ODPRTA V DECEMBRU TUDI OB SOBOTAH POPOLDNE dilly —piccadilly — piccadilly — piccadilh —piccadilh ( j-j j _piccadilh —piccadilly — piccadilh — piccadilly — piccadilly KRANJ, petek, 3.12.1982 CENA 9 din Leto XXXV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Odgovorni urednik: Jože Košnjek Glavni urednik: Igor Slavec Nov delovni čas sredi decembra Po številnih dogovorih in usklajevanju z možnostmi avtobusnega prevoza je zdaj v kranjski občini dogovorjeno, da se delovni čas premakne za eno uro 13. decembra — Troizmensko delo se začenja kot zdaj ob 6. uri Tako je v kranjski občini zdaj dogovorjeno, da večizmensko delo v delovnih organizacijah materialne proizvodnje ostane pri sedanjem začetku in razporedu delovnega časa, to je ob 6. uri. Delovne organizacije z enoizmenskim delom naj bi premaknile začetek dela za eno uro, to je na 7. ali na 8. uro. Za eno uro naj bi premaknili začetek dela tudi v delovnih skupnostih in skupnih službah delovnih organizacij materialne proizvodnje. Izjeme naj bi bile le tam, kjer so skupne službe povezane s proizvodnim procesom v taki meri, da bi njihov kasnejši začetek lahko povzročal resnejše motnje v proizvodnji. Medtem ko naj bi osnovne šole s prvo izmeno začenjale od 7. ure do 7.30, pa ostaja še naprej odprto vprašanje usklajevanja delovnega časa v vzgojno varstvenih organizacijah. Te so se sicer dolžne prilagajati prilagajati potrebam otrok po varstvu, vendar pa zanje to pomeni še vedno začetek ob 5. uri zjutraj, popoldanski čas pa je podaljšan. Podaljšan bo seveda tudi čas otrok v i J šolskem varstvu. iM Seveda pa je delovni čas mogoče ^k .spremeniti v delovnih organizacijah šele, ko je zagotovljen avtobusni jI/ prevoz delavcev. Alpetour Tozd Potili niški promet je zato dolžan izdelati nov vozni red po do sedaj zbranih ffp podatkih o spremembah delovnega časa do 10. decembra letos. Konferenca ZB NOV Kranj — Predsedstvo občin-kega odbora zveze združenj bor-!*v NOV Kranj je sklenilo, da »do v občini od 10. decembra do -- januarja prihodnje leto v krasnih organizacijah zveze zdru-»nj borcev NOV, vojaških vojnih -alidov in aktivov ZB NOV '/■>r-ekale programske konference. va njih bodo razpravljali o ures-Rvanju stabilizacijskih pnza-toanj in družbenopolitični or- aniziranosti. . ^ Kranj — Ta teden je kranjski izvršni svet na svoji seji sprejel priporočilo o prehodu na nov delovni čas. Tako naj bi po novem v delovnih organizacijah v gospodarstvu in negospodarstvu začeli delati s 13. decembrom. Medtem ko so se nekatere delovne organizacije že prilagodile novemu delovnemu času, pa se ponekod še dogovarjajo o najboljši rešitvi. Upravni organi so po republiški uredbi premaknili delovni čas na 8. uro že v začetku novembra, v decembru pa bo z občinskim odlokom določen začetek delovnega časa za delovne organizacije in delovne skupnosti družbenih dejavnosti, kot so trgovine, banke, zavarovalnice itd. Tudi za vse druge organizacije združenega dela velja priporočilo o kasnejšem začetku delovnega časa, ki pa mora biti seveda usklajen z možnostmi avtobusnega prevoza na delo. Vsakoletna krparija le • w • siromasi Zima za smučarje, ki si želijo snega navadno že ob dnevu republike, nekaj let zamuja, saj so smučarska pobočja tudi dokaj visoko v hribih še vsa zelena. Pogledi smučarjev, tistih, ki brez smučarije kar ne morejo, so tako kot pogledi žičničarjev žalostno uprti v tihe deževne dneve in na samotne travnike. Oboji razmišljajoj žičničarji tako, da bo letošnja zima zanje še bolj neugodna kot lanska, pa naj pade še toliko snega; smučarji tako, da bo letos še manj možnosti za nedeljske spuste tako doma ali v tujini. Smučarji so v zoprnih dilemah, kajti pogoste obiske Kranjske gore ali Krvavca neizprosno omejujejo bencinski boni, smučanja zunaj pa je omejena z mejnim depozitom in je tako postala nedostopna vsaj polovici lanske »elite«, ki si je smučarijo v tujini lahko privoščila. Vsaj iz avstrijskih smučarskih središč se že sliši, da letos pričakujejo vsaj polovico manj jugoslovanskih dilcarjev. Že res, da naša smučišča vsaj ob počitnicah najbrž ne bodo samevala, prazna pa bodo prav gotovo veliko bolj ob nedeljah in ob praznikih — enostavno ne bo tistih enodnevnih smučarjev in smučišča bodo sprejemala le hotelske domače goste. Tiste, ki kljub vsemu še imajo možnost, da z otroki preživljajo zimske dopuste v hotelih. Veliko več sivih las pa se obeta žičničarjem. Vsakomur posebej, kajti prej ali slej ostajajo nepovezana posamezna smučarska središča, ki so bila neodvisna od hotelirjev in drugih gostincev in so sama načrtovala svoj razvoj. Ta nepovezanost se zna zdaj marsikje silno boleče odraziti, saj letos še posebej primanjkuje rezervnih delov za žičnice, obratovalni stroški so večji in upajmo, da bodo imeli vsaj za silo goriva. Žičničarjev med »energetskimi« izjemami najprej niso. upoštevali in kazalo je, da borno smučarji lahko tudi tebi nič meni nič obviseli na vrveh, ker bi se lahko zgodilo, da bi žičničarji ostali brez goriva. Zdaj so menda to uredili, a še vedno ne vedo, če jim bodo odobrili do 20 odstotno povečanje cen prevozov in dnevnih kart. Še vedno bodo globoko pod svojo ekonomsko ceno, saj jim nismo znali poiskati ustreznega mesta med dejavost-mi, ki so jim sorodne. Iz leta v leto beležijo izgubo, zaradi premajhnih zmogljivosti in dolgih repov so naša smučišča skrajno nezanimiva za devizne goste in tako ostajajo brez deviz. Brez deviz za teptalne in druge stroje in celo za rezervne dele. Vsakoletna žičničarska krparija silno siromasi naš žičničarski fond in le skrajni napori posameznih upravljavcev — na primer na Kobli — blažijo še večje zgubaške rane našega žičničarstva. Vsak se mora po svoje znajti, da se žičnice vrtijo in da smučarji za silo smučajo. Še več, potrpljenja in lastne iznajdljivosti pa čaka žični-čarje v zimi, ki prihaja ... j-v cprjpi -"'m delovne organizacije Lih - je skupaj s predstavnikom de ^organizacije Gommerce iz Lju podpisal samoupravni spora 'j združevanju dela in sredstev •''■"to: F. Perdan rOelikatesui KRANJ Ču far je vi nagrajenci Jesenice — Kulturna skupnost vsako leto v spomin na delavskega pisatelja in dramatika Toneta Čufarja podeli Čufarjeve plakete. Letos so jih podelili v amaterskem gledališču Tone Cufar na Jesenicah 19. novembra, prejeli pa so jih: Vera Smukavec za ustvarjalno in organizacijsko delo v amaterskem gledališču, saj je že 23 let igralka, režiserka in organizatorica gledališkega življenja na Jesenicah; Alja Tka-čev za bogato pedagoško delo v amaterskem gledališču Tone Cufar in Roman Ravnič za načrtno strokovno pedagoško delo na področju glasbe in zborovskega petja. D. S. ugodni nakupi rabljene in nove smučarske opreme prodaja blaga široke potrošnje po nižjih cenah prodaja avtomobilov, motorjev in koles velika izbira novoletnih daril 23. novoletni sejem Krani. 10.—20. december I Srrlmeaa decembra bodo delavci Gradbinca betonirali obno- nimost ^z Tržiško Bistrico v industrijski coni Kmalu zatem bodo J - - hoto:' Penlan J GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK, 3. DECEMBRA v. PO JUGOSLAVIJI vec ekonomskih zakonitosti Ekonomska politika za leto 1983 naj bi zagotovila, da bi imeli aktivnejši odnos do proizvodnje, izvoza in poravnave obveznosti. S tem naj bi zagotovili viš/o stopnjo avtomatizma v reprodukciji, omejili administrativno vmešavanje in odprli vrata svobodnejšemu delovanju ekonomskih zakonitosti. Te načelne opredelitve so bile izhodišče zveznega izvršnega sveta pri oblikovanju politike za prihodnje leto. Prihodnje leto naj bi pomenilo začetek kakovostnih sprememb v sestavi proizvodnje in usmeritvi v izvoz. To je hkrati leto, v katerem naj bi začeli konkretno uveljavljati dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Zato je eno temeljnih vprašanj, kako zagotoviti normalno reprodukcijo, ker bo od tega odvisna uresničitev vseh drugih ciljev. milijon ton nafte za blago Jugoslovanska gospodarska delegacija je končala obisk v Iranu. Med obiskom so podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju za prihodnje leto in podaljšali veljavnost dosedanjega bančnega dogovora. V sporazum je vključen tudi nakup milijona ton nafte, ki ga bo Jugoslavija odplačevala Iranu z uvozom svojega blaga. Vrednost predvidene blagovne menjave je 600 milijonov dolarjev, kar pomeni, da bi se v primerjavi z letos povečala za 80odstotkov. Sporazum nadalje določa, da bo jugoslovansko gospodarstvo sodelovalo pri uresničevanju iranskih razvojnih načrtov v kmetijstvu, energiji, petrokemiji, elektrogospodarstvu, industriji in transportu. spomin na žrtve letalske nesreče Minilo je leto dni od hude letalske nesreče, koje v skalovju gore San Pietro pri Ajacciu ob 8 52 umrlo 180 potnikov letala DC 9, last Inex Adrie. Ob skupnem grobu 49 žrtev na ljubljanskih Žalah so ob obletnici tragedije odkrili spomenik. Po zasnovi arhitekta Petra Kerševa-na je spomenik izdelal akademski kipar Janez Boljka. mleko dražje za 2,5 dinarja Konec novembra so odkupne cene za mleko, ki ima 3,6 tolšče, poskočile s 13,50 na 16 dinarjev za liter. Zato se smejo zvišati tudi cene za alpsko in konzum-no mleko. Liter alpskega mleka stane sedaj 30,50 dinarja, liter navadnega mleka pa 20,70 dinarja. Malenkosti kvarijo celoto Spomenik v Sorici — Krajevna skupnost Sorica se je odločila za postavitev spomenika oziroma skromnega obeležja vsem, ki so žrtvovali življenje med NOB. Po zamisli Mira Kačarja simbolizira veličino borbe in revolucije skala, ob kateri je samo skromen napis z verzom pesnika revolucije Kajuha. Na sliki je posneto udarniško delo krajanov za postavitev spominskega obeležja, ki so ga odkrili ob 29. novembru. Foto: Matija Pavlovec Tržič — Delavci Združeno lesne industrije Tržič so v devetih mesecih letos izvozili na zahodne trge za okrog 34.2 milijona dinarjev pohištvu in ob skromnem uvozu ustvarili za približno 21,2 milijona dinarjev zunanjetrgovinskega presežka. Kljub naporom pa niso dosegli niti lanskoletne niti letošnje načrtovane vrednosti izvoza. Cene pohištva so namreč v tujini zelo padle, tako da so ustvarjeno vrednost v Zlitu lahko dosegli samo z 8.5-odstotnim povečanjem količinskega plana proizvodnje. S preprostimi besedami: naredili so več, iztržili pa manj. Medtem ko so cene izdelkov na zunanjem trgu že prej komaj pokrivale stroške, pa je njihov padec v drugem polletju že resno zajedel v dohodek. Ta je bil v Zlitu v devetih mesecih sicer za blizu 26 odstotkov večji kot v enakem lanskem obdobju, vendar pa za 5,7 odstotka nižji od načrtovanega. V malenkostnem razkoraku je tudi celotni prihodek, ki je bil za skoraj odstotek nižji, čisti dohodek pa je v primerjavi s planiranim kar za dvanajst odstotkov skromnejši. Problemska konferenca o kmetijstvu v Cerkljah Cerklje — Na razširjenem sestanku, ki ga je sklicala krajevna konferenca SZDL Cerklje in so se ga udeležili predsedniki KK SZDL Po-ženik, Zalog in Brnik ter direktorja Gorenjske kmetijske zadruge ter GKZ TZO Cerklje, so se dogovorili, da bodo sklicali v nedeljo, 12. decembra ob 10. uri v dvorani Zadružnega doma v Cerkljah problemsko konferenco o kmetijstvu. Na konferenci se bodo pogovorili o problematiki in razvoju kmetijstva r\a Cerkljanskem in o odnosih med kmeti kooperanti in kmetijsko zadrugo in drugimi organizacijami. Na problemsko konferenco so vabljeni kmetje iz vseh sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem: Brnik, Poženik, Cerklje, Zalog, Velesovo Grad in Šenturška gora. Na konferenci bodo razpravljali tudi o pro-' blematiki združevanja sredstev in dela, o oblikovanju cen kmetijskih proizvodov, kako ustvariti tržne viške in o ostalih zadevah s področja kmetijstva. Na vprašanja bodo odgovarjali predstavniki OK SZDL Kranj, komiteja za gospodarstvo občine Kranj, kmetijske zemljiške skupnosti Gorenjskem kmetijske zadruge, KZK TOZD Kmetijstvo, Kmetijske zadruge Cerklje in Gozdnega gospodarstva Kranj. Sprejet osnutek resolucije '83 Skromnejši okviri razvoja začrtani z občinsko resolucijo za prihodnje leto ne bodo niti za tako gospodarsko razvito občino, kot je kranjska, posebno lahko uresničljivi Sicer pa resolucija o politiki J. Kuhar Nov panožni odbor Lesce — V leščanski Verigi so ta teden ustanovili nov občinski odbor sindikata dejavnosti. Štirim občinskim odborom (imajo ga že gostinci, tekstilci, trgovina ter vzgoja in izobraževanje) se je pridružil še odbor sindikata kovinske in elektroindustrije. Vanj se vključujejo sindikat Verige, kroparskega Plamena in Iskre v Lipnici ter v Otočah. Za prihodnje leto si je novi odbor zadal obširne naloge. S stališča kovinarske in elektro panoge naj bi spremljal dejavnost sindikata pri periodičnih in zaključnih računih organizacij združenega dela, stabilizacijske naloge, prestrukturiranje radovljiškega gospodarstva, zaposlovanje, stanovanjsko gospodarstvo, delovanje sindikalnih skupin, njegova pa je tudi prihodnja organizacija internih in občinskih tekmovanj kovinarjev. Za prvo leto je program dokaj obširen in ga nebo lahko uresničiti. Zlasti še zato, ker občinski sindikalni svet pričakuje od panožnih odborov samostojno delovanje, saj se ob vsej svoji dejavnosti sindikalni svet ne more obremenjevati še z nalogami, ki so domena panožnih odborov. Štirje panožni odbori, ki so že v radovljiški občini, se namreč niso posebno dobro odrezali. Od njih do zdaj ni bilo samostojnih akcijskih pobud, saj so vselej čakali na ob- činski sindikalni svet, da jim usmerja dejavnost. Slednji jih je vključeval v vse sindikalne akcije, a to je premalo. Za občinski odbor kovinske in elektroindustrije, ki bo nekakšen preizkusni kamen samostojnega delovanja, so se dogovorili, da bo deloval v okrilju svojih tovarn. Nosilec njegove dejavnosti je zdaj Veriga, to dolžnost pa bo v prihodnjem mandatu prevzela druga organizacija združenega dela. Gre za nuđenje administrativno tehničnih uslug in strokovno vodenje odbora, česar jim zaradi preobremenjenosti ne more nuditi občinski sindikalni svet. Slednji od kovinarjev in delavcev elektroindustrije, združenih v novem panožnem odboru, pričakuje več pobud in samostojnega delovanja. D. 2. Enotne pomoči Kamnik — Enotno skupno evidenco socialnovarstvenih pomoči so do-zdaj uvedli le v Kranju, akcija za poenotenje uveljavljanja teh pravic pa teče po vsej Sloveniji. Tudi v Kamniku sta se skupnost socialnega varstva in center zu socialno delo odločila za to pot. Delavci in občani naj bi pravice iz socialnega varstva urejali na enem mestu in z enotnim obrazcem, ne pa pri številnih skup Kranj — Na svoji zadnji seji je skupščina občine Kranj razpravljala na skupni seji vseh treh zborov tako o republiški kot občinski resoluciji za prihodnje leto, ki sta bili delegatom predloženi kot osnutek. V razpravi na osnutek kranjske resolucije je bilo slišati tudi tak&ia mnenja, da je resolucija zastavljena f>reveč optimistično in da zastav-jene cilje ne bo lahko doseči. Se posebej so delegati opozorili na velike izvozne obveznosti, ki so za nekatere velike kranjske izvoznike, ki že sedaj nosijo vso težo občinskih izvoznih nalog, nekoliko prenapete, medtem ko nekatere organizacije združenega dela še vedno ne posegajo v zadostni meri v izvozna prizadevanja. Občinska resolucija namreč predvideva, naj bi v prihodnjem letu kranjsko gospodarstvo povečalo izvoz na konvertibilno področje kar za 15 odstotkov, uvoz s tega področja pa naj bi ostal na ravni tega leta. Poslovni shodi obrtnikov čez mejo Radovljica — Obrtno združenje Radovljica je posredovalo občinskemu izvršnemu svetu poročilo o problemih, ki jih imajo obrtniki pri prehodih čez mejo. V uredbi o dinarskih depozitih je v četrtem členu navedeno, da se depozit ne nanaša na občane, ki službeno potujejo v tujino. Po tolmačenjih se službena potovanja ne nanašajo na samostojne obrtnike. Veliko obrtnikov pa je pri svojem delu vezanih na prehode čez mejo. Posebej avtoprevozniki, taksisti, av-tovleka in obrtniki, ki v tujini kupujejo izdelavni material. Zvezna uredba problema obrtnikov ne rešuje, moč je le predlagati, da problem razreši republiški komite za mednarodno sodelovanje, kar je radovljiški izvršni svet tudi storil. Republiški komite za mednarodno sodelovanje bo zahtevo posredoval republiškemu izvršnemu svetu, ta pa zveznemu. Obrtno združenje pa je zahtevo republiškemu komiteju posredovalo prek Obrtnega združenja" Slovenije. Ker se problemi obrtnikov v zvezi s prehodom čez mejo nanašajo tudi na turizem, posebej pri taksistih in avtovleki, je radovljiški izvršni svet zahtevo posredoval tudi republiškemu komiteju za turizem. nostih, zaradi česar je dozdaj prihajalo do nepreglednosti in zaradi tega tudi do neupravičenega kopičenja denarnih pomoči. Evidenca in dodeljevanje pomoči na enem mestu bosta vse vrste pravic precej racionalizirala. Za zdaj so že oblikovali samoupravni sporazum, ki bo urejal tovrstna vprašanja, praksa pa se bo /. novostjo spopadla prihodnje leto. 1). Ž. _ _ « Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica. škofja Loka in Triič — Izdaja Časopisno podjetje Glas ULAO _ G|avnj uredni|, |gor Slavec — V.*d. odgovornega urednika Jože Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc. Duian Humer, Helena Jolovčan, Lea Meneingcr, Stojan Saje. Darinka Sedej-Kuralt, Marija Volfijak, Cveto Zaplotnik. Andrej 2alar in Danica žlebir — Foto-reporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojie Erjavec, Tomaž Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januaria 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj. Moie Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-603 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21 860. odgovorni urednik 21 835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propatjanda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina 300,— din. pa resolucija o izvajanja družbenega plana za prihodnje leto za kranjsko občino predvideva ob upoštevanju planov organizacij združenega dela in usmeritev republiške resolucije le 2,5 odstotno rast dru&enega proizvoda, kar je prav gotovo dokaj skromno glede na prejšnja leta. V delovnih organizacijah sicer načrtujejo kar za . 6 odstotkov višji obseg proizvodnje, kar pa bo možno izpolnjevati le ob nemoteni preskrnbi s surovinami in repromaterialom. Letos v 10 mesecih je bil obseg proizvodnje v kranjskem gospodarstvu na primer 4 odstotke večji od lanskega, frez pretiranega optimizma, toda s prepričanjem, da bo mogoče v prihodnje s precejšnjimi napori vendarle izpolnjevati začrtane naloge, so označili prihodnje leto delegatom kranjske skupščine tudi nekateri direktorji večjih kranjskih delovnih organizacij, med katerimi se nekatere otepajo z večjimi izgubami. Prav izvozne naloge so narekovale tudi za prihodnje leto enak obseg investicij kot letos, s katerimi se zagotavlja proizvodnja za izvoz ter za dogovorjene prioritete kot so energija in hrana V razpravi o osnutku resolucije 90 delegati kranjske občine še posebej opozorili na zaposlovanje mlade generacije, ki prihaja iz šol. Vrsto pripomb, ki so jih imeli v delegacijah že sedaj, bo mogoče dopolniti še z javno razpravo, ki bo v samoupravnih organizacijah in skupnostih potekala en mesec. Z ustreznimi dopolnitvami, ki zadevajo nekatera odprta vprašanja materialnih okvirov zajetih v zvezno in republiško resolucijo, bo skupština kranjske občine sprejemala predlog resolucije 83 v januarju prihodnje leto. L. M. Športna srečanja mladine in vojakov KRANJ — V počastitev dneva Jugoslovanske ljudske armade center za aktivno preživljanje prostega časa pri OK ZSMS Kranj organizira športna srečanja s predstavniki JLA in mladimi iz osnovnih organizacij ZSMS v košarki, namiznem tenisu, streljanju, šahu in kegljanju. Tekmovanja bodo danes, petek, 3. decembra, in jutri, v soboto decembra 1982 v prostorih Tekstilnega obutvenega šolskega centra, domu JLA, Kegljaškem klubu Triglav in v prostorih strelske družine na Hujah. Osem štiričlanskih ekip mladinskih organizacij se bo danes ob 17. uri pomerilo z vojaki vojašnice Staneta Žagarja v streljanju v prostorih strelskega društva na Hujah. Jutri so na sporedu vsa ostala srečanja: v Tekstilno-obutvenem šolskem cCntru se bodo v košarki srečale štiri mladinske ekipe z vojaki ob 8. uri, ob isti uri pa tudi deset tričlanskih ekip v namiznem tenisu. Ob 9. uri bo v domu JI,A dvoboj osmih mladinskih ekip s štirimi predstavniki, od 14. ure dalje pa bo / vojaki merilo moči kar deset prijavljenih štiričlanskih ekip OO ZSMS na kegljišču KK Triglav Kranj. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim bo v četrtek," 10. decembra 1982. ob 18. uri v kranjskem domu JLA. Draeo Papler Čeprav v Zlitu s finančnim rez-tatom devetih mesecev niso naj bo. zadovoljni, pa se tolažijo s tem. az nobena od treh temeljnih organ:z_ cij ni imela izgube. Tudi Žaga ne « jo je zabeležila v polletju. Sprememba tečaja dinarja, čeprz je prišla prepozno, Zlitu kot dc0 kretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, da priprav. P^:^ imenovanje tričlanske kom >,0 * b0 sestavila gradivo *« ^ • -financiranja krajevnih skupnom Vrsta dejavnosti pred dnevom armade Kranj — Letošnji praznik armade 'jodo proslavili njeni pripadniki in :xani z raznoterimi dejavnostmi. Tako bo tudi v krajih po gorenjskih '-odnah, kjer so vojašnice in karav-e vrsta kulturnih, športnih, družab-'-;h :n drugih srečanj med starešina-in vojaki ter okoliškim prebivalstvom. V kranjski občini, kjer so pripravi-a obsežen spored prireditev, so že seli nekaj takšnih srečanj. Mladin-3 a vojaki so se med 15. in 20. no-jski občini bo do konca leta fevdoma presegla resolucijsko J^eto ^pnjo za 0,20 odsto ka. temu se je v primerjavi z lan-^ letom število iskalcev zaposli-* v kranjski občini dvigni o in do-i odstotek vseh zaposlenih, to je 333 iskalcev zaposlitve. Podobna ocena glede iskalcev zaposlitve velja tudi za prihodnje leto, utegnejo pa jo še poslabšati neugodna razmerja med ponudbo in povpraševanjem po kadrih. Prav zato so delegati skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje Kranj opozorili na nerešen problem dolgoročnega planiranja potreb po kadrih v organizacijah združenega dela, ki se praviloma končuje pri kratkoročno napovedanih potrebah po novih kadrih. Zato se v prihodnjem letu, pa tudi še kasneje, zaradi ■ strukturnih neskladij ne bo zmanjšal razkorak med kadri, ki jih združeno delo potrebuje, in kadri, ki se izšolajo. Tudi učinkov usmerjenega izobraževanja ne bo že prihodnje leto niti naslednje, za visoke šole pa tudi vemo, da se na reformo izobraževanja, ki se prilagaja potrebam združenega dela, šele pripravljajo. Res se je letos v vse bolj iskane proizvodne smeri vpisalo več učencev kot v družboslovne, ki so doslej prevladovale, vendar bo na rezultate treba še počakati. Na to, da bi v združenem delu objavili realne potrebe po kadrih, pa verjetno niti sedanja reforma srednjega izobraževanja in bodoča reforma visokošolskega izobraževanja ne moreta vplivati. Verjetno se bo moralo kar precej premakniti v kadrovskih planih, če naj bi se postopoma začele zmanjševati precejšnje razlike med potrebami po kadrih in strukturo kadrov, ki prihajajo iz šol. L. M. dan, 17. decembra, bodo vojašnico obiskali naši najmlajši z delavci vzgojno-varstvenih organizacij. Svečanosti bodo nadaljevali s sprejemom upokojenih starešin pri komandantu garnizije 17. decembra, 20. decembra pa bo komandant sprejel pionirje iz šol v kranjski občini, ki bodo na srečanju prebrali spise o armadi in izvedli kulturni spored. Razen tega bo 17. decembra tovari-ški večer za pilote JLA in dan pozneje za starešine, osebe, ki so v službi v JLA, njihove svojce ter goste. Dan pred praznikom, 21. decembra ob 18. uri, bo v kranjskem kinu. Center svečana prireditev, na kateri bo govoril komandant garnizije, zanjo pa pripravljajo tudi pester kulturni spored. Osrednja proslava bo 22. decembra ob 10. uri v kranjski vojašnici. Po njej bo komandant sprejel predstavnike družbenopolitičnih in delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti. Slovesnosti bodo sklenili s tekmovanjem na kvizu o prometu, ki ga bodo 22. decembra ob 17. uri v domu JLA pripravili člani kranjskega Avto-moto društva in mladinci iz vojašnice ter okoliških osnovnih organizacij mladih. S. Saje Pobude za organizirano varčevanje Radovljica — Pred dobrim mesecem so pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica osnovali koordinacijski odbor za družbeno varčevanje. Njegova naloga je obveščanje ljudi in spodbujanje k varčevanju. Odbor je že na ustanovni seji oblikoval program dela in posredoval pobudo za širšo varčevalno akcijo vsem organizacijam združenega dela, upravnim organom, samoupravnim interesnim skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam v občini. Vsi bodo izdelali programe. Nemudoma bo treba spremeniti delovni oziroma poslovni čas in ga prilagoditi dnevnf svetlobi. Odbor je pozval vse, da se odpovedo izdatkom za novoletna darila in voščilnice. V vseh organizacijah, organih in društvih bodo osnovali posebne odbore za družbeno varčevanje, nalogo pa lahko prevzamejo tudi izvršni odbori sindikata ali predsedstva SZDL. Programi morajo zajeti najbolj pereča vprašanja boljšega in odgovornejšega dela, zmanjševanje stroškov, večja storilnost, smotrno porabo energije, zbiranje in predelovanje starega papirja, stekla, tkanin, železa, varčevanje, z družbenimi sredstvi in uvajanje prostovoljnega dela. Za uresničitev nalog bo treba bolje organizirati predvsem trgovino in zbiralce odpadnih materialov, ki so doslej razen pri zbiranju starega papirja kaj malo storili. jr Predsedniki gorenjskih občinskih konferenc SZDL Le boljša organiziranost odpravlja težave v preskrbi Kranj - V kranjski občini bodo »prvih dneh decembra po vseh Revnih konferencah SZDL ze vključili s programskimi konje tako da se zdaj ze posto- iS^ipravljajo na programsko ^i I no konferenco obc.nskekon W SZDL, ki naj b, bila v^rugi Hovici tega meseca, na njej pa *jbi izvolili tudi novega sekretar » občinske konference SZDL CjStem, kakšne razprave so ria že opravljenih programih konferencah v večini krajev- h skupnosti, smo se pogovar ah s ^sednikom o^.nske kon ten * SZDL Kranj JANEZOM GRASI •Moram reči, da so se program- * konference v novembru ka ttcej razlikovale od konferenc: ki bile na programu ze v oktobru, zadnje so bile namreč ze v zna fienju potrošniške mrzlice in težav s preskrbo, kar je krajane v vseh krajevnih skupnostih ne samo spodbudilo k razpravi, pač pa tudi k predlaganju rešitev. Tudi tam, kjer je v krajevnih skupnostih poprej vladalo mrtvilo, so se v krajevnih samoupravah in družbenopolitičnih organizacijah s skupno akcijo lotili problemov. Prav te naloge, ki so jih v krajevnih skupnostih dobili glede preskrbe, marsikje so se še posebej sestali krajevni odbori SZDL, so tudi spodbudile delovanja potrošniških svetov, ki poprej kar niso in niso znali zaživeti. V sedanjih težavah s preskrbo so potrošniški sveti dobili eno najvidnejših vlog ob tem pa se postavl ja tudi vprašanje delovanja občinske konference potrošnikov, od katere so v teh dneh potrošniški sveti po krajevnih skupnostih zahtevali enotna navodila za delovanje v krajevnih skupnostih. Ponekod so se kar do- Predsednik občinske konference SZDL Kranj Janez Grašič bro znašli, so pa bile tudi izjeme, saj so v nekaterih krajevnih skupnostih vse breme razdelitve bonov za plin prepustili kaj- tajniku potrošniškega sveta.« , Verjetno je bilo prav zaradi takš-( nih spodrsljajev v organizaciji tudi nemalo povsem opravičenih očitkov in negodovanja krajanov ter izgube časa? »Prav gotovo je to izkušnja za naprej. Tako pa smo se hoteli držati ustavnih opredelitev glede preskrbe, kar pa velja sicer za nQrmal-ne razmere. Če pa nekaterih artiklov primanjkuje, pa to že niso več normalne rezmere, izredne pa tudi ne. Zato je v takih primerih prav gotovo potrebna dobra organiziranost trgovine s potrošniškimi sveti za racionalno razdelitev nekaterih Mi pa proslavljamo V teh stabilizacijskih časih, ko nam je postala naravna nujnost, da varčujemo tako v družinskem proračunu kot nasploh v naši splošni in skupni porabi, včasih lahko tudi že nerazumno, če ne že neumno pretiravamo. Priznajmo si, da bi lahko varčevali še bolj — o tem pač ni dvoma. A varčevali tako in tam, kjer bi se res kaj poznalo, kjer bi bili stabilizacijsko zares učinkoviti. Če smo se doma odrekli mesu, ob tem pa kurimo ob odprtih oknih je silno vprašljivo, koliko bomo zares privarčevali. Tudi nedavna premaknitev jutranje delovne ure v dnevno svetlobo nima le in zgolj varčevalno-energetskega klicaja — njene prednosti so najbrž precejšnje tudi v drugih, bolj dolgoročnih pogledih. A tokrat — za spremembo — poglejmo drugačno razsipništvo, če ga že tako imenujemo in če že mislimo, da bi morali tudi tako varčevati. , Gre za naša slavja in praznovanja, ki se sem in tja še pojavljajo. Za slavja in praznovanja delovnih kolektivov ob njihovih obletnicah in ob njihovih delovnih uspehih. Čeprav smo v času stabilizacije, teh jubilejev ne moremo kar tako prezreti ali se jim odpovedati, saj dvajset, trideset let delovnega kolektiva vendarle je pomemben in marsikje še kako pomemben jubilej. Ne bi bilo prav, ko bi ga tebi nič meni nič obšli ali namenoma prezrli, saj delovni kolektiv ni napis na tovarni, delovni kolektiv so ljudje, ki so vložili ali še vlagajo veliko svojih delovnih naporov v njegov razvoj. Če se že pojavijo prvi znaki, da delovni kolektiv praznuje ali se pripravlja na praznovanje, se zdi, da od vsepovsod preže nanj in nestrpno pričakujejo, kako kanijo proslavljati. Hudo narobe in neprijetno za vse delavce postane tedaj, če so se odločili, da se zbero na večerji ali kosilu, kajti bržkone jih bodo od vsepovsod dobivali pod nos: češ, čas stabilizacije, vi pa zapravljate! Piko na i lahko pristavi še kak novinarček, ki bo večerjo ali ples v malo boljšem lokalu ožigosal za nedopustno, če ne že razvratno dejanje, ki obrača na glavo vse varčevalne smernice, načela in priporočila. Delavci, slavjenci, so potlej v hudi kaši: sami so rekli, da za dvajsetletnico proslavljajo tu in zdaj, za svoj denar, zdaj pa od nekod tam zunaj tiha, a nedvoumna grožnja, da naj bodo kar lepo pridni in pozabijo na gostinski lokalček in ostanejo doma. Če ne gre drugače, se morajo »stornirati« tudi že vsa poslana vabila. Kako kratkovidno! Ob vsem tem te obhaja takale misel: če delavec, ki dela dvajet, trideset let v prahu, v ropotu, smradu in slavi svoj delovni jubilej, ni zaslužil tiste pol klobase na pikniku v Krpinu ali — celo! — sredi blejske Kazine, kjer običajno še nikoli sploh ni bil, potem naj se vsa stabilizacija kar pri priči neha! Jasno je, da ob tem nimamo v mislih »požrtij« ozkih krogov ali strokovnih skupin, temveč slavja delovnih kolektivov, ki so vedno bila in so še vedno dokaj skrbno načrtovana in temeljito varčevalno premleta na vseh delavskih svetih in zborih delavcev ... D. Sedej Vsestransko izobraževanje Radovljica — Radovljiška Delavska univerza je po tekočem programu družbenopolitičnega usposabljanja od oktobra naprej pripravila vrsto izobraževalnih oblik. Najprej je v Bohinjski Bistrici pripravila dva seminarja za delegate skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki se jih je udeležilo 64 slušateljev. Novembra je bil prvi seminar za delegate z blejskega območja, ki se ga je udeležilo 24 slušateljev. Pred iztekom leta bodo na Bledu pripravili še enega ali dva takšna seminarja, prihodnje leto pa bo več delegatskih seminarjev v Radovljici. Sočasno je Delavska univerza s sodelovanjem občinskega komiteja ZKS Radovljica organizirala občinsko politično šolo, ki bo do 25. decembra. Program zajema 120 ur predavanj in seminarskih razprav, vsebuje sedem tematskih področij iz temeljnega programa idejnopolitične-ga usposabljanja in marksističnega izobraževanja v ZKS v politični šoli CK ZKS. Večji del predavanj je v prostem času, predavatelji so pretežno družbenopolitični delavci iz radovljiške občine, kar vse zmanjšuje stroške izobraževanja. Opozoriti pa velja, da je udeležencev precej manj kot je bilo prijavljenih, za kar brez dvoma nosijo del krivde tudi vodstva osnovnih organizacij zveze komunistov. V dogovoru z občinskim sindikalnim svetom potekajo tudi seminarji za izobraževanje vodstev osnovnih organizacij in konferenc sindikata po delovnih organizacijah. Letos bo šest seminarjev zajelo 181 slušateljev. Oktobra je bil sklenjen tudi seminar za kandidate v članstvo ZKS, takoimenovani uvajalni seminar, ki ga je uspešno opravilo 12 kandidatov, pretežno mladih, ki bodo sprejeti v zvezo komunistov še pred iztekom leta. JR artiklov, ki jih ni na pretek. Menim, da je bila z neenotnim načinom razdeljevanja kuponov za plin v vsaki občini drugače, narejena precejšnja škoda in da so bili ljudje upravičeno prizadeti, še posebej zato, ker takšnega razdeljevanja artiklov zdaj nismo poznali že več kot 35 let. Vendar pa menim, da smo že spoznali, da se da iz takih in drugačnih težav vendarle izkopati tudi z dobro organizacijo, zato so za naprej v krajevnih skupnostih in tudi v občinah na podobne situacije bolj pripravljeni.« Težave s preskrbo pa niso bile edina tema programskih konferenc v krajevnih skupnostih kranjske občine, verjetno so bile načete teme o kmetijstvu in tudi drugih področjih? »Dogovorili smo se za nekaj programskih konferenc o kmetijstvu že v prvih dneh decembra, v nekaterih krajevnih skupnostih pa se bodo verjetno ustanovile tudi sekcije za kmetijstvo pri krajevnih konferencah SZDL. Predvsem kmetje so opozorili na vrsto aktualnih vprašanj od večjega donosa, večje učinkovitosti pospeševalnih služb, zavzemajo se za drugačne odnose med zadrugami in kmeti ipd. Sicer pa je bila na problemskih konferencah v krajevnih skupnostih, kjer je dejavnost organizirana preko vaških odborov, uličnih odborov ali sosesk, očitna boljša organiziranost in frontna dejavnost SZDL kot pa v krajevnih konferencah, kjer vsa teža dela sloni le na predsedniku konference. Ena važnejših nalog v prihodnjem letu je tudi spodbujanje delovanja hišne samouprave. Stanovalci si bodo morali bolj prizadevati za urejanje skupnih zadev v hišah, kot so vzdrževanje, neplačevanje stanarin itd. Na vseh konferencah pa je bila tudi podana analiza delovanja družbenopolitičnih organizacij. Še posebej niso nikjer mogli mimo organiziranja mladine, ki je ponekod vodilna sila, ponekod pa je ni zaznati. Nasploh pa velja, da se je mladinska organizacija izkazala na letošnjih volitvah, nepogrešljiva je pri kulturnih prireditvah v krajevnih skupnostih, prostovoljnih akcijah in podobno. Povsod, kjer mladinske organizacije ni čutiti, pa bodo v prihodnje morali spodbuditi delovanje ZSMS.« Problematika, ki so jo načeli krajani na programskih konferencah SZDL, bo verjetno tudi osnova za programsko sejo občinske konference SZDL Kranj? »Posebej bo treba oceniti zaključno akcijo NNNP v občini, kjer so ob nedvomno uspešni vaji prišle na dan tudi nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Sicer pa je na programskih konferencah v nekaterih krajevnih skupnostih prišlo do izraza, da ni povsem jasna frontna prisotnost vseh organizacij v okviru SZDL. Šele takrat, ko vsaka organizacija uspešno opravlja svoje naloge, je tudi delo SZDL uspešno, kar se odraža v frontnem delovanju. Zato je tudi to spoznanje ena od sugestij za razpravo na programski seji. Zdi se mi pa potrebno poudariti še to, da so v krajevnih skupnostih že začeli spreminjati srednjeročne plane razvoja, saj povsod razumejo, da v sedanjih gospodarskih razmerah ne bo mogoče veliko investirati iz skupnih družbenih sredstev, zato pa več iz krajevnih samoprispevkov in s prostovoljnim delom.« L. M. Gorenjsko gospodarstvo v de vetih mesecih Skromna rast proizvodnje, hitra rast stroškov in večje izgube Industrijska proizvodnja je bila v devetih mesecih le za odstotek večja kot lani v enakem času — Hiter porast stroškov in motnje v proizvodnji zaradi manj Sega uvoza surovin — Večje izgube v Železarni, Savi in Elektrogospodarstvu Z omejevanjem uvoza resnično izboljšujemo pokritje uvoza z izvozom, vendar premajhen uvoz, zlasti surovin in materialov, že povzroča zmanjševanje proizvodnje, hkrati pa tudi negativno vpliva na nadaljnje povečevanje izvoza. Na Gorenjskem je znašala industrijska rast v polletju še 2,6 odstotka, po devetih mesecih pa je bila le še za odstotek večja kot lani v enakem času. Poslabšali so se tudi finančni rezultati, saj stroški rastejo hitreje od celotnega prihodka in sicer kar za 3,6 odstotka. Vzrok je treba iskati v sorazmerno majhnem povišanju cen gotovih izdelkov ter visokih porastih cen surovin in materialov za proizvodnjo, kar po drugi strani tudi dokazuje, da je pri zamrznitvah cen vedno najbolj udarjena predelovalna industrija. Zato so tudi finančni rezultati v celotni republiki ugodnejši kot na Go renjskem. Tudi rast čistega dohodka je na Gorenjskem počasnejša kot v Slove- niji. To je posledica hitrejše rasti prispevkov in obveznosti iz dohodka gospodarstva Gorenjske. Tako so obveznosti iz dohodka za zdravstvo na Gorenjskem letos večje za 38, v Sloveniji pa za 27 odstotkov, za invalidsko in pokojninsko zavarovanje na Gorenjskem za 47 in v Sloveniji za 41 odstotkov ter davki iz dohodka tozdov republiki v regiji za 43 in v Sloveniji za 39 odstotkov. Med obveznostmi iz dohodka so se v regiji povečale obveznosti za delovne skupnosti za 32 in v republiki za 31 odstotkov ter obveznosti za obresti na Gorenjskem za 56 in v Sloveniji za 58 odstotkov. Tako znašajo prispevki in obveznosti iz dohodka v regiji 9,661 milijarde dinarjev in so v primerjavi z lani večji za 32 odstotkov, v Sloveniji pa znašajo 87,407 milijarde dinarjev in so se v primerjavi z lani povečali za 31 odstotkov. Gospodarstvo Gorenjske je tako obračunalo in plačalo 11 odstotkov prispevkov in obveznosti iz dohodka, obračunanega v Sloveniji. Praznik Odeje — Delavci Odeje iz Škofje Loke so proslavili 50-letnico ustanovitve tovarne prešitih odej in 35-letnico Odeje. Proslava je bila v Loškem gledališču. Odeja se je v petintridesetih letih razvila iz povsem obrtne delavnice v sodobno industrijsko podjetje, ki se uspešno uveljavlja tudi na tujih trgih. Foto: F. Perdan Razporejena sredstva za osebne dohodke so se na Gorenjskem bolj povečala kot v Sloveniji, vendar pa je n jihov delež v celotnem prihodku nižji. Tako znašajo čisti osebni dohodki na zaposlenega v regiji 13.750 dinarjev in so v primerjavi z lani večji za 29 odstotkov. V Sloveniji znašajo povprečni osebni dohodki 13.500 din in so v primerjavi z lani večji za 27 odstotkov. Gorenjski delavci so v povprečju zaslužili za 1,8 odstotka več kot je povprečje v republiki. Slabše je s sredstvi za akumulacijo. Ta so v absolutnem znesku nižja, kakor so bila obračunana lani, v SRS pa so minimalno porasla. Sredstva za akumulacijo so na Gorenjskem nižja zaradi hitrejše rasti sredstev za amortizacijo in delno tudi zaradi hitrejše rasti sredstev za osebne dohodke. Kljub temu pa je delež sredstev za akumulacijo večji, kot je delež razporejenih osebnih dohodkov. Tudi sredstva za reprudukcijo so letos sorazmerno nizka, kar kaže, da so finančni rezultati poslovanja gorenjskega gospodarstva manj ugodni, kot so bili lani. Zelo so se letos povečale izgube, vendar pa v slovenskem merilu ne predstavljajo veliko. Največjo izgubo ima jeseniška Železarna in sicer 359 milijonov dinarjev, kar je 11-krat več kot lani. Najpomembnejši vzrok je bistveno poslabšanje sestave proizvodnje in izreden porast izvoza na konvertibilno področje ter pomanjkanje surovin in materialov za proizvodnjo. Sava Kranj je imela 100 milijonov dinarjev izgube, ki je nastala zaradi manjšega obsega proizvodnje, ker so morali močno zmanjšati uvoz surovin, in zaradi izredno velikega porasta izvoza na konvertibilno področje. Temeljne organizacije Elektrogospodarstva so obračunale 60 milijonov din izgube, kar opravičujejo s tem. da se niso ustrezno povišale cene električne energije. LTH — temeljna organizacija zamrzovalne skrinje je imela 22,7 milijona din izgube zaradi manjšega obsega proizvodnje, kranjska Mlekarna pa 16,4 milijona din zaradi pomanjkanja mleka za predelavo. investicije so se letos zelo povečale, vendar še vedno predstavljajo le 11 odstotkov družbenega proizvoda, kar je dosti manj kot v Sloveniji. So pa že odobrene pomembne naložbe, ki bodo pomagale k večjemu izvozu. L. Bogataj NA DELOVNEM MESTU Delo v prahu in dimu Pri Vatrostalni na. Jesenicah nekateri industrijski zidarji vztrajajo na delovnem mestu vse od ustanovitve — Težki delovni pogoji Jesenice — V jeseniški temeljni organizaciji združenega dela Vatrostalna Zenica, ki te dni praznuje 20-letnico svojega dela, je zaposlenih precej industrijskih zidarjev, katerih delo nikakor ni lahko. Nekateri med njimi delajo v tej delovni organizaciji že od samega začetka in ostajajo zvesti delovnemu kolektivu. Tako so od prvega dne zaposleni Fehim Hali-lagič, Franc Hočevar, Ivan Volf, Stanko Žitnik ter Vinko Kusterle in Anton Cerkovnik, s katerima smo se ob delovnem jubileju Vatrostalne tudi pogovarjali. Vinko Kusterle in Anton Cerkovnik sta oba doma z Bohinjske Bistrice in zatorej se vsak dan, že dvajset let, vozita na delo v Vatrostalno. Prvih težkih začetkov se takole spominjata: »Temeljna organizacija združenega dela Vatrostalna Zenica—Jesenice je bila ustanovljena na pobudo pokojnega direktorja Derlinga, ki se je zavzemal za ustanovitev specializirane delovne organizacije. Številni zidarji smo bili tedaj zaposleni v jeseniški železarni in smo se ob ustanovitvi Vatrostalne »preselili« v to delovno organizacijo. Že v začetku, že po nekaj mesecih, smo šli nekateri na teren v Srbijo in tako se je dogajalo vsa leta: delali sino po najrazličnejših gradbiščih po vsej Jugoslaviji. Vinko Kusterle in Anton Cerkovnik, visokokvalificirana industrijska zidarja, sta pri jeseniški Vatrostalni vse od začetka... Delo industrijskega zidarja nikakor ni lahko, je po delovnih pogojih prav specifično: nenehno dela v prahu in v plinu, zato ni čudno, da so le redki lahko vztrajali na tem delovnem mestu veliko let, mnogo jih je delovnih invalidov. Vsaj pri nas jih je dvanajst. Industrijski zidar domala malte pri svojem delu sploh ne pozna in se zatorej delo precej razlikuje od dela ostalih zidarjev. Posebej takoj po vojni je bilo težko, saj je bilo veliko »flikarije« in veliko zares napornega dela. Sčasoma se je tehnologija vse bolj izpopolnjevala, bili so boljši delovni pogoji, izkušnje pa vedno večje. Delali smo tudi v tujini in nenehno spremljali razvoj industrijskega zidarstva, čeprav lahko tudi rečemo, da so nekatere naše domače delovne izkušnje povzemali tudi tuji zidarji. Vsa leta so bile velike težuve s kadrom, saj se je le malo delavcev odločilo za takšno delo: kljub temu, da osebni dohodki niso nizki in kljub temu, da delovna organizacija dobro skrbi za življenjske in delovne pogoje zaposlenih, industrijski zidarji pa imamo tudi priznano beneficirano delovno dobo. Največ industrijskih zidarjev se priuči, saj v okviru delovne organizacije organiziramo praktične tečaje. Vsi tisti, ki smo v delovni organizaciji od vsega začetka, si le želimo, da bi imela Vatrostalna v prihodnje dovolj kvalificiranih delavcev, ki bi kljub razmeroma še vedno dokaj težkim deloviin pogojem z veseljem opravljali svoj poklic-.« D. Sedej Koruza iz Vojvodine — Kmetje iz Žabnice in okolice so se prejšnji četrtek razveselili težkega tovornjaka, kije iz Vojvodine pripeljal prvih 25 ton koruznega zrnja. To je približno tretjina vse količine, ki go boče potrebovali kmetje s tega okoliša. V Gorenjski kmetijski zadrugi za:~-jujejo, da so koruze naročili dovolj in dajo bodo do konca meseca prejeli tudi živinorejci s področja Cerkelj, Naklega, Tržiča. Kranja in Visokega. Obenem priporočajo vsem, da naročene količine, prevzamejc takoj po dobavi, ker zadruga nima dovolj prostorov za skladiščenje. Žabniški kmetje so za kilogram zrnja odšteli 14,20 dinarja. Koruza bo važen dodatek domači krmi pri pitanju goved, obenem pa bo zapolnila tudi vrzeli, ki so nastale zaradi neredne oskrbe z močnimi gnojth — C. Zaplotnik J Drzno v naložbo Pri Kemijski industriji v Kamniku so pretehtali možnosti vUg*-nja v posodobitev proizvodnje — Kljub bančnim kreditom is sovlaganju jim za naložbo manjka še četrtina sredstev Kamnik — Kemijska industrija Kamnik, ki izdeluje razstreliva in predeluje aluminij, je že vrsto let v slabem položaju. Resda ji še ne groze večje izgube, vendar že dolgo posluje na robu rentabilnosti. Razlogi za to so v velikem razkoraku med cenami gotovih izdelkov in cenami reprodukcijskih materialov, v nezanesljivi, večkrat pomanjkljivi oskrbljenosti s surovino, povrh pa še iz leta v leto večje zakonske in samoupravne obveznosti ter prispevki iz dohodka. Vendar so te objektivne težave za zdaj stalnica in ta trenutek ni moč ničesar storiti. Zato pa bodo spo-skušali pri KIK premagati notranje slabosti: nizko tehnološko raven proizvodnje, zastarelost osnovnih sredstev, prepočasen razvoj sodobnejših izdelkov, težke delovne razmere in zato že skoraj kronično pomanjkanje delavcev, ki bi bili pripravljeni delati v nevarni proizvodnji, neizkoriščenost sedanjih proizvodnjih zmogljivosti... Kljub vsem težavam pa je produktivnost večja, čemur gre tudi zahvala, da KIK še za,silo posluje gospodarno. Pri iskanju možnosti posodobitve proizvodnje so se posvetili v glavnem temeljni organih Kamniktit, za katero so predoče dvoje investicijskih programov -gradnjo novih obratov za proirvv njo gospodarskih razstreliv, a* dernizacijo obrata za predel aluminijastih folij (tu bodo ko: surovino uporabljali tudi odpada in posodobitev temeljne organet cije »Kamnik«, kjer izdelujejo v* hurčasto folijo. Za uresničitev razvojnih načrt"* bi morali do konca leta zbran 485 milijonov dinarjev. Sami so >y| sobni zagotoviti petino teh stev, prav toliko jih pričakuieio J sovlagateljev, 36 odstotkov bo« pokrili z bančnimi krediti, medaHi ko jim četrtina zneska še manji* O teh 112 milijonih se bo rr^ kmalu izjasniti, kajti do 19S4 mora biti naložba izgoto\ve~-Najbolj dinamično bo seveda hodnje leto, saj se bodo pri K^ -ski industriji Kamnik trudiii n**" diti kar največ še po starih ceni* Upajo, da bodo manjkajoča sr^ stva dobili iz občinskega skl»* skupnih rezerv, sicer bodo mer** poiskati možnosti pri medobc ^ gospodarski zbornici. Vlaganje v industrijo Najpomembnejša vlaganja v naslednjem letu predvidevajo za investicije v jeseniški železarni — Manjše naložbe v ostali in ciji v napravo za vakuumirar . brusilni stroj naj bi bili zaključe v letu 1983. Večje planirane naložbe na gih področjih so v industriji KkV Mojstrana, železniški tir Kovra*" ja, zaključek rekonstrukcije podvodne hale in predelava kotlovi v Lipu v Mojstrani, tekoča bodo nadomestili z odpadki ~ prostori za lesno galanterijo v vinarju ter začetek gradnje hla£ niče v Klavnici. Gozdarstvo na^ tuje nekaj gozdnih cest, Gradb:r* transportna sredstva, Vatros:a delovne prostore, Železniške spodarstvo nadaljevanje rekonstrukcije železniške postaje, ijčik-čarji več žičnic, trgovina pa dokončanje trgovine na Blejski Dobra« in začetek izgradnje trgovine r» Hrušici. V gostinstvu in tunrr^-namerava Gorenj ka začeti grad-v Kranjski gori apartmaje. Na področju stanovanjske gradnje naj bi v naslednjem le* dokončali gradnjo 63 zasebnih ^ denj. od tega 27 v Žirovnici m a? , ostalih naseljih, ter dograditev i* družbenih stanovanj na Hruv* Plavžu in Savi. Na področju kcrru v gradnjo vodovoda Zav^-c^ Pionirska knjižnica v Kranju v mesecu knjige V oktobru — mesecu knjige - je spet tudi pedagoška dejavnost v pio-i oddelku Cterednje knjižnice obči-anj. Otroci od petega do desetega ^ ob sredah popoldne zbirajo v prav-i sobi, kjer poslušajo pravljice, ki jim iuje knjižničarka največkrat ob Otroci spremljajo vsebino in i s pripovedovalko doživljajo zgod-"5eno vzdušje otroci potem , vo slikah, podoživijo z lutko, utrinke iz lastnih doživetij, zelo _i m pravljico tudi sami ilustrirajo. Na Mjerirtnce, ki jih razstavimo na panoju, »»lo ponosni URA PRAVLJIC je osnovna oblika bjfae vzgoje za predšolskega otroka, ftn* rad prihaja v knjižnico in pravljič-usoba postane zanj domača in mikavna. iarS, ki vodijo otroke k uram pravljic, v '-ea času lahko prebirajo časopise in djice za vzgojitelje in roditelje in se »eaunjajo s knjigami za najmlajše, ki si ft lahko izposodijo tudi na dom. Pri ai*i slikanic je izločen ves kič, ker ga niti :t nabavljamo. Tako otrok postopno jpoaaava knjižnico in se seznanja s knji-pmi, da postanejo za njegov svet nepo-peijive m branje preraste v otrokovo NEZNALČEK, PIKA NOGAV1 CKA, MOJ PRIJATELJ PIKI JAKOB, OBLAČEK POHAJACEK MAČEK MURI. Pionirji od 4. do 6. razreda so najpogosteje razstavili naslednje knjige: DVOJČICI, knjige o VIKE VIKINGU, V PUŠČAVI IN GOŠČAVI, POZOR Crna marela!, emil in detektivi, dvojne počitnice, petnajstletni kapitan, urške so brez napake, vinetou, petero-nogi zajec, orli vzlete zgodaj, pod svobodnim soncem, oslovska leta, na večerji s krokodilom. Najbolj brane in najbolj prilju hijene so bile pravljice, zbrane v knjigi TISOČ IN ENA NOČ. Sedmošolci in osmošolci so se odločili za knjige, ki največkrat obravnavajo mla-dostnikovo dozorevanje. Te so: GIMNAZIJKA, VANDA, ANDREJEV NI NIKOLI PREVEČ, KAM JE IZGINILA EMA LAUŠ, SREČANJE Z MIHAELO, V SEDEMNAJSTEM. Decembra bomo v pionirskem oddelku organizirali srečanje s prevajalko ZDENKO JERMANOVO. Načrtovali smo ga že v mesecu knjige, a se nam je zaradi bolezni v skupini Linhartovega odra mladih, ki bo srečanje poživilo s svojim nastopom, pomaknilo v december. Zdenka Jermanova je za mlade bralce prevedla Čapkovih Devet pravljic in več njegovih znanstvenofantastičnih romanov in Bahdajevo delo »Pozor, črna marela!«. Datum srečanja bonu objavili naknadno. Vika Konc VaidS ne vodijo otroka v knjižnico ■mo starši Največkrat pomeni za naj-aiajie prvo srečanje s knjižnico skupinski jtuk z vzgojiteljico ali učiteljico. mEC m RAZRED NA OBISKU je v ttjinci stalna oblika dela z mladimi obi-fcovsld Sreda dopoldne, ko oddelek m 4rt za izposojo, je rezervirana zanje. so navdušeni. Sami se naučijo izbir m knjige s polic, s predšolskimi se tudi izposojo. . ..»„ '.iako skupino vodimo v pravljično «*o, kjer uživajo ob pripovedovanju za-W pravljic in zgodb, seznanijoses jamicami, tudi sami zapojejo predvsem P« se jun vtisnejo v spomrn slikanice, ki % ne morejo videti nikjer drugje in jih tr^vŠuTejo o obisku: Zdaj so «aw tisS ki v knjižnico pripeljejo star-S 'vpišejo ali puščajo vsaj na uro MfiCv temmeseca smo se lotih tudi Sffimivega načina uvajanja mkdih kimev^bliko imenujemo kar »POISCI INJIGO!« Učence višjih razredov os-vSe (predvsem petošolce) uvajamo uporabo katalogov (abecednoimensla, 'aaauki sistemski katalog) m knjižnih «^gal (priročnikov, enciklopedij slo-in S^igih informativnih knjig): £ hlZ s^ naučijo poiskati ustrezni uuCi listek. Iz zadreg jim pomaga SnTrka S pomočjo katalo^ega hst-m poiSčejo signaturo, da potem lahko ustrezno knjigo na po^ - Otrou aoHeluieio in iskanje podatkov jm 2 S J°Tako učence že dovolj ^j^gajamo v samostojnega uporab- 'tu^^EMATSKE RAZSTAVE v £ pripravljamo ob pomemb- Žd^oŽih spominskih dnevA, sre&-4 gCstv^jalci otroške knjige m ob finih SpmZah, so pomembna spodbu- nA M dni Letos je razstavljalo že ^.^d^onajve^ratibra.iknji- I* s temi naslovi: Prenovljeni zaodrski prostori Predsednica ZKO Tržič Maja Ahačič podeljuje priznanje Jožetu Zupančiču za požrtovalno delo pri prenovi zaodrskih prostorov v Cankarjevem domu. Foto: J. Kikel TRŽlC — Praznično razpoloženje pred dnevom republike se je v Tržiču začelo že nekaj dni prej. Tako so bili v četrtek cicibani vseh treh tržiških osnovnih šol sprejeti v pionirsko organizacijo. Na vseh treh Šolah so bile ob tem priložnostne svečanosti s krajšimi kulturnimi programi. Občinska kulturna skupnost jim je ob. tem dogodku namenila tudi predstavo Mali strah Bav-bav, ki so ga v kinodvorani Tržič ta dan kar petkrat izvedli člani podnMadka Mladinskega gledališča iz Tržiča. Prikupno pravljično igrico o malem strahu Bav-bavu, ki reši deklico Magdalenko iz rok strašnega Razstava v dvorani škofjeloške občinske skupscme Kovačevih deset krajin Akademski f n v Ljubljani i/. iQ4? pQ maturi se je najprej vpisal na arhi- o^ir^rostn;'i2pit.etal947 izpit lei leto in vzporedno na Glasbeni matici v tekturo, kjer je stuoirai . teorijo in violino. Ker ga je privlačila Ljubljani študira tudi glasoen sode,oval { KUD wKajuh« v Ljublja-,azz glasba, je kot azzglasnen^ študentskem plesnem orkestru APO. ni m igral v toKratnen Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, Leta 1948 j®^ ^imS-al na slikarskem oddelku pri profesorju Fran-kjer je leta 1953diplomirain ^ ^ spedalki za restavratorstvo cetu Mihelicu Studu je naa« j ^ z dipJomo leta 1960 Po kon. pri profesorju MirKU o poučeval likovno vzgojo na osnovnih šo- čanih študijah je do iewi y svobodni umetnik. Član Društva lah, od takrat naprej pa pemj ^ ^ 1Q?5 slovenskih likovnlh""?®Si vodja in ilustrator se je udeleževal mla-Kot „fH mpd leti 1945 in 1948. Sodeloval je nekaj časa dinskih delovnih brlgaa m bljanski dnevnik. Pri prvem sloven- tudi kot ilustrator pr časopis^ ^ sodeloyal tudi pri ob. skem risanf^k v HrastOvljah in na Blejskem gradu in pri restavnra- I ZsSk K.r^hSC0hb^vnaia motS'ki je v zadnjih nekaj letih zelo V svojih delih oDravn^ kjmi slikarji: znanstvena fantasti- priljubljena med nekatei un meditacijo ob tekstih te moderne hterarne ka, ki m ujeta v ilustrau i ya kot m0tivik0i kl J0 pogojujejo koz-zvrsti, ampak jo siiKar o ra?sežnosti in človek v medsebojnem odmične prostorske m caso . predvsem slikar realist, se ukvarja nosu. Ker pa je slikar ^ pokrajine. Za pričujočo razstavo smo tudi z upodabljanjem mo čnega kroga. Deset kraJin je povsem izbrali prav sliKe iz t««« motivnega vira in že lahko rečemo, da dovolj za zajetje shkaijtvefc izseke, ki so locirani ob vodi. V Samo Kovač- shka P^&^e krošnje v tolikšni meri, da naen-rekah ali jezerih se zrcalijo odseva te realnosti na vodni površi- krat nastane spreplet realnosti ,ikarski poVršini. Možnosti so ni kot enovito barvne» dogajanje n- ^ nekaterih slikah izrab, v to-naenkrat neskončne m si k a j abstraktno barvno vizi- likšni meri, da pred gledalca postav j naturalistično v jo krajine. Široke barvne poteze P tudj od eveč nutan. ^jegovem^^karstvu m^ga^vodi^^^ ^^ lako da pred gledalcem osta- cnega dolocevar j barvah. ne samo se slutnja, izrazen ^ PAVLOVEG gusarja Lesena noga, so mladi tržiški gledalci sprejeli z navdušenjem. Tako da so še nekaj dni po predstavi prepevali prikupne skladbice, ki so jih slišali. Predstavo sta odlično režirala Smiljana Brkljač in Jože Pehare. Scensko zasnovo za igrico je naredil Darjo Plesničar, glasbene inserte je pripravila Ana Pehare, luč pa je usmerjal Jože Pogačar. Predstavo si je ogledalo prek 1200 mladih iz Tržiča in okolice, tako da je bila dvorana v četrtek dopoldan kar štirikrat nabito polna, popoldanska pa je bila namenjena zamudnikom in seveda staršem. Vsem desetim mladim igralcem je ob premieri čestital za uspeh ravnatelj os. šole heroja Bračiča tov. Stanko Stritih, saj je večina nastopajočih učencev ravno iz te šole. Drugi pomemben dosežek tržiških kulturnikov so skromno proslavili v petek zvečer po končani svečani prireditvi ob dnevu republike. V prisotnosti izvajalcev del, družbenopolitičnih organizacij in kulturnikov so namreč uradno odprli zaodrske prostore v Cankarjevem domu v Tržiču. Ob otvoritvi je spregovoril nekaj besed o poteku del in o novi pridobitvi za vse tržiške kulturnike tovariš Miro Vrhovnik, ki je bil obenem tudi predsednik odbora za adaptacijo zaodrskih prostorov v Cankarjevem domu. V imenu vseh tržiščih amaterjev se je za novo pridobitev zahvalila tov. Maja Ahačič, predsednica ZKO Tržič, in ob tej priložnosti podelila tudi priznanja Zveze kulturnih organizacij Tržič Jožetu Pogačarju in Miru Vrhovniku za vso pomoč pri realizaciji adaptacije. Uradno otvoritev so zaključili s tovariškim srečanjem med izvajalci del, člani DPO Tržiča in tržiškimi kulturniki. b. K. Repertoarni posvet Kranj — Združenje gledaliških skupin Gorenjske bo danes, decembra ob 1 ()..'}() pripravilo repertoarni posvet za gledališko sezono 1982-83. Povabljeni so predstavniki vseh pionirskih, mladinskih in odraslih lutkovnih in gledaliških skupin; ki delujejo na Gorenjskem. Vsi, ki se posveta ne bodo mogli udeležiti, pa naj podatke o že izvedenih in načrtovanih uprizoritvah pošljejo občinskim zvezam kulturnih organizacij. Prešernovo gledališče pa vabi vse udeležence posveta, da si nato ogledajo uprizoritev enodejank V. Ha ve la »Audienca, Vernissage« s pričet-kom ob 19.30. Kulturni koledar RADOVLJICA - V Šivčevi hiši bo do 8. decembra na ogled razstava fotografij »Pomniki NOB občine Radovljica«, ki jo je pripravil Foto-kino klub Radovljica. V dvorani Delavske univerze v radovljiški graščini pa so člani Foto-kino kluba Radovljica včeraj odprli razstavo »6 color dia 6 x 6« ter klubsko razstavo črno-bele fotografije. Projekcijo dia bodo ponovili v ponedeljek, 6. decembra. ob 18. uri. BLED — V prostorih Gozdnega gospodarstva Bled si lahko ogledate razstavo likovnih del Rudolfa Arha, člana likovne skupine Dolik z Jesenic. Predstavlja se s 64 slikami, razstava bo odprta do 30. decembra. KRANJ — V Prešernovi hiši sta Gorenjski muzej in Osrednja knjižnica iz Kranja ob obletnici Prešernovega rojstva pripravila razstavo »France Prešeren v luči literarne vede 1970-1982«. V galeriji Mestne hiše se gorenjski fotografi predstavljajo s tradicionalno razstavo »Gorenjska 82«, v Mali galeriji so na ogled slikarska dela Izidorja Jalovca iz Kranja, v Stebriščni dvorani pa razstava raziskovalnih dosežkov Jamarskega društva iz Kranja. Razstave so odprte vsak dan od 10. do ' 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih so zaprte. Prešernovo gledališče bo v ponedeljek, 6. decembra, ob 15. uri z izborom pesmi »Cenčači« gostovalo v Cerkljah. V sredo, 8. decembra, ob 14. uri bo Čenčače uprizorilo za Osnovno šolo Zvonka Runka v Ljubljani. V petek, 10. decembra, ob 19. uri pa bo Čenčače uprizorilo 7.;(i izven v domači gledališki dvorani. V soboto. 1 l/decembra. Ob 19,30 pa bo s Partljičevo komedijo »Nekoč in danes« gostovalo v Pod na rtu. V nedeljo, 5. decembra ob 10. uri bo v dvorani Zadružnega doma na Primskovem »Ura pravljic«. Gostoval bo pantomi-mik iz Ljubljane And res Valdes. Pripravil je program za otroke od 4. leta dalje. Kot vedno, bodo tudi tokrat vključene v program tekmovalne igre. ŠKOF J A LOKA - V galeriji na loškem gradu si lahko ogledate razstavo del slikarja Franceta Zupeta-Krištofa iz Ljubljane. Odprta je med tednom od 8. do 14. ure. V knjižnici Ivana Tavčarja bo v torek, 7. decembra, ob 17. uri v uri pravljic Marija Lebar povedala otrokom pravljico »Kje je moja mama«. V sredo, 8. decembra, ob 18. uri bo dr. Cene Avguštin vodil predavanje z diapozitivi »Gradovi na Gorenjskem«. V četrtek, 9. decembra, ob 18. uri bo na vrsti predavanje dr. Milana Pintarja »Projekt Slovenija 2000«. TRŽlC - V paviljonu NOB bo Zveza kulturnih organizacij Tržič pripravila danes ob 18. uri literarni večer, ki bo zbral mlade slovenske pesnike in pisatelje. Med njimi bo tudi domačin Veno Dolenc, ki bo izvajalce spremljal tudi na kitari. Še pred literarnim večerom bodo ob 17. uri v zgornjih galerijskih prostorih odprli razstavo likovnih del učencev Osnovne šole heroja Bračiča iz Bistrice, ki jih mentorsko vodi akademski slikar Kamilo Legat. Člani pionirskega kulturnega društva bodo ob tem pripravili krajši kulturni spored. Komorni zbor RTV v Kranju Kranj — V torek, 7. decembra, ob 20. uri bo v dvorani gimnazije v Kranju nastopil Komorni zbor RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Jožeta Fiirsta z zanimivim programom. Zbor bo izvajal v prvem delu MI SO AD IMITATIONEM PATER N OSTER Jacoba Gallusa, eno njegovih redko izvajanih umetnin, napisano za osemglasni zbor. Nedvomno bo to za vse ljubitelje glasbe izredno doživetje. V drugem delu bo mešani zbor izvajal najprej dela sodobnih slovenskih skladateljev: Antona Lajovica, Jakoba Ježa, Lojzeta Lebiča in Pavla Šivica. Nato pa še štiri skladbe na temo iger Andrzeja Koszevvskega ter pet cvetličnih pesmi Benjamina Brittna. Koncertna poslovalnica s sodelovanjem Glasbenega centra pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj vabi vse ljubitelje zborovskega petja, da se udeležijo tega izrednega kulturnega dogodka. Vstopnice po enotni ceni 50 dinarjev so v predprodaji pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj, v Glasbeni šoli in uro pred pričetkom prireditve. Srečanje s prevajalcem Viktorjem Jesen i kom — V prevodu profesorja \'iktorja Jesenika so letos izšle v francoščini Prešernove pesmi in temu docjddku je bil posvečen literarni večer v četrtek, 25. novembra, ki cta je ob obletnici Prešernovega rojstva v renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju priredila Osrednja knjižnica iz Kratija. Srečanja s prevajalcem Viktorjem Jesenikom seje udeležil tudi direktor francoskega kulturnega centra v Ljubljani Jean-Claude Cancel, recital Prešernovih pesmi v slovenščini in francoščini sta podala dramska igralca ■Majda Grbac in Brane Ivane ob glasbeni spremljavi Jerka Novaka Foto: F. Perdan -J SAMOUPRAVLJALSKA TEORIJA IN PRAKSA V SREDNJIH ŠOLAH Strah pred učitelji še prisoten Srednješolci dokaj ugodno ocenjujejo pouk predmeta samoupravljanje in temelji marksizma — Več ovir je pri uveljavljanju samoupravnega položaja učencev; nekaj zaradi njihove lastne nezainteresiranosti, nekaj pa zaradi nerazumevanja učiteljev, ki imajo »palico« pravice še vedno v svojih rokah. Pouka samoupravljanja in temeljev marksizma v srednjih šolah nikakor ne gre obravnavati ločeno od samoupravljanja in samoupravnega položaja učencev kot tudi ne učiteljev, od njihovih načinov dela, znanja, ustvarjalnosti, od osebnih stališč in prepričanj ter nenazadnje od družbenih in materialnih pogojev v šolah. Učenci pri tem predmetu želijo drugačen pouk kot pri drugih. Tu naj bi imeli priložnost ne le za spoznavanje novih vsebin, ampak tudi za razčiščevanje dilem o nasprotjih v naši družbi in svetu, za ugotavljanje vzrokov razkoraka med teorijo in prakso in podobno. Učni načrt tak pouk predvideva in omogoča, res pa je, da ga je v skopem številu ur težko uresničiti. Premajhno število učnih ur oziroma preobsežen program sili učitelje v predavanja ali razlage, ki jih bolj ali manj popestrujejo s primeri iz družbene prakse. Zato je pouk dostikrat preveč teoretičen, neži-vljenjski in za učence nezanimiv. Učitelj bi moral učence spodbuditi k pogovoru o dejstvih, ki jih poznajo in imajo do njih oseben odnos. Z izražanjem mnenj, stališč, sodb in prepričanj, s srečevanjem mnenj učencev in učitelja se oblikuje in vzgaja mlad človek. Od osebnosti učitelja, njegovega pedagoškega in človeškega odnosa do učencev je odvisno, koliko bo pouk pristen, koliko pa »šolski«. Učitelj bi moral s svojim načinom dela doseči, da bi se postopno obrnila stara praksa, ko v šoli vprašuje le učitelj, ki že ve za odgovor, ne pa obratno. Poseben problem predstavlja v srednjih šolah samoupravljalska praksa učencev. Ta je v učnem načrtu posebej izpostavljena, da bi učitelj resnično dal predmetu tudi življenjsko, aktualno dimenzijo. Če jo zanemari, kar se vse prerado dogaja, ni vedno kriv le sam, ampak tudi sredina, v kateri dela. Nenazadnje je samoupravni položaj učencev odvisen tudi od njih samih. Učenci bi se morali bolje organizirati, bolje bi morale delati osnovne organizacije ZSMS, bolj aktivni pa bi morali postati tudi delegati učencev v samoupravnih organih šole. Ocena pouka samoupravljanja in temeljev marksizma ter samoupravnega položaja učencev v srednjih šolah, ki so jo izdelali v kranjski občini, je, četudi so pri njej sodelovali le učitelji, vse prej kot zadovoljiva. Kaj pa o tem menijo učenci? Pet smo jih povabili na pogovor v naše uredništvo: Agato Trojar iz gimnazije Borisa Ziherla v Skofji Loki, Judito Jenko iz kranjske gimnazije, Iztoka Šega iz šolskega centra Iskra v Kranju, Boruta Demšarja iz srednje tek- stilne in obutvene šole v Kranju ter Tatjano Tancar iz centra srednjih šol na Jesenicah. £ Najprej vprašanje o predmetu samoupravljanje in temelji marksizma. Mu umik res odmerja premalo časa, zlasti za »življenjske« pogovore, in kako gledate na delo učiteljev? • BORUT DEMŠAR: Samoupravljanje s temelji marksizma bi moral biti eden najpomembnejših predmetov v srednji šoli, če naj učenci nekoč postanemo dobri sa-moupravljalci v združenem delu. Mislim, da nam, vsaj v prvem letniku, ne daje niti osnovne informacije o samoupravljanu. Res je, da se učenci, ki jih to področje zanima, lahko izobražujejo v marksističnih krožkih, v mladinski politični šoli, ki se mi zdi najboljša oblika, ali kako drugače, vendar pa ne poznam nikogar, ki bi sam od sebe študiral, na primer, delegatski sistem. Za to bi nas morali zainteresirati v šoli. • JUDITA JENKO: Ura. samoupravljanja je lahko zelo zanimiva, odvisno seveda od učitelja. Nekateri se oklepajo programa, češ da je za pogovore, izmenjave mnenj ali predavanja premalo časa in nam ponujajo ure po pouku, vendar pa takrat učenci niso pripravljeni za sodelovanje. V prvem in drugem letniku nam je učiteljica snov razlagala zelo plastično, s primeri. Nismo se »piflali«. Letos imamo drugo, ki želi, da govorimo o tistem, kar nas zanima. Ob smrti Leonida Brežnjeva, na primer, smo na našo željo posvetili celo uro njemu. Sicer pa smo v šoli ustanovili marksistični krožek, kjer razpravljamo o najrazličnejših problemih iz prakse. • AGATA TROJAR: Tudi v škofjeloškem centru je letos marksistični krožek, nasprotno od lani, zelo dobro zaživel. Nekaj verjetno tudi zato, ker imamo učenci tretjih letnikov samoupravljanje na urniku šele v drugem polletju in pogrešamo našega učitelja. Pouk pri njem je vedno zanimiv. Iz knjige črpamo le bistvene osnove, več se pogovarjamo o problemih pri nas in v svetu. Podobno je tudi pri spraševanju, kjer učitelj ocenjuje predvsem razmišljanje, sodelovanje učencev pri urah. A Je nujno, da je učitelj predmeta samoupravljanje in temelji marksizma član zveze koministov? • IZTOK ŠEGA: To ne, mora pa imeti pravilen odnos do naše družbene ureditve in tudi do učencev. Pričakujemo, da nam samoupravljanje praktično prikaže, da nas pelje v delovno organizacijo upošteva naše mnenje. Lani z učiteljico zaradi njenih čudnih pogledov nismo bili posebno zadovoljni. • «TATJANA TANCAR: Mi smo imeli pred časom mladega učitelja brez prakse, ki je bil hkrati tudi mentor mladinske organizacije. Kritiziral je mladino, našo organizacijo, namigoval na to, v čem je »bistvo« našega sistema. Svet šole je ugotovil, da ni primeren za predavanje samoupravljanja. Zdaj imamo starejšega, izkušenega učitelja, ki nam vse razloži. Z njim smo šli v delovno organizacijo, sestavljali referate. Mislim, da nam veliko da. Res pa je tudi, da mladi prevečkrat hočemo, da nam vse prinesejo na krožniku. Osnova, ki jo dobimo pri pouku, bo lahko koristila le, če bomo aktivni tudi v praksi. Morda se zdaj tega ne zavedamo dovolj, ko bomo zrelejši, pa nam bo žal za vse, kar smo zamudili v šoli. ^ S predmetom je tesno po- vezano tudi samoupravljanje učencev. Je zaživelo ali pa je morda strah pred učitelji še ovira za uveljavitev mnenj in stališč učencev? • BORUT DEMŠAR: Podobno kot na drugih področjih naše družbe je opazen razkorak med samou-pravljalsko teorijo in prakso tudi v šolah. Delegat v svetu šole dobi kup gradiva, ki ga prebere ali ne, razume ali ne, potem pa dvigne roko. • TATJANA TANCAR: Pri nas-je drugače. Mentorica delegatom pove, kakšno je njihovo mesto v svetu šole, če je treba, razloži gradivo. O njem se pogovorimo v osnovni organizaciji ZSMS, oblikujemo pripombe, stališča, predloge, tako da delegat resnično zastopa mnenje svoje sredine. • JUDITA JENKO: Vprašanje neaktivnosti delegatov se pojavlja predvsem zato, ker svet šole običajno ne obravnava problemov, ki bi bili učencem blizu. Veliko glasnejši smo na redovalnih oziroma pedagoških konferencah, za katere gradiva preštudiramo v osnovni organizaciji ZSMS. • TATJANA TANCAR: Prav z ene od pedagoških konferenc lahko povem primer, kako tudi učenei včasih narobe razumejo samoupravljanje in ga celo izkoriščajo. Učitelji so vprašali, zakaj imamo tak (slab) učni uspeh, učenci pa so se izgovorili, češ da snov ni zanimiva zaradi (slabih) učiteljev. Niso upoštevali, da je naša šola stara, brez učnih pripomočkov, da sta tabla in kreda še vedno glavni orodji. ^ Izredno pomembno vlogo pri uveljavljanju samoupravnega položaja učencev ima prav gotovo osnovna or- ganizacija ZSMS. Če so že delegati v samoupravnih organih šole bolj ali manj uspešni, je to vsekakor mesto, od koder prihajajo najrazličnejše pobude, ki jih učitelji ne smejo prezreti. • TATJANA TANCAR: Še dve leti nazaj je bila osnovna organizacija pri nas v ozadju. Odkar pa so učenci glasno povedali, da se ne strinjajo z vsiljenim, nadmoćnim odnosom učiteljev do njih, se je obrnilo na bolje. Učitelji več sprašujejo za mnenje mladinske organizacije in učencev. Mislim pa, da je še premalo samoupravljanja, ko gre za oblikovanje programov, za ocenjevanje, kazni. Strah pred učitelji je vsekakor še prisoten. Pomembno je, da učenci najdemo pravo pot oziroma stik, da dobro premislimo, preden nekaj rečemo in da znamo stvar trdno zagovarjati. Z učiteljem skušamo razrešiti problem najprej v razredu, če ne gre, prek mladinske organizacije. Največ težav je pri ocenjevanju. Pri nekaterih učiteljih nimamo vpogleda v ocene. Poskušali smo prek osnovne organizacije, a zaman. Kaj naj storimo, če dobi učenec na vprašanje: »Tovariš, koliko sem pa dobil?« odgovor: »Koliko si pa zaslužil?« Kol ima še vedno v rokah učitelj. Sicer pa je uspeh samoupravljanja odvisen od učiteljev in od nas. Vse se da, če je volja za delo pri učencih ter razumevanje pri učiteljih. Mladi zelo radi kritizirajo. Ko pa jih vprašaš, če bi bili pripravljeni tudi kaj storiti za odpravo slabosti, največkrat dobiš negativen odgovor. V mladinski organizaciji, na primer, je aktivnih le nekako petindvajset učen- cev. JUDITA JENKO: Mladi iz kranjske gimnazije iščemo povezavo z učitelji zlasti prek naše mentorice, ki je dobra svetovalka. V organizacijo bi radi vključili vse učitelje, ki so mlajši od sedemindvajset let, da bi nam pomagali s svojimi izkušnjami. Zamisel nam ne uspeva najbolje, četudi so nam vsi pripravljeni pomagati, tudi tisti, ki niso več mladinci. S čim boljšim delom osnovne organizacije bi učencem radi pokazali, kje je mesto za uveljavitev njihovih interesov. Šolska skupnost skoraj ni potrebna, če osnovna organizacija dobro dela, saj se razprave tako samo podvajajo. Zato "smo sklenili, da bomo vlogi združili in vsa vpra- šanja reševali prek mladinske organizacije. Problemov se ne bojimo sprožiti, glavno pa je. da pr. tem naletimo na razumevanje Pred kratkim so bile popisane gimnazijske stene. Osnovna organizacija je početje, ki ni nikomur v prid, obsodila in s tem je bil vsak nadaljnji razgovor končan. 0 Prav kranjska gimnazija je bila vedno znana kot ii-redno nedemokratična v odnosu do ličencev. Kako ta. da vi kar naenkrat trdite obratno? • JUDITA JENKO: Prejšnja leta učenci res nismo uspevali s svo-jimi predlogi. Zataknilo se je pri učiteljih ali pri ravnatelju. Z smo sklenili, da bomo enkrat na mesec izdali informator. V njem bomo učence seznanjali z vsem. o čemer razpravljamo v osnovnih organizacijah in aktivih. Veliko se pogovarjamo o usmerjenem izo* braževanju, o njegovih izkušnjah in rezultatih. Če so problemi, in -so, povemo svoje stališče. Žal pa nekateri učitelji na učenca, ki pe-sređuje stališče osnovne organizacije, gledajo kot na krivca. A Bi se še za hip povrnili nt konkretnejše vprašanje: ocenjevanje? • JUDITA JENKO: Že tri k?» kar obiskujem gimnazijo, si priza devamo, da bi bilo ocenjevanje j* vno. In še vedno je nekaj učiteljev ki o tem ne marajo nič slišati • BORUT DEMŠAR: Mi srne problem izpostavili na redovahri konferenci. Ravnatelj nas v podprl in zdaj je vse v redu. Neka teri učitelji celo vprašajo, ali k strinjamo z oceno ali ne. Vprašanj iz samoupravljalske teorije in prakse v srednjih šolah je veliko. Glavna, vsaj po ^ašemmnen^ smo skušali osvetliti. Morda ne/catera pre^c piafto. Morda se tudi najbolj korajžni ucenci se bojijo učiteljev. Če pa ne — toliko bolje! H. Jelovčan J Rešitev v dohodkovnih i povezavah Delovna organizacija SGP Gradbinec Kranj letos praznuje 35-ctaico obstoja - Direktor delovne organizacije Stanislav kfi& »V preteklih letih je bilo za okrog 10 odstotkov investicij Jreveč, kar seje poznalo pri kvaliteti, rokih in tudi cenah« Okrog 1800-Članski kolektiv de-organizacije SGP Gradbinec Hoj praznuje letos 35-letnico ob-»<># in uspešnega poslovanja. Mi-petek so proslavili svoj delovni aaiej in ob tej priliki podelili najstarejšim članom ko-m jubilejne nagrade.. Ob _ — smo zaprosili za pogovor Jitorja delovne organizacije «aialava Božiča. ocenjujete dosedanji 'avoj Gradbinca? »Na kratko lahko ugotovim, da je "idbinec danes največja gradbena organizacija na Gorenj-V sestavljeni organizaciji a dela Giposs smo po na četrtem mestu, v slo-prostoru pa med 12 naj-Lahko se pohvalimo z ki so jih spremljale občasne' restrikcije, reforme, stabi-in drugi ukrepi. Vendar je težave vedno uspešno _ Rasel in razvijal se je v kjer je bila moč združenega pri investicijskih nalogah kot so bile zmogljivosti grad-podjetja. Prav zato delavcem ni bilo potrebno za delom, občinskih meja. Velik pri-ima Gradbinec v številnih pomembnih in tudi najpomembnejših družbenih objektih na Gorenjskem.« Kako ocenujete sedanje zaostrene pogoje gospodarjenja? »Mislim, da so sedanji ukrepi in pogoji veliko ostrejši kot tisti 1956. in 1965. leta. Takr»t nam je precej strokovnega kadra odšlo v druge panoge izven gradbeništva. Takšna bojazen se poraja tudi danes, saj eliki dosežki majhnega ilektiva Tržiškega podjetja industrijske kovinske opreme petek praznovali dvajset let uspešnega dela, ki vse bolj na lastnih razvojnih programih so illfe - S prikazom izdelkov iz i proizvodnega programa v iu NOB je devetdesetclan-se je udeleži zastopniki sodelujočih or; zal, ni posebno naklonjen, vendar pa bodo skušali na vsak način poiskati najprimernejšo pot, ki bi jih pripeljala do cilja. Ob jubileju je kolektiv Tika podelil tudi več priznanj zunanjim sodelavcem in svojim članom za dolgoletno in uspešno delo. Med drugimi so jih prejeli Jože Kuhar, Janez Meglic, Marta Kravcar, Miha Praprotnik, Karel Štucin, Mirko Zelič in Marjan Rovtar, ki so zvesti podjetju že dvajset let. H. Jelovčan lahko pričakujemo, da bo ustvarjeni dohodek glede na tržne razmere manjši. Vendar pa je po moje tudi res, da je bilo v preteklosti okrog 10 odstotkov investicij preveč. To pa je marsikaj vplivalo na kvaliteto gradnje, na spoštovanje rokov in nena-zadhje tudi na cene.« Ob vsesplošnem varčevanju lahko pričakujemo tudi zmanjšanje investicij. Kako se nameravate lotiti tega problema v Gradbincu? »Zmanjšanje vseh vrst investicijske porabe bo nedvomno resno vplivalo na gradbeništvo. Po nekih ocenah to pomeni, da bo v Jugoslaviji okrog 130.000 delavcev v gradbeništvu preveč. Za Gorenjsko ugotavljamo, da potrebujemo na leto za 600 milijard starih dinarjev investicijskih vlaganj v zidove, da lahko preživimo 4500 gradbenih delavcev. Naša delovna organizacija je doslej samo v kranjski občini ustvarjala kar 45 odstotkov celotnega prihodka. Sicer pa imamo tozde v jeseniški, kranjski, tržiški in kamniški občini terv občini Ljubljana-Šiška. Prihodnje leto pričakujemo zmanjšanje celotnega prihodka za okrog 15 odstotkov. Trenutno imamo pokritega okrog 40 odstotkov letnega plana za leto 1983. Sicer pa se bomo morali spopasti z zmanjšanjem režijskih stroškov, z deli izven regije in tudi s preusmeritvijo v izvoz. Menim, da je osnovna naloga in rešitev v hitrejšem razvijanju dohodkovnih povezav. Glede tega že imamo določene izkušnje. Tako smo na primer skupaj z GIP Obnova Ljubljana sodelovali v Rabcu pri nadzidavi hotelskega objekta Rabac. Neznana pa nam tudi ni več tujina. Po pogodbi s Slovenija ceste Tehnika že dela okrog 200 naših delavcev v Iraku. Nadalje v okviru SOZD Giposs skupaj s po- . slovnim združenjem INPROS Beograd pripravljamo celotno ponudbo za gradnjo stanovanj v Alžiru. Skupaj z Gradisom se pripravljamo na skupni nastop v Sovjetski zvezi pri gradnji plinskih postaj. Tako že letos računamo na okrog 760 milijonov starih dinarjev deviznega priliva, prihodnje leto pa naj bi se devizni priliv povečal na okrog 1,2 stare milijarde. Ce k temu dodamo še kratkoročna in dolgoročna sov-laganja v reprodukcijsko verigo na področju gradbeništva, potem naloge, ki nas Čakajo niso majhne. Vendar jih moramo uresničiti, saj po eni strani pomenijo rešitev, po drugi pa kvaliteto v razvoju Gradbinca.« A. Žalar fSBfc ,111 »Sagi m f «>mm *X fv-^i i- <*<<$.,»J< MmpS Hitrejše in učinkovitejše zdravljenje z novo, najbolj sodobno ultrazvočno diagnostično opremo. — Foto: F. Perdan Pomembna pridobitev jeseniške bolnišnice Ob letošnjem dnevu republike so v jeseniški bolnišnici bogatejši za nove ultrazvočne diagnostične naprave - Občani zbirajo denar opremo pomeni pomemben korak k stabilizaciji, ker je sama investicija najboljša osnova za hitrejše in učinkovitejše zdravljenje. Jesenice — Ob letošnjem dnevu republike so v jeseniški bolnišnici bogatejši za pomembni novi zdravstveni pridobitvi: delovnim l judem in občahom Gorenjske bodo namreč v okviru jeseniške bolnišnice odslej nudili najsodobnejše ^ultrazvočne diagnostične preiskave srca, žolčnika, jeter, ledvic in drugih organov kakor tudi ustrezne preiskave s področja ginekološke in porodniške de-j avnosti. »Z namenom, da bi sledili hitremu razvoju medicinske znanosti, smo v začetku letošnjega leta začeli z akcijo za nabavo ultrazvočne diagnostične opreme, da bi tako nadomestili sedanjo, ki je zastarela in nepopolna,« je dejal direktor delovne organizacije gorenjskih bolnišnic profesor Pavle Dolar. »Ko smo se zaradi pomanjkanja lastnih sredstev za to naložbo obrnili na samoupravne organe delovnih organizacij, smo dobili vso moralno podporo,« je nadaljeval, »čeprav akcija za zbiranje sredstev še ni končana, smo z doslej zbranimi sredstvi uspeli zagotoviti plačilo opreme. Prav tako pa je pomembno omeniti, da so občani in delovne organizacije, s priložnostnimi prispevki namesto venca na grob umrlega moralno in materialno podpirale naša prizadevanja. Za realizacijo naloge so bili potrebni veliki in vztrajni napori. Naložba v ultrazvočno diagnostično Z ultrazvočno diagnostiko se dopolnjuje dosedanja rentgenska in druga diagnostika. Čas preiskav se bo pomembno skrajšal, zato bodo (udi čakalne dobe krajše in tudi pošiljanje bolnikov za te vrste preiskav v Ljubljano ne bo več problem, ki je doslej povzročal velike stroške, daljši bolniški stalež, pri bolniku pa negotovost in slabo voljo. S tem. ko bomo kvalitativno dopolnili dosedanjo srčno diagnostiko; ki je bila kljub zastareli aparaturi zelo uspešna in s tem, ko bomo začeli tudi z ultrazvočnimi preiskavami trebušnih organov in ginekološko porodniških obolenj, bomo lahko zelo veliko prispevali k hitri in bolj zanesljivi diagnostiki, zato pa tudi k pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju. To pa je v bistvu tudi temeljni pristop k spoštovanju bolnika, njegovega zdravja in življenja.« Ultrazvočna diagnostika bo služila vsem oddelkom bolnišnične dejavnosti in vsej Gorenjski, lahko tudi potrebam Instituta na Golniku, saj bodo prav s tem dane še večje možnosti za še bolj poglobljeno sodelovanje. D. S&dej Turistično društvo Preddvor praznuje 50-letnico ^vifn?čl?nTkoSadteVo Obnovljen hotel Jezero ob Bohinjskem jezeru poti in nadaljnjih ciljih ■ Za praznik v novih prostorih oril direktor Tika Janez - - Dejal je, daje podjetje zla- vzadnjih petih letih zelo napre- - Razvili so lastno o rod., a r-vzdrževalno službo in ^uzbo kontrolo izdelkov, se bolj po na ie da se delež proiz- iz lastUga razvoja, katere- •"•ajnoveiši dosežek so omare za pjevanje in shranjevanje me-k talno povečuje. Letos na pn-^ So delavci Tika oblikova S * 550 ton izdelkov in ustvarili Č milijona dinarjev celotnega ^odka. J^iub številnim uspehom, ki Sljajo dvajsetletno pot tržila Tika pa se v poslovanju po-L^io tudi nekatere težko prelive ovire. V zadnjem obdob-K^stavlja največ težav potanje kvalitetne hladno va-Pločevine, ki jo morajo vrh ^ se preplačevati, kar pa se S v padajoči rasti dohodka. r f- poudaril Janez Megli« se .'oral Tiko zato še tesneje do-!Vio povezati v reprodukcij-• ^rigj W&*t Tiko svojih izdelkov ne-.^no ne izvaža, pa kot poslo-\ Partner tudi na tem področju I** lepe uspehe. Prek Rika iz solani ustvarili za 560.000 >onemških mark izvoza, kar ' Ija trinajst do štirinajst vkov njihove celotne proiz-t naslonitev na progra-»stnega razvoja je glavna Tika za naprej. Vendar i?to moć doseči le v večjih, so- *3ših proizvodnih prostorih v ^jski coni. Gradnji sedanj, ski in družbeni trenutek. Spodbuda bohinjskemu turizmu Pred šestimi leti je potres močno poškodoval hotel Jezero; obnovljenega so ob letošnjem prazniku republike zopet odprli. V njem je 70 ležišč in dve restavraciji s 170 sedeži. Bohinj — Šest let je majavi Alpe-tourov hotel Jezero prazen sameval ob Bohinjskem jezeru, čakal denar in gradbene stroje. Po obnovi Zlatoroga so delavci Gradisa Ljubljana — tozd Jesenice in njihovi kooperantje letos spomladi pričeli urejati tudi stari hotel Jezero. V osmih mesecih je bil nared in v letošnji zimski sezoni bo že sprejel prve goste, med ka^ terimi bodo prevladovali Nemci. Zdaj je hotel visoke B kategorije. V njem je v 31 sobah 70 ležišč ter v dveh restavracijah 170 sedežev. Grajen je v alpskem slogu in se s svojo zunanjo podobo lepo vklaplja v okolico Bohinjskega jezera. Denar za obnovitev, prek 70 milijonov, so združili Žito Ljubljana, to/.d Triglav Gorenj ka Lesce, delovna organizacija YU Bandag, Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana, sozd Alpetour in izvajalec del Gradiš, tozd Jesenice. Velja poudariti, da je bil končni obračun enak predračunu, kar je pri našem načrtovanju še redkost. Ob 70-odstotni zasedenosti bo hotel prinašal pričakovane devize. Urejen je namreč tako, da nudi dovolj udobja tako stalnim gostom kot prehodnim turistom. »Nove prenočitvene zmogljivosti so po več letih zatišja precejšnja spodbuda nadaljnjemu razvoju tu ri/^mu v Bohinju.« je dejala ob otvori- tvi obnovljenega hotela Bogomila Mitič, predsednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo. »Toda samo s tem ne bomo zadržali gostov. Skupno s trgovino in občani moramo ustvariti vzdušje, da se bo turist pri nas dobro počutil. Preseči moramo ozke interese, lokalne meje in zaokrožiti celotno" ponudbo. Bohinj ima vse možnosti, da se skupaj z ostalo ponudbo gorskega turizma še močneje uveljavi na svetovnem turističnem trgu,« je dejala predsednica. Otvoritev hotela Jezera pomeni hkrati tudi praznik sestavljene organizacije Alpetour, ki je letos tudi na račun nekoliko nižjih osebnih dohodkov vlagala v prometno, gostin-sko-turistično in proizvodno dejavnost. Uredili so sestop z Vogla po Žagar j evem grabnu. Na Krvavcu so pridobili 15 hektarov novih smučišč, še več so jih »očistili« grbin in povezali med seboj. V Strunjanu so zgradili nova teniška igrišča in uredili plažo, v Simonovem zalivu prav tako igrišča za tenis, mini golt' ter gostinski lokal. Smotrno so povezali zimski in letni turizem. Temeljna organizacija Simonov zaliv je že pred leti prevzela hotel na Pokljuki, hoteli Strun i an pa pred pričetkom letošnje smučarske sezone Alpetourovo gostinsko ponudbo na Krvavcu. . . C. Zaplotnilc Preddvor — Veliko ljudi se je v soboto dopoldne zbralo sredi Preddvora. Prišli so vsi, ki jim je kaj do tega, da naš turizem postane prednostna panoga našega gospodarstva, za kar ima vse pogoje, vsi tisti, ki so kakorkoli pripomogli, da sredi Preddvora stoji nova turistična poslovalnica. Prišli so, da dajo priznanje vsem tistim krajanom in članom Turističnega društva Preddvor, ki so s svojim delom dokazali, da se tudi v težkih gospodarskih časih lahko gradi. Vse skupaj je še bolj slovesno, saj Preddvor praznuje te dni 50-letnico obstoja svojega turističnega društva. Leta 1932 je bilo v Preddvoru ustanovljeno Tujsko prometno društvo Preddvor. Nič čudnega, da prav tu že zgodaj govorimo o turizmu pri nas. Odlična lega pod gorami, slikovita okolica, dober zrak, dosti sonca, prijetni ljudje ... Že veliko prej so sem prihajali Beograjčani in Banačani. Stanovali so v zasebnih sobah, jedli v gostilnah. Že takoj v začetku svojega delovanja so člani društva uredili in olepšali Preddvor: uredili so prvo kanalizacijo, elektrificirali Preddvor in okoliške vasi, uredili pota, postavili klopce in uredili kopališče na Kokri. Pred vojno so imeli že okrog 500 ležišč. Po vojni pa je turizem v Preddvoru in okolici doživel nesluten razmah. Vsi večji objekti so postali družbena last. Sprva so gradovi služili zdravstvu in sociali, kasneje pa turizmu. V letih 1958 in 1959 je Turistično društvo Preddvor zgradilo umetno jezero Črnava. Po desetih letih je bil ob jezercu zgrajen nov hotel Bor. grad Hrib pa prenovljen v hotel z gostinskimi prostori, sobami in dvoranami v domačem grajskem stilu. Danes prihajajo sem turisti iz vse hvrope. pa tudi od drugod. Letno je v obeh hotelih tudi po 25.000 noči--tev.---- -------- Leta 1963 je bil na osnovni šoli M. Valjavca ustanovljen turistični podmladek. Isto leto je bila ustanovljena tudi folklorna skupina odraslih, leta 1970 pa še pionirska folklorna skupina. Turistično društvo Preddvor ima za seboj veliko uspehov. O tem pričajo številne nagrade, priznanja. Toda največjega je doseglo menda prav sedaj, ko je v rekordnem času postavilo svojo novo turistično poslovalnico. V starih prostorih ni bilo več mogoče delati. Aprila 1980 je izvršni odbor društva sklenil, da bodo gradili. Treba je bilo preskrbeti vsa dovoljenja, dokupiti svet, zbrati denar. Prostovoljni prispevki, udarniško delo, prispevki delovnih organizacij, pomoč Gorenjske turistične zveze, ostalih društev po Gorenjskem, predvsem pa izredno požrtvovalno prizadevanje gradbenega odbora — in poslovalnica je tu. 17. junija 1982 so zasadili prve lopate, 27. novembra je bila slovesno odprta. Slabih šest mesecev. Ob otvoritvi se vrste priznanja. To je podvig, poudarja predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese, ki se ne more primerjati z nobenim podobnim v Sloveniji. Za vse njihove uspehe jih je ob praznovanju 50-letnice obstoja Turistična zveza Jugoslavije odlikovala s »poveljo«, Turistična zveza Slovenije jim je podelila zlato plaketo, Skupščina občine Kranj Veliko plaketo občine Kranj. Prišla je vrsta pozdravnih brzojavk. Med drugimi sta jih poslala tudi Janez Zemljarič in Andrej Marine. Po otvoritvi turistične poslovalnice so s praznovanjem nadaljevali v hotelu. Toda Predavorčani so se še enkrat izkazali. Vse, kar so ponudili številnim gostom, so preddvorske gospodinje pripravile doma. Štiri tisoč prostovoljnim uram so se pridru- -žile- še neve T. D. Dolenc Veletrgovina šPECEriDa Gostišče »RIKLI« Bled vabi na prijetna praznovanja: — za poroke in zaključene družbe, — aranžiramo posebne sobe, — nudimo pestro izbiro pijač in jedi po naročilu. Rezervacije sprejema gostišče Rikli Bled vsak dan, razen četrtka, tel.: 77-458. Z MARJANOM KRALJEM NA VESELO SILVESTROVANJE Kompas v sodelovanju z revijo Jana prireja veselo silvestrovanje v osrčju Sumadije, v Svetozarevu, z gostom Marjanom Kraljem. Odhod bo 30. decembra ob 22.30 z ljubljanske železniške postaje. Za udeležence bodo rezervirani turistični spalniki. Po prihodu v Beograd (približno ob 7. uri) bodo obiskali spominski park »Josip Broz Uto« in muzej »25. maj«. Sledil bo avtobusni ogled našega glavnega mesta in vožnja do Svetozareva ter namestitev v hotelu Jagodina. Hotel Jagodina v Svetozarevu in zanimiva okolica omogočata obilo zabave, sprostitve in veselega razpoloženja. Dve nepozabni noči v »dveh različnih okoljih pod isto streho« z zabavnim programom in glasbo bosta razživili še tako mirnega in resnega silvestrovalca. Hotel premore tudi pokrit bazen z ogrevano vodo, sauno, solarij in kegljišče. Veselo rajanje se bo v glavnem odvijalo v treh restavracijah hotela in diskoteki. Nekaj časa bo namenjeno tudi ogledu mesta in okoliških zanimivosti. Zadnji dan bo namenjen celodnevnemu izletu z ogledom samostana Kalenič, pravo srbsko kmečko pojedino v Rekovcu in obiskom Kragujevca. V Beogradu pa bodo udeležence čakali spalniki, v katerih se bodo ponoči odpeljali v Ljubljano. Cena potovanja je 7.000 dinarjev. Število udeležencev je omejeno, zato velja s prijavo pohiteti. ČE KUPITE SREČKO EKSPRESNE LOTERIJE SLOVENIJE, IMATE MOŽNOST, DA STE DOBITNIK ENEGA IZMED 283.000 DOBITKOV Iščete lep kristalni svečnik, dozo, skledo, podstavek za torto, vazo ali kozarce za to ali ono vrsto pijače? Toliko vrst jim imajo pri MERKURJU v GLOBUSU, da se kar težko odločimo. To je kristalno steklo priznanega proizvajalca »KRISTAL« Zaječar. Kakovostno a vseeno po ugodnih cenah! Takšno izbiro kot v GLOBUSU boste našli tudi pri Merkurju v BLAGOVNICI Skofja Loka in v blagovnici UNION na Jesenicah. TUDI LETOS KOMPASOV VLAK VOZI V NOVOLETNO NOC Kompasov novoletni vlak bo sestavljen iz lokomotive in enajstih vagonov: petih spalnikov, treh restavracijskih vagonov, dveh »barskih« vagonov in enega plesnega. Iz Ljubljane bo vlak odpeljal 31. decembra ob 20.30 in se vrnil 1. januarja ob 9.30. V ceno 3.300 din je vračunano: vožnja, ples s »Kom-pasovimi Janezi«, zabavni program z družabnimi igrami in izborom miss, razkošna gurmanska večerja in uporaba spalnika. Prijave sprejemajo v vseh Kompasovih poslovalnicah (pohitite, lani je bil vlak razprodan). GLAS 8. STRAN ______________________________________glas svetuje »zlet in oddih_____________________ petek, 3. decembra V blagovnici FUŽINA R na Jesenicah so dobro založeni s šivalnimi stroji BAGAT. . Na voljo sta modela »DANICA in RUZA«, v kabinet ali v namizni izvedbi in tudi z vitrino. Cena 14.399,70 do 22.107,50 din (odvisno od modela in izvedbe). KOMPAS JUGOSLAVIJA KOM PAS JUGOSLAVIJA • Dubrovnik — 1 dan, 8 dni, vsako nedeljo v decembru • Weekend v Opatiji, 3 dni, v decembru ZAHTEVAJTE PROGRAM »JESEN — ZIMA - POMLAD — POLETJE OB MORJU, V TOPLICAH IN PLANINAH«! SILVESTROVANJA: • Z revijo »JANA« v Šumadijo, 4 dni, 30/12, vlak • Selce, 4 dni, 31/12 • Dolenjske toplice, 31/12, 1 dan • Silvestrska noč v Kranjski gori • Dubrovnik, 5 dni, 30/12, letalo • Medulin, 31/12, 4 dni, avtobus • Mali Lošinj — hotel Aurora, 31/12, 4 dni, avtobus • Z vlakom v novoletno noč — 31/12 NA VOLJO JE BOGAT PROGRAM »SMUČANJE 82-83«! Vse informacije in programe dobite tudi v poslovalnici Kompasa v Kranju na Koroški cesti 2, tel. 28-472, 28-473. NOVICE S KRANJSKEGA SEJMIŠČA Pokrito drsališče na razstavišču Gorenjskega sejma je v letošnji sezoni obiskalo že veliko ljubiteljev rekreacijskega drsanja. Obratuje po naslednjem urniku: torek od 16. do 18. ure sreda od 16. do 18. ure četrtek od 16. do 18. ure petek od 16. do 18. ure in od 19. do 21. ure sobota od 10. do 12. ure in od 13.30 do 15.30 ter od 21. do 23. ure nedelja od 10. do 12. ure, od 13.30 do 15.30 in od 17. do 19. ure. TVidi letos Gorenjski sejem pripravlja množično silvestrovanje. Za ceno od 500 do 600 din bodo gostje dobili večerjo in vstopnico za obisk vseh sejemskih prireditev v letu 1983. Za dobro razpoloženje in ples bo poskrbljeno s kvalitetno glasbo.' Od 10. do 20. decembra bo na razstavišču 23. novoletni sejem. Tradicionalna novoletna prireditev širo-kopotrošnega značaja s prodajo po nižjih cenah bo popestrena s prodajo rabljene smučarske opreme. V hali A bo od 25. do 30. decembra tradicionalna prireditev dedka Mraza, ki bo osrednja tovrstna prireditev v občini. Trgovsko podjetje [nI nama LJUBLJANA Bogata izbira igrač za otroke vseh starosti v blagovnih hišah jNjnama VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA BLAGOVNICA CERKNO Precej let je minilo od tistega večera, koje nekaj gorjanskih fantoc in mož sedelo v gostilni s kozarcem merlota in so se spomnth, da bi usta novili »klub merlota«. In res so ga, pa tudi abstinente imajo med mi člani. Poleg »dejavnosti« po posebnih pravilih, ki pa ne predio nobenega »lokanja«, organizirajo športna tekmovanja za č njihove družine, družabna srečanja, izlete, piknike m podobno. Večkrat so bili tudi že na izletu v Goriških Brdih, »domovini merlota.* in. i petek so jim v Gorjah vrnili obisk predstavniki delovne organizacije Goriška Brda. »Klub« z njimi redno vzdržuje stike in ob tej priliki sc jim predali priložnostno spominsko darilo. ---I NOVOLETNA NOČ V VESELEM DONAVSKEM GIBRALTARJU KOMPAS JUGOSLi Silvestrovanje v Petrovaradinski trdnjavi ob zvokih številnih ansamblov 2e vrsto let veljajo silvestrovanja v sloviti restavraciji znamenite Petrovaradinske trdnjave pri Novem Sadu za najbolj vesela ki posebej razkošna - po raznolikosti in pestrosti doživetij - kar jih je pri na& Vedno je silno težko dobiti »silvestrski sedež« v tej staroslavni trdnjavi. Toda letos se tudi Slovencem ponuja priložnost, da prežive novoletno noč pod oboki te trdnjave. Program potovanja s silvestrovanjem traja štiri dni, odhod pa. je 30. decembra. ... . , A , Cena 9.650 din m nizka, kar visoka je, toda. .. računajte ki seštevajte: avtobusni prevoz na Brnik in z Brnika, letalski prevoz do Beograda in nazaj, avtobusni prevoz do Novega Sada in nazaj, ogled Beograda, Novega Sada in Petro vara dina, izlet po Fruški gori % de-gustacijo vin, gledalžka predstava, silvestrovanje v trdnjavi ob zvokih slovitih orkestrov in novoletno slavje v hotelu, trije zajtrki, tn večere in štiri kosila, namestitev v hotelu A kategorije, pa še vodstvo — Kom-pasovo in lokalno ter nemalo presenečenj, pa priznana kakovost vseis uslug, gastronomske posebnosti in pestra ponudba zabave in vedrila ... Prijave sprejemajo v vseh poslovalnicah do zasedbe mest. PETEK, 3. DECEMBRA 1982 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH NUDIMO: • dvodnevni vikend paket, ki traja od petka do nedelje (lahko tudi med tednom) • v paket je vključeno: penzion in en polpenzion, neomejeno kopanje, prosti vstop v petek in soboto na glasbene večere v veliko restavracijo • sedemdnevni zimski paket v hotelu TERMAL (januar. februar) PAKET VSEBUJE: — sedem polnih penzionov — EKG komplet — specialistični pregled — dve masaži — sedemkrat kopanje v kabinah, neomejeno kopanje vsak dan v bazenih večerja v Motelu Čarda ob ciganski glasbi — bograč (enkrat) CENA SEDEMDNEVNEGA PAKETA (z 10-odstotnirn popustom) je le 4855 dinarjev — organiziranim skupinam dajemo še dodatnih 5 odstotkov popusta in na vsakih 20 oseb en gratis (zastonj). SPECIALITETE HIŠE: — puranov nadevani zrezek — moravski medaljon — prekmursko nabodalo — kmečki kotlet — pikniki v naravi REKREACIJA: — trim steza, odbojka, mali nogomet — izposojevalnica koles, tenis, balinanje, ribolov v bližnjem ribniku, izleti RAZVEDRILO: '— vsak petek in soboto glasba POSEBEN POPUST ZA ORGANIZIRANE SINDIKALNE SKUPINE Vse informacije: tel. (069)72-210 Naslov.Moravske toplice, 69 221 MARTJANCI (Novi hotel Termal) V Moravče po zdravje Malo termalnih vrelcev se lahko pohvali s tako naglim razvojem in popularnostjo kot Moravci. Vrtina je nastala 1960. leta, voda, ki je privrela iz cevi namesto iskane nafte, je kljub naftnim primesem in umazanemu izgledu kmalu pritegnila pozornost bolnikov z »bolečinami in trganjem v kosteh«, ki so si v provizo-ričnem bazenčku uspešno blažili težave. Že 1964. leta je bila voda z odlokom republiškega sekretariata za zdravstvo proglašena za naravno zdravilno sredstvo Pritiski obiskovalcev so prebudili gostince. Zvezda je začela vlagati v gostinske, nastanitvene in zdravstvene objekte. Vzporedno je nastajalo več idejnih študij razvoja, tudi zdravstvenih. Na osnovi empiričnega izkustva v Moravcih. primerjave s podobnimi kopališči v svetu in strokovnega mnenja prof dr R Leskovarja so bile izdelane prve indikacije za zdravljenje v Moravcih, ki so obsegale kronično vneta in degenerativna obolenja lokomotornega aparata ter stanja po poškodbah Voda v Moravcih je karakterizirana s toploto okrtfg 60 stopinj Celzija, z vsebnostjo natrijevega klorida, bikarbonata. železa. nafte in proste ogljikove kisline, ki ie v prirodni vroči vodi posebno zanimiva, saj širi njeno uporabnost v zdravilne namene. Za podobno vodo v Sloveniji doslej ne vemo. Gostie lahko prebivajo v Moravskih toplicah v H-naselju, ki je zgrajeno v panonskem Nadalje je na vo°200 pjT^aVebnlkih. V povezavi z zdravem pa ,e pravkar odprt hotel Termal z 252 ležišči. "ovi hotel Termal Moravske toplice so najmlajše slovensko naravno »rSe?n najmlajša temeljna organ,zac.ja Raden- v Morsih so c, r^ nostinsko-turistični objekti zgrajen« 1963Je- Z^ venia sodobna restavracija s 500 sedež. ,n ^hirvse te zmogljivosti med seboj niso bile ^^fp^eLne.kar je oviralo celovitejšo S olzen tegs^ so°v ttt^S Z^tV^otS in večji 'delež povpra-«sedenost preK ov odpade na tuje goste. l le o delavci Moravskih toplic o"novega hotela Termal, k, je bil Se z združenimi sredstvi delovne organizacije kranjske Iskre in Ljubljanske banke, renska. 9c? iežišči ne pomeni le do- Novi hotel Te^al z 2M leaP am z ^l^elTn^o^o vk^čitvijo v okolje ^Sie9 sezono na vse leto Hotel je namreč s SŽtfJJiS?z bazenom in terap.jo, v njem pa so * številni družabni P^storL Upraviče- Hotel je bil ^^uiele vfsoka stopnja izkoriš- . i^saj je vec * jzvozno usmerjena Xdfkofekt v Moravskih toplic prevzema s hote-Mladi kolektiv m ovornost, da v novih, .z- ^"^o' h zago.ov^ delom i" dobro -'inuacSokakovostno ponudbo * <"*">,em bwenu pod- vodna «"'8?®,,.r_.,ino vodo (eden pokril) in '^rrvadno'ToT- s,a,na •*»«•» sfužba in fizioterapija radovan - TOPLA KRZNENA PODLOGA - TRPEŽEN GUMI PODPLAT Moravske Toplice, Moravci Iskali so nafto, našli vodo v kratkih dvajsetih letih so se Moravci razvili v eno naših najbolj znanih zdravilišč, specializiranih za zdravljenje kroničnega vnetnega revma-tizma degenerativnega sklepnega, izvensklepnega in metaboličnega rev-matizma sistemskega obolenja veziva, stanja po operativnih posegih in poškodbah lokomotornega sistema s funkcijskimi motnjami ter neinfekcij-skih kroničnih dermatoz. cu«d»r te Drodiral čedalje globlje. Zdaj je bil že tako globoko, da bi plini morali pognati rtiia če ie SDOdaj res jezero nafte. Merilci so namerili že tisoč tristo metrov. Te-SS^iTSSSi na dan močan curek vode, ki se je odel z belkastimi oblaki sopare. likalci nafte so zamašili ventil in se preselili drugam, kjer bo njihov trud bolje poplačan. 7a elhoi so Dustili sledove napornega dela: majhen bazen, za katerega so zaman upali, da •TT ^ThmhaJa nafta, in zamašeno cev, ki je segala, kakor so rekli nekateri vraževerni ljudje, l i m« rfo Dekla Za vse to nihče od Moravcev, bližnjih vaščanov, ni kazal kakega poseb-^ zanimanja Kvečjemu jih je zapuščina vrtalcev nafte prepričevala, da se njihove njive in Pivniki ne bodo spremenili v naftno polje. dne le neznanec odprl ventil in tako sprostil ujeto silo, da se je pognala kvišku. U .SlI nravi oravcatl gejzir. Oblaki belkaste sopare so se razpeli tja nad gozdove In polja. Nastal je prav.f ■ » posodami, zajemali vročo vodo in jo odnašali domov. V Ljudje so prihajali z veon » ^ nl mogla preprečlti. Po zdravje so začeli prihajati hS^d d^igSdčeprav v»kopališču« niso bili zagotovljeni niti najosnovnejši higienski pogoji. nnefte novega hotela Termal imajo do ilrca 1983. leta 10 odstotkov popusta! Vsi _ 1 marca KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n.sol.o. KRANJ, JLA 2 oglaša na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge TOZD TOVARNA OLJA - OLJARICA BRITOF (ponovna objava) - KLJUCAVNlCARSKO-VZDRŽEVALNA DELA Posebni pogoji - K V ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj - STRUGARSKA DELA Posebni pogoj: - KV strugar, 2 leti delovnih izkušenj TOZD AGROMEHANIKA KRANJ - VODENJE RAČUNOVODSTVA TOZD IN POMOČ PRI VODENJU TOZD Posebni pogoji: — višja izobrazba ekonomske ali kmetijske smeri, - 3 leta delovnih izkušenj na področju organiziranja računovodskih del in prodaje kmetijske mehanizacije, družbeno-politična aktivnost, poizkusno delo 3 mesece TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA (za delovišče Bled) - POLJEDELSKO ŽIVINOREJSKA DELA Posebni pogoj: — živinorejec, 1 leto delovnih izkušenj TOZD TRGOVINA NA DROBNO KRANJ - ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV Posebni pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. Temeljna banka Na podlagi sklepa delavskega sveta Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj z dne 19.11.1982 razpisna komisija Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za VODENJE SEKTORJA RAČUNOVODSTVA IN PLAČILNEGA PROMETA Za opravljanje razpisanih del oz. nalog je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske smeri — pet let ustreznih delovnih izkušenj Poleg teh morajo kandidati za razpisana dela in naloge imeti tudi: — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog — moralno-politične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov. Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisujejo vsaka štiri leta. Kandidati morajo svoji vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dne objave v zaprti ovojnici na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1, z oznako »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po zaključeni objavi. VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ, Staneta Žagarja 19 Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju 1. PK KUHARICO za vrtec Maksa Rozman Tatjana - Stražišče Pogoji: — osnovna šola in tečaj za PK kuharja, — 1 mesec delovnih izkušenj, — opravljen tečaj iz higienskega minimuma, — delovno razmerje se sklene za določen čas — 31. 8. 1983 2 DVE CISTILKI za vrtec Maksa Rozman Tatjana v Stražišču in za vrtec Janina Pogoji: — vsaj 6 razredov osnovne šole, — 1 mesec delovnih izkušenj, — popoldansko delo, — delovno razmerje za določen čas 3. GOSPODINJE ZA VRTEC Pavla Mede-Katarina - Naklo — vsaj 6 razredov osnovne šole, _ do 1 meseca delovnih izkušenj, _ opravljen tečaj iz higienskega minimuma, _ delovno razmerje za nedoločen čas nui v roku 8 dni po objavi oglasa vložijo pismene {prijave na kadrovsko 9lu*boWKranj, Staneta Žagarja 19, Kranj. VAŠA PISMA NEPRAVILNO RAZDELJEVANJE PLINA V jeseniški občini če dva meseca ni redne preskrbe s plinom. V sredo, 17. novembra, je Radio Jesenice v svoji redni oddaji obvestil poslušalce, da bodo v četrtek, 18. novembra, ob 7. uri zjutraj v občini začeli prodajati plin. Vsakdo bo lahko dobil eno jeklenko, pokazati pa bo moral osebno izkaznico. V k raje v n i sle u p n os ti Ž i ro v n i -ca prodaja plin gospodinja Štefka Arh, Žirovnica 57. V sredo popoldne ji je tovornjak pripeljal 130 jeklenk plina. V četrtek so prvi kupci čakali v vrsti že okrog 4. ure zjutraj. Ob 7. uri, ko se je začela prodaja, jih je bilo okrog 70. Prodajalka pa je precl razdeljevanjem rekla, naj prvih sedem odda prazne jeklenke čez ograjo dvorišča, da bodo dobili polne. Ostalim je rekla, da gredo lahko domov, ker plina ni več. Ogorčeni se sprašujemo, kam je čez noč izginilo 123 jeklenk plina. Nekateri so se pritožili na krajevno skupnost, le-ta pa je obvestila odgovorne v občini, kjer so obljubili, da bodo vsb zadevo raziskali in ukrepali. Sicer pa menim, cla razdeljevanje plina v občini na osebno izkaznico ni primerno. Takšno razdeljevanje ne zagota vlja, da bo vsakdo, ki plin zares potrebuje, dobil samo eno jeklenko; razen tega pa bolni in ostareli, ki ne morejo čakati v vrsti, ostajajo brez. Morda bi bilo pravičneje, da bi uprava Vodovoda natiskala kupone, v krajevnih skupnostih pa bi naredili seznam, koliko gospodinjstev potrebuje plin. Tem bi potem razdelili kupone. Zanima me, kdo bo za to odgovo- ren. It. Knežević TAKO NE GRE! Kako ni v zadnjem času nič prijetno potovati z avtobusi dobro vemo tisti, ki smo na tak način potovanja prisiljeni. Takšno stanje na avtobusih nujno zahteva drugačno obnašanje potnikov, kot so si ga lahko privoščili doslej. Zal to spoznanje do nekaterih še vedno ni prišlo. Opozorim naj na primer. Na eni vmesnih postaj avtobusa z voznikom samoinkasan-tom je pri zadnjih vratih vstopila elegantna tovarišica srednjih let, ne ozirajoč se na opozorila potnikov, da na avtobusu ni sprevodnika in naj torej vstopi pri sprednjih vratih. Ko je avtobus odpeljal, je omenjena tovarišica le pokazala pripravljenost poravnati stroške vožnje in kakih trideset potnikov, dobesedno nagnetenih v prehodu med sedeži se ji je bolj ali manj zlovoljno umikalo. Slišati pa je bilo tudi nekaj pripomb, ki so bile povsem na mestu, na katere pa je prerivajoča se to- varišica odgovorila: »Kolikokrat se boste mogli še umakniti do Ljubljane!« Kako debelo smo vsi skupaj pogledali, ko se je omenjena tovarišica začela prerivati do voznika in nazaj v zadnji del avtobusa. Na ostre poglede in pripombe je odgovarjala s ponosnim in odločnim smehljajem nekoga, kije p ji vsej stvari še najmanj kriv. Sla je celo tako daleč, da je nesramno izzivala potnika, ki jo je pri prvem »pohodu« najglasneje opozoril: »Spet sem tukaj, če se radi dre-njate! Saj sem »šlang« in grem zlahka skozi.« Ni pomembno kdaj m kje se je to zgodilo ali kdo je ta »prijazna« tovarišica. Podobne situacije nepremišljenega ali celo namernega povečevanja gneče in neudobja na avtobusih so nič kaj redek pojav. Kakršnikoli so motivi takega ravnanja »preriniti« se do znanca, sodelavca, prijatelja, v sedanjih okoliščinah se jim je treba odreči. T. J., Kranj V SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Gostinstvo Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge VODJE STREŽBE Pogoji: , , , — srednja hotelska šola ali VKV natakar, 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece Posebni pogoj: — znanje dveh tujih jezikov POMOŽNE DELAVKE V BIFEJU POMOŽNE DELAVKE V KUHINJI Pogoji: — pomožen gostinski delavec z enim letom delovnih izkušenj, — poskusno delo 1 mesec Za vsa dela sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska shižba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka. TERMOPOL predelava plastičnih mas SOVODENJ Delavski svet razpisuje dela in naloge vodje komercialne službe Za vodjo komercialne službe je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri, — da ima do 5 let ustrezne prakse, — da je moralno in politično neoporečen, ter da izpolnjuje z zakonom določene pogoje Kandidati naj pošljejo ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev najkasneje v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako: za raz pisno komisijo. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po zaključenem razpisnem roku. ZAKAJ NE RAJE PONEDELJEK? V krajih, kjer so poštni urad: zaprti ob sobotah, prebivalci nc dobimo pošte in časopisov kc~ dva dni. Morda bi bilo dosti bilje, če bi bil poštni urad zapr ob ponedeljkih namesto ob 'sobotah. Pismonoše bi bili ravne tako prosti dva dni, naročnici dnevnega časopisja pa bi bil: manj prizadeti. Tako pa dobimo časopis star dva dni, če pa bi bile pošte zaprte ob ponedeljkih, pa bi časopis kastfil le en dar Pa še ob nedeljah bi imeli koza branje, saj na primer Delo izhaja ob sobotah v povečanet obsegu. Saša Pretnar Pod brez je Planinsko srečanje v Varaždinu- Radovljica — Planinski Varaždin in Radovljica sta že vec ^ pobrateni. Pred nedavnim so se : ninci obeh društev srečali v Vs nu. Po prisrčnem sprejemu se je -vil med udeleženci srečania >r~'~ ščen in živahen pogovor. Radovljičanom so razkazali.... in njegove znamenitosti; ogledi si edinstveno zbirko metuljev \ i mološkem muzeju in obiskali vo ter pokopališče, ki ne slovi kot eno najlepših. Popoldan so prer veli med ogledom Varaždinski-plic, ki so se razvile v znano lišče, slovijo pa tudi po rimskih j paninah. Skupaj so planinci preživeli pri. ten družabni večer, med kater." -se pogovarjali tudi o svojem težavah pri njem. Naslednji dar. > se nameravali povzpeti na Ravno: ro, kjer ima društvo svojo ko, žal pa je to namero pi _ Zato so gostitelji popeljali ške planince na ogled znano jetnišnico pa v Ti žal si zaradi poplav niso dati rojstne hiše narodnega Josipa Kraša. Od prijaznih gostiteljev ninci iz Radovljice poslovi,* « da jim člani pobratenega d prihodnje leto vrnejo obisk. Verena M« Večnamenski antenski stolp — Delavci Gradbinca iz Krcx*c gradijo na Krvavcu poleg d o trs jo nega kovinskega antenskega stolpa (uporabno dovoljenje * mu je izteklo) nov betonski 'sto J: V višino je zrastel dovolj - rime t rov. Zdaj na njem gradijo o* plošč, na katerih bodo postavljene različne antenske naprau Gradbena dela bi morala S~ končana lani, vendar tudi leto* ne bodo, ker Gradbinčei /hx> perant Vatrostalna iz Beograd neredno izpolnjuje sprejete obveznosti Stolp bo večnamenska Na njem bodo antene za potrrS slovenske radiotelevizije, pošte r elektrogospodarstva. ^ Gradi stolpa financira RTV Ljubljane medtem ko bodo za oprem postavitev objekta ob njem pn-spevali denar tudi poštarn - elek trogospodarstvemki. C.Zaplotnik montaža in priprava amvltt*. ******** 1 oputtmamn m-m)*-"1 KAMEN SPOTIKE Takole v ovinku zastira preglednost Kebetove ceste prikolica in morda tudi zato je že prišlo do prometnih nesreč. - Foto: F. Perdan Jezersko — Pred leti smo spet pričeli na veliko govoriti o donosni ovčereji in- o pozabljenih likih hribovskih planšarjev, tako da so se s to na pogled nezahtevno vejo živinoreje pričeli ukvarjati razni ljudje. Takšen »veter« je lansko jesen prinesel na Jezersko, v to odmaknjeno gorsko vasico med Kamniškimi Alpami in Karavankami, tudi upov polnega Po-štraka in 80 ovc. Zaupala mu jih je Gorenjska kmetijska zadruga. Nek-je se je njihov nacrt o razvoju ovčereje pač moral pričeti uresničevati. Pozimi je novopečeni ovčar ovce hranil slabo in neredno. Gnoj je pust:! ležati tam, kjer so ga-odložile živali. Spomladi je trop prehitro spu-stil na pašo in nekaj ovc je poginilo. Nekaj jih je pred striženjem »brez potnega lista« zbežalo v Avstrijo. Nazaj niso prišle. Jezerjani kljub temu nismo delovali »samozaščitno«. Ovčarja smo pustili pri miru, češ, zače--r.ik je in zadruga ga še uči. Medtem sta pesnik in naša ženska revija dru-žnooštevala jezerske kmete, jih uči-, ■a ovčereje in napovedovala prerod domala pozabljenega ovčarstva. Med poletno pašo na Kriški gori je zopet poginilo nekaj ovc. Ovčar jim je dal soli, ne pa tudi možnosti, da bi Prišle do vode. Čez poletje se ovce resda same preživijo, toda že v tem času je treba misliti na zimo. Menda roke, vile, grablje in druga podobna »navlaka« niso nujne za ovčerejo. Tako je mi-slil ovčar in za zimo pripravil' le tri kope prepozno posušenega sena. Pr-vič se je zgodilo, odkar je iz doline Oteklo ledeniško jezero, da je velik ravninski travnik Hlebova njiva ostal nepokošen. Letos jeseni se je vrnila v dolino le 4obra polovica črede, ki je potem do srede oktobra iskala pašo od hotela Kazine do Golega vrha. Zatem je ovčar zagradil del ravnine v gozdu in v naslednjih nočeh so ovce vztrajno kopale tla, dokler niso do trebuha stale v blatu. Po barvi so postajale vse bolj podobne gamsom. V »ovčar-niku«, polnem blata, so Poštrakove ovce zjagnjile vsega tri mladiče. Ovčar se je odločil za prehod iz zavetja smrek pod milo nebo. Ena izmed ovc z jagnjetom pohoda ni zmogla. Ostala je sama na travniku v presneto mrzli jesenski noči. 13. novembra je ves dan lilo kot iz škafa. Voda je poplavljala in trgala gozdne ceste. Krajane je vznemirjalo blejanje v zgornjem koncu doline. Ob cesti v Ravno je tiho ječala zapuščena čreda. Ob jutru naslednjega dne je dež prešel v sneg. Avtobus iz Kranja je prispel brez ovčarja. Tokrat so Jezerjani ukrepali. Trije mladinci so premražene, zasnežene in lačne ovce ter jagenjčke odpeljali pod bližnji kozolec, kjer so hlastno trgale nepobeljeno travo in mašile v gobce seno. Zima pa se sploh še ni pričela. Bo ovčar uspel odpeljati čredo na Mur-novo, uro hoda iz doline. Kdaj jih bo redno krmil in s kakšnim senom? Kaj ni opisani primer posmehovanje poštenim kmetom? Marsikaj smo Jezerjani potrpeli, toda ob takšnem malomarnem odnosu do živali ne moremo ostati ravnodušni. Ovce plačujejo davek zaradi neodgovornosti ne le opevanega ovčarja, verjetno še koga. Poštrak je zapravil že precejšen delež posojila. Takih dejanj ni moč opravičevati. Luka Karničar Jezersko 47 trinajsti november letos. Mokreinlačne ovce na »snežni paš,. Več dobrih pašnikov Jesenice — V jeseniški občini je -r'ajst govedorejskih m ovčarska p.a-ba skupnost, ki sodelujejo s temeljno organizacijo združenega dela kooperacija Radovljica. Dve pasm skupnosti naj bi v občini še ustanovi- 5. V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi za paso goveje živine^in oval uredili 300 hektarov Tako vred " dela, ki ga bo financ rala kme zemljiška skupnost, znaša lov dinarjev. Prizadevajo si, da bi z agromelio-rativnimi ukrepi pridobili več površin in do leta 1985 vključili v kmetijsko proizvodnjo okoli sto hektarov zaraslih površin. Tako na območju Kranjske gore na Robeh deset hektarov, v krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana pet hektarov, v krajevni skupnosti Hrušica 15 hektarov na Belem polju in v krajevni skupnosti Žirovnica 70 hektarov. Tako bi kmetje lahko povečali stalež živine za 10 odstotkov. D. S. Zahvala hrvavških planincev LJUBLJANA. - f«™?^ se fa^Jfc. Dostaie Gorske reSevalne služ- raadovljice in oskrbmku Pogaćnikovega doma na ".n Alh no dih Francu Snoju za reševalno akcijo 13 avgusta et. Gre za pohvalo k. do; e^sssjsss1^ ^r.VrvaXHepk.aJ„ibn^ Planinskega društva FTT -i- med sestopom s sljeme me nesreče, rse odlSSili Pikati jutro v zasilnem bivaku v plamm. it . „ njihovo odsotnost ugotovil oskrbnik Pogačnikoma doma Franc Snoj » poslal Član® ■ Radovljica, ki so bili tafcrat v domu na pomoč pogrešan m pScem.Reševalci so ,.h našli in jih varno pospremili do koče. Pet članov GRS, pišejo hrvaški planinci, se ni obotavljalo niti za trenutek, ampak so na pomoč pohiteli brez klica. Takšna zelo lepa in požrtvovalna poteza ter tovarištvo planincev, katerih imena hrvaški kolegi žal ne vedo, so vredna pohvale. Zato se je izvršni odbor PD PTT Sljeme na seji konec septembra letos odločil, da se za storjeno dejanje najiskrenejše zahvali Planinskemu društvu Radovljica, njegovim članom in oskrbniku doma; obenem je sklenil nagraditi PD Radovljica z diplomo, pet članov radovljiške postaje GRS in oskrbnika pa z društvenim znakom. . V pismu planinci iz sosednje republike čestitajo Planinski zvezi Slovenije, da so v njenih vrstah tako vestni in požrtvovalni planinci. Hkrati izražajo željo, da hi bilo kar največ takšnih članov planinske organizacije. (S) KJE KURITI ODPADNI LES? Sprašuje bralec A. V. z Bleda takole: »Zadnje čase poslušam na televiziji ali berem v časopisih precej humoristična navodila, takole — povprek, kako naj si za ogrevanje nabavimo odpadni les, še prej pa kup potrdil, kar je poceni gretje. Nekateri to prakticiramo že vrsto let, takrat, ko je čas, namreč kadar je odpadni les suh, ne pa razmočen od dežja ... Slučajno so naši dedje in pradedje najbrž slutili vnaprej, kakšno pomanjkanje kurjave (kurilnega olja, premoga) lahko nastane, pa so še pravočasno zgradili dimnike! Zanima me pa, kako naj odpadni les kurijo — in kje? — tisti meščani, ki stanujejo v novih stanovanjskih naseljih, kjer niso zgradili dimnikov in zato tudi ne morejo »montirati« v stanovanjih klasičnih peči in štedilnikov na »trda goriva?« Ali takšna navodila oziroma burke veljajo tudi njim? Morda pa so dimnike zgradili naknadno? V vsakem primeru navodilo ni popolno! Najbrž bi v vsem tem le tovariš Aleksander Marodič našel idejo za prima humoristično nadaljevanko z naslovom: ogrejmo se...« Prav imate. Ta navodila so več kot humoristična. Tisti, ki dimnike imajo, že nekaj let vedo kako in kaj, tistim pa, ki dimnikov nimajo, pa itak navodila nič ne hasnejo. Resnično ne razumem, komu je ta vseslovenska akcija pobiranja tresk in vej — drugega dobrega, in koristnega v dostopni bližini itak ni več — sploh namenjena ... Premalo prodajaln plina Jesenice bodo pomagale Jesenice — Prenočitvene zmogljivosti v Kranjski gori, v Ratečah, v Mojstrani in v Planini pod Golico so to zimsko sezono večinoma že razprodane. Glede na to, da povpraševanje ni ponehalo in se od vsepovsod gostje obračajo na turistična društva in potovalne agencije, so se pri Turističnem društvu Jesenice in TOZD Hoteli ter gostinski obrati na Jesenicah odločili, da pri tem pomagajo. RADOVLJICA - V radovljiški občini imajo tri prodajalne plina: v Lescah, v Podnartu in v Polju v Bohinju. Za veliko občino s številnimi naselji je to občutno premalo, kar se je posebej pokazalo zdaj, ko plina primanjkuje in ko porabo bencina^ omejujejo boni. Ljudje morajo po plin celo z Bohinjske Bele, Gorij in z Bleda v Lesce. Kdor ima avto, še nekako gre, kdor ga nima, se je znašel pred skorajda nerešljivim problemom. Soseda je težko prositi za prevoz, saj zdaj vsakdo varčuje z bencinom, na avtobus pa jeklenke ni moč naložiti. V vseh treh prodajalnah plina v radovljiški občini prodajalci delo opravljajo kot popoldansko obrt. Torej ni moč računati, da bi pripeljali plin na dom, opravljali servis plinskih naprav in podobno. Razmere bi izboljšalo večje število prodajaln plina, ki bi jih lahko odprle tudi prodajne organizacije iz drugih občin. Najprimernejša pa je seveda rešitev, da Komunalno gospodarstvo Radovljica razširi svoje poslovanje tudi na prodajo in prevoz plina ter na montažo, demontažo in kontroliranje plinskih naprav. Pri Kranjski gori Na Jesenicah in v okolici je v hotelih in pri zasebnikih več kot 150 postelj za goste. Predvidevajo, da bi iz hotelov vozili smučarje na smučišča v Kranjsko goro in v Črni vrh, predvsem januarja ob novoletnih praznikih ip ob šolskih počitnicah. Tako se bodo morali dogovoriti še o prevozih. B. B. Zlata poroka pri Tekavc v Spodnji Kokri Posebno lepo ni bilo nikoli Pri petinsedemdesetih sta mama Marica in ata Alojz Povšnar, Tekačeva iz Spodnje Kore. Ko smo ju prejšnjo soboto obiskali, je mama pravkar prišla iz hleva od pujskov, ata si je pa ogledoval mlade pri delu. Zunaj so žagali les, da bodo popravljali hlev. Pri stari hiši je vedno kaj postoriti. Ata je precej opešal. Cel kup bolezni se je zgrnilo nanj. Tudi brez palice ne gre več. Je pa zato mama bolj čila in postori za oba. In mladi pomagajo, pa gre. Nič lepega nista imela, se spominjata danes. Morda je bilo lepih tistih nekaj mladih let, ko je Lojze še hodil vasovat k Harišu in so pri sosedu kakšno nedeljo zaplesali. 26. oktobra 1932 sta se v Kokri poročila. Ves svet je bil v bregu, vso mrvo je bilo treba zvleči dol Potem je prišla vojska. 1942. je zagorelo tudi pri Harišu. Pobili so tri Maričine brate in očeta, mamo in dve sestri pa selili. Kako žalostno je bilo hoditi potem tja gor, ko je bilo vse prazno, mrtvo. Tudi mož Lojze se je priključil partizanom. V KokrStem odredu je bil. 16. marca -1944, ko so Nemci požigali Davovec, je bil ranjen v glavo. Ujeli so ga, zaprli v Kranju in v Begunjah, potem pa poslali v taborišče. Zaradi bolezni se je malo pred koncem vojne vrnil domov. . Po vojni sta v dolini dokupila še dva hektarja zemlje, da sta jo malo laže obdelovala. Oče je golcaril, tesa-ril, pozimi pa sem in tja šel tudi za mesarja. Ko en sam delovni dan je bilo njuno življenje. Najlepše je bilo morda še takrat, ko so se Kokrani zbrali, pa se odpeljali na kakšen izlet. Zdaj tudi tega ni več. Da bi bilo vsaj zdravje, razmišlja mama, če ga ni, pa tudi ne moreš pomagati. Bo že kako. Da so le mladi tu. D. Dolenc tem bo moral svoje narediti tudi občinski izvršni svet, saj bo Komunalno gospodarstvo za razširitev svoje dejavnosti potrebovalo tudi denar. M. V. Skrb za zgodovino Jesenice — Komisija za ohranjevanje revolucionarnih tradicij pri občinskem odboru Zveze združenj borcev Nob Jesenice si prizadeva, da bi po vseh krajevnih organizacijah ZB NOV čimprej izdelali krajevne monografije. Pričevanja še živečih borcev in aktivistov je treba ohraniti, za pomoč pa naj bi zaprosili tudi prosvetne delavce, zgodovinarje, učence višjih razredov in druge. V Tehničnem muzeju pa naj bi v kar najkrajšem času pripravili oceno stanja, predložili program lastnega dela, vlogo in naloge delovanja oddelka NOB. Občinske družbenopolitične organizacije, skupščina občine Jesenice, samoupravne interesne skupnosti, predvsem kulturna, pa naj bi na skupščinskih zborih razpravljali o stanju zgodovinopisja v občini Jesenice in sprejeli svoj program dela. Svet za ohranjevanje revolucionarnih tradicij NOB in spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL naj bi delal bolj aktivno, predvsem pa poskrbel za kadrovsko okrepitev. Prav tako na tem področju čakajo naloge tudi občinsko konferenco ZSMS, ZKS in sindikalni svet. Občinska konferenca SZDL naj bi med drugim tudi vztrajala, da bi pri krajevnih konferencah SZDL aktivno delali koordinacijski odbori. D. S. Varno po Žagarjevem grabnu Bohinj — Črna točka Vogla, zloglasni Žagarjev graben, ki je v minuli zimi terjal Človeška življenja, bo še pred pričetkom letošnje smučarske sezone odpravljena. Zdaj v grabnu potekajo še zadnja dela. Progo, ki vodi z Orlovih glav z nadmorske višine 1770 metrov do spodnje postaje žičnice na višini 600 metrov, so zadosti razširili in speljali tako, da strmina na nobenem odseku ne presega naklona 30 stopinj. To je ena najdaljših smučarskih prog pri nas, dolga kar osem kilometrov, po njej se bo dalo varno spustiti v dolino. Pri urejanju grabna so sodelovali Alpetourov tozd Žičnice Vogel, Slovenija ceste Thenika Ljubljana, Pionir Novo mesto, Geološki zavod Ljubljana in Gozdno gospodarstvo Bled. V najtežjih razmerah so prekopali, zravnali in nasuli 120 tisoč kubičnih metrov različnega materiala. Ureditev Zagarjevega grabna je stala 9,3 milijona dinarjev. To je polovica manj, kot so predvidevali v predračunu, (cz) Na Jesenicah so sklenili zakonsko zvezo: Mara Ješid in Milorad Doci<5; Darko Oblak in Irena Kavčič. V Kranju so sklenili zakonsko zvezo: Helena Juvan in Viljem Planine; Sonja Langus in Rudolf Bevk; Tatjana Ce sen in Marjan Križnar; Mira Kalan in Janez Kogovšek; Saša Novak in Rajkc Zdravkovič; Vilma Petač in Janez LotriČ; Janja Selan in Mirko Gregorec; Marta Burgar in Jože Kancilija; Zdenka Mrak in Darko Jakšič; Marija Pregrat in Metod Varmaz; Darja Papler in Jože Žnidaršič Marjetka Saje in Janez Sajovic; Stanisla va Rejc in Franci Gorenc. V Skofji Loki so sklenili zakonsko zvezo: Antonija Jereb in Bogdan Umek Bernarda Kavčič in Marjan Peternel; Oiga Petek in Ivko Dušan; Milenca Šti-belj in Filip Kavčič; Barbka Gartnar in Franc Bernik; Silvana Trnovec in Bojan Bizjak. Rokometni klub Jelovica Močno zaledje mladih Škofja Loka — Po prvem delu tekmovanja v drugi zve/.ni rokometni ligi — zahod so rokometaši škofjeloške Jelovice pri dnu lestvice. Trener Igor Stupnišek takole ocenjuje igro svojih varovancev: »Resda je jesenska bera točk skromna, vendar pričakovana glede na težave med prvenstvom. Ekipa je naenkrat ostala brez treh ključnih igralcev. Peternelj je prestopil h Kolinski-Slovanju. »Drugi mož« Jelovice Silvo Vidic se je v drugem kolu poškodoval. Obetavni Zako-tnik iz Žabnice, član mladinske slovenske reprezentance, je po odsluženju vojaščine odigral dve prvenstveni tekmi, nakar se je poslovil od igranja. Tako pomlajena ekipa, v kateri je sedaj kar sedem mladincev, trije pa so stari le 16 let, ni mogla dostojno braniti ugleda škofjeloškega in gorenjskega rokometa. Po prekinitvi prvenstva bomo uredili vrste, tako da v spomladanskem nadaljevanju upamo na boljše rezultate. Bomo ostali v ligi ali ne, ni odvisno le od nas, saj se obetajo spremembe v ligaškem tekmovanju.« Klub doslej ni nikomur povzročal težav, ko se je odločal o svojih nadaljnjih načrtih. Njihov »tihi dogovor' namreč obvezuje igralce do izpolnitve polnoletnosti, da so dobri učenci ali delavci in da ne kadijo in pijejo. Po osemnajstem letu se lahko vsak svobodno odloči — ali šport, šola, poklic, družina . . . Tako je odšel Peternelj v želji po napredovanju in delu v bolj urejenih razmerah. Podobno namerava Vidic, ki je že podpisal pogodbo z borovelj-skim rokometnim klubom in čaka le še na dovoljenje Rokometne zveze Jugoslavije. Po portoroških sklepih je Jelovica postala nosilec prve selekcije moškega rokometa na Gorenjskem. Sklepi so ob prvih poskusih zvode-neli, sistem prehajanja iz nižjih v višje selekcije, iz krajev Gorenjske v eno središče se je izkazal kot neustrezen. »Sklepi niso računali s tradicijo v rokometu, z ozkimi lokalnimi interesi, s pretiranimi željami in nevoščljivostjo,« pravi Igor Stupnišek, deseto leto trener škof- jeloške Jelovice, osmo leto to delo opravlja poklicno. Pred dvema letoma seje sistem selekcioniranja bolj ali manj sesul in dejavnost je bila zopet prenesena na klube. Za prihodnost škofjeloškega rokometa se ni treba bati, saj ima tu športna igra v mestu pod Lubnikom prek dvesto privržencev na obeh osnovnih šolah. Ob članski ekipi ima klub tudi močno pionirsko, kadetsko in mladinsko vrsto. Pionirji so v zadnjih treh letih v kakovostnem vrhu slovenskega rokometa, medtem ko mladinci vodijo po jesenskem delu prvenstva v prvi skupini republiške lige — center. Iz te množice mladih igralcev se bo vsekakor oblikovalo jedro kakovostnih roko-metašev, ki bodo pripravljeni športu podrediti tudi del življenjskih načrtov. »Moram reči, da se pri nas že pojavlja problem motivacije igralcev. Rokometaši, ki so pri šestnajstih prvič zaigrali v drugoligaški konkurenci in so »preskočili« vse nižje ravni tekmovanja, po odsluženju vojaščine ne kažejo več želje po napredovanju. Veliko k temu pripomorejo tudi govorice igralcev iz drugih klubov, kjer rokometaši dobivajo štipendije, denar za osvojene točke in podobno,« razmišlja »prvi mož ekipe« Igor Stupnišek. C. Zapolotnik Sporočili ste nam Čukov bajer čaka mrzlih dni — Ob prvem mrazu se bo bobovški bajer spremenil v naravno drsališče. Turistični delavci tudi v letošnji zimi pričakujejo veliko število drsalcev. Za poletno sezono pa že lahko rečejo, da je bila uspešna. Bajer je v zadnjih letih postal rekreacijsko središče krajevne skupnosti in okoliških vasi. Lani je turistično društvo s prispevki in prostovoljnim delom krajanov zgradilo ob njem manjšo brunarico, v načrtu pa imajo še postavitev otroškega vlaka in gugalnice. Predvsem pa si žele, pravi predsednik društva Ivan Pivk, da bi ohranili naravno podobo bajerja. Skrbijo tudi za čistočo. V letošnji očiščevalni akciji so v bližini bajerja nabrali smeti za sedem traktorskih prikolic. Danes se krajanom zdi prav, da so se pred leti uprli zasipanju Cukovega bajerja v Bobovku. Možnosti za poletno in zimsko sprostitev imajo tako pri roki. - Doris Tudor Bunderlov memorial prireditelju — Košarkarski klub Jesenice je priredil tradicionalno spominsko tekmovanje v košarki, posvečeno Ludviku Bunderli, enemu najboljših jesenikih košarkarjev. Doma je bil iz Gorij, pot uspešnega igralca pa je nadaljeval pri ljubljanski Olimpi-ji in Slovanu. Na turnirju so sodelovale ekipe Železarne Jesenice, Elana iz Begunj in košarkarskega kluba Jesenice, v katerih je Bunderla nekdaj tudi igral. Zmagali so dani jeseniškega košarkarskega kluba. Izidi Jesenice : Železarna 79:48 (41:21), Elan Begunje : Železarna 69:35 (33:18), Jesenu« : Elan Begunje 57:56 (24:29). — J. Rabič Prvo slovensko prvenstvo upoko- {enk v kegljanju — Zveza društev upo-:ojencev Slovenije je na kegljišču Pod-mežakljo na Jesenicah pripravila prvo slovensko prvenstvo upokojenk v kegljanju. Pobudo za izvedbo tekmovanja so dali člani komisije za šport in rekreacijo pri slovenski organizaciji upokojencev z namenom, da se upokojenci razvedrijo in sprostijo. Prvenstvo je pokazalo, da je med starejšimi občani veliko zanimanja za to športno zvrst. Nastopilo je pet ekip. iz Kočevja, Novega mesta, Ljubljane, Kamnika in Radovljice. Nekatere upokojenke so dosegle odlične rezultate kljub temu, da so bili ti dnigotnega pomena. Pokrovitelj tekmovanja je bila tovarna čipk in vezenin z Bleda, pri njegovi izvedbi pa so pomagali tudi člani jeseniškega društva upokojencev. Rezultati — ekipno: 1. Ljuhljana 322 kegljev, 2. Kočevje 242, 3. Kamnik 240, 4. Novo mesto 233, 5. Radovljica 230; posamično: 1. Zeleznikar (Ljubljana) 212, 2. Trpin (Kočevje) 213, 3. Ca dež (Radovljica) 187, 4. Simčič (Kamnik) 186, 5. Smonkar (Novo mesto) 173. -J. Rabič Turnir najmlajših — Pred nedavnim sta judo sekcija osnovne šole Franceta Prešerna in judo kluba Triglav pripravila turnir za pionirje vseh starostnih kategorij. Na njem so sodelovali tudi varovanci nekdanjega trenerja državne reprezentance Jožeta Skrabe. Tekmovanje v telovadnici gimnazije v Kranju sta sodila Robert Markič in Martin Benedik. Pionirji so pokazali dobro tehniko in veliko znanja. Rezultati — do 32 kilogramov: 1. Marko Medja, 2. Janko Medja, 3. Špela Frlec; do 35 kilogramov: 1. Robi Nuč, 2. Jure Knez, 3. Marko Grašič; do 38 kilogramov: 1. Tomaž Savodrok, Z Ranko Salda t, 3.-4. Matjaž Hamovec in Borut Gašperlin; do 50 kilogramov: 1. Uroš Zaplotnik, 2. Gordan Martinečič, 3. Teja Kursan. — M. Benedik Odlična uvrstitev kranjskih gojistov Obtičali tik pred vrhom Bled — V hotelu Golf na Bledu se je v ponedeljek v organizaciji kranjskega go kluba končalo letošnje ekipno prvenstvo Jugoslavije. V prvi zvezni ligi so naslov državnega prvaka osvojili igralci Studenta iz Niša. Na odlično drugo mesto so se nepričakovano uvrstili kranjski gojisti, ki so še pred pričetkom prvenstva računali na mesto pri dnu lestvice. Na turnirju se je pokazalo, da Kranjčanom manjka težjih partij, saj so popolnoma neuigrani niti ne poznajo svojih sposobnosti Zato v naslednjem letu Želijo oditi na tritedensko turnejo po Evropi, kjer bi odigrali več partij z močnimi tujimi gojisti. Vsi dobri igralci iz drugih republik odhajajo vsako leto v tujino. Ni nenavadno, da so igralci iz Niša, letošnji državni prvaki, pred prvenstvom odigrali že po 60 partij, med- tem ko jih je vsak kranjski gojist odigral le deset. Težave imajo tudi s prostori, saj imajo v sobi mladinske organizacije Vodovodni stolp potreben mir le v dveh poletnih mesecih ali v poznih večernih urah. V telesnokulturnih organizacijah bi morali imeti več posluha za dejavnost kranjskega go kluba, ki doslej na tekmovanjih še ni nikdar razočaral. Kljub temu pa je na spisku za denar pred njimi vsako nogometno moštvo. Rezultati ekipnega državnega prvenstva: 1. Student Niš 21 točk, 2. Go klub Kranj 16, 3. Go klub Beograd 15, 4. Elef Niš 11, 5. Student Reka 10, 5. Spartak Subotica 2. .V drugi zvezni go ligi je zmagala ekipa go društva iz Ljubljane in se tako uvrstila v prvo ligo. M C. Ponovno oživljena sekcija Brnik — Pred šestimi leti je bila na Brniku ustanovljena šahovska sekcija. Združevala je šahiste iz krajevne skupnosti, ki so dotlej igrali po raznih klubih in na priložnostnih turnirjih. Takratni odbor je uspešno vodil sekcijo. Pripravil je več turnirjev, ki so se jih udeležili šahisti iz vse kranjske občine, in izvedel ligaško tekmovanje med šahisti iz sosednjih krajev. Ljubitelji šaha so se zbirali v zasilni dvorani gasilskega doma na Spodnjem Brnjjcu, ki pa pozimi ni bila ogrevana. Prav zaradi neprimernih prostorov in nemogočih razmer za igranje je delo sekcije po nekaj letih zamrlo. Letos je gasilsko društvo zgradilo nov, sodoben večnamenski dom z dvorano in klubskimi prostori. V njem so dobili možnosti za svojo dejavnost tudi šahisti, ki so se pred nedavnim organizirali v posebno sekcijo pri brniškem kulturnoumetniškem društvu. Sekcija bo povezala vse ljubitelje šaha v krajevni skupnosti, prirejala ob praznikih turnirje, tekmovala med sosednjimi šahovskimi organizacijami, mesečne hitropotezne turnirje ter v sodelovanju z osnovno šolo Davorina Jenka iz Cer-kelj vsakoletno pionirsko prvenstvo. J. Jenko Danes po opremo in denar Kranj — Zbor učiteljev in trenerjev smučanja Kranj, organizator letošnjega smučarskega 9ejma rabljene opreme v Kranju obvešča vse, ki niso prejeli denarja ali opreme, da to lahko storijo v petek, 3. decembra, od 15. do 16. ure v hali A Gorenjskega sejma. Po tem organizatorji sejma ne odgovarjajo za neprodano smučarsko opremo. AMOOLSl* HOOOKHANJ ru orttćMmov* u m. ton) ■ u „hine » 7a osvojeno drugo mesto na državnem prvenstvu ^pSfS^ oJfHoUo na ,U Metod Kavčič. Turnir Vatrostalne Jesenice — Jutri, 4. decembra, bo na ledeni ploskvi v dvorani Podmežaklja na Jesenicah turnir Vatrostalne v počastitev 20-letnice tega delovnega kolektiva. J. Rabič Šah Kranjski šahisti sedmi Kranj — V ponedeljek se je v Kranju končalo 36. slovensko ekipno člansko prvenstvo v šahu. Naslov prvaka so osvojili prvi favoriti tekmovanja in povratniki iz druge zvezne lige, šahisti Domžal. Ekipa kranjskega šahovskega društva je v močni konkurenci zasedla sedmo mesto. Z malo več sreče bi se lahko uvrstili celo na tretje mesto, od katerega so jih na koncu ločile le tri točke. Šahisti Domžal so si z osvojenim naslovom pridobili pravico nastopa v medrepubliško pokrajinski ligi — zahod, iz lige pa sta izpadla zadnje uvrščeni ekipi — Ponikve in Slivnica. Pokrovitelj prvenstva je bil občinski sindikalni svet, uspešno pa so ga izvedli šahovski delavci kranjskega društva. Končni vrstni red: Domžale 54, Celje 51, Žalec 48, Rudar 47,5, Fram, Radenska 46,5, Kranj 45, Impol 40,5, Ponikve 37, Slivnica 33. Dovolj preizkušenj za tekače Kranj — Smučarska zveza Slovenije je v sodelovanju z Atletsko zveso pripravila koledar množičnih tekaških prireditev za čas od letošnjega dc prihodnjega novembra. Vanj je uvrščenih 72 prireditev, 64 v Sloveniji in osem % drugih republikah. 39 prireditev je namenjenih tekačem na smučeh, od tega bo dobra tretjina na Gorenjskem. Množične tekaške preskušnje bodo v vsefc večjih smučarskih središčih, kjer so ugodne snežne razmere in je veliko zanimanje za rekreacijo. Takšna »razpršitev« prireditev po vsej Sloveniji bo omogočila ljubiteljem teka na smučah, da se bodo zavoljo varčevanja goriva lažje odločali med teki, ki so bliže njihovemu prebivališču. Vsekakor pa bo veljalo na večje prireditve organizirati skupinske prevoze. Za vse množične teke po suhem in na smučeh bodo v tej sezoni veljale enotne štartnine. Tekači m smučeh bodo za preskus vzdržljivosti na progi, dolgi 30 kilometrov ali več, plačal. 200 dinarjev (člani smučarske zveze 150 dinarjev), za tek na 15 do 30 kilometrov dolgi progi 150 dinarjev (100) in za najkrajše tekaške preskušnje sto {" (50). Za teke po suhem bo treba odšteti polovico navedenih cen, le s to da dani smučarske zveze ne bodo imeli popusta. Oglejmo si koledar zimskih tekaških prireditev na Gorenjskem. Novembra in decembra bo ta precej odvisen od snežnih razmer. Prvo soboto in nedeljo v ttč. mesecih, ko bo dovolj snega, bo na Pokljuki testni tek na 6 in 12 kilometrov dolp progi. Drugi »snežni konec tedna« bo smučarski klub Bohinj pripravil množuhs tek na 7 in 15 kilometrov. 11. decembra prirejajo smučarski delavci i* Gora »Zmaga mrtvega bataljona« na 6 in 12kilometrov. Januarja se na Gorenjskem obeta pet prireditev. Osmega bo v organiz&ap smučarskega kluba Krvavec četrti tek »Po poteh Gorenjskega odreda« na 10 sr 25 kilometrov. Dan zatem bodo kranjski smučarski delavci pripravili preskušate na 15 kilometrov v okviru prireditve »Po poteh partizanske Jelovice.« Drug: Štucinov kronometer v Hrastjah bo 15. januarja in dan zatem v Dupljah tele »Po poteh Kokrškega odreda« na 10, 15 in 30 kilometrov. 29. januarji pripravlja ljubljanska Olimpija drugi tek na Jeprci na 6 in 12 kilometrov dolg: prog L Februarja bosta na Gorenjskem dve prireditvi: devetnajstega bodo v Ratečah teki za družine, kolesarje in direktorje v organizaciji Nedeljskega,-naslednji dan pa v Kranjski gori tretji tek treh dežel. Koledar prireditev v marcu: trinajstega bo na Pokljuki peti YASSA maraton z mednarodno udeležbo na 21 in 42 kilometrov, sedemindvajsetega pa * Kranjski gori v organizaciji domačega turističnega društva deveti tek na Vrfii. Aprila bodo ljubitelji teka na smučeh sklenili zimsko sezono še s tren* prireditvami: tretjega bo na Pokljuki prvo državno prvenstvo veteranov, t tekom na 12 in 15 kilometrov, devetega peti tek dvojic Elana na 8 m IS kilometrov ter dan zatem na Pokljuki 14. srečanje veteranov s tekom na 5 m M kilometrov. Tako zamišljeni koledar množičnih zimskih tekaških prireditev be zaradi vremenskih in snežnih razmer bržčas doživel še manjše spremembe C. Zaplotnik V domovini karateja Skromno jugoslovansko zastopstvo je 13. decembra prisostvovalo odprtemu prvenstvu Okinave. Sodelovalo je 50 karateistov, predstavnikov osmih šol in stilov. Prvih sedem mest so osvojili tekmovalci uechi ryu šole. Deveti je bil Kranjčan Mitja Gabrovec, 1. dan, ki se je doslej kot prvi Evropejec udeležil odprtega prvenstva Okinave. Bivanje v domovini karateja so jugoslovanski predstavniki šole izkoristili za izpopolnjevanje znanja in tehnike karateja. Vsak dan so trenirali pri 73-letnem mojstru Kaneyu Uechiju, 10. dan, v njegovi odlično opremljeni zasebni telovadnici, ki sprejme, tudi do 30 gledalcev. Večina japonskih karateistov, ki nekaj pomenijo v tem borilnem športu, ima prostor za trening v svoji hiši. Ponavadi je spodnji del zgradbe namenjen za vadbo, nad telovadnico pa je stanovanje. Da se ve, kje je domovina karateja! Takšne ugodne možnosti so si japonski mojstri lahko ustvarili tudi na račun njihovega visokega standarda. Prav gostoljubnim domačinom se morajo jugoslovanski karate-isti zahvaliti, da so lahko ostali na otoku mnogo dlje, kot so načrtovali — 24 dni. Z denarjem, ki so ga prinesli s seboj, bi lahko v deželi, kjer sta ne liter mleka 40 dinartev in kilogram kruha prav toliko, ostali le teden dni. Brž ko so domačini zvedeli, koliko časa so morali fantje varčevati za potovanje na Japonsko, so poskrbeli zanje kot za najboljše prijatelje. Brezplačno so jim odstopili stanovanje, jim prinesli celo kaj za pod zob. jih zastonj vozili po otoku in podobno. GOREČA ŽELJA PO MIKU Časa je kljub napornim treningom ostalo tiidi za ogled otoka, enega izmed devetiinosemdesetih v otočju Kiukiu na robu Vzhodnokitajskega morja. »Ambasadorji« jugoslovanske uechi ryy šole karateja so bili na mestu podzemnega poveljstva japonske vojne mornarice, kjer je 13. jua^-t 1945 napravilo samomor štiri tise* častnikov in uslužbencev. 80 dni * trajala bitka z ameriškimi silanu. « kateri so še japonski odredi borili * zadnjega diha, nekateri celo z ročiv izdelanimi kopji. Koje admiral Mineru Ota spoznal, da je umik nemoecv je generalu armade poslal sporoe - * pesmijo. V njej pravi, da bo njege^ plemenita duša večno branila Jape~ sko, četudi umre na Okinavi. Zarač častne smrti pod cesarsko zastavr? * vesel, da se je sploh rodil. Okinava je bila proti koncu ekv svetovne vojne edino prizorišče be*» med ameriškimi in japonskimi vaškimi silami. V njih je izgubilo žh nje prek dvesto tisoč vojakov in prebivalcev otoka. Vojna z Amenksaf se je končala na hribu Mabmu V* njem so otočani postavili spomeni*' goreči želji, da se takšna tragedya * bi ponovila. V njegovi notraniosc * zbrani kamni iz različnih kraje* J«" ponske in iz 79 držav sveta, SirnSv-zirajo zahtevo domačinov, da ht # svetu vladal mir. V bližini spomen:** je zvonik, iz katerega petkrat m 3»? odmeva pesem zvonov, v čast in sX min umrlim v vojni. Okinava je bila od konca vojn«- n vse do leta 1972 pod ameriško uprf vo. Pred desetimi leti so" otok razvoj aških oporišč, vrnili Japons^: • • • Ko se je Mitja Gabrovec po $n:-enomesečnem potovanju vrini > Kranj, so ga prijatelji in karati spraševali, koliko je napredeva: čem je sedaj boljši kot pred odhodom. Takole jim je odgovarjal: »Veko novega sem videl, toda da se . > vek vse to nauči, je potrebne cc: no treninga, volje in vsakodnevne;, odrekanja. To je vsekakor kor.s;-spoznanje. Šele po resnem delu * bodo pokazali rezultati našega oo ska v domovini karatejskega rr.o\<-~ stva.« KONEC i U-chiiu 16. dan, v njegov, za Na treningu pri 73-letnem mojstru K«neyu Utmu sebni telovadnici. 13. STRAN O ta mesec na vrtu poskusite tudi vi — poskusite tudi vi — poskusite D Decembra narava počiva in navadno je vrt zasnežen. Tokrat je drugače. Tople dneve imamo in obe-■a se nam, da bo tako vse do novega leta. Pravi mraz, pravijo, bo pritisnil fele z januarjem. Novembrska opravila so se nam tako potegnila tudi v december. Vendar nam je zunaj u '^em; kar najhitreje moramo zapustiti stavbe m oskr-poškodbe, ^nkovita vaja za obnašanja takih okoliščinah je prav . **»o obrambni dan Učenci iole smo ga imeh 30. ?k-Ob 7.40 smo se zbrali v Finkah. Učitelji so nam pn-'"edovali o pomenu civilne **ite, o prvi pomoči, še enkrat «imo osvežili znanje o alarm-znakih ki smo jim pnsiun-ie prejšnji dan na radiu NA SPREJEMU V PIONIRSKO ORGANIZACIJO - Narisala Branka Jakšič, 1. a r. osnovne šole Simon Jenko Kranj Jesenska simfonija Ko smo zaslišali tuljenje si-znak za letalski napad, Jo brž odprli okna in pohiteli v gozd za šolo. Kmalu smo hli brnenje letala. Ko je nevarnosti konec, smo se " ed šolo. Sedmošolci in i emo se odpravili proti m Gorjam k spomeniku borcem. Pripravili smo kulturni program. Pri-imo sveče in marsikdo med je premišljeval, kaj so ti -i ljudje, ki so padli za io, morali žrtvovati Tudi učenci so zaključili obdan tako, da so se spominu na padle ar/voljni smo bili z uspešno Spomnili smo se Titovih i, da moramo živeti, kot da isto let mir in kot da bo že 1 vojna. Hdiu Kumerdej in Jože Veflfer, 7. a r. osn. Sole >>«ip piemelj Bled Jutro je. Megla se še ni dvignila in ljudje hodijo na delo zaviti v tople jopice in pL»Sče. Ko pomislim, da je sobota in da bo treba še vse pospraviti, me kar mine. Stopim k oknu in opazujem, kako se megla počasi dviga. Sonce se prikaže izza gora in nebo okrasi zarja. Ptice oznanjajo lep dan. Navdušena nad simfonijo narave se odpravim na jesenski sprehod. Ko hodim skozi gozd, se ne morem načuditi lepoti narave. Vse je obarvano s škrlatnimi barvami, pod nogami mi šumi listje, na drevesih pa Žvrgolijo ptice. Ko tako hodim skozi gozd, se mi v duši mešajo čudni občutki. V nogah že čutim mraz, a zaradi lepote jeseni se ne morem odpraviti domov. Skušam se v S veti v naravo in v njeno lepoto. Ob opazovanju jeseni se mi zdi, da poslušam nežno melodijo violine in flavte. Tako kot se v orkestru prepletajo glasovi različnih inštrumentov, se v naravi prepletajo šumi in barve. Kar ne morem verjeti, da je to jesen, jesenska simfonija, ki smo jo vsi sovražili zaradi mraza in dežja. Iz premišljevanja me zdramijo otroški glasovi. Nekaj metrov stran vidim otroke, ki s storži obmetavajo vrabčevo gnezdo. Razočarana nad njihovim početjem odidem naprej. Kako lepo je, ko imaš čas opazovati jesen in te nihče ne moti. V želodcu že čutim lakoto. Hočem domov, a pred seboj zagledam ob drevesu nekaj jurč-kov. Z nasmeškom se pripognem in jih poberem. Ozrem se navzgor v krošnjo drevesa in spoznam, da je to kostanj. Na drugi strani je na tleh veliko kostanjevih ježic. Pogledam na uro" in kar zazi-, jam. V gozdu sem že uro in pol. Z dolgimi koraki odhitim proti domu. Razočarana sem, ko od očeta zvem, da so še vsi v postelji. Ne razumem, kako morejo ljudje spati, ko se v gozdu dogajajo prečudovite stvari. Premišljujem o preteklih jesenih in zdi se mi, da je bila ta najlepša. Komaj čakam, da bo leto naokrog in bom spet lahko opazovala jesensko simfonijo. Nisera Bajrović, 8. e r. osn. šole France Prešeren Kranj Triglavi zmaj Nekoč je za devetimi gorami živel zmaj. Trilili mu je bilo ime. Bil je velik kakor gora in ko je stopal, se je zemlja tresla. Nekoč je Trilili prišel v mesto Los Angeles. V tem mestu je živel deček Joe, ki se ni nikogar bal. Nekega dne je z drugimi dečki igral nogomet. Nenadoma so vsi stekli v svoje h še, le Joe je ostal na dvorišču. Tedaj je predenj stopila velika zelena noga. Deček je od groze zavpil. A takoj se je opogumil in rekel: »Od kod pa si, ti velika zelena pošast?« Zmaj mu je odgovoril: »Izza desete gore. Kaj se me nič ne bojiš?« »Ne,« je rekel deček. »Res ne? Ha, ha ...« »Hm, da bi se te jaz bal, hm, takele zelene pošasti,« je odvrnil deček. Nato mu je Trilili rekel: »Daj mi en poljub.« »Dobro,« je rekel Joe. Zmaj je sklonil glavo. Joe mu je hotel dati poljub, a Trilili, ham, in dečka ni bilo več. Boštjan Pire, 2. a r. osn. šole Simon Jenko Kranj Domovina je. Sonce, ki na nebu žari, dom, v katerem živim, so moji starši, moj bratec, prijatelji in sošolci. — Nina, 2. r. Svoboda, sonce,dež, ki rosi in našo zemljo poji. — Tjaša,4. r. So polja, gore, so travniki, morje. — Mateja, 3. r. Je kot roža, ki cveti, v njej smo srečni mi. — Petra, 4. r. To je naš svet, to sem tudi jaz. — Karla, 3. r. Je sreča, to srečo moramo varovati. — Alma, 3. r. Je zibelka, v kateri me je mami zibala, da sem sladko zaspala. — Valerija, 3..r. Je vse, kar vidim skozi okno in še več. — Jovanka, 4. r. Domovina ni le država — to je tista zemlja prava, ki ljubimo jo vsi — Mojca, 3. r. Ko sem bila majhna, mi je bila domovina zibelka, zdaj mi je veliko več. — Agata, 3. r. Je moja mama. —Jasmina, 3. r. Je naša šola. — Urban, 3. r. Je klasje in cvetje, sta moja mamica in moja sestrica. — Alenka, 4. r. To sem jaz, to si ti, to smo mi vsi. — Barbara, 3. r. So igrače, živali, polja, travniki, prijatelji. — Inna, 4. r. So reke, oblaki in moje oči — je sonce, ki zemljo zlati. — Nastja, 3. r. Je s cvetjem pokrito polje, ki žari v soncu, so jezera in potoki, so luna in zvezde, ki svetijo v noč. — Irena, 3. r. So naše igre in naš smeh, so sončni žarki — Tibor, 3. r. Je dom, v katerem živim. — Matija,3.r. Prostor, kjer srečno živim z mamico, očkom in bratcem — Aleš, 2. r. Domovina je velika, to je drevo, ki se neba dotika, domovina je vse, kar nas obdaja, to je morje, ki valovi, to so moje modre oči, to je zastava, ki v vetru vihra, to je naša Jugoslavija. - Anka, 4. r. Učenci dopisniškega krožka osn. šole Peter Kavčič ' Skofja Loka Skrb za ptičke Jeseni, ko je že bolj mraz, odletijo nekatere ptice v tople kraje, nekatere pa ostanejo pri nas. Tistim pticam, ki ostanejo pri nas, moramo pomagati, ker je pozimi sneg in ptice nimajo hrane. Člani društva prijateljev ptic Skofja Loka lepo skrbijo za ptice in jim na več krajih postavijo krmilnice. Skrbijo, da je v njih vedno dovolj hrane. Tudi mi jim nosimo v krmilnice zrna in lojne pogače. Nekoč sva s sestrico zagledali ptičjo krmil-nico, ki je visela na drevesu. Bila je prazna. Sklenili sva, da bova naslednji dan prinesli hrano. Mama nama je dala kašo in nesli sva jo ptičkom. Čez par dni sva šli gledat, če so ptički kašo pojedli. Bili sva razočarani, ker je sploh niso hoteli jesti in je je bilo še ravno toliko, kot sva je natresli. Sklenili sva, da bova ptičkom od zdaj naprej nosili samo zrna. Anja Notar, 4. d. r. osn. šole Peter Kavčič Skofja Loka Naša šola čira čara Naša šola, čira čara, celodnevna je postala. Včasih učenje nam diši, včasih pa zelo smrdi. Imamo malico, kosilo, potem veselo razvedrilo. Telovadimo vsi radi, a učimo se neradi. Pri likovnem so čičke,čačke, rišemo najrajši račke. Plešemo jih tudi radi, saj sedaj smo vendar mladi. Janja Pogačnik in Irena Vrhunc,4. r. osn. šole Selca o ^Mi ROKOVNIK-PRIROČNIK 83 ZA VSAKOGAR! NOVA VSEBINA V NOVEM OVITKU! Tudi letos smo izdali rokovnik-priročnik za vse družbenopolitične delavce, predvsem sindikalne aktiviste, člane samoupravnih in poslovodnih organov in druge. Tekstualni del obsega aktualne prispevke o aktivnosti sindikata v delovni organizaciji, s shemo delitve prihodka, dohodka in čistega dohodka Koledarski del pa vsebuje črtast blok z rezervnim vložkom (2 x 96 strani). beležni blok, telefonski adresar in kemični svinčnik. Vse je vloženo v ovitku vinsko (temne) rdeče barve, z dodatnim vložkom pa v kartonski embalaži. Rokovnik je po mnenju republiškega komiteja za kulturo in znanost oproščen plačila dajatev na promet proizvodov. , Cena 231 din. Naročila sprejemata DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Celovška 43 in Knjigarna Delavske enotnosti, Tavčarjeva 5, Ljubljana. Vsa pojasnila lahko dobite tudi po telefonu 320-403. NAROČILNICA — Pri DE, Ljubljana, Celovška 43, nepreklicno naročamo ......... izvodov rokovnlka-priročnlka 1983. Naročeno nam pošljite na naslov. Ime in priimek podpisnika: Datum: (žig) (podpis naročnika) © V naši prodajalni vam nudimo ploščice, primerne za oblaganje notranjih prostorov, balkonov, fasad,... Velikost 20 x 20 cm. Ploščice so odporne in prenesejo velike temperaturne razlike. Cena kvadratnega metra ploščic je 396.04 din metalka proda/alna kamnšk Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19 ure. ob sobotah od 7 uo 13 ure OBIŠČITE SALON POHIŠTVA ALPLES V ŽELEZNIKIH Prodajalna je odprta vsak dan od 8.—19. ure sobota od 8,—14. ure Stalna razstav- in prodaja pohištva lastne proizvodnje: — program T> .GLAV in LJUBLJANA za opremo dnevnih sob, spalnic, samskih in mladinskih sob — sistem DRAVA za ureditev otroških in mladinskih sob ter predsob — masivne klubske mize in karnise Že ob nakupu se dogovorimo za datum dostave in montaže na vašem domu. Nudimo vam tudi kredit, možnost predelav standardnih elementov pohištva, nasvete arhitekta ter nakup oblazinjenega pohištva priznanih jugoslovanskih proizvajalcev. alples industrija pohištva INŠTITUT ZA TRŽENJE, EKONOMIKO IN ORGANIZACIJO PRI GZS KOT STROKOVNI NOSILEC in DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ, LJUBLJANA KOT ORGANIZATOR prirejata informativni seminar: DELOVNAUSPEŠNOST dne 8., 9. in 10. decembra 1982 (pričetek ob 9. uri) v hotelu »BOR« Preddvor Na seminar vabimo: . organizatorje dela, analitike študija dela, strokovne delavce, ki delajo na sistemu delitve OD, kadrovske organizacije in člane komisij samoupravnih organov, ki se ukvarjajo z oblikovanjem sistema delitve OD oziroma z uveljavljanjem svobodne menjave dela. V okviru seminarja Delovna uspešnost bomo udeležence seznanili in poučili s problematiko, metodami in tehnikami ugotavljanja delovnega prispevka delavcev glede na zahtevano količino, kvaliteto in gospodarnost dela vseh delavcev v TOZD predvsem pa tistih izven neposredne proizvodnje. Informacije v zvezi s Seminarjem dobite po telefonu 061/311-121 Delavska univerza Boris Kidrič, Ljubljana, Miklošičeva 26, kamor poSjete tudi pismene prijave. Kotizacija na udeleženca skupaj z literaturo je 4.200,00 din, poravnate jo po prejemu računa. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ objavlja prosta dela in naloge TELEFONISTA -KLJUČARJA Naloge so: posredovanje telefonskih razgovorov, čuvanje objekta in administrativna dela Pogoji za opravljanje dela: — poklicna šola — admini-* strativne ali druge ustrezne smeri oziroma z delam pridobljene delovne zmožnosti ustrezne zahtevani izobrazbi — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca Nastop dela takoj. Rok za prijavo je 15 dni od objave. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Elektrotehniško podjetje Kranj, Koroška 53c. poliks žiri Komisija za delovna razmerja TOZD Kovinarstvo Ziri ponovno objavlja prosta dela in naloge SKLADIŠČNIKA Pogoji: — VKV delavec kovinske usmeritve ali — KV delavec kovinske usmeritve, — 2 leti delovnih izkušenj pri skladiščenju kovinskih materialov, — opravljen teča j za skladiščnika, — po možnosti tečaj za voznika viliftirja Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati za objavljena dela in naloge naj svoje vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: DO Poliks TOZI) Kovinarstvo, Komisija za delovna razmerja, Jezerska 7, 64226 2IRI. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavljenem roku. —r~T—_ : _ _■ i____' DEŽURNI VETERINARJ od 3.-10.12.1982 za občini Kranj in Tržič dr. CEPUDER BOGDAN, dipl. vet., spec., Kranj, Kajuhova 23, tel.: 22-994 VEHOVEC SREČKO, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3. tel.: 22-405 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK ANTON. dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a. tel.: 74-629 za občino Skofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka. Partizanska 3,. tel.: 60-380 Dežurna služba pri Živir.orvj- Z veterinarskem zavod« Gorenjske v ca 1. 25'779 a deluje neprekinjeno.__ J. NAGRADNA KRIŽANKA RADIJSKI SPORED SOBOTA, 4. 12. ftvi program 4.30 Jutranji progrum -šlasba - 7.30 Z radiom nu poti-8.05 Pionirski tednik -<-05 Matinejski koncert -345 Za pojmo pesem - MPZ i Ptaarskega doma iz Olo-aouca - CSSR - 10.05 Pano- !yaa lahke glasbe - 10.40 Svetovna reportaža - 11.05 Zbori na koncetnih odrih -1 oddaja jubilejnega kon-wta Slovenskega okteta -1* Pogovor s poslušalci -2-10 Godala v ritmu - 12.30 • Saetijski nasveti - 12.40 "»S poslušalci čestitajo in zdravlja jo - 13.00 Danes *> 13.00 - Iz naših krajev -i naših sporedov - 13.20 Pestila in zabavna glasih - 13.30 Priporočajo - 14.05 Kulturna pa-Kttma - 15.30 Obvestila in J*wna glasba - 15.50 Ra-^odanes, radio jutri - 16.00 - 17.00 Studio ob Zunanjepolitični ma-?3zin -18.00 Škatlica z god--1830 Iz dela Glasbene mladine Slovenije - Kviz 82 £■25 Obvestila in zabavna - 19.35 Mladi mosto-19 55 Domovina je ena - W Sobotni zabav ni večer 21JOO Za Slovence po svetu 2i5 Lirični utrinki - 23.10 tod do polnoči - 00.05 program - glasba ^ program * Sobota na valu 202 -Od enih do sedmih -Ma,tema dneva »Človek s prosti čas«, koledar ve-^ prireditev, druge "Ovisne informacije, Minu-^ za EP in še kaj - 19.25 v«t»rama - 21.18 Minute šanson - 21.45 SOS - Sortno obujanje spominov -Zi-j Zrcalo dneva - 22.55 «lasba za konec programa ših krajev - I/, naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 V go-steh pri /.borih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna . glasba -15.50 Radio danes, rudio ju tri - 10.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožetu Bur-nika - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz naše diskoteke -21.05 Glasba velikanov -Arthur Honegger - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke Z jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 7. 12. [! N£DEUA, 5. 12. t. program Jutranji program -iasba - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki - 7.40 Vedri zvoki -Radijska igra za otro- V Matjaž Jarc: Darkmi **!iadi (Prva izvedba) -5* Skladbe za mladino -s :< Se pomnite, tovariši - Nedeljska matineja -Naši poslušalci česti-i^j in pozdravljajo - 13.10 Vstila in zabavna glas-^ 13.20 Kmetijske proiz-i - 14.05 Humoreska * tedna - Nikolaj V. Go-H Mrtve duše - 14.25 Z ^ihnimi ansambli - 14.40 •teine godbe - 15.10 Pri **aoma - 15.30 Nedeljska >rtaža - 15.55 Listi iz tio-»Jožeta Privška« -I jj* Gremo v kino - 17.05 ljubljene operne melodi-1' n.50 Zabavna radijska Richard Harris: Sem .^fkaj rekel? - Na zgornji - 19^0 Obvestila in ^vna glasba - 19.35 Lah-J6 8oč. otroci - 19.45 Glas-razglednice - 20.00 V ."^ijo zvtčer - 22.20 Glasba tribuna mladih -program J RT - stu-Skopje - 23.05 Lirični >*®ki - 23 10 Nočni kon-^i^hke glasbe - 00.05 No-program - glasba S program * Nedelja na valu 202 -Od enih do sedmih - V ^Hjo se dobimo, šport, ^a Zimzelene melodije ; ** kaj -19.30 Stereorama ^-30 Glasba iz starega ^ona - 21.33 Lahke • 21 45 Radio Student *»a*ein valu - 22.45 Zrca-*• • 8.05 Aktualni proble- V marksizma - 8.25 Rmga-^ 8.40 Izberite pesmico Glasbena matineja -'' Rezervirano za... Ali poznate skladate-4 Amilcara Ponchiellija -S pesmijo po Jugoslu-12 10 Veliki revijski Pestri - 12.30 Kmetijski !**v*ti. 12.40 Pihalne god- * koncertnem odru -^ Danes do 13.00 - Iz na- Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Pesniški jezik - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Ribnica -9.05 Glasbena matineja .-10.05 Rezervirano za... -11.05 A4i poznate... Ger-shvvina in Gershvvina v priredbi Jasche Heifetza? -j 11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Danes srao izbrali -12.30 Kmetijski nasveti - 12 40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13 20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Prirporočajo vam .. - 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.501 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17 00 - 18.45 Glasbena medi-gra - 19-25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom' - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi »Plesi in igre na svatbi« -20 30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra -Alphonse Daudet-F. Ku-mer: Lek prečastitega očeta Levičnika - Glasbeni inter-mezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Operetna glasba f - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Na obisku...«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.33 V živo... - 22.15 Portreti pevcev bluesa Ligh-tnin IJopkins - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 8. 12. Prvi program 4 30 Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 1<)4° Eokulno radijske postaje se vključujejo -11.05 Ali poznate (prenos iz Mariboru) - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12,10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Ob vesti 1 a in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Kadio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovske pesmi Bele Bartoka - 18.15 Naš gost - 18.30 Slavnostni koncert ob jubilejih glasbenega šolstva na Slovenskem - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute /. ansamblom Franca Mi-heliča - 20.00 Naj narodi po-jo (1. oddaja) - 20.32 Medi-gra - 20.35 Violončelist He-inrich Schiff in pianist Aci Bertoncelj s skladbami Eil-sa, Beethovna in Popperja -21.05 Ludwig van Beethoven: Odlomki iz opere »Fi-delio« - 22.15 Informativna odda ja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Carla Bley - Charles Mingus -OO.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »I/, kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.33 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 9. 12. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Nagrade AVNOJ - 8.35 Mladina poje -Republiška revija Zagorje 82 (13): DPZ iz Logatca in OPZ iz Titovega Velenja in Postojne - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate...? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - Skladatelj Marij Kogoj - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Avsenik in njegovimi pevci - 18.15 Lokalne radijske postaje - 18.35 Romanca in so-natina s pozavnistom Božidarjem Lotričem - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute s kitaristom Bojanom Drobežem - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Literarna gibanja XX. stoletja: Beat generacija - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, Za mlade radovedneže, Mehurčki, Tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije. Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet 21.03 Zavrtite, uganite... - 22.00 S festivalov jazza - 23. Mednarodni , festival ja/./.a Ljubljana - 82 -10. oddaja: Irene Schvveizer duo - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE PETEK. 10. 12. Prvi program 4.30 Jutranji program -glasba - 7.30 Z radiom na poti - >>.115 Radijska šola /a nižjo stopnjo - Rad imam dela Vitana Mala - 8.35 Glasbena pravljica - Lojze Kovatit-Slavko - Mihelčič: Na luno - 8.50 Naši umetniki mladim poslušalcem -Skladatelj Slavko Mihelčič - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... -11.05 Ali poznate... 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.10 l/. glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domače pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Blaž Arnič: Povodni mož - baletna slika, op. 38 - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Petek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -' glasba, tema dneva »ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne infromacije. Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti -21.33 M i šel in pesem - 22.15 Jazz na II. programu -Klaus Doldinger - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa it skladatelj in oinigent iz 1» stol RIMSKA boginja žetve in plodnosti SOD SLOV PESNIK IN PUBLICIST (JOŽE) pokrit hodnik na železn: postaji REKA V PARIZU ;nata plina) kovinotehna ŽELEZNINA JESENICE dvomljivec. privr ženec agnosticima avtor guli-verjevih potovanj (jonathan) PIKER POSMEH- LJIVEC SODOBNI AVSTRU KOMPONIST (GOTFRICD) SVETNIŠKI SIJ GLORIOLA spojine. ki nastanejo pri reakci alkohola j kislino ZDRAVILNA TRAVNI RASTLINA vrsta ork skladbe (mnot) umetnikova delavnica franc san-sonjerka (silvie) vrsta o-vtre pri parkurju POLJSKI SLIKAR (JUIIAN) LESENA POSODA ZA PRANJE STAKOGR PISATELJ (-ANABA2A-) otok pred sumatro jug. izumi telj. ki je živel in pf ■ lalvzda LISTOV ZA VEZANJE IN PLETIVO SOVJET ESTRADNI PEVEC ZNAMKA OO SPODINJ APARATOV Škotsko MOŠKO krilo ANQ LESKI PESNIK (JOHN) VZDEVEK GOETHEJE VE MATERE Rešitev nagradne križanke z dne 26. novembra: splavar, kreatura, oer, oken. avnoj, Oto, Jan e. vic, Danaide, RE, Nastase, kanal, Olein, capa, Inn, Lokar. Canazei, pirej. Din, CK. parapet, can, ata, Udnhanje, VI, Ibrica, Dana, jeklo, LS, ser, Asti. Kalahari, Ka anis, anio, rata, Sak. Kardelj, GO, Edvard, pes, Rim, Chett, Prejeli smo 250 rešitev. Izžrebani so bili: i. nagrado (250 din) prejme Viktor Bizjak, Stefetova 26 a, Šenčur, 2. nagrado (150 din) prejme Ivanka Ar h. Bled, Mladinska 13. 3. nagrado 120 din) prejme Ančka Goršič, Kranj, Moša Pijadeja 9/1 ostalih sedem nagrad (100 din» prejmejo: Lcnćka Sok, Mošnje 46, Radovljica, Joža M alej. Bokalova 10, Jesenice. Ksenija Mačefat, Staneta Rozmana 9, Kranj, Jože Dovžan, Luznarjeva 24 a. Kranj, Francka Krajnik. Gorenja vas. Reteče 1, Škofia Loka, Veronika Glavač, Mavčiče, Jama 19, Spela Soklič. Kranj, Moša Pijade 15. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do srede, 8. decembra, do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100din. TUDI POKOJNINA PREK BANKE! Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije in Ljubljanska banka sta sklenili sporazum o izplačevanju pokojnin prek tekočih računov in hranilnih knjižic. Prenos izplačevanja pokojnin prek Ljubljanske banke lahko opravi bančni delavec na osnovi ugotovitvenega sklepa o odmeri pokojnine, ki ga dobite od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Upokojenec pa lahko vse potrebno opravi tudi na Skupnosti in mu ni treba posebej za to v banko Ta in- formacija je prav gotovo zanimiva za tiste, ki se boste kmalu upokojili in za upokojence. Najprej moramo reči, da povsem samostojno odločate o času, v katerem boste dvignili znesek nakazane pokojnine. Ne glede, kdaj vpišete znesek v hranilno knjižico, vam obresti tečejo od dneva, ko je banka prejela pokojnino. Pokojnina se obrestuje, če jo dobivate na tekoči račun, le s to prednostjo, da razpolagate s čeki in imate istočasno denar doma in hkrati v banki. Tekoči račun pri Ljubljanski banki vam nudi možnost, da z vašega tekočega računa banka plačuje redne mesečne izdatke, ki ste jih do sedaj plačevali sami (npr.: obroke za knjige, izlete, elektriko, časopisne naročnine, TV ter radijske naročnine in drugo). Poslovanje s čeki pomeni tudi dokumentirano porabo. Blok čekovnih blanketov ima dva dela, od katerega eden ostane vam, kjer si vedno lahko zapišete, koliko ste porabili. Tako imate tudi možnost, da samostojno vodite evidenco porabljenih sredstev in do pomot ne more priti. Imetnikom tekočih računov pa Ljubljanska banka omogoči tudi prekoračitev stanja, ki lahko znaša največ do 10.000 dinarjev. Prepričani smo, da boste pridobili, če boste prejemal tudi pokojnino prek banke na hranilno knjižico ali tekoči račun. Če potrebujete dodatne informacije v tem pomembnem trenutku se oglasite na katerokoli enoto Ljubljanske banke, kjer vam bodo radi odgovorili na vaša vprašanja. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj TELEVIZIJSKI SPORED BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE steklo, porcelan ____ _______ kovinotehna^ SOBOTA, 4.12. Prvi program 8.15 Mladi virtuozi: Rog -8.35 Ciciban, dober dan: Papir - 8.45 Pedenjžep: Hodil sem...- 9.05 Samo Katka, foljska otroška nadaljevan-a - 9.35 Dvojčka, oddaja TV Beograd - 10.05 Pustolovščina, oddaja T V Beograd -10.35 Pozdravljena, Makedonija - 10.45 Beg, dokumentarna oddaja - 11.20 Barvni svet Nikolaja Omerse - 11.55 Bos. Petrovac: Slavnostna akademija ob 40-1 etnici AF2 - 12.55 Nogomet Cteijek : CZ, prenos - 16.05 Porofila -16.10 Rokomet Medveščak : CZ -17.30 Kolargol in čudežni kovček, poljski mladinski film - 18.45 Naš kraj: IV bon je - 19.00 Zlata ptica -japonske pravljice: Enooki Magozaemon - 19.10 Risanka - 1920 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Nočni ubijalec, ameriški film - 21.40 Glasba mojega življenja -Miroslav Radojfič, zabavno glasbena oddaja TV Beograd - 22.25 Poročila Drugi program 16.00 Pusti me pri miru, otroška serija - 17.00 Dediščina za prihodnost: Porcelanska cesta - 17.55 Naša leta, ponovitev nadaljevanke TV Skopje - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Glasbeni oder: Srdjan Marjanovič - 20.30 Pisatelji -revolucionarji: Vasilije Medan - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton - 21.40 Športna sobota - 22.00 Iz klasičnega vrta: Davorin Kempf (do 22.45) TV Zagreb I. 9.00 TV v šoli: TV koledar, Iz arhiva šolske T V, Poročila, Romantika proti klasicizmu (do 11.00) - 11.55 Bos. Petrovac: Slavnostna akademija ob 40-letnici AFŽ - 12.55 Nogomet Osijek : CZ - 14.45 Galerija Ismeta Mujezino-viča - 16.10 Rokomet Medveščak : CZ - 17.30 Poročila -17.35 TV koledar - 17.45 Iz sporeda TV. . - 18.15 Operna glasba - 18.30 Potopisna reportaža - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Praznik, francoski film - 21.35 TV dnevnik 21.50 Za konec tedna I NEDELJA, 5.12. Prvi program 9.25 Poročila - 9.30 Ziv žav, otroška matineja - 10.20 W. Atteway: SKAG, nadaljevanje in konec - 11.10 TV kažipot - 11.30 Domači ansambli: Ansambel Vita Muže niča - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Porofila (do 13.05) - 14.20 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper - 15.20 Poročila - 15.25 Vozovnica v eno smer Zemlja, dokumentarna oddaja -16.10 Dekliški most, jugoslovanski film - 17.40 Športna poročila - 17.55 625, oddaja za stik z gledalci -18.25 Opera narave: Iran -Po vseh vetrovih, 2. del, dokumentarne serije - 18.50 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 H. Huma - U. Kovačevič - A. Jevdje-vič: Kože, nadaljevanka TV Sarajevo - 21.25 Športni pregled-21.55 Poročila Drugi program 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00) - 15.10 Test - 15.25 Odbojka Mladost : Loimu 79, posnetek - 16.25 Rokomet Steaua : Metaloplastika, prenos - 17.40 Novi Sad: Gimnastika za pokal mest - 18.10 Isaak Stern igra Penderecke-ga - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Življenje na zemlji, dokumentarna serija - 20.55 Poročila - 21.05 Lov za zakladom: Kenija, kviz francoske T V (do 22.05) TV Zagreb I. 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Predelava mesa, izobraževalna oddaja -13.30 Človekovo telo - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Morje, ljudje, obale - 15.15 Veliki Flamarion, amer. film - 16.30 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kože, nadaljevanka -21.25 Športni pregled - 21.55 TV dnevnik PONEDELJEK, 6. 12. Prvi program 8.35 TV v šoli: TV koledar, Josip Broz Tito, Sodobna afriška književnost, Odmor, Ptica, Poročila, Borci v Hrvaškem Zagorju - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Zemljepis, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) -15.15 Šolska TV: Kofcrka in nogomet, Ribištvo, Kruh -16.30 Svetovni pokal v smučanju: Smuk za ženske, posnetek iz Val d'Isera - 17.15 Porofila - 17.20 Mišje prigode, poljska risana serija -17.30 Praznični dnevi slovenske folklore: Večer ljudskih plesov - 17.55 Pisani svet: Biba buba baja - 18.25 n BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE ^instalacijski material kovinotehna^- (do 12.05) - 16.55 Poročila -17.00 Povezave, angleška poljudnoznanstvena serija 17.50 Tretje obdobje, izobraževalna serija - 18.25 Obzornik - 18.45 Pop godba (za J RT 1) - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Željko Kozinc: Jerca, TV drama - 21.00 Kulturne diagonale - 21.40 V znamenju Drugi program 17.10 Test - 17.25 T V dnevnik - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno, otroška serija TV Skopje - 18.00 Narodne pravljice -18.15 Govorica dotika, izobraževalna oddaja - 18.45 Sejem stopnic do glasbe: Klepetava želva (samo za LJ 2) - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Pojem pesnike, ponovitev zabavne glasbene oddaje T V Zagreb I. 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Rdeče, rumeno, zeleno, oddaja TV S kopje - 18.00 Narodne pravljice -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar -18.45 Pop godba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ritem zločina, jugoslovanski-film - 21.35 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 22.05 TV dnevnik TOREK, 7. 12. 1982 8.35 TV v šoli: TV koledar. Kdo je zaposlen v turizmu, Alžirija, Odmor, Dnevnik 10, Porofila, Josip Broz Tito - BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE gospodinjski aparati ______________________ . ________________kovinotehna Podravski obzornik - 18.40 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 18.55 Knjiga -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.30 T V dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 Zavozlane finance, aktualna oddaja - 20.40 Modni utrinki - 20.45 A. Dolbin: Berlin-Alexander Platz, zahodnonemška nadaljevanka - 21.45 V znamenju IL T V program 17.10 Test - 17.15 TV dnevnik - 17.45 Informativni mesečnik, otroška oddaja - 18.15 Branje - 18.45 Na obisku -19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Spomeniki revolucije, dokumentarna oddaja (do 21.50) TV Zagreb I. 16.50 Videostrani - 17.00 Porofila - 17.05 Smuk za ženske, posnetek iz Val d'Isera - 17.45 Informativni mesečnik - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Na obisku - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Signali, notranjepolitična oddaja - 20.50 Berlin - Alexanderplatz, zahodnonemška nadaljevanka - 21.50 T V dnevnik Opomba: Hudim peš ta: SP v Rokometu (?■) Sreda, 8. 12. 1982 10.20 Propagandna oddaja - 10.25 Val d'Isere: Veleslalom za ženske, prenos 1. teka (do 12.00) - 13.25 Val d'Isere: Veleslalom za ženske, prenos 2. teka (do 14.30) - 16.20 Poročila - 16.25 Ciciban, dober dan: Narobe svet - 16.45 Samo Katka, poljska otroška nadaljevanka - 17.20 Veleslalom za ženske, posnetek iz Val d'Isera - 18.25 Gorenjski obzornik - 18.40 Naša pesem - Srebrni primorski - 19.05 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Trije bratje, italijanski film - 21.50 V znamenju ILTV mreža 17.25 TV dnevnik - 17.45 Radost Evrope, otroška oddaja - 18.15 Obramba in samozaščita - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Športna sreda - 21.45 TV dnevnik (do 22.00) TV Zagreb I. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Od gozdnega semena do stola, Reka Mrežnica, Odmor, Poštni nabiralnik, Poročila, Klub mladih tehnikov - 10.35 T V v šoli: Namesto odmora, Risanka, Predšolska vzgoja, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja - 16.45 Videostrani - 16.55 Poročila -17.00 Veleslalom za ženske, posnetek iz Val d'Isera -17.45 Radost Evrope - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Družbene teme, oddaja TV Sarajevo - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 21.45 TV dnevnik - Opomba: Nogomet za pokal UEFA (3. kolo — povratne tekme) BLAGOVNICA FUZINAR JESENICE posoda __________________kovinotehna Budimpešta: SP v rokometu (2) ČETRTEK, 9.12. Prvi program 8.35 TV v šoli: TV koledar, Morje in človek, Moč vetra, Odmor, Matematika, Poročila, Človekovo telo - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Združeni narodi, Kako naj .. ., Risanka, Kola-riču-Paniču, Zadnje minute (do 12.05) Zg. I.-Bg - 14.45 Šolska TV: Košarka in no- dnevnik - 19.55 Vreme -Odsevi vzhajajočega sonca. Z blagom ali mečem, dokumentarna serija (mednarodna obzorja) - 21.45 V znamenju Drugi program 17.10 Test - 17.25 TV < - 17.45 Za mano, de& otroška serija - 18.15 Zmo« - 18.45 Humor Vojvodine 19.30 TV dnevnik -Gibljive slike, oddaja o - 20.45 Por« čila - 20.55 kulturno dokumentarna, ja (do 21.55) BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE akustika gomet, Ribištvo, Kruh - 16.10 Porofila - 16.15 ZBIS - Ela Peroci: Modri zajec - 16.35 Zapisi za mlade: Borut Lesjak - 17.10 Smuk za moške, posnetek iz Val d'Isera -17.55 Mozaik kratkega filma: Klub srčnih bolnikov, kanadski kratki film - 18.25 Posavski obzornik - 18.40 Kozmos, sovjetska dokumentarna oddaja - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.30 TV TV Zagreb I. 16.50 Videostrani - 17.« Pbrofila - 17.05 Smidt a moške, posnetek iz Val dlse-ra - 17.45 Za mano, otroška oddaja - 18.15 koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Humor \V vodine - 19.30 TV ' 20.00 Monitor, politični gaz in - 21.05 Nasmehnite » prosim - kviz - 22.05 T^f dnevnik NOVO V KINU Dogajanje v Galetovem filmu Pustota posega v začetek osemnajstega stoletja, v čas po kruto in krvavo zadušenem kmečkem puntu na Tolminskem 1713. leta. Grogovčeva družina, ki je v puntu izgubila vse, razen življenja, mora v pregnanstvo. Kljub nečloveškemu trpljenju skoraj brezumno vztraja na novo pridobljenem koščku jalove zemlje, na pustoti. Moč jim daje nagon po ohranitvi in zakoreninjeno prepričanje, da so premagovanje vseh ovir, boj za obstoj in vera, da se življenje nikoli ne ustavi, bistvene vrednote življenja. Ta spoznanja izstopajo iz zgodovinskih okvirov dogajanja v naš in vsakršen čas in so tudi poglavitna sporočila filma. Pet let je tega, kur je Elvis l*resley umrl in vendar si nihče tega noče čisto zares p, iznati. Kar naprej se trudimo odkrivati o njem nove reči, zlasti iz intimnega življenja. Vedeti hočemo vse o njegovem čustvovanju, reakcijah brez maske, izjavah, ki se jih ni naučil na pamet, o njegovem zadnjem obdobju, ki kar preveč jasno dokazuje, da je zvezd m št vo za človeka prava poguba. Film To je Elvis Prvs!ey je sledil predvsem tistemu materialu, ki ga doslej v filmih'o Elvisu še nismo videli. Italijanski film Zbirom. Giffi je vesela, nekoliko seksi komedija, arneriško-zahodnonemški Looping drama iz cirkuškega sveta, ameri-i-L-i '/.nduh po vojni pa opisuje dogajanja v Vietnamu. J KINO KRANJ CENTER 3. decembra amer. barv. film ATLANTIC CITY ob 16., 18. m 20. uri 4. decembra amer. barv. film ZOB ZA ZOB ob 16. in 18. uri. amer. barv. film ATLANTIC CITY ob 20. uri, premiem amer. barv. filma SMRA D VOrJN K ob 22. u ri 5. decembra slov. barv. film KEKČEVE UKANE ob 10. uri, amer. barv. film ZOB ZA ZOB ob 15 in 17. uri, amer. barv. film AT LANTIC C1TY ob 19. uri, premiera amer. barv glasb, filma TO JE ELVIS PRESLEY ob 21. uri 6. in 7. decembra amer. barv. vojni film SMRAD VOJN F ob 16., I H. in 20. uri 8. decembra premiem slov. barv. filma PUSTOTA ob 16., 18. in 20. uri 9.deirmbra hongk. barv. film ZADNJI KARATE UDAREC ob 16 uri, amer barv. film ALI EN - OSMI POTNIK ob 18. in 20. uri KRANJ STORŽlC 3. decembra amer. barv. krim. film ELITA MORILCEV ob 16., 18. in 20. uri 4 decembra ital. barv. pust. film KOBRIN DAN ob 16. uri, ital. barv.pust. film SAFARI EXPRESS ob 18. in 20. uri 5. decembra jap. barv. film MASKIRANI VOZNIK ob 14. in 18.uri, nem. barv. erot. komedija MELODIJA ZA LJUBEZEN ob 16.uri. premiera ital. barv. filma ZBOGOM G IG I ob 20. uri 6. decembra ital. barv. ljub. drama ZBO GOM G IG I ob 16., 18. in 20. uri 8. decembra nem. barv. erot. komedija MELODIJA ZA LJUBEZEN ob 16.. 18. in 20. uri 9. decembra franc. barv. film VSI GREMO NA SMUČANJE ob 16.. 18. in j£0. uri TRŽlC 4. decembra mlad. slov. burv. film KEK ČEVE UKANE ob 16 un. angl. barv film NAPAD NA PLOŠČA l) J ENNIFER ob 18 in 20. uri, premiera ital. barv. filma ZBO GOM G IG I ob 22. uri 5 decembru amer. barv. risani FILM xij CEK dolgouhi. na mah dve muhi ob 15.uri. angl ban . film NAPAI) NA PLOŠČAD JENNIFER ob 17. m 19. uri. premiem amer. barv. filmu LOOP1NG ob 21. uri 6. deivmbra franc. barv. film VSI GREMO NA SMUČANJE ob 17. un, premiera slov barv. filma PUSTOTA ob 19. uri 7. decembru nem. burv. erot film MELO DUA ZA LJUBEZEN <>t> 17. in I!), uri 8. decembra amer. burv. film ATLANTIC CITYob 17. in 19. uri 9. decembra ital. ban film ZBOGOM G Kil ob 17. m 19. uri KAMNIK IM)M 1 decembra amer. barv. krim. film ELITA MORILCEV ob 16. uri, finski barv. en,t film MILKA: POMENI TABU oh 18 in 20. uri premiem amer. barv. filma TO JE ELVIŠ PRESLEY ob 22. un V r 17. m 19. un, pre miera amer. vojnega filma SMRAD VOJNE ob 21. uri 6. decembra ital. burv. film KOBRIN DAN ob 18. uri, nem. barv. en>t film RIS NIČ NE ZGODBE II. del ob 20. uri 7. decembra nem. barv. film ATLANTIC CITYob 18. in 20. uri 8. decembra amer. barv. film ALIEN — OSMI POTNIK ob 18. in 20. uri 9. decembra amer. barv. film ZOB ZA ZOB ob 18. in 20. uri DUPLICA 4. decembra amer. barv. akcij, film LOOP-ING ob 20. uri 5. dccembra ital. barv. film SAFARI EX PRESS ob 15. uri. amer. ban. film SMRAD VO.JNE ob 17. uri, premiera slov. barv. filma PUSTOTA ob 19. uri 8. decembra ital. ban. ljub. film ZBOGOM GIGI ob 20. uri 9. decembra amer. ban', glasb, film TO JE F.L VIS PRESLEY ob 20. u n ban. film SMRAD KOMENDA 3 decembra a mer. VOJNE ob 19. un 4. decembra nem barv. erot. film MELODIJA ZA LJUBEZEN ob 19. un barv. film ROZA ob RADOVLJICA 3. decembra a m 204 decembra nem barv. film VODJA APA-ČEV ob 18. un. amer. barv. film VSI SMU BILI HI PIJ I ob 20. uri . 5. decembra ital. barv. film TAJNA AKCh J A ob 18. un, amer. ban', film ROZA oo °6.decembra amer. barv. film VSI SMO BILI HIPUl ob 20. uri Al,A 7. decembra nem. barv. film VODJA Al A ČEV ob 20. uri nvicilSKI 8 decembra amer. barv. film Dth LISt\. IN TER NAT ob 20. u ri ne trtici 9. decemhra amer. burv. film lir.K LISIK INTERNA T ob 20. uri BLED 3. decembra ju gosi. burv. krim. film NEKA DRUGA?. EN A ob 20. uri nwwfl 4. decembra amer. barv. film V DES^u RAME ob 18 un, /ugosj. barv. film / /a a/a V TOPOLI ob 20. uri . 5. decembra nem barv. film M ITN K* V GRČIJI <>b 18. un. amer. barv film KA/. NIL NIC A ob 20. uri . . 6. decembru amer. ban film DhKLl&n INTERNA T ob 20. u ri 7. decembni o mir. barv. film ROZA oo 20. uri 1 nA 8. decembra nem barv. film VODJA Al A Č EV ob 20. uri . . 9. decembra amer. barv film V M omv Bil. I H! PIJ I ob 20. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 3. decembra amer. barv. film V £>fS>-RAME ob 20. uri 4. decembra jugosL barv. fUm Vfi DRUGA ŽENA ob 20.uri 5. decembra šivd. ban. film MONTENEGRO ob 18. in 2Q uri 9. decembra ital. barv. film TAJNA AS& J A ob 20. uri SKOF.JA LOKA SORA 3. decembra nem. barv. film VL.^ TIGRI IZ HONG KONGA ob 18. » *' »* 4. in 5. decembra amer. melodrame Ft** V A LAGUNA ob 18. in 20. uri 7 in 8. decembra hongk. barv. fiim NOSTZAJAMČENA ob l&in 20. un 9 decembra hongk. barv. film H OVE PUSTOLOVŠČINE ob 18. « S-** ŽELEZNIKI OBZORJE 3. decembra amer. melodrama PLA* * LAGUN A ob 20. uri 4. decembra mm. krim. film ML<-TIGRI IZ HONG KONGA ob 20. un 5. decembra jugosl. ban\ film VARIOi-VERA ob 18. in 20. uri 8.decembra amer. melodrama SAVP9. ob 20. uri POLJANE 3. decembra jugosL drama V.\R9lK-* VERA ob 20. uri 5.decembra amer. melodrama SLAAlf ob 17. uri 7 decembra hongk. ban. fibn DES&- -HOVE PUSTOLOVŠČINE ob '20 trn JESENICE RADIO 3 decembra angl krim. film PO ZLOČINA ob 17. in /ftiin 4 in 5 decembra ital. barv. film TEM~ RAMENTNA ROZlob 17 in 19. uri 6 in 7. decembra hong. ban.-. fUm VBATTLE CREEKUob 17.m 19. u.n 8 decembra Ual. barv. f Um ŠERIF S »* SOLJA ob 17. in 19. un JESENICE PLAVŽ 1 decembra amer. ban. drama TRIČNI JEZDECI ob 18. m 20. un 4 in 5 decembra hongk. ban film 1»? VESOLJA ob 18. in 20.uri KRANJSKA GORA 4 decembra amer. ban film SKPR i BATTLE CREEKU obždun ban-, film DOVJE 4. decembra amen fiSSS!* raCKB'* PETEK, 3. DECEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASi, OBJAVE 17. STRAN GL,Af3 Mineva žalostno leto od strašne letalske nesreče na Korziki, ljenja naši najdražji v kateri so izgubili svoja mlada živ- BRANKO in METODA ZAKOTNIK in FRANCI FRELIH Ne moremo se sprijazniti s kruto resnico, da jih nikoli več ne bo med nami. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki sočustvujete z nami, prinašate cvetje in prižigate svečke na njihov prerani grob. Mrtvi hčerki! Miru želim ti in pokoja, edina zlata hčerka moja. Te videl več niko'1 ne bom, oh prazen je brez tebe dom. Domov te niso več vrnila iztrgana letalska krila. Kri tvoja je na Korziki in moja draga hčerka Ti NEUTOLAŽLJIVI SVOJCI Sr. Dobrava, Bled ZAHVALA Kruta bolezen je iztrgala ljubega moža, brata, strica in svaka ANTONA CESARJA Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za cvetje in denarno pomoč, sprenistvo na njegovi zadnji poti in izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo vsem medicinskim sestram in negovalkam iz Doma Albina Drolca v Preddvoru, pevcem DU Kranj in godbi iz Kranja. Hvala vsem, ki 30 za časa njegovega življenja kaj dobrega storili zanj. Kranj, Bučna vas, Semič VSI NJEGOVI V SPOMIN DRAGEMU CIRILU LAMPETU pDpn LETOM DNI SI NAJU ZAPUSTIL V LETALSKI TRAGEDIJI NA KORZIKI. OSTAJA ŽALOST IN BOLEČINA Tvoja žena Majda in hčerka Metka ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očka in dedka PAVLA BRAHTELJA izrekamo najiskrenejšo zahvalo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v trenutkih žalosti stali ob strani in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se dr. Zdravku Cernetu, dr. Tomažu Ažmanu za nesebično zdravniško pomoč ter g. župniku za dostojen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, hčerka z družino, mama, sestre, bratje in drugo sorodstvo Sp. Otok, Bohinjska Bela, Vrdnik, Novi &ad, Beograd, Bistrica ob Sotli, 20. novembra 1982 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, ata, starega ata, strica in svaka JANEZA TAVČARJA Janezovega ata iz Čabrač oVivnliniemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot, pose iskreno zahvaJj^emc somu , Posebej se zahvaljujemo dr. Gregorčiču, Gasilskemu društvu Hotavlje darili vence m cvetje "^tvovalnodelo in ostalim gasilskim društvom za spremstvo. u In nevcem iz Gorenje vasi in Poljan za prelepe žaiostinke, Francetu Potočniku in Pavletu Razlož-Posebna hvaia p« bese(ie ob odprtem grobu, gospodu župniku za pogrebni obred, kolektivom Termika Poljane, niku za P°s ^ Hotavlje sodelavcem Jeloborja in PD Gorenja vas za darovane vence in cvetje. SE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Čabrače, Gorenja vas, 23. novembra 1982 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda in pradeda JAKOBA RIHARJA upokojenca se iskreno zahvaljujemo za izraze sožalja, podarjeno cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala stanovalcem Tekstilne ulice,dr. Bavdku za trud pri zdravljenju, OOS Planika Kranj, sodelavcem IJNZ Kranj, DU Tomo Brejc Kranj, Medobčinske zdravstvene skupnosti Kranj, SPIZ Kranj, pevcem za žaiostinke in duhovščini za pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Marjana, sinova Milan in Janez, hčerke Ani, Ivanka in Marica z družinami Kranj, Ljubljana, 17. novembra 1982 ZAHVALA Ob tako nepričakovani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA KRALJA iz Sr. Bitnja * Ahvaliuiemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje se iskreno zan j j mili na ^dnji poti. Zahvaljujemo se vsem sosedom, posebno Vilfanovim, in vsem, ki so k jh-.^ sosec(ornjz Stražišča. Zahvala sodelavcem in delovnim organizacijam Sava, Pi"to VVOin Tekstilindus gospodu župniku za obred, tolažilne besede in pevcem za žaiostinke. ^cvm tn VSAKEMU POSEBEJ, KI STE NAM KAKORKOLI POMAGALI, ISKRENA V£>12ii -HVALA! ŽALUJOČI: žena Marija, hčerki Mici in Lojzka z družinama, sin Slavko in drugo sorodstvo V SPOMIN 1.decembra je minilo leto dni, kar tebe dragi ata med nami več ni! -Takrat se je na Korziki nesreča zgodila, nam pa globoko je rano v srcih pustila. Ne mine ne uia,nedan in ne noč,da ne bi bil v mislih naših navzoč LEOPOLD KALAN iz Suhe pri Škoiji Loki Vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate sveče, iskrena hvala! ŽALUJ OČI: žena Mara, sin France, sin Polde in hčerka Polonca z družinama ZAHVALA Tako nenadoma nas je zapustila naša nenadomestljiva draga žena, mama, stara mama in teta FRANČIŠKA BELŠAK roj. ČEBULJ • « •7«hvaliuiemo osebju Kliničnega centra Ljubljana med njenim zadnjim bojem za Naiwkren%e se zahvaljujemo J ^ m£,icinski ^stri Anici iz Cerkelj za nesebično pomoč. življenje. za tolažilne besede in za darovano cvetje sorodnikom, prijateljem Hvala vsem sosedom vaM^om tako iepo cvetje, podjetju Alpetour Tekstilmdusu n inznanceni- Hva^vsem šolerj ^^ ^ ^^ _ g župnlk za pogrebni obred. Hvala Samopostrežni r^tevraaj^ivro ^ ^^ soža,je ^ jo pospremlh na zadnji poti. ŽALUJOČI: mož s hčerko Marijo, sin ^nci^ženo Angelco in sin Ivan z družino ter drugo Dvorje, 16. novembra 1982 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, očima, starega očeta in tasta ANDREJA PODGORNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, borcem - prostovoljcem za severno mejo, upokojencem, OOS Gorenjska oblačila Iskra Labore - Metakonta za podarjene vence in izrečeno sožalje ter vsem prijateljem in znancem, ki so se od njega poslovili. Zahvala tudi gasilcem, petera, g. župniku, nosačem in grobarju za sodelovanje pri pogrebnem obredu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Srednja vas, Šenčur, 30. novembra 1982 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju IVAN SOBOČAN roj. 1933 Od njega se bomo poslovili v petek, 3. decembra 1982 ob 16. uri, izpred hiše žalosti, Šenčur, Delavska 14, na pokopališču v Šenčurju. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ MALI telefon OGLASI 27-960 PRODAM Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 150 kg. Posavec 16, Podnart 7994 Prodam 900 kosov betonskih ZIDAKOV 30X20X40, 550 kosov beton skih ZIDAKOV 20X20X40 in 120 kv. m montažne PLOŽČE. Naslov v oglasnem oddelku 11970 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje senzomatik, cena 42.000 din. Danilo Dol-far, C. 1. maja 67, Kranj 11981 ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, deda, pradeda in tasta FRANCA ROBLEKA se iskreno zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, posebno pa še sosedovi družini Kokalj, ki nam je v najtežjih trenutkih stala ob strani ter vsem, ki so nam izrazili sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala organizaciji ZB Britof, gasilskemu društvu Britof, DO Oljarica, Alpetour: Remont in Potniški promet iz Kranja, IBI, Iskra in Os. šoli M. Tita v Predosljah za darovano cvetje, dr. Sajevčevi za nudeno zdravniško pomoč, osebju bolnice Golnik za večkratno zdravljenje, praporščakom, pevcem upokojencem iz Britofa in Predoselj, govornikoma Tonetu Jeraju in Alojzu Ažmanu in godbi za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala Žalujoči: sinovi Francelj, Jože, Stane, hčerke Francka, Angelca, Ani, Mari, Joži in Mili z družinami, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo Britof, Predoslje,Kokrica,Dol pri Hrastniku, Šenčur, Drulovka, Kranj, 28. novembra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JANEZA KOŠNJEKA se isla-eno zahvaljujemo sorodnikom, posebno družini Rajgel, sostanovalcem, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje in izraze sožalja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali. Posebna hvala velja toV. Marici Hace za obiske na domu, dr. prof. Bohincu ter osebju Hematološkega oddelka v Ljubljani, sodelavcem DO Sava Kranj in Planika, tov. Ivanu Lapajne za poslovilne besede, godbi in pevcem — upokojencem za prelepe žalostinke. VSEM SKUPAJ SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Ana, hčerka Jana, sin Brane z ženo Emo in vnukinja Nataša ter drugo sorodstvo Kranj, 24. novembra 1982 ZAHVALA m J& m* ■ Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in prababice ilft -M^r KATARINE BOLKA p. d. Milharjeve mame iz Šmartna pri Cerkljah se najiskreneje zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njem zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni medicinskemu in strežnemu osebju Doma oskrbovancev Albina Drolca iz Preddvora za nesebično skrb in nego v času njene bolezni, kolektivoma Planike in Tekstilindusu, Turističnemu društvu Cerklje za podarjene vence, pevcem okteta Vigred iz Predoselj za občuteno zapete žalostinke ob slovesu, vsem zvonarjem, ter g, župniku za lep pogrebni obred. VSEM IN VSAKOMUR POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Šmartno, Poženik, Grad, Dvorje, Predoalje ZAHVALA Ob boleči izgubi moje nepozabne kolegice ANICE POVŠE medicinske sestre v pokoju 9e zahvaljujem prijateljem in znancem, kateri ste mi ustno ali pismeno izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujem se dobrim sosedom Bačnikovim, Jerebovim in Malovrnovim, kateri so mi stali ob strani, pomagali in sočustvovali z menoj v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo sem dolžna ge. Pegamovi, dr. Alenki in njeni sestri Olgi, kateri sta se na vso moč trudili, da ohranita pokojno Anico pri življenju. Zahvaljujem se tudi kolektivu ZD Kranj! Velika zahvala č.duhovnikom za prelep govor ob odprtem grobu in pogrebni obred. Zahvala tudi pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem skupaj in vsakemu posebej, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČA: ZUPAN PAVLI, družina REKAR V slovo Anici! Spavaj Anči, mirno spavaj, tam kjer zdaj ni več gorja, saj trpela, dogorela, si kot sveča sred trnja! Zdaj, ko gledam v tvoje lice, kije bledo in mrzlo, dve sta solzi se utrnili, Ti naj bosta Ti v slovo! Prva solza je ljubezen, druga solza žalosti, tosta dva prebridka meča, ki ranila sta srce!! njena Pavli Prodam KOMPRESOR 100 1 na minuto, manjši, nov, z garancijo in namizni vrtalni stroj, malo rabljen, dobro ohranjen. Informacije tel. 77-778 Prodam MIVKO. Reteče 20, Skofja Loka 12175 Prodam 8 let star, dobro ohranjen PRALNI STROJ ter 8 mesecev starega BIKCA simentalca. Sp. Brnik 66, Cerklje 12176 Prodam betonsko ŽELEZO v palicah, premera 22. Sp. Brnik 15 12177 Prodam PRAŠIČA, težkega 100 kg in rabljena STOJIŠČA za v hlev. Bukovica 20, Vodice • 12178 Prodam ŠTEDILNIK gorenje (2 elektrika, 2 plin). Oberstar, Likozarjeva 27, Planina II., Kranj 12179 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem. Jezerska c. 60, Kranj 12180 Prodam novo, odlično italijansko HARMONIKO, 80- fcasno, 8 registrov, nova kromirana patentna VRATA za peč ali kamin in 3 m original angleškega blaga za moški plašč. Telefon 21-097 12181 Prodam enofazno 3 kW termoakumula-cijsko PEČ, rabljeno. Telefon 24-148 dopoldan , If1.®* Prodam mlado KRAVO za v skrinjo Virmaše 42, Skofja Loka 12183 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 10 Cerklje 12184 Prodam črnobelo KRAVO, ki bo decembra drugič teletila. Podbrezje 61 12185 Prodam 6 tednov stare NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, odličnih staršev, parjene v tujini. Sp. Besnica 15 P^Kj^ nJ Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK tribuna. Krejič, Mrakova 1, Kranj .. ^J87 BAKRENE PALICE, dimenzije 5x X 45 X 2000 in 170 m PGP KABLA 4x2,5 ter BANKINE, prodam. Bojan Sovine, Brode 1, Škof ja Loka 12188 Prodam otroško ZIBELKO. Zvonko Skvarča, Nadižarjeva 8, Cirče, Kranj 12189 Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ bagat. Bernarda Zupan, Virje 8, TVžič 12190 Prodam dobro ohranjene SMUČI (140 cm) z OKOVJEM in »PANCARJE«. Tomaž Kovačič, Javornik 9, Kranj 12191 Prodam malo rabljen HLADILNIK, cena 4.000 din. Katarina Jenko, Jaka Platiša 1, Kranj - Planina 12192 700 kosov ISOSPANA 120 X 25X 17, prodam - tudi na gradbeni kredit. M. Pi-bemik. Bled, Prešernova 33, tel. 77-886 zvečer 12193 Prodam dve breji OVCI. Livk, Kovor 7, Tržič 12194 Otroškega PAJACA in PLAŠČEK za 4 leta prodam. Zdenka Bregar, Planina 2, Kranj „ , 12195 Prodam dva PRAŠIČA, težka do 140 kg. Informacije po tel. 26-696 12196 Prodam še nov 2 kW električni RADIATOR. Telefon 77-755 12197 Prodam MIZARSKI tračni brusilni stroj. Franc Hrenko, Kamnogoriška 67, Dr avl je, Ljubljana' 12227 Prodam 7 tednov starega BIKCA. Pre-bačevo 23 12228 Prodam jalovo KRAVO. Babni vrt 3, Golnik 12229 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Mavčiče 25 12230 Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA. Po ženik 27, Cerklje 12231 Prodam hrastove DESKE (2,5 cm) in PLOHE (5 in 7,5 cm). Škofjeloška 32, St ražišče, Kranj 122?2 Prodam dva meseca starega BIKCA in domači cvetlični in kostanjev MED. Pre-bačevo 25 _ 12233 Prodam ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. Veljka Vlahoviča 10, stanovanje št. 7, tel. 27-805 „12234 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČE. Pivka 13, Naklo ^ o 12235 Prodam PRAŠI CE za zakol. Sv. Du h 41, Škofja Loka 12236 Prodam bukova DRVA. Rant, Luša 4, Selca 12237 Prodam PRAŠI CE za zakol in zadnji odbijač za VW (nov), ameriška izdelava Lahovče 14, Cerklje 12238 Ugodno prodam otroško opremo ita_-janski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK (globok, športni), chicco STOLČEK NA HRBTNIK, HOJICO, STAJICO » sto) in italijanski športni VOZIČEK. Stanko Rode, Reginčeva 13, Krani 122> Prodam več P RAŠICE V, teikih x 40 kg. Lončar, Zalog 35, Cerklje Prodam 3 BIKCE, stare po 1 rejo. Podbrezje 3, Duplje Prodam suha bukova DRVA _ ter nekaj jedilnega KROMPIRJA. Nt slov v oglasnem oddelku Prodam PRALNI STROJ gorenje -VALNI STROJ bagat ter barvni VIZOR gorenje. C. na Belo 2/A, Poceni prodam 170-litrski NIK in raztegljiv KAVČ. Mlaka 139, Kranj Prodam 600 kosov grafitno STREŠNIKOV Novo. mesto in ZASTAVO 750. Voklo 70, Šenčur Prodam DRVA v »klaftrah« če 21 Prodam ŽAMANJE Kalan, P< Podnart, te1.-70-225 Prodam 56 kv. m LAD PODA. Košir, Hotemaže 67, teL Prodam dva BIKCA simentalca, po 10 dni Naklo 39 Ugodno prodam električni NIK, lepo ohranjen. Pavlič, Zu Šenčur Prodam BIKCA simentalca 120kg. Pogačnik, Otoče 21, Podnart Prodam dva BIKA za rejo. Golnik « Prodam semenski KROMPIR igor ib saskia. Senično 15, teL 57-088 Prodam SUŠILNI APARAT za ms* in otroško POSTELJNINO. Ristov. Gorenjskega odreda 18, Kranj jjS* Prodam 5 ton REPE Breg ob Savi 5 Prodam LATE za kozolec. Naslov • oglasnem oddelku r?« NEMŠKI OVČARKI, stari 2.5 6 mesecev, z rodovnikom, ugodno dam. Telefon 24-028 Prodam 200 kg težkega Franc Benedik, Kranj, Tom in če va 41 telefon 22-078 Prodam MIZO ZA NAMIZNI TE NE in lončeni KAMIN. Okornova 12 Koteča, tel. 26-683 Poceni prodam dobro ohranjen črneč« TELEVIZOR. Ivan Jenko, Zg. Brni S Prodam PRAŠIČA za zakol. Zalogi Cerklje Prodam 100-1 itrski MEŠALEC aV ton. Vinko Kurent, Drulovka 33, Kr« 1235- Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA a zakol. Struževo 12, Kranj Poceni prodam 2 popolnoma ZRAČNIKA (2X70 vatov). Toma lar. Planina 20. tel. 28-902 KŽK GORENJSKE - TOZD racija Radovljica PRODAJA J J Cenjene kupce obveščamo, da soboto, 4. decembra od 9. do 16. « prodajali zadnjo zalogo JABOLK njega pridelka, v nasadu RESJE Podvinu. Naprodaj bo sorta: zlati de* - L vrste, po 150 din za sadni zaboj*, do 17 kg). Izkoristite ugodno prlložr,^ Prodam POMIVALNI STROi matije po tel. 23-888 Prodam 3 mesece stare PRj Stanonik, Log 9, Škofja Loka PEČ »Zrenjanim z bojlerjem a «r tralno kurjavo, 35.000 ccal, prodam. J* nez Stroj, Dvorska vas 30, Begunje 12J* Prodam 5 tednov starega ' Gorica 17, Radovljica Prodam dobro ohranjeno kon KNJIŽNO OMARO (200X160) Janševa 2, Radovljica Prodam več plemenske ŽIVINE do KRAVO tik pred telitvijo ali po Milan Pohar, Brezje 24, p. Brezje iS' Poceni prodam staro POHIŠTVO: f steljo z jogijem, omaro, nočno omar** mizo in 4 stole ter kavč. Miha Zaicč* Titova 114, Jesenice .s PRAŠIČ* Tomal 125*1 ICKS tre prometna nesreča je prekinila mlado življenje TATJANI NIKOLIĆ učenki 7. razreda OHRANILI JO BOMO V LEPEM SPOMINU! UČENCI IN DELAVCI OSNOVEŠOLE JANKA IN STANKA MLAKARJA V ŠENČURJU Uotrpela je moja ljuba sestra MARA FLORIAN upokojenka Žaro s pepelom smo položili v grob, 24. novembra 1982 na kranjskem pokopališču. Zahvaljujem se kolektivu Doma upokojencev v K^ J8 ^ skrb inVego, ki so jo izkazovali v polni men pa tud pnjateljem in znancem za vse izraze Sožalja in lepo cvetje. SESTRA DRAGA Z MOŽEM IVOM Ljubljana, 25. novembra 1982 PETEK, 3. DECEMBRA 1982 OBVESTILA OGLASI OBJAVE .19. STRAN GLAS Prodani 5 tednov starega BIKCA. Zaloge 5, Podnart 12273 Prodam dva PRAŠIČA, težka nad :30 kf. Velesovo 35, Cerklje 12274 KUPIM Kupini VODNO ČRPALKO (motorno - Siglpunipo). Predoslje 21, Kranj, telefon 27-960 Kupim 400 kg semenskega KROMPIRJA igor z dostavo na dom. Ribno 27, Bled 11937 Kupim otroško HOJICO. Peter Zupan, faftreije61 12198 Kupim visoko brejo KRAVO ali s telesa in BIKCA, težkega od 300 do 400 kg, ■ doptanje. Telefon 70-119 12199 Kupim lipove DESKE — colarice, nestane. Ponudbe po tel. 064-25-500 12275 Kupon novo ali rabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO. 1\injič, Lojzeta Hro-«6, Planina 12276 Kupim prazno 10-kilogramsko JEKLENKO Voklo 70, Šenčur 12277 Kapim felezno BRANO za konjsko in gozdarsko VITLO za traktor. ,Lom 21, Tržič 12278 —-«n traktorsko PRIKOLICO kiper H. Informacije po teL 65-137 12279 Kupim BIKCE simentalce, stare od 7 *>14dni Franc Pušavec, Hudo 1, Tržič 12280 Mlajšo upokojenko, zdravo, sprejmeva na STANOVANJE (v urejen dom). Ponudbe pošljite pod: Domžale 12149 Zamenjam novejše enosobno družbeno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem in lastno garažo v Ljubljani za podobno med Kranjem in Radovljico. Prednost menjave ima stanovanje z garažo. Ponudbe pod: Bežigrad 12150 Zamenjam enosobno STANOVANJE v centru Banjaluke za enako v Kranju ali Ljubljani. Telefon 26-626 12284 Mati z majhnim otrokom išče GARSONJERO ali SOBO v Kranju ali bližnji okolici Šifra: V stiski 12285 Zamenjam novo dvosobno družbeno STANOVANJE v Kranju za podobno v Ljubljani, najraje za Bežigradom. Ponud-bepod: Februar 1983 12286 Študentki ali uslužbenki oddam opremljeno in ogrevano SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 12287 TVosobno STANOVANJE (80 kv. m) v Kranju, menjam za manjše trosobno ali dvosobno. Šifra: Kranj 12289 e posesti VOZILA Prodam 4 GUME michelin ZX 175 x 13, w»e, t platišči za mercedes 200. Markič, Puharja 2, Kranj 12004 Prodam skoraj cel MOTOR za merce-fa*190diesel. Telefon 50^047 12005 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO ^letnik 1974. Sp. Duplje 4 1205to Ko pen KOMBITAM s 14 ah 17 sedeži. Dcaenfič Stara Oselica 37, Gorenja vas •dSkofjo'Loko . , . 12040 Prodam FIAT 850 special, registnran Oteptembra 1983. Kavčič, Zg. Besmca^ FIAT 126, letnik 1979. Legat, 22 Radovljica 12200 ,-ooam avtobus SfeTRA (30 aedefev) &nit Sp. Gorje pri Hedu 12201 GOLF JGL, rjave barve, letnik 1981, Mkm. Marija Tuše k, Adergas 29,^ ^odam osebni avto SKODA, registri- * do konca oktobra 1983 ostalo po **»oru. Alija Šabntf, Kidričeva 24,^ NdiTzSrAVO 101, letnik 1974, ** ohranjeno. Informacije po telefonu ^75 vsak dan od 15. do H^ure ^M Prodam osebni avto FORD TAUNUS ^ letnik 1976. Telefon 79-625 12205 feS^GOLP JI- letnik 1979. Telefon "ififfzteTAVO.101, letnik 1974 in ?WNZA za dele. Dvorje 104, Cerklje Prodam ZASTAVO 750 letnik 1973, birano do novembra 1983. Tavfcu, -8pLula5 Selca lzzuo LADO 1600 odUčno ohranjeno, garaži- *». 30.000 km, ugodno prodam. Telefon ^Sam ZASTAVO 101. letnik 1975 de-^^N GA letnik ok| 6 SM. Ogled v petek dozidan in so-•"o.Sonia Črnivec, Begunje 54 ITZU ProdanT ZASTAVO 101, letnik 1976, ^jadojunija 1983 tudi na obro- * Kranj, Staneta Za gana 19/A 12Z1J SSffi ffdeffli. Ogled vsak dan. Anton Kožuft, Mova5 Planina . K, VW 1600 limu^na celega a^ Mdfc; aluminijasto VRATA visoka * aa, široka 80 cm. Ivan Rjoveč feV7^TAVOa850, letnik 1981-1982 t» Mandeljčeva 8, Kranj, tel. 064-22-1«! Prodam ZAPOROŽCA, l*®*1!? J« ILOOO din. Ogled v soboto. Sp. Ra- ZASTAVNICI, delno karamboli«no do 19! 1L 1983. prodam. M*o Wovič, Zasavska c. 6, Kranj 12219 MOTOB elektronk 90. Tete-P^LEVI BLATNIK za AUDI 60, hSSL dobro oh»^eno DIANO, w£ Vodarn karambolirano ZASTAVO 101 k' Kari*„"~-, oeled popoldan po * nevoznem stanju, ugiea p F *wLStane Makovšek, Golnik lil "" Prodam ZASTAVO 750. ntarejši letmk. A STA VO 101, letnik 1973, po ^tmzitllvo°750, starejši letn^ ^ Ješetova 12 ,etnik ]973, ^amnoZDu^Aovid Ahmet, Likozarj, ^ft^rovoRNO PRiKOV^- *bm avto. Juleta Gabrovška 21, stane 8 Kranj - Planina II. h-odkm avto ZASTAVA 101 letnik Ogled popoldan po 15. un. Spodnje ^STANOVANJA i t,»*va skromno STANOVANJE. Sita: vanj ali okolica Prodam GARAŽO poleg kranjske pekarne, najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 12290 Prodam (18 kv. m) podstrešno SOBO z balkonom in teraso, najboljšemu ponudniku (možnost povečanja). Telefon 21-097 12291 Zaradi selitve prodam pritlično HIŠO z vrtom. Štefka Rozman, Podreča 31, Mavčiče 12292 Kupim HIŠO z vrtom v Kranju ali okolici Ponudbe pod šifro: Gotovina 12293 KMETIJO na Gorenjskem, lahko tudi opuščeno, kupim ali vzamem v najem za daljše obdobje. Ponudbe pod: Začetek 12294 Za staro HIŠO zamenjam PARCELO z vso dokumentacijo. Ponudbe pod šifro: 1937 * 12295 Prodam GARAŽO v Vrečkovi ulici Možno delno na kredit Telefon 27-751 12296 Prodam del HIŠE v Buzetu, zasebna lastnina, kvadratura nadstropja je 43kv. m, s posebnim vhodom (trije prostori, kopalnico, WC in terasa), kot klet, iste prostornine, na lepem kraju, oddaljeno približno 500 m od ceste. Pristop možen z avtom ali večjim vozilom, primerne za vse vrste obrti, z možnostjo izgradnje garaže na dvorišču. Informacije po telefonu 058-517-880 v Splitu ali Lidia Nikolid, Be-nedičičeva 2/B, Jesenice 12297 ^ zaposlitve i Veliko skritih talentov ne ve kam s časom — ste eden njih? Imate lasten prevoz, čas in smisel za prodajo knjižnega programa? Strokovno opravljeno delo cenimo in primemo nagradimo. Cenjene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite pod šifro: Pridnost ima zlata tla 12159 DELAVCA zaposlim v delavnici za predelavo PLASTIČNIH MAS. Peter Grašič, Stara Loka 29, Škofja Loka 12298 obvestila; POPRAVLJAM vse vrste vodovodnih instalacij, v stanovanju. Telefon 27-237 12299 Iz prinešenega blaga ŠIVAM posteljno perilo. Telefon 70-038 12300 P=š PRIREDITVE- Vsako soboto, ob 19. uri DISCO v domu KSSTRAZIŠČE. 00 ZSMS 12301 PLESNI TEČAJ za mladino in starejše v ŠKOF JI LOKI v športni dvorani »PO-DEN«. Pričetek v petek, 3. 12., ob 20. uri. Informacije po tel. 21-130 zjutraj. POUČUJE J. BORIŠEK 12302 najdeno; Najdeno žensko KOLO, rdeče barve se dobi v Virmašah št. 7, Škofja Loka 12303 izgubljeno! 26.11.1982 sem izgubil šop KLJUČEV pri »Globusu« v Kranju. Najditelja prosim, da vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku 12304 25.11. 1982 sem med gostilno »STARI MAJER« in Slaščičarno »ŠINK« izgubil zlato VERIŽICO z obeskom, v katerem je bilo vgravirano ime »Klavdija«. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne, ker mi je drag spomin na otroka. Brane Kranjc, Kranj, Veljka Vlahoviča 9 12305 1.12. 1982 sem od Sebenj skozi Medvode do Žlebov, izgubil bakren POKROV od kotla za kuhanje žganja. Najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov Vinko Godnov, Sebenje 3, Križe ali telefon 064-50-106 12306 ostalo INSTRUIRAM angleščino in matematiko za osnovne in srednje šole. Kranj, Partizanska 3 12307 V dopoldanskem ali popoldanskem času sem pripravljena ČISTITI stanovanjske prostore. Naslov v oglasnem oddelku 12308 Iščem VARSTVO v Radovljici. Rekar, Roblekova 8, Radovljica, tel. 22-221 -uit. 34-48 1 2.309 Delikatesa KRANJ ODPRTA V DECEMBRU TUDI OB SOBOTAH POPOLDNE DEŽURNE TRGOVINE V soboto 4. decembra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: Kranj Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Kle-menček — Duplje, Krv&vec — Cerklje, Hrib — Preddvor, Kočna — Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP Pri Petrčku, SP Pri Nebotičniku, SP Oskrba, SP Prehrana, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Planina, PC Planina, SP Stražišče, SP Preddvor, PC Britof, PC Klanec, Bonboniera, SP Šenčur, SP Cerklje, SP Pod Joštom, PC Bitnje, SP Orehek, PC Globus, SP Planina-Center. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Špecerija Bled — supermarket Union, Titova 22 in Rožca — samopostrežna trgovina 9, Bokalova 5 a. ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka BOHINJ Špecerija market, Boh. Bistrica BLED Špecerija market, Kajuhova 3 in Živila Delikatesa, Ljubljanska GORJE Živila market Zgornje Gorje LESCE Murka 3 RADOVLJICA Živila Center vabi danes in j utri v restavracijo hotela Creina v Kranju, rezervacije na telefon: 23-650 Igra: MODRINA in v nedeljo v Delavski dom, kjer bo nastopalo »12. NADSTROPJE« s pričetkom ob 17. uri LOTERIJA Srečka din Srečka din št. št. 60 120 365685 20.000 90 60 457475 20.000 66370 4.000 482885 20.000 2 40 557 200 71972 6.040 47737 8.000 163092 20.040 71077 2.000 222262 50.040 435167 1,000.000 239682 20.040 9 40 14 60 78069 4.040 75984 2.000 171119 20.040 094014 20.060 285209 500.040 387929 20.040 41 80 61 80 46 100 81 80 56 60 111 200 86 60 15771 2.000 1806 400 18621 6.000 3106 600 66251 8.000 8776 400 006621 20.000 52986 2.060 402321 20.000 96486 4.060 473191 20.000 082306 20.000 305566 100.000' 325846 20.100 703 160 400796 20.000 2323 600 475036 20.000 5983 1.000 32473 4.000 48 100 98 80 45 60 9518 400 95 60 08198 8.080 785 160 14508 6.000 1275 400 66358 8.000 6455 800 97698 2.080 53435 6.000 091438 20.000 66165 2.000 493268 20.000 NOV OBRATOVALNI ČAS VELEBLAGOVNICE GLOBUS KRANJ — od ponedeljka do petka od 8.—19. ure — ob sobotah in 31. decembra od 8. —13. ure NAKUPOVALNA SOBOTA vsaka 3. sobota v mesecu od 8. do 19. ure Tržiška industrija obutve in konfekcije TRIO TRŽlC razpisuje po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge SEKRETARJA DO (ni reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske, organizacijske, upravne ali splošne smeri, — pet let delovnih izkušenj pri vodenju in organizaciji dela, — da ima moralno politične kvalitete, ki se ocenjujejo po določilih družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Tržič Mandat razpisanih del in nalog traja 4 leta. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v zaprtih kuvertah v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Tržiška industrija obutve in konfekcije TRIO Tržič za razpisno komisijo. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav. m INA INŽENJERING Delovna skupnost — skupne službe Zagreb, Ulica proletarskih brigad 78 objavlja prosto delo in delovne naloge GOSPODINJE v počitniftkem domu v Bohinju, Ukane 100 Pogoji: — KV gostinske smeri, — 2 leti delovnih izkušenj v gostinstvu Delavec bo sprejet na delo za nedoločen čas. Ponudbe pošljite na naslov: INA — Inženjering, 41000 Zagreb, Ulica proletarskih brigad 78, z oznako »za oglas« v 8 dneh po objavi oglasa. O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka za dostavo ponudbe. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge: 1. DELAVCA NA SKLADIŠČU TRATA 2. POMOŽNEGA DELAVCA V MEHANIČNI DELAVNICI Za delavca na skladišču je zaže-Ijeno, da bi imel vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja oziroma viličarja. Delavec v mehanični delavnici naj bi imet odslužen vojaški rok. Stanovanj ni na razpolago. Pismene prijave sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Loka, 8 dni po objavi oglasa. Opuščen avto zgorel ŠkoQa Loka — Kombi Mirka Stržinarja iz Podlubnika je že kako leto opuščen, neregistriran in nezaklenjen stal na parkirišču. V njem so se shajali otroci pri skrivnih in prepovedanih igrah. Sklepajo, da so požar, ki je v vozilu nenadoma izbruhnil v sredo, 1. deoembra, zanetili otroci, ki so v njem kadili, kajti na zadnjem sedežu so kasneje našli cigarete in cigaretne ogorke. Ogenj je v celoti uničil notranjost avtomobila in prodrl skozi pločevinasto streho. Požar so zadušili občani, vendar je kljub hitremu gašenju na vozilu za 60.000 dinarjev Stode. Otrok podlegel Poročali smo o nesreči, ki se je zgodila 30. oktobra v Dorfarjih. Avtomobil, v katerem je bil tudi 3-letni Mirzo Kurbegovič, vozil pa ga je njegov oče, je zaradi brezglave hitrosti zaneslo s ceste v drevo. Otrok je bil ranjen i nje 24. novembra v Kliničnem centru podlegel. NESREČE KOLESARKO POVOZIL DO SMRTI Šenčur — Zadnji praznični dan, v torek, 30. novembra, je voznik osebnega avtomobila, 31-letni Milovan Perne iz Kranja v Šenčurju povozil kolesarko, 13-letno Tatjano Nikolič. Perne je peljal po Kranjski cesti in zavil na Partizansko. Vozil je po sredi ceste in zašel na nasprotni vozni pas, kjer je pravilno po svoji desni peljala kolesarka. Voznik je trdil, da je ni opazil. Čelno je trčil v kolo, ki ga je odbilo na pokrov prtljažnika, nato ob rob vetrobranskega stekla, ki se je razbilo. Slednjič pa je deklico odbilo na tla, kjer je obležala tako hudo ranjerla.da je v nekaj minutah podlegla na kraju nesreče. TESNO PREHITEVAL Bitnje — Na regionalni cesti Kranj —Škofja Loka se je v sredo, 1.decembra, pripetila prometna nesreča, ker je voznik osebnega avtomobila pretesno prehiteval kolesarja. 60-letni Anton Dolinar iz Škofje Loke se je peljal iz Kranja proti domu. V Srednjih Bitnjah je dohitel kolesarja Jožeta Trilerja, starega 57 let, doma pri Svetem Duhu, katerega je tako tesno prehitel, da ga je zadel in zbil po cesti. Ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. POVOZIL PEŠAKINJO Kranj - Minuli petek, 26.novembra, se je na Dražgoški ulici v Kranju zgodila prometna nesreča, v kateri je bila huje ranjena pešakinja Terezija Šmid, stara 40 let, iz Kranja. Prečkala je Dažgoško cesto, pri tem pa jo je zbil voznik osebnega avtomobila 40-letni Franc Janša iz Podgorja pri Kamniku. Voznik je peljal proti Oldhamski cesti in peša-kinje na sredi ceste ni opazil. Ranjenko, ki je imela zlomljeni obe stegnenici, so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. ^ GLASOVA ANKETA vsebuje šestnajst privlačnih točk, ki tako hitro sledijo druga drugi, da gledalce drže v napetosti od začetka do konca. V dvorani Tivoli bo cirkus, kot rečeno, gostoval od 9. do 21. decembra. Predstave bodo ob delavnikih ob 18. uri, ob sobotah in nedeljah pa ob 10.30 in ob 17. uri. Zavod Tivoli, ki organizira ljubljanske nastope, je za skupine pripravil poseben popust, ki je do 13. decembra 12-odstoten, kasneje pa 5-odstoten za vse nakupe vstopnic nad 2500 dinarjev. Sicer pa je cena vstopnic od 130 do 200 dinarjev, medtem ko imajo otroci do 10. leta starosti 30-odstoten popust. Razen v dvorani Tivoli so vstopnice v predprodaji v poslovalnicah Globtoura v Ljubljani, na Bledu, v Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Radencih in Portorožu, pri Alpetouru v Škofji Loki in Kranju, pri Integralu na Vrhniki, v Domžalah, Kamniku, Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem ter pri celjskem Izletniku. Lesni ostanki Zvezde Sovjetskega cirkusa Po uspešnih predlanskih in lanskih predstavah bo letos od 9. do 21. decembra že tretjič gostovala v Ljubljani odlična skupina cirkuških umetnikov iz Sovjetske zveze. Program je povsem nov in nosi naslov Zvezde sovjetskega cirkusa. Naslov ni pretiran, saj je v Sovjetski zvezi cirkuška umetnost enakovredna drugim in zelo razširjena. Tako ima, na primer, sindikat Sojuz cirkusa kar 16.000 članov, od tega je 5000 artistov, ki sodelujejo v dvestotih skupinah. Skupine, ki nastopajo v tujini, izbirajo posebej skrbno. 90-člansko skupino za letošnje gostovanje v Jugoslaviji torej sestavljajo vrhunski akrobati, točka na trapezu je proglašena za najboljšo v Sovjetski zvezi, žonglerji, krotilci, dreserji in vrsta drugih odličnih cirkuških umetnikov. Program brez odmora traja okrogli dve uri in Lojz Martelak, delavec: »Pr nas pred vsako zimo nabavimo drva pri zasebniku, kmetu, prv-rnog pa na Kurivu. Mislim, da ie akcija kar dobra, saj je treba plačati le" okoli 100 dinarjev, da si lahko nabereš kubični meter drv Po naših gozdovih pa gnije preo?: dobrega lesa, vsaj takšnega, ki ie za kurjavo ka*-dovolj dober. Res pa je, da obiggno leži visoko v gozdovih in moraš nujno imeti lasten prevoz — z dovolj bencina — da ga pripelješ v dolino.« D. Sedej Sekretariat za notranje zafa* skupščine občine Radovljica je pf pravil naslednji odgovor: »Postopek za izdajo stalne obmc ne prepustnice vodi sekretar;*: * notranje zadeve. Občan vloži njo na posebnem obrazcu, za kaK-ga plača 2 dinarja, za knjižico obmejne prepustnice 40 dinarjev * 48 dinarjev upravne takse v s?^ jemni pisarni na sedežu skupščiS občine ali pri najbližjem krajevnem matičnem uradu. Predloži tudi svc • fotografijo v formatu 3x4 centimetre, ne starejše od šest mesecev Vs? ostalo delo za izdajo prepustni opravi referent za izdajo potnih > sto v pri upravnem organu za notranje zadeve. Roki so resnično dolgi, vendar * po krivdi sekretariata za notra^ zadeve, temveč je zastoj pri avstriT skih organih, ki vidirajo naše obn*f ne prepustnice. Po sporazumu ree* SFRJ in republiko Avstrijo o obcsC nem prometu so avstrijski orga* dolžni opraviti vidiranje najkasnt~ v štirih tednih po dostavitvi aok-mentov. Vendar ta postopek traja N dva do tri mesece. Zato smo zaprti li Republiški komite za mednarvO" sodelovanje v Ljubljani naj posreduje pri jugoslovanski delegaciji v šani jugoslovansko-avstrijsk: kos* siji za obmejni promet, da bi vidi:* nje potekalo hitreje, sicer bodo s* stoji nastali tudi pri nas, ker smo* zadnjih 20 dneh v radovljški občr.i prejeli novih 1.738 prošenj za obrne- no prepustnico. Ze doslej smo smeli zaradi veuke-ga števila prepustnic iz vseh»obrne; nih občin Jesenice, Kranj, Trzic Radovljica pošiljati preko obmejrufc organov na Jesenicah v Avstrijo i Be-Sak) le PO sto prepustnic tedensvo Odkar so bili sprejeti ukrepi o on>ej KnHov čez državno mejo pa jc t vi prehodov cez ui . , število vlog znatno naras^a^ bodo Poslej razlog ^ ^ ^ tudi na ^ - - večali tedensko števcu slanih prepustnic do 150. Pred nedavnim se je po vsej Sloveniji začela akcija, da bi Gozdna gospodarstva omogočila delovnim ljudem in občanom zbiranje odpadnega lesa, lesnih ostankov po naših gozdovih. Kot pravijo na obeh Gozdnih gospodarstvih, tako v Kranju in na Bledu, je akcija naletela na dokaj širok odmev med našimi občani, čeprav z nekaterimi pomisleki. Prvič smo s takšno akcijo začeli letos prepozno, saj so lesni ostanki visoko v hribih prav gotovo že pod snegom. Les je tudi že ves razmočen in so zatorej tisti, ki takšne odpadke zbirajo že več let in ki jih na Gozdnih gospodarstvih že dobro poznajo, nabrali suhljad za zimo že poleti ali vsaj v začetku jeseni. Čeprav je akcija večinoma namenjena bolj za naslednjo sezono, je tudi vprašljivo, kako se bo v praksi obnesla: zdaj, ko nam primanjkuje bencina in bonov in ko vemo, da so najboljši ostanki visoko v hribih, je dvomljivo, če se nam bo nabiranje skupaj z lastnim prevozom sploh splačalo. V bližnjih gozdovih pa kmetje sami poberejo ostanke in jih prav gotovo ne ostane veliko. Povprašali smo tri občane, kaj mislijo o akciji in kako si sami nabavijo kurjavo za zimo? Franc Žvab, upokojenec: cija je za letos vsekakor pozna, vendar pa dvomim, i tudi drugo leto kaj prida u vita. Kljub vsem ukrepom in kljub temu, da pazimo na vsak dinar, je vprašljivo, če bodo tisti, ki se bodo pod vodstvom Gozdnih gospodarstev namenjali v gozdove, disciplinirani in ne bodo delali škode. Pravih drv, ki jih potrebuje domača peč ni kar tako lahko dobiti, zato se bodo prav gotovo pojavili posamezniki, ki bodo v gozdovih sami sekali in delali škodo kmetom, ki imajo gozdova in tudi družbenim gozdovom.« Kranj — Klub študentov Kranj se je v minulih letih vključeval v družbenopolitično dogajanje predvsem z obravnavanjem študentskih vprašanj — problemov štipendiranja, pripravništva, rednega zaposlovanja in iskanja občasne službe prek mladinskega servisa. Redko se je odločil tudi za njihovo razreševanje, čeprav kot člen Zveze socialistične mladine v Kranju ima to možnost. Letošnjega prvega septembra so dijake in študente po vsej Sloveniji presenetile višje cene mesečnih avtobusnih vozovnic. Na relaciji Kranj —Ljubljana se je podražila za 243 dinarjev. Klub študentov se je odločil, da pri slovenskih avto-prevoznikih in pri republiški izobraževalni skupnosti poizve za vzroke podražitve. V resnici sploh ni šlo za povišanje cene. Le poslovna skupnost slovenskih avtopre-voznikov je šolarjem znižala prejšnjo ugodnost — 25 odstotkov popusta na vsega deset. Poslej se cena mesečne vozovnice oblikuje tako, da polovico prispeva uporabnik, 40 odstotkov republiška izobraževalna skupnost in desetino avtopre-voznik kot ugodnost za redne vozače. Sredi septembra so kranjski študentje Alpetourovi in Integralovi temeljni organizaciji za potniški promet ter poslovni skupnosti av-toprevoznikov Slovenije naslovili dopis, v katerem sprašujejo, zakaj je v ceni mesečne vozovnice vštetih 50 voženj. Tudi za soboto, čeprav v šolah ta dan ni pouka. Študentje in dijaki so prepričani, da ne izkoristijo več kot 42 voženj. Obenem jih je zanimalo, kdaj se bodo lahko z isto vozovnico peljali bodisi z Alpetourovim ali Integra-lovim avtobusom. Odgovora do danes kranjski študentje niso dobili. Povprašali smo na poslovno skupnost slovenskih avtoprevoznikov v Ljubljano, kjer se nam je oglasil strokovni sodelavec za potniški promet Rudi Zupan. »Vemo, da sta dijaški in študentski žep plitva. Toda primorani smo bili znižati popust za 15 odstotkov, sicer bi gospodarsko le težko shajali. Vsa slovenska podjetja zaračunavajo pri ceni mesečne vozovnice 50 ali celo 52 voženj. Potnika res ne zanimajo naše notranje težave in problemi pri delitvi prihodka. Sprašuje le, kdaj se bo lahko z mesečno vozovnico vsedel na avtobus kateregakoli slovenskega prevoznika. Predvidevamo, da bomo v skupnosti vse te probleme razrešili do desetega januarja prihodnjega leta. Takrat naj bi stekel slovenski cestni križ, vozovnice naj bi bile enotne in karta bi se zaračunavala po enakih merilih.« In kaj pravijo v Alpetouru? Veli-mir Pešič, vodja temeljne organizacije Potniški promet: »V ceno mesečne vozovnice je vštetih 50 voženj. Vemo, to lahko potrdijo tudi naši delavci, da se nekateri dijaki vozijo z mesečno karto tudi dvakrat dnevno, nekateri tudi v sobotah. Cena je oblikovana po zamisli poslovne skupnosti in ni odraz naše samovolje. Sedanja energetska kriza nas sili, da krčimo medkrajevni promet, kamor spadajo tudi vožnje na relaciji Kranj —Ljubljana. Zato priporočamo študentom V Verigi podelili priznanja inovatorjem ~ V ^^ZZblTeZ izkoristili kot Prožnost d^lavcev kar dokazuje, da v tovarni vse bolj Zgan^ah. kffo jtf?pre?eU Tanj Kralj, VHo Ren, in MarUn Ho, vat. Fbto: F. Perdan __ iz Kranja, Lesc, Jesenic, da pomagajo razbremeniti avtobusni promet in izkoristijo precej cenejšo železnico.« Z akcijo kranjskega kluba študentov so se medtem prek medobčinskega sveta ZSMS Gorenjske seznanile tudi mladinske organizacije v radovljiški, tržiški in škofjeloški občini, republiške konference slovenske mladine ter nenazadnje tudi delegati, ki zastopajo interese mladih v družbenopolitičnem zboru in v izobraževalni skupnosti. Študentje so v razreševanje problema krenili po samoupravni poti, prek delegatskega sistema. Če bodo delegati le za kanček pospešili usklajevanje študentskih interesov in hotenj slovenskih avtoprevoznikov — rešitev se obeta po novem letu — bo njihov namen dosežen. C. Zaplotnik Štefka Svetičič, trgovka: »Sami pred vsako zimo nabavimo premog pri Kurivu in tudi drva. Tako delamo vsako leto. Akcija je seveda zaradi varčevalnih ukrepov koristna, vendar bodo tako lahko nabirali drva le tisti, ki imajo dovolj časa. Tisti delavci, ki delajo v več izmenah in so zaposleni celo v deljenem delovnem času pa prav gotovo ne bodo zmogli.« Delegatski vprašaj T, atčiditti/ nniunčiA 7A nih obmejnih občinah, ki spadajo v RAZŠIRITEV OBMOČJA ZA MALOOBMEJNE PREPUSTNICE Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine 3. novembra letos so delegacije krajevnih skupnosti Kropa, Kamna gorica, Podnart in Srednja Dobrava zastavile vprašanje, zakaj te krajevne skupnosti ne pridejo v poštev za uveljavitev prepustnic za maloobmejni promet. Po njihovi informaciji za maloobmejni promet pridejo v poštev kraji, ki leže v območju, oddaljenem 15 kilometrov od avstrijske meje. Sekretariat za notranje zadeve skupščine občine Radovljica je podal naslednji odgovor: »Po sporazumu med SFRJ in republiko Avstrijo o obmejnem prometu so v posebni prilogi sporazuma natančno navedena naselja v posamez- Štabi civilne zaščite hitro ukrepali Radovljica — Neurje je 14. novembra letos prizadelo tudi nekatere kraje v radovljiški občini. Poplave so najbolj ogrozile obrežje Save in Lip niče. Poplavljen in zapit je bil če-šenjski most. V Kropi je zasulo pot pri stari žagi, voda je začela odnašati asfalt, spodkopala je drog visoke napetosti. V Brezovici, na Lancovem in v Kamni gorici je voda vrla v kleti. V Ilibnem je bil poškodovan most na Selu. Poškodovana je bila tudi pot na Kupljenik. Občinski štab civilne zaščite ter štabi po krajevnih skupnostih so začeli takoj delati in zaslužijo pohvalo. Nekatere oglede škode poplav so že opravili. V Kamni gorici ocenjujejo, da znaša od 150 do 200 tisoč dinarjev, v ltibnem 1,2 milijona dinarjev. Komisija za elementarne nesreče bo oceno škode zadnjih poplav dodala poročilu o oktobrskih poplavah v Bohinju. nih obmejnih občinah, ki spadajo v obmejno cono, ne pa avtomatično vsa naselja, ki se nahajajo v območju 15 kilometrov od državne meje. V radovljiški občini poleg omenjenih krajevnih skupnosti niso v obmejni coni še krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica in Srednja vas, del krajevne skupnosti Bohinjska Bela in del krajevne skupnosti Ljubno (Oto-če). V vseh 51 naseljih, ki spadajo v obmejno cono, je vključenih 24.127 občanov, starih več kot 15 let; v krajevni skupnosti Kamna gorica 511 občanov, v krajevni skupnosti Kropa 1.002, v krajevni skupnosti Ljubno (Otoče) 166, v krajevni skupnosti Podnart 890 občanov in v krajevni skupnosti Srednja Dobrava 407 občanov ali skupaj 2.976 občanov. V ostalih naseljih, ki niso še vključena v obmejno cono, je približno 3.000 upravičencev ali skupaj približno 6.000 občanov. Vse te podatke in predlog navedenih krajevnih skupnosti, ki so sprožile delegatsko vprašanje za razširitev obmejne cone, smo pismeno posredovali Republiškemu komiteju za mednarodno sodelovanje v Ljubljani, s prošnjo naj vse to prouči in ugodno reši Mešana jugoslovansko-avstrijska komisija za obmejni promet, katere jugoslovanska delegacija deluje v sestavi omenjenega repu: bliškega komiteja. Ko bomo prejeli odgovor, ga bomo sporočili delegacijam oziroma zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica.« PREPOČASNO IZDAJANJE MALOOBMEJNIH PREPUSTNIC Delegacija konference Elmont Bled je na zasedanju zbora združenega dela 3. novembra letos zastavila delegatsko vprašanje, kako in kateri občinski organ izdaja maloobmejne prepustnice in opozorila na dolge roke in upravičeno negodovanje občanov ter zaprosila odgovorni upravni organ, da izdajanje maloobmejnih prepustnic pospeši.