesti tudi drzen vlom. Ko je služila pri posestnici Rojkovi pri Sv. Trojici v Slov. goricah, ji je iz zaklenjene omare odnesla nekaj gotovine, razno perilo in zlato verižico v skupni vrednosti nad 2000 Din.
Pri včerajšnji obravnavi je edino cigan Šandor Horvat priznal očitana mu dejanja in na ta način tudi težko obremenil vseh svojih pet pomagačev, ki pa so krivdo odločno zanikali. Številne zaslišane priče pa so za vse obtožcncc zelo °f>remenilno izpovedale, tako, da jim ves izgovor ni nič pomagal. Po daljšem Posvetovanju je senat spoznal vse obtožence krive v smislu obtožbe in obsodil:
Šandorja Horvata na 7 let težke ječe ter trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Viktorja Zemljiča na 3 leta težke ječe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let, Franca Pravdiča na 18 mesecev težke ječe in izgubo čast nih pravic za 3 leta, Antona Pravdiča na leto dni težke ječe in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 4 let. Magdaleno Pravdičevo na 6 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni, služkinjo Matildo Ivankovo pa na 7 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za dobo 2 let.
Po razglašeni sodbi so vsi obsojenci pričeli jokati ter prositi sodnika za milost.
Soort
Okrožni odbor LNP, službeno. Razpored tekem za nedeljo 27. t. m.: V Mariboru na igrišču ISSK Maribora ob 10. prijateljska tekma 1SSK Maribor :SK Svo boda. Službujoči odbornik g. Kurnik. V Ptuju na igrišču SK Drave ob 16. prvenstvena tekma SK Drava:SK Ptuj. Službujoči odbornik g. Brumen. V Čakovcu ob 16. prvenstvena tekma SK Gradjan-ski:SK Panonija. Službujoči odbornik g. dr. Meznarič. Tajnik.
Tekmovanje za prvenstvo LNP se nadaljuje v nedeljo 27. t. m. z dvema tekmama, in sicer se srečata v Ljubljani ča-kovečki SK in SK Ilirija, v Celju pa SK Rapid in SK Celje.
Teniška ekipa SK Ilirije v Mariboru.
V	nedeljo 27. t. m. bo na teniških igriščih SK Rapida dvomatch med SK Ilirijo in SK Rapidom za teniško klubsko prvenstvo Jugoslavije.
Pini
Na Dravskem polju neprestano gori.
Predpretekli večer je zažarelo r.ebo v bližini Sv. Urbana, in sicer v vasi Jiršov-ci, kjer je okrog 20. ure izbruhnil požar pri posestniku in županu Jožefu Zeleniku. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju, ogenj pa sc je razširil hipoma na stanovanjsko poslopje. Ker ni bilo pomoči pravočasno, se je ogenj razširil na sosedne viničarije Alojzija Petriča in Alojzija Lovreca. Zaradi pomanjkanja vode ni bilo mogoče misliti na reševanje. Zgorelo je vse do tal, tudi nekaj živine in dve novi stiskalnici za grozdje in sadje. Skoda se ceni na 60.00!) Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Na kak način je ogenj nastal, še ni dognano.
Pregled živine in prevoznih sredstev. Letošnji pregled živine, vozov in bicik-lov za mesto Ptuj bo 26. t. m. pri mestni
* OD O L Zobno pasto,
prepreči grdo obarvanje zob in
neprijeten vonj iz ust
m
ODOL
Zobna pasta ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temetjitoter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnago.
klavnici na Pristanu s pričetkom ob 7. uri. Pozivajo se vsi lastniki konj, vozov in biciklov, ki še niso pregledani od vojaške komisije, da jih neizogibno pripeljejo na določeni čas na odrejeno mesto, kjer bo poslovala vojaška komisija, ker v nasprotnem primeru se bo proti zamudnikom najstrožje kazensko postopalo po vojaških predpisih.
Častniška čitalnica v Ptuju je priredi-
la na binkoštno nedeljo koncert v lastnih prostorih v vojašnici Kralja Petra. Pri koncertu je igrala vojaška godba iz Maribora. Koncerta se je udeležilo mnogoštevilno prebivalstvo iz mesta. Vlada-
lo	je bratsko razpoloženje med civilnim prebivalstvom in častniškim zborom. Goste sta pozdravila poveljnik mesta g. major Stanojlovič in g. kapetan Stojko vič.
japonska policija
Čeprav se je Japonska šele pred desetletji pričela modernizirati, se vendar danes lahko postavi z najmodernejše o-premljeniin policijskim aparatom. Uvedla je zadnje čase pri svoji policiji novost, ki jo bodo nedvomno kopirale tudi druge države. Sicer se čudno sliši, toda kratko povedano, japonski redarji so elek trificirani. Vsak redar ima na roki po dva prstana. Na notranji strani prstanov sta kontakta iz platine, ki sta zvezana po izolirani žici z baterijo, ki jo nosi redar
v	posebni pripravi na usnjatem pasu. Japonski policaji so sicer zelo vljudni in če koga pozovejo, naj jim sledi, store to ljubeznivo. So pa tudi na Japonskem taki, ki se za policajev poziv ne zmenijo. Evropski policaji se poslužijo v takih primerih zloglasnega pendreka. Japonski policaji pa pendreka več nc nosijo. Na aretiranca. ki se zoperstavlja, polože roke in že v tem trenutku je aretiranec elektri-
ziran in nesposoben za vsak nadaljni boj.
V	bateriji je namreč tako močen tok, da aretiranca omami ter je omamljen pokoren kot otrok.
Fotografije neba
Ravnatelj zvezdarne harvarske univerze, znani ameriški naravoslovec Har-l0w je pokazal na nedavnem kongresu mnogo fotografij neba, na katerih se vidijo tudi najbolj oddaljene spiralne megle. Učenjak je skušal dokazati, da so te megle oddaljene 300 bilijonov svetlobnih let od kraja, kjer so bile fotografirane. Ker je svetlobno leto enako 10 bilijonom km, gre za fotografije na razdaljo 300 trilijonov kilometrov. Posnetki so bili napravljeni z ultrasenzibilnimi ploščami, ki reagirajo zlasti na ultrardeče žarke. Po mnenju Harlowa fotografiranje na še večje razdalje ni mogoče, čeprav bi uporabili najmočnejša optična sredstva in najobčutljivejše fotografske plošče.
Naše revije
Ljubljanski Zvon. Izšla je 4. in 5. številka te naše vodilne leposlovne revije, ki prinaša tta uvodnem mestu Antona Ocvirka razgovor z Jušem Kozakom; Otona Zupančiča peseni »Med ostrni-cami«; Fr. Kidriča razpravo o ustanovit-
vi	slovenske stolice v Ljubljani; Iva Grahorja novelo »Prostitutka Fcla«; Jožeta Kastelica pesmi »Fdina stvar, Večernice, Nocoj in Noč«; Franceta Bevka nadaljevanje romana »Človek brez krinke«; Fra na Govekaria korespondenco z Ivanom Cankarjem (III.) In Mira™ Jarca nadaljevanje povesti »črna roža«. V rubriki sodobni problemi odgovarjata urednik Anton Ovirk in Ivo Grahor prof. Marin-ku na Predavanje o slovenski srednji šo-
li	In nacionalni' vzgoji, zavračajoč njegova izvajanja- K. Dobida pa govori o umetnosti v stiski. Književna poročila Prinašajo ocene knjig: Blatter atis der slowenisclien Lyr|k« (Janko Glascr); Fr. Bevka »Dediču« (a. Budal); I. Tur' senjeva »Plemiškem gnezdu« (B- Borko). Gledališki pregled: Drama (Anton Ocvirk):	Opere ($ Koporc); Koncerti
(S. Koporc). Likovna umetnost: Meštro-vičev zbornik (K. Dobida). Glose: Prešernova Zapuščena in njene zveze (Fr. Kidrič). Obzornik: Francoski intelektualci proti fažizmu (ao); Nova imena v
ruski poeziji (B. B): Potovanje v zadnjo globino noči (M. Jarc); Pesnik Fagus (A. D.). Za prihodnje številke napoveduje uredništvo nadaljevanje Jnša Kozaka »Mask«, Vladimirja Levstika novele, Lu-dovika Mrzela črtice, Alfonza Gspana pesmi, Franca Oniča pesmi, Mirana Jarca esej o D. H. Laurenceu, odlomek iz Antona lngliča romana »Gimnazistka Ferlina« ter dva eseja Antona Ocvirka »Zaton individualizma« in »Literarne zapiske«. Nadalje pa napoveduje tudi več esejev o sodobnem nacionalističnem gibanju v Evropi, o fašizmu in o idejnih stremljenjih naših dni, ena prihodnjih številk pa bo v celoti posvečena perečim socialnim, kulturno-političnim. ideološkim in gospodarskim problemom.
Kronika. Mestna občina ljubljanska je pričela leto** izdajati revijo »Kroniko«, od katerih sta izšli doslej prva in druga številka. Revija, ki je grafično prekrasno delo, kakršnega Slovenci še nismo ime li, izhaja namreč četrtletno In obsega vsaka številka 80 strani velikega obsega na finem papirju. Mimo tega ima še celostranske priloge ilustracij. V prvi številki je napisal uvodno besedo župan dr. D. Puc, dr. J. C. Oblak je priobčil odlomek popotne študije o mestu kot osebnosti, dr. A. Melik je opisal povodnji na Ljubljanskem barju, V. Kopatin se je pa spomnil Gabrijela Gruberja in njegove-
ga prekopa. G. Ivan Lah je obdelal bivanje kneza Miloša v Ljubljani, J. Wester se je lotil momentov v razvoju Ljubljane od 1. 1787. do 1821., Janez Zorman je opisal Narodno galerijo, dr. Fr. Stele pa Ljubljano iz letala. Ivan Vrhovnik je prispeval razpravo o slovenščini v ljubljanskih cerkvah, podžupan F.. Jarc je orisal kulturne naloge naših mest, dr. A. Tominec se je spomnil 700-letnice prihoda frančiškanov v Ljubljano, B. Borštnik 25-letnicc septemberskih dogodkov, a. dr. R. Andrejka najstarejše ljubljanske industrije. Sledi še galerija naših mož, ljubljanska kronika in splošni pregled. V drugi številki, ki je izšla te dni obravnava dr. J. Glonar problem zidave vseučiliške knjižnice v Ljubljani, dr. K. Ozvald možnosti ii: meje poklicnih posvetovalnic, dr. J. Rus ljubljanske župnije, dr. S. Škerlj italijanske predstave v Ljubljani, dr. F. Stele problem Ljubljanskega gradu, J. Tavčar investicije in posojila mestne občine ljubljanske. Slede razprave: dr. R. Andrejke o Fidelisu Terpincu, V. Ukmarja pregled našega glasbenega ustvarjanja, inž. V. Mušiča o novi osnovni šoli za Bežigradom, dr. K. Petriča o higieni Ljubljane, inž. S. Sonca o zgodovini in razvoju povečanja Mestne elektrarne, J. Vrhovnika o ljubljanskih lipah in istega o pozabljenih svetiščih. Slede razna poročila. Kakor smo izvedeli, se ljubljanska
občina pogaja sedaj še z ostalimi slovenskimi mestnimi občinami, da bi se »Kronika« spremenila v revijo vseh naših mest. Nekatere mestne občine so ta pred log že sprejele in ga bo gotovo tudi naša mariborska. S teni bo »Kronika« postavljena na širšo bazo in bo postala še pomembnejša.
Naš vrt. Maj, Junij. Revija Hortikular-nog društva u Zagrebu. Izšla je tretja dvojna številka te krasne strokovne zagrebške revije, ki po krasni opremi in tehtni vsebini prav nič ne zaostaja za dosedanjimi. Dr. Z. rA'rnold opisuje v tej dvojni številki Versajski park; P. Ungar piše o izboru rastlin za vrtove; Mary Frinerjeva govori o belih kaktejah, dr. J. Jelačič o perunikah, dr. A. Tavčar o nastanku polnih cvetov, dr. Jelačič o vrtnarstvu z ozirom na drugo gospodarstvo in pravo. G. Chadraba o posodah za rezano cvetje in inž. C. Jeglič o toplih vrelcih iti zelenjavi. Slede razna poročila društvene vesti in drugo.
Naš dom. Izšla je peta številka mesečnika »Naš dom«, ki ga izdaja za podeželje Cirilova tiskarna v Mariboru, urejuje pa ga dr. Fran Vatovec. Številka prinaša več člankov, poročil in raznih drugih sestavkov. Mesečnik ima tudi slike raznih ljudi in druge ilustracije.
Spominjajte se CMD
MARIJ SKALAN:
64
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Obljubila sta, da naju odvedeta s seboj.«
»In bi to tudi storila, če bi se vračala tako, kakor sva prišla.«
»Kaj naj to pomeni? Kako naj razumem tvoje besede, moj najdražji?« je vzkliknila Upa.
»Pomeni, da bova ... pobegnila ...«
»Pobegnila? Zakaj? Čemu?«
»Ne izdajaj skrivnosti!« je ukazal trdo Savadagak.
»Skrivnosti? Kakšna je ta vajina skriv nost?« je vprašala ihte Ista. »Ljubiš me, moj najdražji, vse si bil pripravljen storiti zame, a sedaj imaš skrivnost in mi je ne zaupaš. Skrivnost, ki te mi jemlje, skrivnost, ki ubija srečo mojega življenja, skrivnost, ki mi ugaša solnce mlado sti... .Te bila laž, kar si mi govoril, sem ti bila samo igrača kakor ženska, ki se prodaja?«
»N*3 sumi in ne dvomi, sladki moj cvet rosnih livad!« je vzkliknil Savadagak.
»Ljubim te in te bom večno ljubil, in če ostanem živ, se vrnem po tebe, da izpolnim obljubo, ki sem ti jo dal. Moli za srečen izid, čakaj in veruj!«
»Čakaj in veruj!« je ponovil Buramak Upi.
»Vedeti hočem, kam gresta? Vedeti, zakaj ne smeve z vama?«
Deklici sta ju potegnili v svojo sobico, oklenili se ju še tesneje in ihteli. Častnika sta trpela. Čutila sta, da doživljata najtežje trenutke življenja. Kaj je bila vsa smrtna nevarnost, v katero sta bila namenjena, napram trpljenju ločitve od teh dveh mladih bitij, ki sta ju ljubili tako vdano in kateri sta ljubila onadva z enako globoko in resnično ljubeznijo.
»Nikamor ne pojdeš brez mene!« je dejala odločno Ista. »Če greš v smrt, grem s teboj v smrt, če greš v življenje, grem s teboj v življenje! Ne zapustim te! Za teboj bom tekla, sužnja ti bom. psiček, ki sledi svojemu gospodarju.«
nak.
»Ne bodi nespametna, sladka moja mala!« je prosil Savadagak.
»Ne vdam se. S teboj pojdem, ali za teboj.«
»Ne moreš.«
»Potem me ne poznaš.«
»Kaj naj tedaj storim?«
»Povej resnico!.« je prosil <.
»Samo potem bosta razumeli, da je nemogoče.«
»In če s tem sama onemogočiva u-speh?«
»Bojita se, da bi izdali vajino skrivnost, razumem,« je dejala Ista. »Toda prisegam vama, da se žrtvujem sama svetemu biku, če izve mrtva stena iz mojih ust le eno najbolj nepomembno besede. Prisegam in obljubljam, da se bom vdala in ne bom ničesar več zahtevala, če mi poveš kakšna je zapreka, da ne moreš izpolniti dane obljube.«
»Tudi jaz prisegam!« je vzkliknila med solzami Upa.
»Kakor nama življenje, tako je rešila princesa princes tudi naju njima,« je dejal Buramak. »Vezana sva midva, vezani sta onidve. Povej! Zaupam jima, razumeli bosta in molčali.«
Savadagak se je še vedno obotavljal in
Sokolstvo
Lepa manifestacija
sokolske misli v Pesniški dolini
lavni nastop Sokolskega društva Jarenina-Pesnica
Sokolsko društvo Jarenina-—Pesnica je priredilo na binkoštni ponedeljek popoldne na Kerenčičevem travniku svoj letošnji telovadni nastop s sodelovanjem bratskih društev Maribor III. in Št. Ilj ter sokolske čete Sv. Marjeta ob Pesnici. Praznično se je oblekla za to priliko Pesniška dolina in možnarji so oznanjali zdrav ponos in voljo našega obmejnega podeželja, kjer je že močno vkoretiinjena sokolska ideja. V lepem številu so se odzvali vabilu tudi Mariborčani, a prav častno sta bila zastopana obmejni Št. Ilj in Sv. Marjeta. Navzoč je bil tudi o-krajni glavar br. dr. Senekovič z gospo, nadalje okrajni šolski nadzornik br. Tomažič, župni odposlanec in starosta Sokola Maribor III. br. prof. Struna, starosta šentiljskega Sokola br. Sfiligoj, starosta šmarješke čete br. Vauda in drugi. Prihiteli pa so v Pesnico tudi požrtvovalni pevci »Jadrana« pod vodstvom vse povsod priljubljenega pevovodjo br. Laha
Sokol Maribor III. je priredi! omenjeno popoldne obvezen peš-izlet za članstvo in naraščaj. Za to ga je domače društvo še posebej prisrčno sprejelo na vaški meji, kjer ga je toplo pozdravil v imenu domačinov prosvetar, šolski upravitelj br. From od Sv. Kungote. Lep je bil sokolski sprevod, ki je krenil nato z železničarsko godbo na čelu proti Pcs-nici, kjer je bila na telovadišču že zbrana množica domačega ljudstva, ki je Sokole navdušeno pozdravljalo.
Nastop je vodil br. Homer. Nastopili so dečki In deklice, naraščajnice, člani ter članice z župnimi prostimi vajami, deklice In dečki z igrami, člani na bradlji in s skoki v višino, Članice na nizki bradlji, naraščajniki pa s skoki preko konja. Vsi, ki smo gledali nastop, smo bili prepričani rt veliki vztrajnosti in požrtvovalnosti domačega, šentiljskega in šmarješkega Sokola; ljubitelji javnih sokolskih nastopov pa smo živo občutili, da mariborsko matično društvo, ki je bilo nekdaj s svojimi oddelki najboljša propaganda za telesno vzgojo, boleha in da se močno pozna pri nastopih okoliških društev, ki bi jih prav to društvo moralo moralno podpirati in izpodbujati z vsemi svojimi sredstvi. Upamo, da so to uvideli tudi me rodajni činitelji in da bodo zastavili vse sile, da bomo tudi na deželi videli nastopati oddelke mariborskega matičnega društva.
Po nastopu je pozdravil zbrano Sokolstvo in občinstvo starosta domačega društva br. Kerenčič, ki je dejal med drugim, da je društvo že tretjič pripravilo svoj javni nastop ob severni meji naše domovine, kjer so nekdaj goreli germanski kresovi, obdani od množice ljudstva, ki je klicalo slavo onim tisočem, ki so
nas tlačili I >tn in katerih sužnji smo bili dolga s, tja. Nato je vzkliknil prvencu našega kraljevskega doma, prestolonasledniku Petru, in nazdravil našemu ljubljenemu kralju, nakar je godba zaigrala državno himno. V svojih nadaljnjih izvajanjih je naglasil, da je v Sokolstvu osredotočena vsa moč, na kateri počiva in rase nacionalni, materialni, etič ni in socialni svet. In kakor ta svet vpliva na nas Sokolo, tako hočemo mi s svojimi notranjimi lastnostmi in po svojem vzgojnem delovanju vplivati na svet in življenje okoli sebe, zlasti v naših obmejnih krajih, kjer je nacionalna zavest še vedr.o ogrožena. Svoj nagovor je zaključil z obljubo, da bo obmejno Sokolstvo vselej pripravljeno braniti domovino do zadnje kaplje krvi, in z apelom na vse navzoče, naj pomagajo Sokolstvu pri kre pitvi nacionalne misli ob severni meji.
V imenu Sokolske župe Maribor je po-
zdravil navzoče župni odposlanec br. prof. Struna, ki je v lepo zamišljenem govoru podčrtal temeljno načelo sokolske vzgoje. Omenjal je delo v sokolskih telovadnicah, ki krepi pripadnike in jih utrjuje v kreposti in zdravju, omenil je nadalje prosvetno vzgojo, ki podžiga narodno zavest ter ljubezen do rodne grude, no kateri še vedno stegujejo grabežljive roke naši sovražniki. Naglasil je. da je naša zemlja sveta, da mora Pesniška dolina postati najtrdnejša opora ra severu naše domovine, da Sokolstvo ničesar drugega ne zahteva, kakor telesno
deklici sta ihte prosili. Padli sta na kolena, dvignili roke. Pribočnik je omagal. Tiho, bolestno je spregovoril:
»Prisegli ste, da ne bosta nikomur in nikoli izdali niti besedice. Verujem vama, zato bodi! Pomagati morava princesi princes pri begu iz Semisirisa in Atlantide. Ona je rešila naju, midva morava rešiti r.jč. Sedaj vesta vse, zato ne silita dalje. Na beg ne moreta z nami...«
»Potem morave!« je vzkliknila Ista. »Princesa princes bo potrebovala najine pomoči. Stregli ji bove kakor sužnji in če umre ona in umreta vidva, hočeve umreti tudi midve. Skupno pojdemo v življenje, skupno v smrt. Kaj bi bilo najino življenje brez vaju?«
»Vedel sem, da bo odkritje skrivnosti našega načrta uničilo uspeh,« je vzkliknil Savadagak razburjeno. »Bil sem blazen. da sem se vdal.«
Morda je veliki Ra sam tako določil, da uspe pobeg le z najino pomočjo,« je dejala Upa. »Molila bom in ga prosila. Njegova milost je neskončna, ne bo me zavrgel.«
»In če bo princesa princes prepovedala?« je dejal zdvojeno Savadagak.
(Se bo nadaljevalo.)
moč, duševno svežost, jekleno voljo in nepremagljivo odločnost v svoji trdi šoli življenja, in da bo neizprosen Jugoslovan in borec za čast in veličino naše domovine in sokolske misli tisti, ki bo živel po obmejnih sokolskih načelih.
Nato se je razvila na telovadišču prijetna zabava, pri kateri so prepevali pevci mariborskega »Jadrana« in je igrala železničarska godba. Da je nastop tako lepo uspel, je nedvomno zasluga agilnega odbora domačega društva s starosto br. Kerenčičem in tajnikom br. Peričem na čelu.
Kliče nas Slatina Radenci! Bilo je pred tremi leti, ko se je sezidala nova osnovna šola kralja Aleksandra 1. Na šoli je bilo nastavljeno' mlajše učiteljstvo, prepojeno sokolsko idejo. Vkljub vsem pomislekom in zaprekam mu je zato uspelo, da se je osnovala Sokolska četa. Mnogi so zmajevali z glavami, češ, »ne de nič od tega«. Znano je namreč, kako razpoloženje je vladalo v teh krajih do Sokolstva. Vztrajnost in sistematsko delo sta vendar zmagala vse zapreke. Po likvidaciji bivšega -dramatskega društva ie dobila četa kompletno godbo na pihala, oder in nekaj gotovine. Danes imamo
Združenje prevozniških obratov v Mariboru naznanja žalostno vest, da je njegov član gospod
Franc Vrečko
lastnik avtotakse v Mariboru
včeraj ob pol 5. uri v Zg. Polskavi preminul.
Pogreb bo jutri v petek 25. maja ob 17. uri v Zg. Polskavi.
Maribor, dne 24. maja 1934.
NAČELSTVO.
Načelstvo prosi, da se člani po možnosti udeleže pogreba.
Mali oglasi
Stanovanje
Sobo odda
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
z vsem komfortoni sc odda s 1, avsustom 1934. Naslov pri upravi lista._
TRISOBNO STANOVANJE
GOSPODIČNO
sprejme dama kot sostanovalko v dve lepo opremile«! so-2137 I bi. Naslov v upravi »Večer-uika«.	*	-1M
v prvem nadstropju oddam s i ^elo prijetno solučno, par-1. junijem mirni, stalni stran-j kotirano SOBO z uporabo koki. Vprašati Koroška e. J.02, j palnicc oddam boliSemu fi°-
v trgovini.
2136
stanovanji:
s 4 sobami, verando, z vsemi pritiklinami in komfortom, od dam z avgustom. Ponudbe pod »2000* na upravo-	2!.M
spodu s 1. junijem. Or, Ver-stovškova ul. 6/11, vrata- 19. 1898
Prodam
TRAVA
košnja, na prvovrstnem travniku ugodno na prodaj. Pojasnila v trgovini Jos. Krempl, Zg. Radyanje_68.	2133
ŽENSKO KOLO
dobro ohranjeno, prodam. — Loška ul, 8._______ 2135
Službo dobi
HIŠNI sluga
se išče za takoj. Predstaviti o-d 14—15 ure v pisarni ' Velike kavarne«.	2138
najpotrebnejše telov. orodje, knjižnico in čitalnico. Godbeni odsek pod vodstvom br. Mihca je sodeloval doslej pri vseh sokolskih prireditvah v murskem okrožju in drugod. V nedeljo 27. maja ob 16. uri popoldne pa priredi sokolska četa svoj prvi javni nastop na dvorišču zdravilišča, ob sodelovanju iastne godbe. Opozarjamo na to prireditev vse nedeljske kopalce in izletnike, kakor tudi prijatelje Sokolstva!
Morala v avstrijskih kopališčih.
V Avstriji je zapihal nov veter. Krščan ski kancelar dr. Dollfuss, naslednik nekdanjih katoliških cesarjev je sklenil dvigniti v Avstriji moralo, ki se je ponekod že krhala. Na plažah avstrijskih kopališč v Badnu, Weslavu in Medlingu je plesanje prepovedano že nekaj let. Gospod kancelar bo morebiti plesal sam na plaži, pa si težko poišče partnerico in zato nekateri hudornušneži navajajo to kot vzrok, da je prepovedan ples v vseh dunajskih letnih kopališčih. Kancelar Dollfuss je prepričan, da bo njegova zadevna stroga naredba naletela na odpor pr> plesalcih. Toda on je tiRnal v kozji rog so ctalne demokrate, sedaj pripravlja napad na narodne socialiste in prav gotovo bo ohladil kri tudi razgreti in plesa željni mladini. Kako strogo se ; z vaja nova u-redba, nam priča doKodek pretekle nedelje. V nekem kopališču so mladi kopalci pričeli plesati. Organi kopališča in kriminalna policija je takoj napravila red, čeprav je mladina bučno demonstrirala. Vsi protesti pa so zaman, ker stoji Dollfussu zvesto ob strani knez Starhemberg, ki ie sicer izvrsten plesalec, pa ie Judi on opustil ples. ker se Avstrija vrača nekdanjim starim časom nasproti. ________________
Razlika med možem in ženo.
— Ali že veš. kakšna je razlika med možem in ženo?
— Ne.
— Mož pravi skromno: »Jaz bi rad« žena pa pravi vedno: »Jaz hočem«.
Prva lastovka.
Odvadim se kaditi in piti, kakor si
se ti.
— Čestitam! Kdaj se pa misliš oženiti?
Oglašujte
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.