799 Uvodnik/Leading article MEDICINSKE STROKOVNE REVIJE – MEDIJ ZA POSREDOVANJE STROKOVNIH INFORMACIJ ALI ZA OSEBNO UVELJAVITEV sov v nekem prostoru. Strokovna raven časopisa pa ni po- membna zgolj za krajevno uporabnost, temveč je odločujoči dejavnik pri mednarodni odmevnosti. Zaradi sedanje cepitve strokovnega potenciala bo katera koli od obstoječih medicin- skih strokovnih revij v doglednem času dosegla takšno med- narodno odmevnost, kot si jo želimo. Naslednji dejavnik, ki omogoča preživetje in vpliva tudi na ka- kovost revije, so finančna sredstva. Slednjih ni nikoli dovolj. Čim večja je razpršenost, tem manjša je možnost, da tudi kako- vostna strokovna revija izhaja brez finančnih težav. Zato ured- ništva neredko, namesto da bi opravljala zgolj strokovno delo, veliko časa zgubijo z zbiranjem finančnih sredstev. Vsekakor pa je izhajanje strokovnih medicinskih revij v veliki meri odvi- sno od materialne podpore farmacevtske industrije. Dosto- pnost teh sredstev pa ni vedno odvisna od kakovosti časopisa, temveč lahko igrajo pri tem vlogo osebna poznanstva ter inte- resi farmacevtske firme. Zato ni nujno, da bo najbolj kakovost- na revija imela najizdatnejšo podporo. Za zagotavljanje stabil- nega financiranja bi morali imeti izdelana nacionalna merila, ki bi omogočila prednostno dodeljevanje javnih in sponzor- skih sredstev, predvsem na osnovi kakovosti časopisa. Zdravniški vestnik zagotovo predstavlja osrednjo strokovno medicinsko revijo v našem prostoru, ki ima tudi najdaljše iz- ročilo. V zadnjem času se občasno slišijo kritike s strani posa- meznih kolegov, češ da Zdravniški vestnik ne izpolnjuje svo- jega poslanstva, da prispevki niso na primerni kakovostni rav- ni in da so premalo »uporabni« za klinične zdravnike. Menim, da je takšnim kritikam potrebno prisluhniti z vso resnostjo, zato sem tudi na seji Uredniškega sveta predlagal nekatere vsebinske spremembe, predvsem čim več vabljenih kakovost- nih preglednih člankov in sprotno objavljanje strokovnih smernic. Toda zavedati se moramo, da je strokovna revija iz- delek določenih strokovnih krogov, ZV pa vsaj do neke mere izdelek vseh slovenskih zdravnikov in ne predvsem revija uredniškega odbora. Medicinski odbor sicer kroji vsebino ča- sopisa, toda raven je odvisna predvsem od piscev oz. od po- nudbe. Če ni ponudbe, lahko izbiraš samo med slabim in manj slabim prispevkom. Zato naj bo to tudi poziv vsem pišočim slovenskim medicinskim strokovnjakom, da izpolnijo svojo dolžnost in da obogatijo zakladnico slovenske medicinske be- sede s svojimi spoznanji. Upam tudi, da prihajajo časi, ko bo kakovostni strokovni zapis v domačem časopisu primerno vrednoten, ne pa zgolj prispevek v tujem časopisu, kar bo gotovo spodbuda za pišoče strokovnjake, da bodo pomemb- ne prispevke objavljali tudi v domačih strokovnih revijah. Zdravniški vestnik poskuša z zunanjo recenzijo prispevkov združevati kakovostno strokovno raven, kar pa ni vedno pra- ksa pri nekaterih drugih pisanih gradivih, kot so različni zbor- niki. Zato bi veljalo uvesti strokovni nadzor nad vsemi pisani- mi medicinskimi mediji. V nasprotnem primeru lahko to po- meni strokovno neupravičeno porabo finančnih sredstev. Raz- misliti bi veljalo tudi o objavah strokovnih prispevkov z raz- ličnih strokovnih kongresov in simpozijev v obliki suplemen- ta priznane strokovne revije, npr. Zdravniškega vestnika, kar bi okrepilo vlogo revije, piscem pa omogočilo objavo kako- vostnejših in odmevnejših strokovnih prispevkov. Ob poplavi najrazličnejših informacij, tudi strokovnih, doma in po svetu se zastavlja vprašanje, kakšni so razlogi za to in komu je množica informacij namenjena. Nikakor ne smemo prezreti pozitivnih nagibov posameznikov in skupin, ki želi- jo s širjenjem strokovnih informacij čim širšemu krogu naših bolnikov zagotoviti kakovostno zdravstveno storitev. Medi- cinska strokovna revija pa ostaja osnovni medij za prenos in- formacij. Toda strokovna revija lahko opraviči svoje poslan- stvo le, če izpolni nekatere temeljne zahteve, med katere so- dita kakovostna vsebina in dostopnost čim širšemu krogu možnih uporabnikov. Obenem pa časopis lahko preživi, če ima ustrezno materialno podporo. Da potrebujemo strokovne revije v domačem jeziku, ni nika- kršne dileme, razlogov za to pa je več: kljub dobremu pozna- vanju tujih jezikov (zlasti angleščine) v strokovnih krogih je vsakršno strokovno sporočilo, napisano v materinem jeziku, še vedno najbolj prijazno in še vedno dostopno najširšemu krogu bralcev; nadalje lahko le nacionalna strokovna revija predstavi značilnosti stroke v danem prostoru, ki izhajajo iz epidemioloških kazalcev ter iz območnih gmotnih pogojev, in ne nazadnje je strokovna revija, napisana v domačem jezi- ku, pomembna tudi za oblikovanje in utrjevanje domačega izrazoslovja. Zato bi morala biti za slehernega pišočega stro- kovnjaka možnost objavljanja znanstvenih in strokovnih pri- spevkov izziv ter tudi dolžnost, saj je posredovanje strokov- nih informacij sestavni del našega poslanstva. Zato zame ni dileme, ali potrebujemo strokovne medicinske revije, pisane v domačem jeziku ali ne. Prav tako je tudi manj pomembno vprašanje, koliko strokovnih revij potrebujemo. Temeljno pa je vprašanje, koliko kakovostnih strokovnih časopisov, ki naj bi izpolnili navedene pogoje, smo sposobni vzdrževati pri živ- ljenju. Kakovost časopisa je v dobršni meri odvisna od dejav- nosti in sposobnosti uredništva, predvsem pa od piscev. Gle- de na omejenost slovenskega prostora in razpoložljivost ka- kovostnih piscev si Slovenci najbrž lahko privoščimo omeje- no število (eno ali dve) kakovostnih strokovnih revij z rednim izhajanjem. Vsekakor je bolj kot količina pomembna kako- vost pisnih izdelkov, ki morajo biti primerljivi z mednarodno ravnijo. Z vzdrževanjem kakovostne ravni je potrebna selek- cija, ki jo lahko opravijo le usposobljeni ocenjevalci. Toda se- lekcija je možna le, če je ponudba večja od možnosti objav. Po drugi strani pa večje število razpoložljivih možnosti za ob- javo nekega prispevka manjša izbiro za posamezno revijo, saj se kakovostni prispevki razpršijo po različnih časopisih, kar zmanjšuje kakovost slehernega izmed njih. V zadnjih letih smo priča porajanju strokovnih časopisov, ki jih skušajo izdajati posamezna strokovna združenja, kar je z vidika interesa po- samezne stroke razumljivo. Toda osebno menim, da imajo takšne revije, ki so namenjene majhnemu številu usmerjenih strokovnjakov, le malo možnosti za preživetje. Omejeni krog pišočih strokovnjakov pa praviloma ni v stanju zagotavljati rednega izhajanja revije. Poleg tega majhno število potencial- nih uporabnikov ne more upravičiti strokovnih in zlasti še ne materialnih vlaganj v določeno revijo. Nadalje pomanjkanje kakovostnih prispevkov vodi v nižanje meril za objavo in s tem v ravni kakovosti dane revije in vseh strokovnih časopi- ZDRAV VESTN 2004; 73: 799–800 800 ZDRAV VESTN 2004; 73 Kritikom Zdravniškega vestnika še tole v razmislek: Če gre za našo skupno strokovno revijo slovenskih zdravnikov, potem smo do neke mere soodgovorni za njeno vsebino in če z njo nismo zadovoljni, je najbrž najustreznejši pristop, da jo po- skušamo spremeniti oz. izboljšati njeno kakovost. Šele nato lahko poskušamo iskati izhod v ustanavljanju drugih strokov- nih revij. Res je, da se morda zdi bolj pomembno biti urednik kakšne revije kot pa zgolj pisec prispevkov v obstoječi reviji, toda kakovosten strokovni prispevek v dobri reviji je lahko nadvse pomembna osebna uveljavitev. Pavel Poredoš V tej številki so sodelovali: doc. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist kirurg, Klinični oddelek za plastično kirurgijo in opekline, KC Ljubljana Petra Bohanec, univ. dipl. biokem., Inštitut za biokemijo, MF Ljublja- na Franci Cesar, dr. med., Interni oddelek, Bolnišnica Topolšica prim. Matija Cevc, dr. med., specialist internist, Klinični oddelek za žilne bolezni, KC Ljubljana doc. dr. Vita Dolžan, dr. med., Inštitut za biokemijo, MF Ljubljana prof. dr. Jože Drinovec, dr. med., specialist internist, Krka d.d. Novo mesto, Ljubljana Vojko Flis, dr. med., specialist kirurg, Oddelek za žilno kirurgijo, Splo- šna bolnišnica Maribor doc. dr. Damjan Glavač, univ. dipl. ing. kem., Inštitut za patologijo, MF Ljubljana mag. Ignac Groznik, dr. dent. med., Zdravstveni dom Ljubljana-Moste prof. Don Hindle, Medicinska fakaulteta na Univerzi New South Wales, Avstralija prof. dr. Radovan Hojs, dr. med., specialist internist, Medicinska fakul- teta Maribor Miran Jeromel, dr. med., Klinični oddelek za travmatologijo, KC Ljub- ljana prof. dr. Miran Kenda, dr. med., specialist internist, Klinični oddelek za kardiologijo, KC Ljubljana doc. dr. Mirela Kogoj-Rode, dr. dent. med., specialistka za zobne, ustne bolezni in parodontologijo, Stomatološka klinika, KC Ljub- ljana prim. mag. Tone Košir, dr. med., specialist splošne medicine, Škofja Loka Sergeja Kozar, dr. med., Klinični oddelek za travmatologijo, KC Ljub- ljana prof. dr. Igor Kranjec, dr. med., specialist internist, Klinični oddelek za kardiologijo, KC Ljubljana Matija Krkovič, dr. med., specialist kirurg, Klinični oddelek za travmato- logijo, KC Ljubljana prim. Bogdan Leskovic, dr. med., specialist internist, Ljubljana asist. mag. Zoran Miloševič, dr. med., specialist radiolog, Klinični in- štitut za radiologijo, KC Ljubljana doc. dr. Andrej Pernat, dr. med., specialist internist, Klinični oddelek za intenzivno interno medicino, KC Ljubljana doc. dr. Mara Popović, dr. med., specialistka patologinja, Inštitut za patologijo, MF Ljubljana prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., specialist internist, Klinični oddelek za žilne bolezni, KC Ljubljana Tončka Potočnik, dr. med., specialistka pediatrinja, Splošna bolnišni- ca Ptuj prim. doc. dr. Anton Prijatelj, dr. med, specialist medicine dela, Nova Gorica Pavla Pukl, dr. med., Ljubljana Saša Rainer, dr. med., Splošna bolnišnica Slovenj Gradec prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., specialist za ustne, zobne bolez- ni in parodontologijo, Zdravstveni dom Ljubljana-Moste Vladimir Senekovič, dr. med., specialist kirurg, Klinični oddelek za travmatologijo, KC Ljubljana Sava Smerkolj, univ. dipl. mikrobiol., Inštitut za patologijo, MF Ljub- ljana Tatjana Šilc, dr. med., specialistka medicine dela, Invalidska komisija II, ZPIZ, Ljubljana Katja Štrus, dr. med., Klinični oddelek za travmatologijo, KC Ljubljana prim. doc. dr. Erih Tetičkovič, dr. med., specialist nevrolog, Oddelek za nevrologijo, SB Maribor doc. dr. Matjaž Veselko, dr. med., specialist kirurg, Klinični oddelek za travmatologijo, KC Ljubljana mag. Viktor Videčnik, dr. med., specialist internist, Klinični oddelek za žilne bolezni, KC Ljubljana prof. dr. David B. Vodušek, dr. med., specialist nevrolog, Nevrološka klinika, KC Ljubljana mag. Jana Wahl, dr. med., MBA, Klinični center Ljubljana mag. Anne-Marie Yazbeck, Ministrstvo za zdravje, Ljubljana asist. mag. Marjan Zaletel, dr. med., specialist nevrolog, Nevrološka klinika, KC Ljubljana doc. dr. Zvonka Zupanič-Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medi- cine, MF Ljubljana prim. doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., specialistka nevrologinja, Nevro- loška klinika, KC Ljubljana