Wv .Natisov £5.000. ittli 114 e. (n se ^Stajerc" izhaja vsaH fck, datiran z dnevom naslednje nedelje. la'OCnina velja za Av- Irijo: za celo leto f<4 krone, za Ogrsko K 50 vin. za celo en.: za Nemčijo stane I za celo leto 6 kron, za 1 pa 8 kron; " a drugo inozemstvo se aroenino z ozi- visokost pošt- ičnino je pla- i naprej. Posamezne if.se prodajajo po 8 v. [Uredništvo in uprav-EŠlvo se nahajala v 'tuju. gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo Hi odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80"— za '/, strani K 40 — za V» strani K 20 — za V„ strari K 10 — za '/i« strani K 5'— za V« strani K 250 za '/«4 strani K I.— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. ru . ■•!■.;.,..; t. (_ opoktlnO.] [Lepi uspehi na vseh bojiščih. — Ruske izgube v preteklem letu znašajo čez 2 milijona mož. — Nemške zmage pri Verdunu. — Krasni uspehi na morju. — Zmage naših letalcev. Avstrijsko uradno poročilo od petka. asna doBj TL.-B. Dunaj, 3. marca. Iz vojnega tis-' • kodnega stana se poroča: Na vseh treh bojiščih trajni mir. Namestnik generalštabnega šefa : pl. H 6 f e r, fml. „Marij „*Ut« uik* v Nemško uradno poročilo od petka. K.-B.Berlin, 3 matca (W.-B.) Iz ve-kega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Jažno-vzhodno od 1 e r n a ob kanalu vdrli so Angleži v pošto ko „Pastion", ki smo jim jo dne 14. fe-Darja odvzeli, in so sunili celo v ozki fronti naših prejšnjih spredajšnjih jarkev. Iz teh so takoj zopet vrženi; v posameznih delih Pastione" se še držijo. — Južno od kanala t a b b e e prišlo jo v nasledovanju sovražnih elb pred našo fronto do živahnih bližinskih — VChampagni povišala je sovražna iiljerija svoj ogenj mestoma do velike ljutosti. V gozdu B o 1 a n t e severno-vzhodno od L a 1 a 1 a d e v Argonah bil je en francoski delni »pad lahko zavrnjen. — Na visočinah vzhodno M a a s e očistili smo po krepki artiljerijski ipravi vas Douaumont iu smo potisnili ije črte zapadno ter južno vasi ter pancerske flnjave v rjgodnejše postojanke. Dobili smo it 1000 v jet i h in 6 težkih topov. — ši letalci obmetali so v trdnjavskem okrožju V e r d n n a francoske čete uspešno z bom-Lajtnant Immelmann sestrelil je zhodno od D o n a i svoje deveto sovražno le- neki angleški dvokrovuik z dvema oficirje- ,od katerih je eden mrtev, drugi pa težko ranjen. Vzhodno bojišče. Patruljski boji ob i n i vzhodno od Friedrichstadta, ter »Serveč inSzcara-fronti. Balkansko bojišče. Nič notega. Vrhovno armadno vodstvo. ilotni plen pri Durazzu: 34 italijanskih topov in 11.400 pušk. Avstrijsko uradno poročilo od sobote.) K.-B. Dunaj, 4. marca. — Uradno se da-razglaša: Rusko bojišče. V pokrajini D u b n a poskusili so Rusi včeraj zjutraj pridobiti levo obrežje I k w e. Bili so odbiti. — V sovražnem časopisju vedno se ponavljajoča vest o veliki in srečno napredujoči ruski ofenzivi ob D nje-s t r u ter pri C e r n o v i c a h je samoumevno popolnoma neresnična Naša fronta ni tam v pretekli polovici leta nobene spremem-b e doživela. Italijansko bojišče. Nobeni posebni dogodki. Južno-vzhodno bojišče. Nespremenjeno mir. Kakor se je zdaj dognalo, seje pri Durazzu 34 italijanskih kanonov in 11.400 pušk zaplenilo. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Nemški plen pri Verdunu 115 kanonov in 161 strojnih pušk. (Nemško uradno poročilo od sobote). % K.-B. Berlin,-4 marca (W.B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Boji južno- vzhodno od Y p e r n a so se začasno vstavili. Od nas pred 14. februarjem držana postojanka je trdno v naši roki, „Pastion" pa je ostala sovražniku. — Živahni topovski boji vChampagni trajali so tudi včeraj naprej. — V Argonah izjalovil se je slabejši sovražni napad. Na obeh straneh M a a s e povečali so Francozi Bvoje ar-tiljerijsko delovanje in so po veliki pomnožitvi svojega ognja vas Douaumont ter naše sosedne črte napadli. Bili so deloma v bližinskem boju pod velikimi izgubami nazaj vrženi in so izgubili poleg tega zopet čez 1000 ne.ra-njenih vjetih. — Glasom pri pospravljanju bojišča doslej dognanih podatkov p o v i š a 1 s e je plen iz bojev od 22. februarja za 37 kanonov in 75 strojnih pušk na 115 kanonov in 161 strojnih pušk. — Pri O b e r- s e p t u (severno-zapadno P f i r t a) poskušal je sovražnik zaman, pridobiti nazaj mu dne 13. februarja odvzeto postojanko. Njegov prvi sunek dospel je z deli do naših jarkov, ki so bili s protinapadi zopet očiščeni. Naš zapiralni ogenj pripusti] je ponovitev napada ltj_ deloma k raz-vitkn priti. Po izgubi mnogih mrtvih in ranjenih ter 80 vjetih moral je nasprotnik na svojo postojanko nazaj iti. Vzhodno bojišče. V nekem malem boju bili 80 Rusi iz svojih postojank pri A1 e -s e v i č i vrženi. Balkansko bojišče. Položaj je nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 5. marca. Uradno se danes razglaša: Položaj je na vseh bojiščih nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.B. Berlin, 5. riiarca. (W.-B.) Iz velikega glavnega etana se poroča: Zapadno bojišče. Proti večeru za-pričel je živahni sovražni ogenj na raznih mestih fronte. Med Maaso in Mosel bila je francoska artiljerija trajno jako delavna in je obstreljevala začasno pokrajino Douaamonta s posebno Ijutostjo. Infanterijski boji se niso vršili. — Da preprečimo nepotrebne izgube, izpraznili smo včeraj pri gozdarstvu T h i a v i 11 e (severno-vzhodno od Badonvillerja) Francozom dne 28 februarja odvzeti jarek pred obsegajo-čim sovražnim množinskim ognjem. Vzhodno bojišče. V pokrajini 11 -1 u x t a zamoglo se je neki od Rosov v naključju na razstrelbe nameravani napad v našem ognju preprečiti. Sunki sovražnih poizvedovalnih oddelkov tudi na drugih krajih fronte bili 80 zavrnjeni. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 6. marca. Uradno se danes razglaša : Rusko in južno-vzhodnobojišče. Nič novega. StrMohlU'ova greaftloa is *elesy»«-» je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejSih ■m iujba!t napota* S«w«un. StrMOEiU'avk r*bo1q* 1« vxleri tega priznano »»jboijii telodeo skr«pAnJo6t prabavni Ukerl Italijansko bojišče Bojevno delovanje je par dni sem vsled izredno močnega snega v gorovju ter vsled nevarnosti lavin skoraj popolnoma vstavljeno. Namestnik goneraltjtabnega Šefa: pl. H 5 f e r, fml. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 6. marca. (W. B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Živahni minski boji severno-vzhodno od V e r m e 11 e s. Angleška infanterija, ki je tam večkrat manjše napade pričela, bila je z ognjem zavrnjena. — Na vzhodnem obrežju M a a s e potekel je dan v splošnem mirnejše kakor doslej. Vkljub temu pa se je pri malih bojih včeraj in predvčerajnem vjelo 14 oficirjev in 934 mož. Vzhodno in balkansko bojišče. Nobeni posebni dogodki. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški letalci nad Anglijo. K.-B. Berlin, 6. marca (W.-B.). Uradno se poroča: Del našib mornariških letalnih ladij je v noči od 5. na 6. marca mornariško postojanko ! Hali ob Hnmmerja in tamošnje naprave dokov izdatno z bombami obmetal. Opazovalo j se je dobro smer. Zračne ladje so bile ljuto, pa ; brez uspeha obstreljevane. Vse so s« vrnile. šef admiralnega, štaba mornarice. | Junaški nemški parnik „Mijwe° se zopet vrnil. K.-B Berlin, 4 marca. Wolffova uradna ; pisarna poroča iz velikega glavnega stana : S. M. S. „M owe", poveljnik kapitan burg- j graf in grof zuDobna-Schlodien, seje.; danes po večmesečnem uspešnem križarjenju vr- j nila v neko domače pristanišče s 4 angleškimi i oficirji, 29 angleškimi pomorskimi vojaki in mornarji, 116 možmi posadke sovražnih parnikov — med njimi 103 Indijci — kot vjetniki in z enim milijonom mark v zlatu. Ladja je prijela tele sovražne parnike in je večino potopila, manjši del pa kot pomorski vojni plen poslala v neutralna pristanišča: aCorbridge" 3687 ton bruto; an- da- .Antor', 3494 ton bruto; .Tradet', 3608 ton bruto; angleška; „Ariadne", 3035 ton brnto; angleška; „D r o m o n b y*, 3627 ton bruto ; an- a; „F a r r i n g Ford", 3146 ton bruto ; an-.ClanMactovish«, 5816 ton brnto ; »Appam", 7781 ten bruto; angleška. „W e s tb u r n", 3300 fon bi sito; angleška'; „Horace", 3335 ton bruto; angleška; „F 1 a m e n c o", 4629 ton bruto; angleška; „Edinburg", (barka na jadra), 1473 ton bruto ; angleška ; ,S axon Prince", 3471 ton bruto ; an- „Maroni", 3109 ton bruto; francoska; .Luxemburg", 4377 ton bruto; bel- S. M. S. M 6 w e je položila nadalje na več krajih ob sovražni obali mine, katerih žrtev je bila med drugimi tudi angleška križarka »Edward VII." Šef admiralnega štaba mornarice. (Tajno8tni nemški parnik „Mowe", pred katerim so imeli sovražniki tako grozoviti strah, se je torej srečno vrnil v nemški domači pristan. Pripeljal je seboj večje število vjetih, za en milijon zaplenjenega zlata in vest, daje potopil celo vrsto sovražnih parnikov. Junaštvo tega parnika, ki je predrl železno verigo veli- J kan&kih angleških in francoskih ladij, ostalo I bode vedno z zlatimi črkami zapisano v zgodo- 1 vini nemške mornarice. Op. ur.) Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 7. marca. Uradno s nes razglaša: Rusko bojišče. Pri Karbilowki vrgli so oddelki armade generalobersta nadvojvode JožefaFerdinand sovražnika iz neke šance in so se tam utrdili. — Severno-zapadno od Tarnopola prepodil je avstro ogrski atražni oddelek (Streifkommando) Ruse iz 1000 metrov dolgega jarka. Sovražna postojanka je bila zasuta Tako v tej pokrajini kakor tudi ob besarabski meji je bilo včeraj topovsko delovanje na obeh straneh živahnejše. Italijansko in j už n o - vzho d n o boj išče. Položaj nespremenjen. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 7. marca. (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Manjši angleški oddelki, ki so bili včeraj po reočbi topovski pripravi do naših jarkov severno vzhodno od Ver-m e 11 e s vsilili, bili so z bajonetom zopet nazaj vrženi. — V Charnpagni smo v prosa netljivem napadu vzhodno od Maison de Champagne našo postojanko nazaj pridobili, v kateri so se Francozi dne 11. februarja utrdili. Pri temu smo vjeli 2 oficirja in 150 mož. — V Argonah potisnili smo severno-vzhodno od La C balade v naključju na neko večjo razstrelbo našo postojanko nekaj naprej. V pokrajini Maase .oživel se je artiljerijaki ogenj zapadno reke; vzhodno od nje držal se je na srednji sili. Razven spopadom poizvedovalnih čet s sovražnikom ni prišlo do bližinskih bojev. ■— V W o e v r u smo danes zjutraj vas F r e s n e s z naskokom zavzeli. V posameznih hišah na za padnem robu vasi se Francozi še držijo. Vjeli smo Čez 300 Francozov. — Eden naših letalnih strojev obmetal je ponoči železniške naprave od Bar-le-Duc izdatno z bombami. Vzhodno in balkansko bojišče. Položaj je v splošnem nespremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 8. marca. Uradno se r Rnsko bojišče. Na fronti gene obersta nadvojvode Jožefa Ferdinai bilo je tudi včeraj bojevno delovanje časom • Iz vahnejše. Drugače nobeni posebni dogodki. Glasom Italijansko in balkansko taosti, k j.išče. Mir. aia> 'Z1 Namestnik generalštabnega ig u b e : pl. Hofer, fml. »>je,llh 4 gnba Zopet lepi nemški uspehi. — Čez 3.200 cozov vjetih. r (Nemško uradno poročilo od sr«prjCD^j K.-B. Berlin, 8. marca. (\V,B.|nezad velikega glavnega stana se poroča: staja na Zapadno bojišče. Proti od naiPolagOrr dobljeni postojanki pred posestvom Maimastop. de Champagne začeli so Francozi f|° posts nem večeru's protinapadom. Na zapadnem^^ se še bori z ročnimi granatami. Drugače jI pad gladko zavrnjen. Na levem bregnli s e smo, — da izboljšamo zvezo z našinf* desni strani reke južno od C o t e de Ta« „Pfefferruckena" in vasi D o nanj naprej potisnjene nove linije — a a s kol postojanke sovražnika na obeh straneh pfl F o r g b s pod Bethincourtom v širfl 6 in globokosti več kot 3 kilometre. Vasi ( Pr. g e s, R e g u i v i 11 e, visočine Raje r,- inDJem č lega C u m i e r i e a - gosda so v naši roki razširja' tisonki sovražnika v pokrajini južnih robov111 Z1°D1 gozdov so bili krvavo zavrnjeni, \narodne del posadke zavzetih postojank bil je u ni(iazšifja; Neranjeni ostanek 58 oficirjev in 3277Ia. **«> smo vjeli. Razven tega smo zapi#{*'< °" 10 kationov in mnogo d r n z e g a v o j*^ye*'1- J ga materij al a. — V Woe vre bilj»#J0 .0D ražnik zdaj tadi iz zadnjih hiš od F r e s n es t»tasnirn Število tam vjetih je narastlo na 11 J, razšir cirjev in čez 700 mož. ZapIeniii-smS'^Bt« kaj strojnih pušk. — Naša letalna brodovji'P,no .r metala so v. sovražnimi četami nastanjen«*6 .D0'j zapadno od Verdana z bombami. Vzhodno bojišče. Na razum kvedn08tl fronte bili so ruski delni napadi zavrnjeaiH lezniška proga Ljachowici južno-vri|™ Baranowici-Lumineca, na kateri ■ Boji okoli Terduna. Presenetljiv, pa tudi naravnost ogromen je sunek hrabre nemške armade pri največji francoski trdnjavi Verdunu, ki jo smatrajo naši sovražniki za nepremagljivo. Ne samo, da je ta sunek Nemcem doslej okoli 18.000 neranjenih vjetih Francozov in neprecenljivo množino plena prinesel, ne samo, da jim je dal velik del izredno važne zemlje, — največji dobiček je bil pač moralični učinek, ki je n. p. prebivalstvo v Parizu naravnost potrl. Francozi so uvideli, da nemška napadalna zmožnost ni ponehala, da njih ofenzivni duh ni umrl, marveč da živi zdaj kakor v začetku vojne. Trdnjava Verdun je v velikanski nevarnosti in vse grožnje nasprotnikov ne pomagajo čez to dejstvo. Z zavzetjem pancerske utrdbe Douaumont, na katero so naperili Francozi pod velikanskimi krvavimi žrtvami celo vrsto brezuspešnih protinapadov, stoji trdnjava Verdun pred padcem, čeprav se ta padec ne zgodi kar čez noč. S padcem Ver-duna pa bi bila vsa svetovna vojna tako rekoč v novi smeri peljana. Velevažen, eden najlepših zmagovitih uspehov svetovne vojne je torej Ha- lj purgarj čeprav radi f^>OBt ■M Zt skok Nemcev na Verdun. V boljše raznmjj: a ^ tozadevnih generalštabnih poročil prinašam,^ nes mali zemljevid Verduna in njegove oinjja ■ -------------- vladi es. in ■nj«w 1 e. b dam i a nj Mar iki. o b» ?a Šefi) 0 Fri s redi -B.) M ra nas a i 80 i v ein KI e je ;uM| išimi T a 11 a in o koči i potoff] široko-asi F o - ia k; Pl :i)0'.' u! i. Vel n i če 277 n p len] vojn lil j P Si es vtžB 11 of .->.no dovja o| jene * nh kra ijeai. >vzhol iteri opazilo močni železniški promet, bila je z dobrim uspehom od naših letalcev napadena. Balkansko bojišče. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Dva milijona ruskih izgub leta 1915. Iz Stockholma poročajo z dne 6. t. m.: GlaBom poročila neke iz Rosije se vrnivše osebnosti, ki je zamogla vpogledati v dotična poročila, znašale so leta 1915 ruske izgube 1,942 610 mož, cd katerih je bilo ranjenih 476.155, medtem ko so ostali mrtvi. Izguba na oficirjih znaša 124 433. Preteči položaj na Irlandskem. K.-B. London, 6. marca. List ,, Times" pricbčuje daljši članek glede naraščanja nezadovoljnosti na Irlandskem. kjer postaja nacionalistično tajno društvo „Smu fein" polagoma krepkejše. „Tinaes" zahteva odločni nastop. Položaj še ni nevaren, ali grozi pa, da jto postane. P*gf«*V i Nevednost in zloba. Prestrašeno gleda človek, kako se v zad-Djem času kot ena najhujših posledic vojne razširjata med zbeganim prebivalstvom nevednost in zloba, ki jo gotovi olikani ljudje seveda iz narodnega ali političnega sovraštva še nalašč razširjajo. Govori se o nekakem „Burgfriede" za časopisje in politične stranke. Ali nam se zdi, da gotovi ljudje ne morejo brez hujskarije živeti. Ker pa jim cenzura in preki sod preprečijo običajno hujskarijo, zato skušajo z goro-stasnimi govoricami, zahrbtnim sumničenjem in z razširjenjem babjeverske nevednosti itak revno tJjudst na P * c mesecev ječe in 500 k r o n denarne glolP" ' soobtoženec Jožef Rigos na 6 m e s eir&' ječe in 400 kron denarne globe; mesarlt muel Singer na 10 mesecev ječe iu8* £ in kron globe in obratni vodja Jožef S t e i ngj na 8 m e s e c e v j e č e ter 500 kron globe. Dragi konj. Gradec, 7. marca. Zaradi navijanja <-že predkaznovani živinski trgovec v Altenn)airi|no 8k, Jožef Gutmann kapil je nekega -0 lftiiKpr0Diei: konja za 86 kron. V Gradcu je proda; teg;! ko;0 n0r0; konjskemu mesarju Pfingstl za .'520 k»ier«, j Opravičiti je hotel to ceno z visokimi trdijo ^ Ali ko bi ti troški tudi res konjevo ceno K., cu^ 245 kron zvišali, bi bila cena še vedno *\£ae 8t( velika. Sodišče je obsodilo Gutmanna ua 4 m0 zej0 sece strogega zapora, pooj8trenegaja;0 enim trdim ležiščem vsakih 14 dni in na 2t kron denarne globe. Zatajeno žito. L e o b e n, 6. marca. Posestnik JobJ Winkler v Projachu je zatajil 4400 kil nice, rži in ovsa v vrednosti 871 kron. Zarf iz ne svršil s išanja,; e vrači il se ov se (praži HO CfO tega je bil po § 523 ces. nar. od 21. jnn: gej,e| ' 1915 na 10 dni z a p o r a ter 200 kron gltLj-g-. obsojen. J,, p,; Poštni tat. co bai ) in p Feldkirchen, 6. marca. Pri tukajš^e]^ okrajni sodniji bil je pomožni poštni sloga Fijg D0 rijan Eichwalder obsojen na 6 tednipray strogega zapora, ker je 16 vojnopoštnya v . kot ,, vzorci brez vrednosti" oddanih poštnih ^ ^h šiljatev ukradel. ^ p[a večina Moke niso hoteli dati. ,m]jj. Ptuj, 4. marca. Ker ni hotel neken^J* s' kupcu moke prodati, čeprav jo je imel v zsk$aeca ' bil je tukajšnji veletrgovec J. S e n č a r na ■ kron denarne globe obsojen. — Zaradi istejf^8' 8 prestopka, obenem pa tudi zaradi navijanja rfcami se je imel pred tukajšnjo okrajno sodnijo zagt * varjati trgovec F. Osenjak. Obsojen je P- 2« na 40 kron denarne globe. »jočih (ha Bazno. Ne podpirajte ubeg vojnih vjetnikov! Obla! objavljajo sledeči oklic: Z ubegom vojnih vj nikov je velika nevarnost in škoda poro », gostil v Lin h svoji motenj ati. Vi >rani c. ia ga g ■g) n tilno pogostil] ngniti | popold: e j ečj etrtl iziv ztg.'): dno V; aznan škodlj je, mofa leno. Bi e r na 1 ne glj ia 7 ml te glob«! . 6 naj ne globe] e s e c ej nesar ] e in as t no arm a do. v zvezi. Kdor vojnim vjet- m, zavedajoč se te škode, pri begu p o- ga, izvrši hudodelstvo proti vojni moči ,ve po § 327 voj. kaz. zakona. To hudodel- [vo spada pod naglosodno postopanje in v tem postopanju kaznnje s smrtjo na slicah. Vsled tega se vsakdo, zapretivši onite posledice, svari, vojne vjetnike, ka- tndi, ker se vojni vjetniki in vohuni veči- poslnžnjejo civilne obleke, Ijndi, ki ne o Btalno v krajo, tojce, neopravičeno ali ne da bi se naznanili vojaški ali krajevni iti, jemati pod streho, jim dajati hrano, ali m osebam s tem, da se jim pokaže pot, da jih preobleče ali na dragi način pri nadalje- jn njih pota podpirati 0 polomu centralne kaše v Celovcu. Naši (telji se bodo spominjali velikanskega poloma centralni kaši' koroških zadrug združenih (rikalnih podjetij, o katerem smo svoj čas obširno poročali. Milijonsko to podjetje je [o vsled sleparskega počenjanja posameznikov .korz; glavna krivca sta bila itak pred ijo strogo obsojena koroška duhovnika roon-;noreKayser in ruonsignore WeiB. Pred j^^K bi se morala vršiti prisilna dražba CTdiiiStti Pa ne'ia'er''1 članov predseduištva te „cen-iških dO fce k"86*- ^a dražba pa )e bila vstavljena. lovski uradni list pa zdaj poroča, da je oskrb-konknrzne mase predlagal, naj se vpraša (like, če bi odvezali bivše člane načelstva Iptralne kaše0 vseh obveznosti proti temu, Ia c. k poljedelsko ministerstvo 200.000 Jn. Ti bivši oačelniški člani so: Ambrož harfegger, 1/a.n Hernler, Jožef Kassl, g. ef S t r e i s s i n g, monsignore Valentin Pod r c in župnik Audrej C b r i s t o f. Deželno tVi"n"ei '^B v Qe'ovCU DOl*e sklepalo o tem predlogu i denarni ' ^- marca- ^mo radovedni na izid te zadeve, je svoj čas toliko prahu dvignila 1 Imajo li bučele čut za barve in za obliko ? pojasnilo tega živalskopsihologičnega spornega (sanja, ali imajo bučele smisel za barve in janja—d ^Q Je ^t p\ fcnscta v Monakovem napravil enmarktl ano skrbne in revidne poskuse, uvažujoče 0 lotnea fcrobleme in možne ugovore, o katerih ob-ega konj L p0roca T 35 zvezku. „Zoologische Jahr- S20 kroj E„.t g temi zanimivim poskusi je brezni treski, ,mno doprinesel dokaz, da imajo čebele v Cen° 3 r5' *nt za 'Jarve 'n ne 8amo zm°žno8t čutiti idno pre- ijne 8topnje svetlobe, kakor trdi pl. Hefi ca 4 m e- j0 ze)0 pazjj0 bučele na barve in jih vpo- .renega 1 yaj0 ^ znamenje za 8Voje orijentiranje, na 2001 | jg nedvon>nih doživljajev, poskusov, ki jih ;izvršil avtor za pojasnilo starega spornega rašar.ja, ali pomaga pobarvanje panjev čebelam, 8e vračajo domov, da najdejo svoj panj. Po-. , T , ISil se ma je z menjavanjem barv zvabiti k Johari i » • x x l 1 1 j^ -i .... . lov se vračajoče čebele polnoštevilno v ne- ,. ^ ,. v (prazen) panj; da z barvami prevarane če- *j ara. e so celo poskusile vriti v polne tuje panje. IN oeDe'e za ^arvo odgovarja čutu človeka, ki udefezelenoslep t. j. ona vidi rudeče kot in plavosivo kot sivo, zamenja pomorančnc- >čo barvo z rumeno in zeleno, plavo z vijo- ,_io in purpurno rndečo. Zanimivo je, da se tnkajšnjiloze]eDa jn ^isto rndeča barva t. j one barve, sluga fclo-igfe bučelino oko ne vidi barvaste, v naši t e d n 0'jM pra? redko pokažejo. Ta vgotovitev govori iopostnih,|Bda v prid nankn bijologa cvetov o prilago- '"niu teh cvetlic na obisk žuželk. Mnenje pa, ita plava in purpurnorudeča barva, ker jih večina onib cvetov, ki jih obiskujejo čebele rmlji, najljubši barvi čebel, ne drži. Poskasi nekemnjtalja silijo k mnenju, da se plava in purpur- 1 v zalogi, P^eča Da"a za oko bnčel najkrepkeje razlo-a r na 50 P*8 °d zelene barve. Dalje misli pisatelj, da adi istegaP8^8' s svojimi opazovanji o stalnosti čebel s ijanja čenčami ene vrste rastlin kot skupaj spada-nijo zago-B ki ee gotavo razločujejo od drugih vrst en je bilP™- Zdi so, da se iste pri iskauja skupaj ^lajočih cvetov dajo voditi ne samo od barv Juha cvetov ampak tndi od drugih znakov. jrže igrajo pri tem znaki sokov kot kombi-je barv in oblik, precejšno vlogo. ■ Nova postava glede delojemalcev in delodajalcev, ki je po našem mnenja jako potrebna, se je pred kratkim izdala in uveljavila. Postava ima namen, gotovim skupinam v vojaško službo vpoklicanih delojemalcev zagotoviti vrnitev v njih poprejšnjo službo. To pravico pa imajo samo tisti delojemalci, ki so bili dne 25. julija 1914 že en mesec v dotičnem podjetju nastavljeni. V časa vojaškega službovanja se jim služba ne more odpovedati. Po končani vojaški službi pa morajo ti delojemalci tekom 14 dni nastopiti svojo službo. Ta cesarska odredba obsega poleg te določbe tudi še razne postranske manjvažne določbe. Borza na Dunaju zopet otvorjena. Prihodnji ponedeljek otvori se zopet dunajsko borzo, ki je bila od izbruha vojne sem zaprta. Promet na borzi pa bo dovoljen le v ozkih merah. Predvsem je vsaka večja špekulacija izključena, ker se smejo prodajati papirji le proti takojšnjemu plačilu v gotovini, promet z zastavnimi obligacijami vseh vrst in z vrednostnimi papirji sovražnih držav je prepovedan, istotako tadi promet po naročila „kupite ali prodajte za najboljšo ceno" ; končno se sme vršiti kapčija z državnimi rentami in vojnim posoj lom le po posredovanja uradnih senzalov. Vrednostni papirji iz nevtralnega ali prijateljskega inozemstva smejo na trg le tedaj, ako so opremljeni z „8ffidavitom" zanesljive banke, da se od izbruha vojne še niso nahajali v sovražnih rokah. Ko-nečno je vsako objavljerije karzov in sklenjenih kupčij prepovedano. Otvoritev borze ima v prvi vrsti namen, prenesti dosedanjo privatno kupčijo z vrednostnimi papirji zopet na zakonita tla ter jo podreti ostremu oblastvenemu nadziranja. Svarilo pred nakupom vojaške oprave. Oblastveno se razglaša: Pred nakupom vojaške oprave, zlasti obuval, se najresuejše svari. Ne glede na to, da kupci, ako se take proti postavne prodaje dejansko dogajajo, ali bi se pa celo morda v večjem obsegu dogodile, niso le sokrivi oškodovanja državnega zaklada in ogrozitve pripravljenosti čet, se isti tudi lahko zasledujejo zaradi prestopka po § 476 kaz. jiost. Težilo za cesarjevo mizo. Predsedstvo pomožnega odbora za begunce iz juga je izročilo direktorju kabinetne pisarne tajnemu svetniku baronu S c h i e s s 1 iz doberdobskega kamna izdelano težilo (Briefbeschwerer), to pa s prošnjo, da je predloži cesarja v spomin na boje naših junaških čet na doberdobski planoti. Cesarja je to darilo izredno razveselilo in je ukazal, da se odbora izrazi cesarjevo zahvalo. Sarajevski listi brez papirja. Pomanjkanje papirja postalo je v Sarajevi prav občutno. Te dni je sarajevskim listom zmanjkalo popolnoma časopisnega papirja. Vsled prometnih težav pa ni mogoče zdaj dobiti novih zalog. Sarajevski listi izhajajo vsled tega zdaj v vseh mogočih oblikah, i iskani na raznem finem papirju in samo na 2 straneh. Pomanjkanje papirja in iz tega izvirajoče visoke cene postaja sploh z vsakim dnevom bolj občutno. Žena braniteljica svoje časti. V L i t o m e-r i c a h na Češkem branila je z revolverjem žena črnovojnika Kolomana Gala svojo' čast. Vojak S i p o s jo je namreč že dolgo časa nadlegoval z ljubavnirai obljubami. Nekega večera je potrkel na njena vrata ter z glasom njenega moža zahteval, da naj mn odpre. Žena je mislila, da se jo vrnil njen mož in je res odprla. Med njo in Siposom je nastal potem obupni boj. Galova se nasilnežu ni mogla več zoperstavljati. V obuau je posegla po revolverju svojega moža in je Siposa ustrelila. Zvišanje davka od žganja. V novembra t. 1. se je, kakor znano, ustanovila centrala za špirit. Cene, ki jih je določila ta centrala pod nadzorstvom vlade za obdavčen rafinerijski špirit, so znašale za zapadne dežele Avstrije po voznih razmerah, ki so že vladale v teh obeh deželah, med 341 in 350 kronami za hektoliter, za Galicijo in Bakovino niso bile cene prvotno bistveno višje. Posebne razmere, že predno je bila ustanovljena centrala teh obeh dežel, posebno velike ^prometne težave in mnogo višje cene v obmejnih ozemljih (Ruske, Poljske ia Ogrske) so pokazale kmala, da so v začetku določene najvišje cene v Galiciji in Bukovini uemožne in se je moralo za to ozemlje pripustiti mnogo višjo rafinadno ceno, namreč 450 K pri hektolitru alkohola. Iz tega nastala razlika cene med zapadnimi in vzhodnimi deželami je pa zopet povzročila marsikatere neprilike, katere je pri ustanovitvi popolnoma novega zavoda, ka-koršen je centrala za špirit, mogoče odpraviti in sicer ne kar naravnost, ampak še le na podlagi dobljenih izkušenj. K tem ne prilikam je prišla še nadaljna okolnost, namreč da se vsled vojnega stanja pridela v tuzemstvu bistveno manj špirita kakor običajno v normalnih letih in mora vsled tega uvažati centrala potreben špirit iz inozemstva, kojega cena znaša vštevši carino in porabno množino približno 520 K pri hektolitru alkohola. Ta visoka cena za inozemsko blago mora vplivati na domače cene, ker se pri prodaji ne more nič razločevati med tu-zemskim in inozemskim špiritom. Pri teh razmerah je smatrala centrala za špirit, da je za nadaljno zagotovitev enakomerne preskrbe potrebnega davku obveznega špirita neobhodno potrebno določiti euotuo ceno za vsa ozemlja Avstrije. Po preračuna, ki ga je izvršila centrala za špirit, znaša ta enotna cena z izjed-načbo voznih stroškov 410 kron za hektoliter alkohola in bi zatorej, ako bi se vzelo za podlago to enotno ceno, to imelo za posledico znižanje sedanjih cen v Galiciji in Bukovini za 40 kron. Pri tem se pač more komaj dvomiti, da bi tako znižanje nikakor ne koristilo konsu-mentom, ampak bi kot nevtemeljeno bogatenje prekupcev njim teklo v žepe. Vlada si ne more odreči pravice od centrale za špirit predlaganega preračananja in enotne določitve cea za špirit za celo Avstrijo, misli pa, se iz poprej omenjenega vzroka na vzhoda na noben način ne sme znižati cene za špirit. Ta prevdarek je privedel do sklepa zahtevati diferenco med enotno ceno, ki jo izračuna centrala za špirit ia med v vzhodnih deželah sedaj že določeno oddajno ceno za državni zaklad, in sicer tako, da se drnži uravnava cen s takim zvišanjem davka, ki ima za posledico neizpremenjeno Dridržanje sedanje cene v Galiciji in Bakovini. Trdi se pa lahko, da s tem zvišanjem davka združena uravnava cen za zadnjega konsnmenta sploh ne bo imela za posledico nikake večje podražitve, kakor če bi bilo zvišanje davka najpoprej še odloženo. V predležeči številki Naredbenega lista se razglasi cesarski nkaz, na podlagi katerega se zviša doklada od davka na žganje za nadalj-nih 40 vinarjev za liter alkohola in sicer izključno v prid državnemu zaklada. Z ozirom na to zvišnjo doklade bo znašala cena za obdačen rafinerij ski špirit od zdaj naprej enakomerno v vseh deželah Avstrije brez razločka voznih razmer 450 kron za hektoliter alkohola. Ta regulacija cen obdavčenega rafinerijskega špirita se nič ne tiče cene denaturiranega špirita. V Slovenski Bistrici so cerkvam odvzeli bakrene strehe in jih nadomestili s takim iz železnega pleha. Nemščina v c. in k. vojni sili. »Pester Lloyd", torej oficijozni ogrski list, objavlja v svoji Številki od 1. t. m. daljši članek svojega poročevalca Geza H e r c z e g, torej Madjara, o junakih podmorskih čolnov. Poročevalec objavlja dva pogovora, enega s telegrafistom junaške potopljene „Zente" Karlom Z si s, ki je bil zdaj iz črnogorskega vjetništva osvoboden, dru-zega pa s slavnim mornariškim lajtaantom pl. T r a p p, ki je potopil francosko admiralno ladjo „Leon Gambetta". Glasom ogrskega poročevalca dejal mu je pl. Trapp: „Prevzel sem poveljništvo podmorskega čolna par tednov pred izbruhom italijanske vojne. Moje moštvo je izbtano iu prvorazredno. Ljadje izvirajo iz obeh držav monarhije in vse narodnosti so med njimi zastopane. Imamo nemške Avstrijce, Ogre, Hrvate, Čehe, Italijane, Dalmatince, ali vsi govorijo nemško; drugače bi bilo nemogoče delati, ako bi ne bilo občevanje popolnoma enojezično. Moji ljadje so izbrani možje in krasni vojaki". 1\ Oblasti I )jnih vjetl :o d a za se dobi v vseh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo za ptujski okraj Brata Slawitsch, Ptuj. 3361 številka Štiri Otroke povila je žena poštnega sluge W1 z e k a v Vitisu. Vsi štiri so dečki. Krščeni bodo na imena Franc, Jožef, Viljem, Siegfried. Prosilo se je cesarja, da naj jim bede boter. Nepošteni najditelj. ~Na Vranskem kot postiljon naložben. Jožef Deželak najdel je dco 22. februarja med vožnjo v S*. Peter na Vransko denarnico z 2250 kronaoni, ki jo je izgubil mesar in krčmar Franc V e d e n i k iz Št. Pavla pri Prebolda. Deželak je denar obdržal, živel kot bogatin in delal v spremstvu žensk ter prijateljev drage izlete. Vsled tega se je pričelo poizvedovati, kje je Deželak nakrat toliko denarja dobil. Končno je nepoštenjak sroje dejanje priznal; od ukradenega denarja pa je imel le še 1297 K. Umrl je v Spodnjem Draubutgu gostilničar g. Rudolf D o m a i n g o. V vlaku ga je zadela srina kap. N. p. v m! Zaprli so v Stockenboi na Koroškem blapca Matijo G r a n i t z e r, ki je v bližini nekega gozda pretepel neko mojškro ter se potem nrav-rjostno nad njo zagrešil. Izročili so ga sodniji v Paternionu. Karte za Sladkor. Izšla je cesarska nared-ba, ki določa za vso Avstrijo vpeljavo kart za sladkor. Največja množina sladkorja, ki jo bod« ena oseba za en mesec dobila, znašala bode 1 V« kilograma. Deželne vlade oz. namestništva pa labko po krajevnih razmerah posameznih kronovin določijo še manjšo množino. Dokler se ne vpeljejo karte za sladkor — kar se bode najkasneje do srede marca zgodilo — se sladkor ne sme piodajati v večjih množinah kakor po 1 četrt kilograma. To je zato odredeno, da si posamezne osebe zdaj ne nakopičijo prevelikih zalog. Karte za sladkor bodo dobile le tiste osebe, v katerih gospodarstva ni spravljenega več nego k večjemu 2 in pol kilograma sladko rja za vsako osebo, kktero je treba preživeti. Kdor bo hotel dobiti sladkorno kavo, moral bode primerno izjaviti, da za vsako 08%bo v svojem gospodarstvu nima več kakor 2 in pol kilograma sladkorja. Karto bo dobil šele tedaj, ko za vaako osebo množina njegovega sladkorja pade pod to številko. Gostilničarji, ka-varnarji in slaščičarji bodo gostom smeli dajati sladkor brez kart v pijačah ali jedilih ; samega sladkorja pa seveda ne bodo smeli prodajati. Dobivali bodo, kakor tudi trgovci, sladkor le proti posebnemu dobavnemu listu, katerega jim bo izdala politična oblast. V prošnji za ta dobavni list je treba napovedati zalogo sladkorja in potrebno množino za največ 8 tednov. Vlada pravi, daje treba s sladkor- Kraljica-vdova Elizabeta rumunska. Kraljica-vdova Elizabeta rumunska, znana s pisateljiškim imrnom Carmen Sylvaje te dni nmrla. Bila je 29 decembra 1843 na gradu Moniepos pri Neuwiedu kot hčerka kneza Her-manna zu Wied-Neuwied rojena. Dne 15. no- ■ITdnigin Elisabelti von RumSnlen Carmen-Sylva. vembra 1869 se je poročila s prejšnjim rumun-skim kraljem Karolom I. Pokojnica je bila iz-borna pesnica in pisateljica ter dobrotni ca svojega ljuditva. Vedno je stala tudi, kakor njen žalibog umrli soprog, na strani Avstrije in Nemčije, čeprav se ni mnogo s politiko pečala. jem bolj varčevati; ker je le pri nas preprečila zvišanje cen — povsod drugod so namreč sladkorne cene hudo poskočile — upa vlada, da bo prebivalstvo preneslo te neprijetnosti. Vlada vtemeljnje svojo novo natedbo z dejstvom, da se je pridelavaoje sladkorne pese zelo zmanjšalo. 30 procentov površja je manj nasajenega, ker primanjkuje delavcev. Na drugi strani pa je poraba sladkorja neznansko poskočila, tako pri vojaški upran in prebivalstvu ; zlasti sta vojaštvo iu kmetijstvo porabila mnogo sladkorja za krmo. Že v prejšnji obratni dobi -je poraba sladkorja naglo poskočila za en milijon kilogramov. Pa tudi v novi obratni dobi 1914 1916 je že v prvih mesec.h pričela poraba naglo rasti. Tako je lanski september v primeri z istim mesecem predlanskega leta prišlo okroglo 500.000 kil sladkorja več pod obdačenje Ta večja poraba izvira največ od tod, ker so razni ljudje zelo kopičili zaloge sladkorja. Sejmi v Ptuju. Piše se nam od mestnega urada ptujskega: Na Brega pri Ptuja je izbruhnila kužna bolezen na gobcih in parkljih. Vsled tega se tudi sejmi v Pr.uju — in sicer vsaki 1. iu 3. torek vršeči ne živinski sejmi ter vsako sredo vršeči se svinjski sejmi — do preklica ne vršijo več. Draginja na Ruskem. Razni raaki listi poročajo, da se tam cene živilom rapidno dražijo. Pšenica se je podražila za 62%, rž za 79%, pSe-nična moka za 51%, ržena za 81%, ajdova moka za 123%, meso za 37%, maslo za 95%, sol za 143%, sladkor pa za 46%. Uradno se dokazuje, da bode odrejena likvidacija nemških posestev na Roškem zmanjšala tainošnji žitni pridelek za 35 milijonov pudov. Stanje živine na Ruskem je tudi padlo za 25% Zmanjšati se bodo morale vsled tega porc'je mesa in vpeljati prisilne dneve brez mesa. Kajti v južni Rusiji je padlo število govedi za 40%, poraba mesa pa se je na deželi za 150 do 200% zvišala Vzrok so temu seveda tudi številni begunci, ki s > prih»jali iz od Nemcev in naših armad zasedenih ruskih pokrajin in ki se morajo preživljati večinoma le z mesom. Vlada pravi, da naj se ljudstvo na Ruskem odvadi, vživati meso; to naj vživajo le vojaki in pa državni uslužbenci . . . Seveda tudi poljedelstvo na Ruskem hudo propada. Vzrok je iskati v prepovedi žitnega uvoza, pomanjkanju delavcev in v oviranem železniškem ter parobrodskem prometu. Tudi prenehanje monopola na žganje je baje jako neugodno vplivalo. Tatvina. V Mariboru sta 18 letni kon-torist Oto Radichin 16 letni praktikant Jožef Bag a r y pri firmi Meniš in Scherbaum pokradla tekom zadnjega časa sira za 10.000 kron. Sir sta prodajala raznim strankam, denar pa ohranila za-se. Policija je mlada tatova zaprla. Smrt V VOdi Iz Celja poročajo, da so iz Savinje potegnili 62 let starega Antona Poke 1 š e k, strojnega ključarja. Tatvine v Pragerhofu. Poročali smo v zadnjih številkah o »etiki tatinski družbi, ki jo je oblast zasačila v Pragerhofu. Zdaj se o tej zadevi še poroča: Obsežno preiskavo vodi v prvi vrsti orežniški stražmojster P r e s k e r. Posrečilo se je doslej dognati deset članov te grde tatinske družbe; ti tatovi so večinoma železničarji. Zaplenjeno tatinsko blago dokazuje, da so se tatovi najbolj brigali za ljubavue pošiljatve vojakom na bojišču. Razven jedil, zapestnikov in snežnih kučem so našli orožniki še cele zaloge blaga iz kožabovine. Preiskava se seveda nadaljuje in odkriva vedno nove sledove doslej neznanih tatov. Tako je n. p. žena enega izmed zaprtih tatov povedala mnogo o tatvini več vreč koruze, ki se je izvršila na postaji začetkom lanskega leta. Tatvine so bile torej res velike in skrajni čas je, da se je to drnhal zaprlo. Orožnikom, ki so tatvino izsledili, gre pač vs% zahvala. Na Nižjeavstrijskem so pričeli začetkom tega meseca peči kruh. ki vsebuje tudi 25 procentov koruzne moke. Le tam, kjer že prime-šavajo krompirjevo moko, bodo smeli nekaj manj kornzne moke primešavati. Lansko leto v tem času so primeša vali 75 procentov koruzne moke. Na Dunaju se bode letos torej precej boljši krah jedlo. Krompirjeva moka pa se je podražila na Dunaju za 3 do 4 krone pri 100 kilah. K.-B Umrl je v M a r i b o r u 3. t. m. vp namestniški podpredsednik baron S c h 6c''eru : ger v 59. letu svoje starosti. N. p. v m' Pre8 Cattaro. Hrvatskemu listu „N a J,i_razoča d i n s t v o" pišejo iz Cattara : Počasi rf'J 8e čajo zdaj meščani na svoje domove in dobiva zopet novo lice. Promet ali bolje^u^> " je tu velik : automobile, tovorne vozovH deti na vseh straneh; po morju zopet ifTn m živahna zveza Cattaro-Erzeguovi in naaff mestu in v okolici opravljajo vjetniki »^■"C'J1 goča dela. Cattaro gre, kakor upamo, lepfi dočnoati nasproti. Ženske kot delavci. V Berlinu je c P«">sla električni železnici 4000 žensk uslužbaifl delo so preje opravljali moški. Darilo za delavce. Lastnik fabrike ia_i g. Filip Knoch v Celovcu pokazal jej dobrodelno srce zopet s tem, da je 80.000 kron za namene posebne pr*s] prid njegovega delavstva. 40.000 krjn t«j svote s? bede v to porabilo, da pridnim, oženjenim delavcem, ki stojS kakor pet let v službi te firme, nakup M nih atavbišč za ustanovitev lastnega 1 20.000 kron služilo bode v pospeševanj^ v ya dilnosti med delavstvom; iz obresti tegiH tala se bode namreč hranilnične obresti M ski'n vlog do 10 procentov zvi šalo. Iz dotnčne i: zadnjih 20.000 kron pa se bodejo porodskemu slučaju potrebe podpirale in ae bode dajti (Ste moč v slučajih bede, ki ne izvira u irnčijo krivde. Plemenitemu darovalcu gre za tal ■ čin pač splošna zahvala! Socijalisti proti italijanski vladi. Itig vladi, zlasti ministerskemu predsedniki 1 a n d r i in zunanjemu ministru S o i so se pričeli stolčki majati. Velike zrn« avstrijski armadi, ki so jih ti hujskači vali, so popolnoma izostale. Ljudstvo sti poginava v največji bedi in vedno ve prešinja kosti vodilnim možem nesrečne I ske Italije. Te dni se jo zbrala zopet kalijo n t c zbornica. Zaradi neprimerne podpore dinifaneh Jakov prišlo je pri temu do prepira in nanj fflajg do škandala Posl. C i c co 11 i je dejal, di niča vlado le toliko podpira, kolikor p:. . » vrv obešenega... Najhujši pa so !ialoc cijalisti. Posl Treves, Dugoni, Sc**nent ti so zaklicali Salandri: „Zakaj ne odgotf 8 ČC Zakaj bežite pred razpravljanjem?!" Pij g j P r a m b o 1 i n i: »Mi nočemo tudi '"»go^onošt kakor ste ga privezali ljudstvu". Ko je Si_ y y. potem zagrozil z razpustom zbornice, na . pravi vihar. Posl. Treves: »Ali prfl že z izsiljevanjem proti italijanski zbor* &'■' • Posl. P r a m b o 1 i n i : »Diktator iz paftalci ! Posl. Turati, Treves, Dugoni iniditelje vpili: „ Ali grozite z razpnstom zborni; erjvra jo ne morete več držati? Ali hočete svojem mini8ter8kem prostoru ostati? sramujete, izreči take grožnje?" poslancem pa so zaklicali: »Vi pravite | nikib, da obstoji zbornica iz tepcev vine (!)! Vi Bte jezuviti! — Vse to pripravljajo v laški zbornici veliki v'narJiLpojeS! la gaerra! Kd Ruski roparji. Kakor je zdaj dogntdobno Rusi iz grada bivšega našega ministnivoj ra Goluchowskega oropali 19 mnogoH slik. Te slike so spravili v kijevski mM!1 pap'r'3 Velikanska poneverba. V Pariza j^^ c kir Avguštin Max, vitez častne legije, pi Ve 16 milijonov frankov. Zato je Mevnega jen na d»e leti ječe. Njegov proknriat I s^..ne gara dobil je 18 mesecev ječe. * 2°, Polom panslavizma. Glavno glasilo teren , panslavizma »Niwoje Wreraja" priznanaka ki že samo polom panslavizma. Pred kraisvnim prineslo uvodni članek, kateremu poenefl »še nikdar ni slovanstvo preživelo tak^™^ kakor zdaj. Teritorijalne izgube, ki jih rjj-jejo severni in južni Slovani, zavzemajo! se sa obseg. Na severu so zavezniške čete D#nim p vse aobernije Poljske, marveč tudi tri aH zapadne Rusije z litavskim in belo iusifl bivalstvom zasedle, nadalje dele baltskih i— ter skoraj dve guberniji z maloruskim'B stvom. namreč vso pokrajino Cholma tej del Wolhynije. Ali tudi na jugu so čutljive. Kraljestvi Srbija in Crnogo sovražni lasti. Z obžalovanjem mora — 7 — bi vpo. o n i m. iše si s in lje p: ove st iz nazaj i vsa | lepši l esti :doho orodni! dajalo! številkah izraziti, ki bo primerne, _ prizadeti IbvaDBtva smrtni snnek. Slovanske izgube na l?ern soašajo 300.000 kvadratnih vrst, na jugu i presegajo 80.000 Še hnjše občutimo z ozirom j razočaranje metod slovanske politike vedno »lj se razširjajoče nezanpnost, ko pač ni-do Dobenega očitanja zaslužili. Doslej je veljal ink, da ne sme nastopitinobenslo-inski narod proti našemu »od-tvn med Slovani (!). Medtem pa je bol-preka vlada s svojim pristopom h germanski iliciji temelje slovanske (pač: rnsko-panslavi-^ne! Op. ur.) ideje tako močno razrušila, da i bo zopetno dviganje Slovanov (seveda zopet anslavizma! Op. nr.) zamoglo izvršiti le z iloveškira naporom." Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Nemčija in Portugalska pred vojno. K.-B. Berlin, 9. marca. Cesarski posla- v Lissabonu dobil je navodilo, da naj zahteva les od portugiške vlade pod predložitvijo ria- nčne izjave svoje pase. Tukajšnjemu portu- kemu poslaniku so se danes pasi dostavili. (Stem so pretrgane diplomatske zveze z učijo in Portugalsko; to pomeni toliko, kolikor J bi nastopilo vojno razmerje med tema dr- avama. Imamo torej enega sovražnika več, ki ne pomeni nič. Op. ur.) zadnjega nemškega poročila. K.-B. Berlin, 9. marca. Z a p a d n a renta. Artiljerijsko delovanje seje na obeh raneh povišalo. Francozi so zapadni del jarka Maison de Champagne zopet vzeli. Zapadno čistijo naše čete v Raben-gozdu se na- ijajoča francoska gnezda, vzhodno te reke. V asnem ponočnem naskoku vzele so nem i e čete po temeljiti artiljerijski pripravi is in pancersko utrdbo Vaux z goštevilnimi sosednimi utrdbami nasprotnika. V velikem številu zračnih bojev pri Verdun u ostali naši letalci zmagovalci. Gotovo je, da bili 3 sovražni letalci sestreljeni. Vsi naši alci so se vrnili nepoškodovani, mnogo njih iditeljev ranjenih. Sovražne vasi pri Verdunu sovražnimi četami bile so izdatno z bombami bnetane. Gospodarske. Izmenjava sadov v vrtu za zelenjavo. Vspešnega nasada zelenjave brez menjave sadov ni ače dobro izvršiti. Kdor nasadi na isti vrtni gredi vsako leto isto ali dobno vrsto zelenjave, bo lahko kmalu opazil, da je noj rastlin vedno in vedno manjši, posamezne vrste tlin celo ne dajo sploh nobenega znatnega doneska pa jih pokončajo škodljivci in bolezni. Pravilna menjava sadu je pa tudi potrebna še iz ] z U je I nekega drugega vzroka. je, pooel I Več vrst rastlin potrebuje za svoj razvoj svežega je bil ol klevnega gnoja. Druge vrste kažejo zopet lepše vspehe, lrist d' ^ x De nasadijo na sveže pognojeni zemlji, ampak nasadijo kot drug nasad. .. jI Zatoiej lahko izvriimo menjavo na pri prost in pri- ISUO rUB igeren način tako, da razdelimo vrt v dva približno riznava piska kosa, izmed katerih enega dobro pognojirno s 1 kratkia fclevnim gnojem in nasadimo v njega sledeče gnoja po-uO-Hiema fr*00« rastline : Vse vrste ohrovta (belo zelje, plavo zelje, o tak« I N"0"1 kolerabo, cvetni ohrovt (karfi|ol), solato, špinačo, . ... ,. kumare, paradižnike, zeleno, luk in hren.) i j in oDI Drugi del vrta se ue pegnoji s hlevnim gnojem imajo stl tli se samo nekoliko pognoji z zme-nim gnojem ali z ;ete ne 8 fesnim pepelom in se nasadi na njega sledeče vrste ze-tri se'C lenjave: Korenje, mrkve, črn koren, peteržilja, rooa (ru-, .vol.;™ , oeca Pesa)> iebule, fižol in grah. tskih prq kim pre! na ter 3 izgube )gorska n narat] al, da i or podi so bili , Scii priče«) zborni s papii i in da bornicej e silon ? Ali V prihodnjem letu se ta kos pognoji s hlevnim gnojem in se nasadi na njega poprej imenovane gnoja potrebne vrste rastlin, oni kos pa, ki je bil lani pognojen, pa ne dobi nič gnoja in se nasadijo v njega v prvi skupini imenovane vrste zelenjave. Tako se gnoji vsako leto polovico vrta, imenovane zelenjave se nasadijo vsako leto na drugem mestu in tako smo na priprost način primerno izmenjali sadove v vrtu. Na ta način se tudi gnoj najbolje izrabi in rastline pridejo vedno v svežo, spočito zemljo in se s tem večinoma zagotovi njihova rast. »Utrujenost zemlje« pa, ki ovira vsako rast rastlin, je vspešno zabraniti s pravilnim menjavanjem. Izkušen sejavec rastlin bo rrnogokrat izvršil menjave, ki se ne vjemajo z navedenim pravilom, začetnik bo pa kolikor mogoče ravnal po načelu: Enake ali podobne rastline se ne smejo nasaditi hitro druge za drugo. Oton BrOders, strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave in krompirja pri c. kr. namestništvu. Stare rane v obrazu in na vratu bolijo semintja zopet. Ta bolečina se da s Fellerjevim, izredno blagodejnim, bolečine odpravljajoči!« rastlinskim esenčnim fliidom z zn. „Elsa'-fluid lahko odpraviti. To zdravniško priporočeno domače sredstvo naj bi se imelo vedno pri roki. Mnogo čez 100 O0O zahvalnih pisem tudi iz visokih krogov potrjuje njegov dobri učinek. 12 steilenic pošlje franko za samo 6 kron lekarnar E. V. Feller, Slabiča, EUa-U$ St. 241 (Ilrratsko). V«dno naj bi bilo v hiši. Tudi Fellerjeva milo odvajajoče Rhabarbara krogljice z zn. „Elsa"-krogljice so dobre. (»f). Fotografije (Portrat) kot znamke ui (marke liki znamkam na pismih), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann, Prag. Karolinental, štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. Ivojno-sivei 1 ze 25 let najbolje priznane v vseh deželah, ki jih potrebujejo, kot najizbor-nejši in najcenejši, takoj dobivši Izdelovanje na uro ca. Št. 0 — 65 litrov »1—130 „ , 2- 250 „ i 3 - 130 . Ilustrirani katalog 5t. 845 zastonj in franko. Ph.Mayfarth&Co. Dunaj, II|t Taborstrasse 71 fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. Išče se zastopnike. 112 Učenec se sprejme pri Johann Steudte, sodarstvo v PtUJU 96 £es piavega listni. in hrasta v ploh (Scheit) do 1 m 20 cm dolgih franko vagona se knpi. Ponndbe na Alex. Rosenberg, Gradec, Elisabettiiner-gasse 6 111 Pridna in delavna kmečka dekla stara 24 k, želi elnžbe na boljSih kmetih. Naslov. J. K., pošta Poljčane 2215. 119 KaisBr'"«8 prsne karamele , 3 smrekami1, fw-MiliJoni'wl rabijo proti ^ IkašljuJ hripavosti. latarn.za-slin.enjn. kri-iiemu in oslovskemu ka«ljn,za-to »o dobrodošle vsakemu vojaku. ill lil 'eTa' zdravni-UIUU kov in zasebnikov jamčijo za sigurni lspeta. Jako uspešni i« dobreokuni bonboni, Cena 20 in 40 vinarjev Doza 60 vinarjnv. Se dobi pri : H. Holitor. apoteka v Ptuju, Ig. Beh'balk. acoteka v Ptuju, Karl Herrmann Laski trg, A. Els-bacher, Laški trg, A. i'lnnger.apo'eka,Pod-četrtek.HansSchnider-sehitsib, apoteka v Brezicnh. 604/2 sprejme v usnjarsko obrt s popolno oskrbo Alois Kosi, Mala Nedelja pri Ljutomeru, ns Kupi takoj stare, a Se dobro ohranjene ii7 štaciinske štalaze in pudelne v mariborski okolici. J. Krošelj, trgovec v Laporju pri SI. Bistrici. kupi g* Lorenz Koroschetz. Maribor, Reiserstr. 23. Trgovski pomočnik zmežen cbeh deželnih jezikov, z dobro šolsko izobr»zbo, s« sprejme pri Hans Schauperl, Bad Neuhaus (Dober- na) pri C I ju. 105 Kupujem in plačam točno o prejemu po najvišjih cenah kostanjevi les od vsake železniške postaje na spodnjem Štajerskem. Franz Kupnik, Konjice (Gonobitz), tudi plohe orehove, jasenove, hruške, lioe, gabre, javorje, jelše in stavbeni les (Baaholz). no Prodajalka za manufakturni oddelek s 4 autom hodi, vodni in motorni obrat da se nemškega in slovenskepa jezika zmožna, pridna v najem. Vpraša se pri lastniku Josef Aschen- in zvesta, se sprejme pri Adolfu Orel V Sošta- brenner, mlinar na Ptujski gori pri Ptuju. I nju (Schonstein) pn Celju. iu £ZTSi rudečico nosa in lica, zajedniki. grbe, ohlapna koža izginejo kakor zajamčeno, ako se rab: izkušen dr. A. Rix ov Pasta Plmpadonr. Popolnoma neškodljivo sredstvo. Poskus stane 1 krono 10 vin. Velika doza 3 krone 30 vin. 10°/, vojne doklade. 107 Dr. A. Rix Kosm. Laboratorium Wien IX, Lackierergasse 6|K. ^as°^"^^"iiU pomagaj in parfumerija Wolfram V Ljubljani: parfumerija A. Ka«e in drogerija „A4ri»". Zagotovljen ml dranalB denar nazal. polna krasna pr$a dobite pri rabi 109 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, Utrl »tgurni uapeh. Se rabi zunanje. Poilkusna Him K 3-30, vel. doza, zadostuje za uspeh, K'8'80. KasiflEtischss Dr. fl. Rix Laboratorlam Dana] IX., Lackierers. 6|K. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloga v Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu"' lekarna ,,Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram; v I^ubljani lekarna pri „zlatem jelena", v drožeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie." Stole (Zimmersess po 3'—, 5"—, 6'— kron se dobijo t zalogi SLAWITSCH & HELLER trgovlM v Ptuju. m 33 80 8491 Vojna ura in budilnica Nikel Jeklo Srebro Zlato Priporočljiva domaČa sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi prot; slabosti in bledičnosti (Bleichsucht! itd,; steklen-ca 2 K — Tekočina za prša in pljute, stekl. 120 K proti kašlju, tci'kj sapi itd. —Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — C3j proti gititu i 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečina — Bleiburški živinski prašek a 1*20 K. Prafck proti :xivajanju krvi v živalski vodi a K 160 — Izsirai strup za podgane, miši, ščurke k K 1*—. Razpošiljatev L. Herbat, apottka Bleiburg as. Koroškem. 49 Najnovejša vojna ura s i cesarji ali dvojnim cesarskim reliefom „Viribus unitis 1914—1916". Jekleno ali niklasto ohišje z dobrim anker kolesjem K 6.—, la kval. K 8.—, radij K 10.—, pravo srebro K 1*.—. Žepne budilnice K 18.—, radij K 26,—. Primerni usnjati napestnik K 2.— ekstra. Ura na zapesti ik z usnjalitn jermenom, nikel ali jeklo, veliki format K 6.—, radij K 10. , mali format K 10.—, IV.—, radij K 15.—, 18.—. S r-recmjskim al. ker-kojesjem K 20.—, 21—. Cyma K:J0.—, Ornega K 60.—. Vojna budilnica, zaniklana, 30 cm visoka, z zvoncem K 6.—. Vojna budilnica „Kanona" budi jako glasno K 6.—. Vojna budilnica „Bob-nai" bobna generalmarš K 7.— . 3 leta garancija. Se pošilja proti vposiljatvi svote in 60 vin. za porto tudi na bojišče. . Prva zaloga vojnih ur Max Bdhnel Dunaj, IV., Margarethenstrasse 27—51. Originalni fabricni cenik zastonj. ti v Ptuju Fterianiplati in »»jsrlirpti« ^priporočata izvrstne Siralo.« stroj* Jji (Nahmascbinen) po sledeči ceni; I Singer A rocns maSina K 60-— Singer A .... K 60-— 'lir-Dttrkopp-Singer . K 70— 90--Durkopp-Riugachiff za Šivilje .......K1S0-- DUrkopp-Zentralbobbin za Šivilje.....K 1*0— Dilrkopp-Ringachiff za krojače......K160- Ddrkopp Zentralbobbin mit verienkbarem Oberteil, Lususausstattung..............K 160—180.— Dllrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K l'K)■—18U-- Minerva A.......;..........K RS) — Minerva C za krojače in čevljarje........K 160-— Hiwe C za kroja'« in čevljarje.........K DO — Del: (Bestanaieiiej za vsakovrstne stroje, — Najine cene so niSja kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obtok' (r tiral Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker soudaosl je le tistim znana, kateri imajo nasine od nas. Osik bretplaeio. _ 3{ava w■■■■■■■■ 50% cenejša! Amerikanska štedilna kava, veleaiomatična. izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 1250 po povzetju, '/s klgr. veleprima najfinejši čaj K 2'50,50 komadov različnih lepih razglednic Bamo KI'— oddaja A. Sapira, pksport kave in čaja Tiszabogdan 490. 76G Neprijetne lasi v obrazu, na lakti in rokah odpravi tekom 5 minul gar. neškodljiv, zanesljiv uspeh, ena doza za K 4"10 zadostuje. Pošlje se strogo diskretno. Kos. dr. A. RIX laborat. DUMI. IK., Lackierergasse 6/1 Zaloge v Mariboru: lekarna pri „ange!ju varuhu," lekarna „Marija pomagaj" in pariumerija Wolfram; v Ljubljani lekarnar: pri „zlatem jelenu", v drožerijah A. Kauč in „Adrija". 108 „Riparia por talis" dobijo bo pri kmetijskem društvu landvvirtschaftl. Verein V Ptuju, fc-koi za grašiino Oner Pettau. Mestna Dosredovalnica (Wolnung- uri DienstYermittlnng) za 1M službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste posredovanja najhitreje. Tprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotovž). Na novem lentnem trgu (Lendplate) v Ptuju zraven klalnice in piinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se les hlodi itd., ter po.zahtevi takoj raažaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. 500krd Vam plačam, ako mojo pin hnlinm Vaša kurja oral, iztrebilo korenin _= IHOdluMI vice, trd> koiouj brez bolečin v 3 dnob. Cena 1 posodice 7 parsnrijskim vred R 1—. 3 posodico K 2-50, 6 posodic K 4'50. hvalnih in priznanjevalnih pisem. Kemeiiv, KMehan (Kassa) |, poštni predal 12/29. rtajerc" izh _st«k, datiran naslednje i aročnina ve "o : za < jkrone, za 50 vin za Nem elo leto :riko pa fnifjo ino7 , lini naroči m na visa [ti naprej. F jV.se proda v vseh trgovinah, in trafl Inišlvo Ivo se r, ju, gloda slopje šl ako plačujete velike cene za flno likerje, ker morete sami pripraviti najfinejše vrste z mojimi ekatraktl. l stekl. ekstraku z uporabnim navodilom u napravo 5 litrov nkjliucjSega nima ali »Alt-vatra«, benediktinca, cenarcica, kumlovca, moRadorja, ftresnjevca, ananasa, maratkina, vaniljevca, punCa, poprovemente, angleike Crencicc, kave, kakao, Sartrci, diieia perla, višnji;, hudega likerja, allasa, brinjevca, jeibibinka, slivovke, konjaka K 1*90 ; S steklenice K 4'50 ; 6 steklenic K 7*50; »2 steklenic K 1350 ft-anko po povaeiju. Ke more se skaliti | Pristen le pri JAN 6R0LICHU, Groženja pri angeli, RlliO 92, Morava. 100 litrov zdrave domaČe pijače osvežujoče, dobre in Žejo gaseče si lahko vsak sam prireai z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jabolčnik. grenadine, ■ulinovec, puprovo uiftta, muHkalclec, pomeroittrfie.