Izbila vsak četrtek. Cena bi |i 3 X
ni Ido. (Z* Nemčijo 3 K 60 vin., n Ameriko in drage toje driave 4 K 60 vin.) — Poaamezne itevilke it pro-■	da|a|o po 10 »In.	=
Slovenskemu ljudstvu y pouk in zabavo.
Spili In dopis! se polHlijo: Urcdniitvn .Domoljuba-, Ljubl|ana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije in inaerati pa: Upravniitvu .Domoljuba*, Ljubl|ana, ===== Kopitarjeve ulice it. a. ==
Ste®. 43.
0 UuMjanl. dnč ZZ. oktobra 1908.
Leto m
Za nMno.
Protialkoholni shod na Dunaju, ki smo o njem že pisali, se je srečno zvršil. Minister notranjih reči Binert ga je pozdravil v imenu avstrijske vlade. Vladni lis; Fremdenblat« je pa par dni potem brž izku.šal popravljati njegove besede. Visoka gospoda se boji kapitalistov, ki imajo' dobiček pri izdelovanju in prodaji vpijan-Ijivih pijač; boje se pa seveda tudi za davke, ki jih ima država od tega. Najpripro-stejši naš fant, ki se je količkaj brigal za protialkoholno gibanje, bi se moral iz srca smejati, ko bi bil bral, kako neumno piše. in sicer v uvodnem mestu, tisti časopis, ki sicer govori samo o veliki politiki. o boju proti pijančevanju. Povedali smo to svojim bravcem, ki seveda v ogromni večini »Fremdenblata« še po imenu ne poznajo, da izprevidijo, kako zaslepljeni so še ministri in visoki uradniki v ti zadevi.
Slovencev je bilo pri shodu 14, večinoma duhovnikov. Med njimi seveda znani bojevniki župniki Kalan, Avsec, Debele. Kosec, dr. Lenart; izmed učiteljev faajnar s Štajerskega; državni poslanci lr. šusteršič, Gostinčar, Demšar, dr. (rek. Kmečki stan je zastopal posestnik 'erjančič iz Budanj. Med predsedniki sho-la je bil tudi dr. Krek. Poleg njega sta •oročala in govorila Kalan in dr. Lenart, teiiko lepega se je povedalo. Najzname-itejši zdravniki profesorji so opisavali o svojih izkušnjah grozno škodo, ki jo nam o od nezmernosti; učitelji, duhov-iki, delavci so ravno to potrjevali. Upalo, da se bo po celi dTŽavi začel čvrst in da bomo zlasti pri nas z vsemi močmi poživili »Družbo treznosti« in »Abstinenta« v svesti si, da ni nobenega zboljšanja pričakovati, če se pijančevanju, zla-
sti žganjarstvu ne zavro pota med našim ljudstvom.
Danes hočemo povdariti samo eno reč, ki jo s skupnim prizadevanjem lahko izpeljemo: Mladina, dokler raste, ne sme piti vpijanljivih pijač. To naj velja brez vsake izjeme. Ne mislimo samo na tiste, vse obsodbe vredna stariše, ki že otrokom v nežni mladosti dajejo pokušati žganje, da rajše zaspe, da jih utolažijo, marveč tudi na druge slučaje: Otroci krč-marjev se le prekmalu seznanijo z alkoholom; ko pridejo s stariši v gostilne, se marsikdaj široko nasmeja nespametni oče, ko vidi, da fantič dobro cukne ponudeni kozarec. Ob raznih slovesnostih, ob sejmih, ob žegnanju, ob birmi dajejo le prepogosto otrokom odrastli ne samo priložnost, marveč jih takorekoč silijo, naj pijejo. Fantje in dekleta, ki še v nedo-rastli dobi delajo z drugimi v dninah, dobe ravnotako alkohol, navadno žganje najslabše vrste pri malici in ga vživajo. To so rane, ki jih vsak lahko vidi. Po nekaterih krajih ni pijan fant, cesto še v otročjih letih, nič redkega.
Odprimo oči! Kaj bo iz take mladine? Več ječ, več bolnišnic, več norišnic, več nemira, lenobe, nezadovoljnosti, na vseh straneh pa manj blagostanja in božjega blagoslova. Vsi zdravniki, brez izjeme, trdijo namreč, da je alkohol za mlado truplo zelo škodljiv: zavira rast, slabi želodec, jetra, srce, škoduje umskemu delovanju. Otrok, ki pije, se težje in slabše uči, ne-raje uboga; s pijačo pride pri otrocih igra in tatvina v navado. Najznamenitejši otroški zdravniki tudi za gotovo trdijo, da je' telo nedorastlega človeka, ki se popolnoma ne zdržuje vpijanljivih pijač, veliko bolj dovzetno za nalezljive bolezni: za božjast, koze, vratnico, škrlatinko, zlasti pa še za jetiko. Koliko pomrje otrok pri nas, koliko stane njihova bolezen truda in denarja! Kdor hoče zdravih otrok,
proč z vpijanljivimi pijačami! Z nepopisno slepoto so udarjeni tisti, kateri mislijo, da daje otrokom žganje ali vino moč. To je naravnost bedasto. Po časopisih se berejo razglasi, naj se kupi kako vino ali liker, seveda za drag denar, češ, da se ž njim okrepi kri. Ker je kri temno-rdeča, zato se misli, da jo povspešuje temno-rde-če ali črno vino. Preneumno! Vsak krajcar, ki ga za to izdaš, je proč vržen. Z vpijanljivimi pijačami oslabiš otroka v vsakem slučaju.
Pri nedorastlih je boj proti alkoholu iahek, ker še niso navajeni. Če dorastli ■človek, ki ima že svojo vkoreninjeno navado, ne sliši rad o abstinenci, nam je to umljivo. Otrok se pa pijače izprva brani kakor tobaka. Premagati mora prvo zoprnost, potem se mu šele vzbudi slast. Na-tora govori proti pijančevanju. Ali tii torej lahko otroka obvarovati vpijanljivih pijač? Cerkev in šola, stariši in gospodarji, krčmarji in trgovci naj vzajemno nastopijo pot, ki je potrebna, da si ohranimo zdravo mladino, in poskrbimo za zdrav rod svoji domovini. Vse naj preveva ena misel: Nedorastlim ne vpijanljivih pijač! »Družba treznosti« naj v svoji tretji stopinji, ki zahteva popolno zdrž-nost od vpijanljivih pijač, šteje vso slovensko mladino, kmečko in gosposko, moško in žensko. Vsak, komur je blagor naše mladine kaj mar, naj v tem smislu uči, svari, opominja, agitira. Božji blagoslov potem ne izostane.
Kmečka zveza
za postojnski okra].
V nedeljo, dne 11. oktobra, je zborovala v Hrenovicah »Kmečka zveza« za postojnski okraj. Zbralo se je več stotin
zavednih posestnikov iz bližnje in daljne okolice. Shodu je predsedoval šentpeter-ski župan gosp. Penko.
Državni in deželni poslanec dr. Žitnik je obširno poročal o delovanju novega drž. zbora s posebnim ozirom na kmečka vprašanja. Pojasnil je vladna načrta novega hišnega in žganjarskega zakona ter vzroke oziroma vojaške olajšave, vsled katerih so poslanci S. L. S. glasovali za pomnožitev dež. brambe.
Deželna kultura.
Na Kranjskem se je doslej izvršilo 80 vodovodov in napajališč, od teh 49 v postojnskem in logaškem okraju. Stroški so iznašali do 2,340.000 kron, in sicer je prispevala država 943.755, dežela 577.195 in udeleženci 818.363 kron. Vse to pa je šele dober začetek. Samo iz postojnskega okraja je pri dež. odboru vloženih že 34 prošenj za vodovode, vodnjake in napa-jališča. Iz drugih okrajev pa gotovo tudi toliko. V delu je letos več novih vodovodov, katerih stroški so proračunjeni na 802.600 kron. Načrtov za nadaljne vodovode je gotovih za 3,210.410 kron, in na podlagi prošenj je izračunal deželni stavbeni urad, da bode treba najmanj 3 milijone, torej samo za vodovode, za katere so prošnje že vložene, bode dežela potrebovala do 7 milijonov, ki se razdele na državo, deželo in udeležence.
Izmed drugih večjih melioracij navedem samo uravnavo Vipavščice in njenih pritokov, za katero je v proračunu 1.160.000 K, za uravnavo Pivke 300.000 K, za vse nameravane uravnave voda 12 milijonov 790.340 kron.
Doslej je poljedelsko ministrstvo imelo za večja taka dela na razpolago 4 milijone kron na leto. Vsled pritiska kmečkih poslancev je vlada letos spomladi predložila 'poslanski zbornici načrta zakona, da se ta letna podpora podvoji, torej zviša na 8 milijonov. Ta načrt je obveljal v poslanski zbornici, gosposko zbornica pa ga je zavrgla zaradi nekega do-stavka. Upamo pa, da z novim letom ta zakon stopi v veljavo in da v bodoče hitreje dobivamo državne podpore, brez katerih so velika dela nemogoča.
Ravnotako so nujno potrebne razne ceste, poprave občinskih potov. Ako dežela izvrši samo iste ceste, za katere se delajo načrti, potrebuje okoli 4 milijone. Za občinska pota hoče dež. odbor določiti 300.000 kron.
Če tem ogromnim stroškom prištejemo še 3,500.000 za blaznico in 800.000 K za razširjenje bolnice, potrebovali bi samo za prvih 10 let okroglo 30 milijonov. Sedaj pa naj poslanci delajo čudeže s praznimi rokami! Kritikovati in zabavljati je lahko, nihče pa ne pove, kje naj dobi dežela' potrebni denar. Treba bode z vso silo delati na to, da država pride na pomoč z izdatnim letnim prispevkom. Da pa čimpreje dežela izvrši najnujnejša dela, morala bode najeti novo melioracijsko posojilo, ker iz tekočih dohodkov ne pokrije teh stroškov.
Državne podpore.
Mnogo potov in skrbi napravljajo poslancem vsakoletne povodnji, toča, suša in druge uime. Vsak vesten poslanec se rad potrudi pri vladi za državno podporo. Nikdar in nikjer pa prebivalstvo ni zado-dovoljno z razdelitvijo drž. podpor. In to je naravno, ker nihče vsem ne more ustreči. So tudi gg. okrajni glavarji, ki se res radi veliko potrudijo ob takih prilikah. So. vendar pa jih morajo mnogo preslišati. So pa tudi gospodje, ki se prav nič ne zmenijo za ljudsko bedo in večkrat leži dolge mesece nerazdeljena drž. podpora. Znan mi je slučaj na Dolenjskem, ko smo poslanci za pogorelce na Dunaju izposlovali 2000 kron, katere pa je pol. oblast odklonila, češ, da ni take sile. Kaj naj store poslanci?
Enake neopravičene pritožbe proti poslancem čujemo sedaj zaradi sena. Ne spominjam se, pravi govornik, da bi kedaj kranjski kmetje dobili toliko drž. podporo v enem letu. In to je gotovo zasluga poslancev S. L. S., ki so storili vse mogoče korake pri osrednji vladi. In vendar vemo že sedaj, da hočejo gotovi politični krogi rabiti to akcijo v svoje namene.
Srbska trgovinska pogodba.
Dne 10. maja 1905 je bilo v poslanski zbornici glasovanje o predlogu poslanca Peške: Naša vlada naj ne sklene nobene pogodbe, ki bi dovoljevala uvoz živine iz Rusije, Rumunije, Bolgarije in Srbije. Vsi slovenski poslanci smo glasovali za ta predlog, ki pa je ostal v manjšini. Obveljal pa je predlog večine, da naj se dovoli pogodba s Srbijo s pogojem, da se popolnoma preprečijo nalezljive živinske bolezni in da Srbija ne dobi olajšave pri carini od živine, žita, vina in sadja. Dne 25. junija 1907 je naš »Slovenski klub« po poslancu DeVnšarju in Roškarju vložil odločno interpelacijo na vlado, da ne sme dovoliti uvoza srbske živine. Dne 28. novembra 1907 smo vsi poslanci S. L. S. glasovali proti predlogu socialnega demokrata Rennerja, ki je zahteval, da se odpre meja srbski živini. Za predlog pa, torej proti kmetijskim interesom, so glasovali tudi štirje liberalni slovenski poslanci. Sedaj pa »Notranjec« nam očita, da smo izdali našega kmeta! To je naravnost zavijanje resnice. Zakaj pa »Notranjec« ne imenuje tistih liberalnih slovenskih poslancev, ki so res glasovali proti našim živinorejcem? Zato, ker so njegovi somišljeniki. (Živahno pritrjevanje.)
Gospod nadučitelj J. Ravnikar iz Trnovega je jako spretno razvijal program S. L. S., ki se itak povsem krije s programom naših kmečkih zvez. Kot kmečki sin, ki že 32 let deluje med slovenskim ljudstvom, pozna vse njegove želje in poti ebe, katere je navajal s posebnim ozirom na Notranjsko. Kot izkušen učitelj je obširno govoril tudi o nalogi in važnosti ljudske šole za najširše sloje prebivalstva. Zato ni res, da je S. L. S. nasprotnica ljudski izobrazbi in poštenemu krščanskemu učiteljstvu. Zahtevamo pa, da se mladina vzgaja v verskonravnem duhu. Potrebna pa je tudi izprememba v tem oziru, da de-
žela, ki vzdržuje ljudske šole, dobi več vpliva pri šolstvu. (Živahno odobravanje.)
Zaradi pomanjkanja časa je dr. Rožič kratko raztolmačil program in pomen kmečkih zvez za današnje čase, ko se vse združuje in organizuje za svoje stanovske koristi. Zato naj bi ne bilo na Kranjskem nobenega okraja brez kmečke zveze, li kateri naj pristopi vsak zaveden kmetovalec. Gromovito odobravanje je sledilo govornikovim besedam.
Ker se snuje za trnovsko dekanijo po-sebna kmečka zveza, izvoljeni so bili v odbor postojnske zveze: Penko Matija i/. Gradca, načelnik; njegov namestnik Turk Jak. iz Hrenovic, dalje Mekinda A. iz Postojne, Baraga M. iz Stare vasi, Vilhar Fr. z Vel. Otoka, Penko Andrej iz Slavine, Oranič Fr. iz Senožeč, Čebokelj Fr. iz Šmihela, Štrukelj I. iz Studenega, Abram A. iz Št. Petra.
Domači g. župnik Zupan se nato v imenu zbranih volivcev iskreno zahvali poslancu za njegov trud in predlaga, da se mu izreče zaupanje, kakor tudi vsem poslancem S. L. S. Predsednik Penko s pozdravom zbranih mož zaključi lepo uspeli shod.
SSSžžk
Političen pregled.
Češki deželni zbor.
Ker Nemci na Češkem vidijo, da so Čehi od njih gospodarsko močnejši in jim polagoma, a vztrajno trgajo mesto za mestom iz krivičnih rok, zahtevajo, naj se kraljevina Češka razdeli v dva dela, v češki in nemški. Tako hočejo, kakor pra-vijov za vselej odpraviti narodne prepire na Češkem, v resnici se jim pa gre le za to, da na ta način preprečijo okrepljenje češke narodnosti. Ker jim seveda Čehi nočejo tega dovoliti, so nadaljevali obstruk-cijo v deželnem zboru. Zlasti zadnja seja, dne 15. t. m., je bila nenavadno burna. Poslanci so se dejansko spoprijeli, po zbornici so leteli zapisniki, papirji in knjige, poslanci so si v pretepu trgali obleko, predsednik je_ toliko časa zvonil, da je razbil zvonec. Še isti dan je ministrski predsednik Beck sklical ministrski svet, da odloči, ali naj češki dež. zbor še nadalje zboruje, ali naj se odgodi ali celo zaključi. Večina ministrov je pod vplivom nemškega ministra Pradeja glasovala za odgoditev deželnega zbora, proti temu sta glasovala le češka in poljski ministri.Ker je pa ministrski predsednik bil obljubil, da bo češki deželni zbor zboroval do meseca novembra, i in ker se z odgodenjem kršijo češke narodne pravice, sta češka ministra Prašek in Fiedler izjavila, da ne moreta več sodelovati v vladi in da odlagata ministrski mesti. Vsled tega se je položaj še poostril. Če cesar sprejme odstop čeških ministrov, kar mu bo ministrski predsednik odsvetoval, pade najbrže celo ministrstvo, a tudi če ga ne sprejme, namerjajo Cehi začeti v državnem zboru obstrukcijo, pri čemer računajo tudi na pomoč jugoslovanskih poslancev. To bi pa bilo vladi ravno sedaj zelo neljubo, ker mora imeti
spričo mednarodnih prepirov zaradi Balkana za seboj miren in edin državen zbor Zato je zelo verjetno, da se Beckovo ministrstvo ne vzdrži do Božiča; sledilo mu bo najbrže za nekaj časa ministrstvo ki iic bo sestavljeno iz zastopnikov velikih državnozborskih strank, temveč iz uradnikov. — Državni zbor bo imel samo eno kratko sejo dne 3. novembra, nato se pa snide zopet šele 2. decembra.
JUGOSLOVANSKI MINISTER.
Kadar se spodtakne in pade kako ministrstvo, pride na dan vprašanje, ali dobe Jugoslovani svojega ministra v novem ministrstvu. Da ga imajo pravico zahtevati, je umevno samo po sebi, a da ga niso še nikdar dobili, je tudi znano. Sedaj ko se maja Beckovo ministrstvo, se zopet slišijo glasovi, da bo stopil v novo ministrstvo tudi kak jugoslovanski poslanec. Koliko so ta mnenja resnična, bo pokazala bližnja bodočnost, a mnogo verjeti jim ni.
ŠTAJERSKA VOLIVNA REFORMA.
Politični odsek štajerskega deželnega zbora je izdelal novo volivno reformo. Tudi tu ni bilo mogoče doseči splošne in enake volivne reforme, temveč se je vpeljala le nova kurija, v kateri bodo volili r samo tisti, ki do sedaj niso imeli nobene volivne pravice. Vse stranke so sprejele ta volivni načrt, ker je pot do splošne in enake volivne pravice nemogoča. Za ta načrt bodo celo socialni demokratje, ker upajo po'novem voli vnem redu dobiti šest poslancev, medtem ko imajo do sedaj samo dva. — Novi volivni red določa 87 poslancev: 3 virilisti, 12 iz kurije veleposestnikov, 6 iz trgovskih zbornic, 28 iz skupine mest in trgov, 28 iz skupine kmečkih občin, 10 iz splošne kurije. V mestni in kmečki skupini je vs«k volivec, ki plačuje vsaj 10 kron direktnega davka ali 20 K osebne dohodarine.
MEDNARODNA KONFERENCA.
Ko se je Bolgarija proglasila za neodvisno in ko si je Avstrija takoj nato pri-klopila Bosno, so začeli francoski in angleški listi govoriti o potrebi mednarodnega posvetovanja, ki naj pojasni zapleteno balkansko vprašanje. Načrt za tako posvetovanje je tudi res že skovan — njegov oče pa je ruski zunanji minister Izvolski. Ker je Avstrija takoj, ko je prvič šla po Evropi vest o tem mednarodnem posvetovanju, izjavila, da se ga ne udeleži, če bodo pri tem razpravljali o usodi Bosne, , in ker bi brez Avstrije ne inogli nič sklepati, je načrt za Avstrijo dosti ugoden. O priklopitvi Bosne in Hercegovine naši monarhiji ne bodo države nič več baran-tale, temveč jo bodo samo priznale kot gotovo dejstvo, ki ga ni več moči spremeniti. Isto tako bode mednarodno posvetovanje priznalo neodvisnost Bolgarije ter združitev otoka Krete z Grčijo. Pač pa je sedma točka vzporeda razžalila Avstrijo; ta se namreč glasi: »Želeti je, da se poišče odškodnina Srbiji in Crnigori na ta način, da se popravijo hcrcegovinske meje ob Sandžaku.« Tu se naravnost želi,
naj se odtrga kos južne Hercegovine ter se da Srbiji in Crnigori, da bosta lahko se naprej pray pred pragom Bosne in Hercegovine uganjali svojo veleizdajalsko politiko na škodo Avstrije! In s čim opravičujejo (to svojo zahtevo? Pravijo, da bodi to odškodnina Srbiji. Kakor bi bila Srbija s tem kaj oškodovana, če si Avstrija priklopi Bosno, ki ni bila srbska, temveč k večjemu turška. Res je sicer, da so v Belgradu vedno računali na to, da dobe tudi Bosno in Hercegovino podse — toda samo zato, ker kdo slabo računa, ne mora še dobiti mastne odškodnine. Umevno je, da je avstrijski poslanik v Parizu takoj protestiral pri francoski vladi, ko je slišal o odškodnini, ki jo hočejo dati Srbiji. In res, takoj drugi dan so objavile vlade načrt mednarodnega posvetovanja, toda točke o odškodnini ni bilo več nikjer. Govori se, da naj se dado podonavskim deželam kake ugodnosti, o popravljanju meja pa ni v vzporedu niti besedice. — Države se še niso 'začele pogajatip kdaj naj se vrši ta konferenca, in tudi popolnoma gotovo še ni, da se bo vršila.
BOSNA.
V Bosni in Hercegovini je na videz vse mirno. Vojaštvo je zastražilo celo progo vzhodne železnice in pazi zlasti na mostove in predore. Nekateri mohame-danci so začeli prodajati svoja posestva in se seliti v Turčijo, ker so jih Avstriji sovražni agitatorji prepričevali, da jih bo dala avstrijska vlada na silo krstiti. Vlada jim je izseljevanje prepovedala ter jih ni pustila čez mejo. Tudi razsodna »napredna muslimanska« stranka razširja med ljudstvom oklic, v katerem ga svari, naj ne verjame lažein srbskih agitatorjev, naj ostane mirno ter naj veselo gleda v bodočnost, ker se šele sedaj pod avstrijskim žezlom začenja razvoj in napredek Bosne in Hercegovine. — Dasi je v deželi vse mirno, zagotavljajo časopisi, da se ustanavljajo posamezne uporniške skupine, ki se obrožujejo in le čakajo primernega trenutka, da začno javen upor. V Hercegovini so zasledili oklic črnogorskega prestolonaslednika, ki poziva ljudstvo, naj začne boj proti Avstriji.
SRBIJA.
Tajna seja srbskega državnega zbora je odklonila predlog, da bi začela Srbija vojsko proti naši monarhiji. Toda srbski časopisi poročajo, da to še ni odločilen sklep, ker je velikanska večina poslancev za vojsko; vlada hoče le še prej poiz-vedeti mnenja drugih držav, nato pa se odloči za vojno ali proti njej. Srbski državniki so že odpotovali v glavna evropska mesta, da se pouče, kako sodijo vele-vlasti. — V Belgradu trajajo protiavstrij-ske demonstracije dalje; množica sežiga avstro-ogrsko zastavo, slike našega vladarja, bojkotira trgovine avstrijskih državljanov, sramoti po cestah našo državo, prireja burne ovacije pred dvorom prestolonaslednika Jurja. Pravzaprav je ta duša vsega protiavstrijskega gibanja v Srbiji. Vsi opomini ministrov ne zaležejo nič — on sipa tisoče, ki jih dobiva iz be-
raško revnih državnih blagajn, med množico, da dalje vpije in razsaja, podpira prostovoljce, ki se oglašajo za vojno proti Avstriji, javno hujska ljudstvo in hoče sam kot prostovoljec prvi korakati v boj. — Vsi resni politiki svarijo Srbijo in upajmo, da ne zastonj.
TURČIJA.
Medtem ko se turška vlada ne vznemirja posebno zaradi priklopitve Bosne iu Hercegovine ter je zadovoljna, da je dobila nazaj Novipazar, je ljudstvo veliko bolj razburjeno. V Carigradu je množica zastražila vse avstrijske trgovine in ne pusti kupovavcev noter. Avstrijske ladje, ki privažajo blago v Turčijo, ga ne morejo odložiti, ker ni delavcev, ki bi jim hoteli delati. Množica celo ne pusti našim trgovskim ladjam pristati v Iuki in jih napada. Ker vsled tega mnogo trpi avstrijska trgovina, je naša vlada pozvala Turčijo, naj poskrbi za red, sicer bo ona odgovorna za ves nemir in vso škodo avstrijske trgovine.
ČRNA GORA.
Med Srbijo in Črno goro so vladala še pred kratkim velika nasprotja, toda skupna »nesreča« — priklopitev Bosne in Hercegovine — ji je združila. Baje se tudi Črna gora že pripravlja na vojsko. Listi poročajo, da namerava črnogorska vlada poklicati vse Črnogorce, ki bivajo v tujini, v domovino. Baje bo najela velik paro-brod, da pripelje iz Amerike nazaj ondot-ne črnogorske izseljence. Zdaj pričakujejo 120 brzostrelnih topov, katere je Rusija podarila, 50 mitraljez pa se v Baru ravnokar izkrcuje. Novih pušk ima Črna gora na razpolago 150.000.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(LUCIJ FLAV).
Zgodovinski roman. — Spisal J. Splllmann D. J
(Dalje.)
ENOINDVAJSETO POGLAVJE.
Zaslepljeni rabi Sadok.
Z grozo je preživel rabi Sadok strašne dneve, ko je deželni oskrbnik dal moriti po mestu in je poulični boj divjal skozi Jeruzalem. Ozdravel je že toliko, da je mogel zapustiti posteljo. Z okna svoje sobe je imel razgled na gorenji del trga, kjer je bilo glavno prizorišče divjega postopanja rimskih čet. Vsak trenotek je Sadok pričakoval, da bodo vojaki začeli pleniti tudi tisto malo hišico, kjer je bil on tako prijazno vsprejet in postrežen. Rabi se je bal za svoje premoženje in svoje življenje.
Evzebij mu je stregel z vedno enako ljubeznijo. Stanoval je zdaj v hiši dijako-nov; kajti kmalu po velikonočnem prazniku je tudi njega častitljivi škof Simeon posvetil v dijakona. Nikanon pa je bil po-
slan v Pelo, da pomaga tam pripraviti pribežališče za jeruzalemske kristjane.
»Ali si mošnje dobro shranil?« vpraša Sadok prijaznega Evzebija vselej, ko mu ta zdaj pa zdaj prinese poročila o dogodkih v mestu. Rabi je zdaj že mogel govoriti, ker je njegova rana skoraj popolnoma ozdravela; toda govoril je le s težavo, marsikakega glasu pa sploh izraziti ni mogel jasno, ker mu je roparjevo bodalo poškodovalo glasila v grlu. To je moža zelo skrbelo; kajti bal se je, da ga zaradi tega ne bodo marali za velikega duhovnika.
Evzebij ga je tolažil, češ, da sta mošnji dobro skriti in bodo božji angelji varovali hišo in njene prebivalce pred zlom.
»Tako majčkena je naša hiša, da se ne bodo Rimljani spravili nadnjo, dokler se jim še v bogatih in velikih hišah na trgu s svojimi prodajalnimi obeta boljši plen.«
V resnici so vojaki prizanesli hiši di-jakonov in stari Davidovi zgradbi, v kateri ni bilo videti, da bi kdo prebival.
Sledil je divji poulični boj, ki se je končal z zmago upornikov. Nato je bilo zborovanje na Ksistu, kjer je bila sklenjena vojska z Rimljani. Ko Evzebij prinese rabiju to sporočilo, ga vpraša, če še namerava ostati v nevarnem mestu; kajti zdaj je zadnji čas za odhod, sicer bo treba užiti grenko usodo mesta.
»Ostanem,« de rabi ogorčen nad tem vprašanjem. »Kdo bi z veseljem ne združil svoje usode z usodo mesta Gospodovega.«
»Moji prijatelji in jaz nismo tako prepričani. da bo Gospod s svojo roko varoval Sijon pred sovražnikom,« odvrne Evzebij. »Morebiti bom moral že danes ali jutri zapustiti Jeruzalem. Zato ti hočem vrniti premoženje, ki si mi ga zaupal; kajti vsak trenotek pričakujem, da me pokličejo iz mesta.«
»Kdo te bo poklical? Ali nisi samosvoj gospod? Ali imajo Eseni*) skupnega poglavarja, kateremu morajo biti člani stranke pokorni? Kajti da sta ti in tvoj prijatelj Nikanor pristaša Esenov, to sem že zdavnaj zapazil.«
*) Pristaši neke judovske verske stranke.
Evzebij nekaj časa pomišlja z odgovorom. Ali bi rabiju priznal, da veruje v Jezusa Nazareškega? Ali je kaj upanja, da se Sadok izpreobrne? Ali pa bi, ko bi to zvedel, samo sramotil Jezusa in njegove pristaše? Rabi se je zdel Evzebiju v obče pošteno misleč mož, zato mu pravi: »Dobri rabi, mislim, da smatraš mene in mojega prijatelja Nikanorja za poštene ljudi, ki brez tehtnih vzrokov v nobeni točki ne bi zapustili nauk, katerega oznanjajo duhovniki in učeniki izraelski kot božji nauk.«
Rabi odvrne, da se mu nauk Esenov ne zdi nasproten skupni veri Izraelcev.
»Ali mi nismo Esenci,« odvrne Evzebij. »Če mi obljubiš mirno poslušati nauke moje vere in dokaze zanje, bom rad par ur ponoči govoril s teboj o tem predmetu.«
Sadok se začudi:
»Ti vendar nisi Nazarenec?«
Evzebij odvrne z rahlim smehljajem:
»Uganil si.«
To tako razburi rabija, da mora dija-kon precej prekiniti pogovor.
Toda Sadok tega ne dovoli in pravi:
»Moja dolžnost je, da možu, ki mi je tako prijazno stregel, izbijem iz glave to grdo misel o križanem Odrešeniku.«
Pozno v noč sta se prerekala moža.
Evzebij ostane vedno jasen in miren v svojih dokazih, Sadok pa vedno bolj strasten in vročekrven. Po drugih dokazih se Evzebij nazadnje loti glavnega dokaza za Jezusoyo božanstvo — njegovega vstajenja.
»Prerok iz Nazareta je vstal od mrtvih v dokaz, da je on obljubljeni Odreše-nik,« de čisto mirno dijakon. »Ali boš priznal, da je on Odrešenik, če ti dokažem to resnico?«
»Da. Ampak to se ti ne bo nikoli posrečilo dokazati!« odvrne rabi vzhičeno.
»Ali veruješ, da je on res umrl na križu, in ni bil samo navidez mrtev s križa snet in pokopan?«
»Da, o tem niso naši duhovniki z visokim zborom nikdar bili v dvomu,« prizna Sadok radovoljno.
»Dobro. Sicer bi mi pa bilo prav lahko dokazati to reč. Eden izmed vojakov, ki so morali nadzorovati usmrčenje, 3e sunil mrtveca s sulico v prsi, da je tekla
kri in voda iz odprtega srca. Janez Cebe-dejev, ki je stal pod križem, še zdaj živi. In tudi mnogo drugih očividcev bi ti to reč lahko izpričalo in potrdilo.«
»Ni treba. Dokazi mi, da je vstal. Njegovi učenci so ukradli truplo in so raztrosili to laž o čudežnem vstajenju, da bi dražili duhovnike.«
»Zakaj pa jih zaradi te zlobne goljufije niso tirali pred sodišče in kaznovali? In za človeka, ki je sicer umrl, pa ni vstal od mrtvih, kakor je prorokoval, naj bi učenci žrtvovali vse svoje premoženje in svoje življenje obenem? Kakšna neumnost ali kakšna peklenska zlobnost! Oni tudi niso bili kaj takega zmožni. Bili so nekoliko boječi, pa pošteni ljudje, in zdravega razuma. Nikanor in jaz jih poznava — precej jih še danes živi, nekateri pa so umrli za svoje spričevanje kot mučeniki.«
»Kaj jih poznaš?« vpraša rabi vznemirjen.
»Midva z Nikanorjem ne poznava samo tistih, ki so videli Vstalega, midva sva Vstalega sama videla. Te moje oči so ga videle.«
»Bila je prikazen, prevara pekla!« vzklikne Sadok.
»Ni bila prevara. On je celo jedel pred nami, in enemu, ki je prej pravil: ,Ce svojih rok ne položim v njegove rane, ne bom veroval,' je dejal: ,Podaj semkaj svojo roko in položi jo v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.' Tomaž je položil roko v rano Vstalega, pa je pal na kolena in klical: ,Moj Gospod in moj Bog!' Ali je mogla tc biti prevara? In ali bi mogel resnični in dobri Bog dopustiti tako prevaro pekla?«
Sadok ni vedel več, kaj bi odgovoril, a se le ni hotel udati. ^
»Ali «i zraven bil, ali si to sam videl, ali si se ga sam dotaknil?« vzklikne ko-nečno.
»Enajsteri, ki jih je izbral izmed najvrednejših učencev, so bili priča tega prizora.«
»Samo njegovi prijatelji! Ko bi se bil prikazal svojim sovražnikom, bi rad verjel.«
»Prikazal se je Savlu, največjemu sovražniku njegovega imena, in ga je iz-preobrnil v svojega najgorečnejšega apostola.«	(Dalje prihodnjič.)
Razgled po domovini.
Shod zaupnikov »Kmečke zveze« za kran;sko-loški okraj bo v nedeljo. 25. t. m. ob treh popoldne v dvorani izobraževalnega društva. Ker se je treba dogovoriti o kandidaturi za naš okraj, pridite v obilnem številu! Tajnik K. Z.
Deželnozborske volitve na Kranjskem. Uradni list razglaša: V smislu člena III., zakona z dne 26. avgusta 1903., dež. zak. št. 15, s katerim se izpreminja volivni red za deželni zbor vojvodinje Kranjske, se razpisujejo dopolnilne volitve v deželni zbor kranjski poslancev splošnega volilskega razreda in dveh novih poslancev mesta Ljubljane in mestne kurije ter se določajo za njih izvršitev nastopni dnevi: 1. za volitve poslancev iz splošnega volilskega razreda
v volilskih okrajih, zaznamenovanih v § 7 a) deželnozborskega volilnega reda: 14.dan decembra 1908.;2. za volitve dveh novih poslancev mesta Ljubljane iz mestnekurije(§ 3., točka !. deželnozborskega volivnega reda) 22. dan decembra 1908. Natančnejša določila o kraju, dnevu in uri, kje in kdaj se začne volitev, kakor tudi o uri, kdaj se konča oddajanje glasov, bodo obsezale Izkaznice, ki se volivcem dostavijo v smislu S 26. volivnega reda za deželni zbor. Dežela bo volila torej 14. decembra, mesto Ljubljana pa 22. decembra. Pozor volivci! Ne dajte se begati!
Deželnozborske volitve so razpisane. V decembru se bodo vršile. Izmed vseh dosedanjih volitev bodo te brezdvomno najvažnejše.
ker se bo šlo za to, da dobi S. L.> S. sama večino v zbornici nad Nemci in liberalci. Ce se to zgodi, kar pričakujemo z gotovostjo, potem se bo začelo delo za ljudstvo. Po sedal ie bila S. L. S. vedno v manjšini in ni niogla izvesti načrtov, katere ima v programu. Opozarjamo že sedaj volivce, naj se ne dado nc-gati raznim liberalnim agitatorjem, ki se bodo začeli kmalu prikazovati na vseh koncili dežele, temuč naj z mirno vestjo volijo kandidate, ki jih bodo postavili zaupniki S. L. S.. K1 se bodo sešli prihodnji mesec v Ljubljani.
Rdeči Kristan v Tržiču. Debeli Tonček, ki se je preselil v Ljubljano, je začel zadnji čas prihajati v naš trg. Tu zbira okoli sebe mladino in jo vabi v socialistični tabor, Ioza-devne sestanke ima v gostilni pri »Zandelnu«.
Naši tržiški gostilničarji So vsi toliko modri, da ne marajo rdečo smrdokavro pod streho. O ko bi še živel stari Zandel. ne bilo bi mogoče priti Kristanu pod to streho. A časi se spreminjajo... Kaj poreče gospod tovarnar Gassner, ko zapelje Kristan njegovo delavstvo! Gospod tovarnar ni pustil združiti se delavstvu v strokovno društvo, bo li morda Kristanu to privolil. Ne bo dolgo, ko bo Kristan tržiškim tovarnarjem postregel s štraj-kom. Delavci tržiški! pamet in pokažite vrata od vere odpadlemu rdečkarju Kristanu, ki se debeli od delavskih grošev. Socialist vam ne bo izboljšal vašega stanja, on dela le za svoj žep.
Shodi S. L. S. Na Igu pod Ljubljano je imel 11. t. m. jako dobro obiskan shod državni in deželni poslanec Povše. Nad 500 rnož-gospodarjev je sledilo izvajanjem g. poslanca, posebno, kaj se mora v bodočem zasedanju deželnega in državnega zbora doseči. G. poslancu se je izreklo splošno vsestransko zaupanje. Priporočalo se mu je posebno, da postane cesta z Iga v Ljubljano, ki ima, lahko rečemo, na Kranjskem največ prometa, deželna cesta, ker dotična prošnja leži že leta in leta pri deželnem odboru. Vodovod za Iško vas je zagotovljen. Prepotrebna bi bila cesta čez Gornji Ig na Cerknico. To bi bila najkrajša ccsta, ki bi vezala Notranjsko z Ljubljano, nad vse pa bi bila strategične važnosti. — Anton Kraljic, posestnik na Kremenici, je pa v imenu posestnikov prosil, da g. poslanec posreduje, da dobe kmetje živinorejci jake krme: otrobov, preše itd., po znižani ceni iz državnega subvencijskega denarja. Po poldrugo uro trajajočem govoru je predsednik zaključil shod, opozarjajoč posebno, da se zavedamo svojih dolžnosti pri prihodnjih volitvah. — V Šmarjeti na Dolenjskem je imel 4. t. in. shod deželni poslanec Mandelj. Obrazložil je gospodarski in kulturni program S. L. S. za delovanje v deželni zbornici, kateri program bo stranka tekom prihodnjih šest let uresničiti skušala. Priporočal je Dolenjcem večje dejansko zanimanje za zadružno misel, ker le potem je gospodarski napredek mogoč, zlasti vinarska zadruga za velik del Dolenjske s sedežem v Novem mestu je za ta del dežele življenjskega pomena. Konečno se je govornik dotaknil tudi zadnjih dogodkov v Ljubljani, ki so razDurili vso slovensko javnost. Volivci so izrazili gospodu poslancu in S. L. S. popolno zaupanje. — V Kandiji pri Novem mestu se je ustanovila 12. t. m. »Kmečka zveza« za novomeški okraj. Navzoča sta bila iz Ljubljane deželni odbornik dr. Lampe in tajnik S. L. S. dr. Rožič. Na ustanovnem shodu so navzoči posestniki, katerih je bilo nad tisoč zbranih, soglasno postavili za kandidata prihodnjih de-želnozborskih volitev g. župana Zurca (po domače Štcmburja). Gospod župan je sprejel na zahtevo volivcev ponujeno mu kandidaturo, katero so mu že preje ponudili tudi Belokranj-ci, ki volijo z Novomeščani v novi kuriji.
V Gorici ie umrl 8. t. m. izredno nadarjen glasbenik Danilo Fajgeij. Njegovi proizvodi se nahajajo med drugim tudi v Ceciliji in Slovenski pesmarici. Naj počiva v miru!
Predavanja. Približal se je čas, da se bodo pričela po naših društvih predavanja. Jako umestno bi bilo v tem času predavati o bosanskem vprašanju. Gradiva je dovolj po časopisih sai vsi časopisi zadnji čas jako obširno pišejo o Bosni, Hercegovini, Srbiji in Crm gori. Kot pripomoček bo dobro došla g£. predavateljem knjiga J. pl. Andrejka: Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878. izdala družba sv. Mohorja leta 1904. CIani društev bodo gotovo z zanimanjem poslušali tako predavanje v času, ko se oči vseh narodov obračajo doli v Bosno.
Premil. e. knezoškof lavantinski dr. Na-potnik je imenoval dvornega kaplana in kn.-škofijskega tajnika dr. Ivana Tomažiča za duhovnega svetovalca.
Državna podpora za Barjane. Finančno ministrstvo je nakazalo vslcd zadnje povodnji poškodovanim Barjanom potom tukajšnjega deželnega predsedstva državno podporo v znesku 8000 K.
Za spomenik v Ljubljani umorjenih Slovencev Adamiča in Lundra ter za ranjence se je nabralo že nad desettisoč kron in še vedno prihajajo darovi. Pobirajo se tudi prispevki za one, ki tiče še po ječah vsled zadnjih demonstracij.
V	Zgornjem Tuhinju sta se 11. t. m. slovesno odkrili dve spominski plošči umrlemu patru Angeliku Hribarju. Ena večja na zunanji steni župne cerkve, druga manjša nad vrat-mi rojstne hiše. Slavnostni govor je govoril preč. p. Konstantin Luzer iz Kamnika; slovesno sveto mašo je daroval kamniški dekan Lavrenčič. Vsa slavnost se je sicer skromno, a popolnoma lepo izvršila. Vsa čast preč. g. župniku zgornjetuhinjskemu, Ivanu Štrukelju, ki se je največ trudil in prizadeval, da sta se postavili p. Angeliku spominski plošči. Naj kli-četa v spomin še poznim rodovom slavno ime pokojnikovo! Hvala tudi vsem drugim, ki so kakorkoli prispevali v to svrho. Bog jim plačaj! Gotovo bi se bilo še mnogo drugih gg. duhovnikov, oziroma redovnikov in zlasti gg. organistov udeležilo lepe slavnosti; pa bila je, žal, nedelja, ko se omenjeni gospodje le s težavo ali pa sploh ne morejo odtrgati od doma in pohiteti tje, kamor jih žene srce.
Zmaga S. L. S. v Bučki, kjer se je dolgo let šopiril liberalizem, je pri občinskih volitvah bila sijajna. Le še malo krajev je na Dolenjskem, kjer gospoduje liberalcc v občini, kmalu se bo ljudstvo otreslo tudi teh zadnjih pijavk. V Črnem vrhu nad Idrijo, nekdaj nepremagljivi liberalni trdnjavi, je zmagala S. L. S. v vseh razredih. Liberalci se niso upali prikazati pri volitvah.
Morilec vipavskega dekana na smrtni postelji. Na smrt obsojenemu morilcu vipavskega dekana Erjavca, Pangercu, ki je na smrt bolan, so podelili sv. zakramente za umirajoče.
Prenapolnjene ječe v Celovcu. V Celovcu so tako prenapolnjene ječe, da jetnike pošiljajo deželnemu sodišču v Ljubljano. Zadnji čas prihaja vedno več kaznjencev iz Celovca. Do sedaj jih je letos prišlo že nad 100. Pred tednom so orožniki zopet pripeljali devet moških in tri ženske.
V	Podljubelju ni bilo slavnosti 18. t. m. Vsled nečuvene nemške agitacije proti slovenski slavnosti, ki je bila povodom otvoritve »Delavskega doma« napovedana za zadnjo nedeljo, je vlada pokazala velikansko slabost. Vlada se je Nemcev ustrašila in namestil da bi Slovencem dala za svobodno izvrševanje svojih državljanskih pravic zadostno varnost, je prepovedala vse nemške protestne shode, katere so nameravali Nemci prirediti v Podljubelju s pomočjo turnarjev iz vseh koroških nemških gnezd, prepovedala je pa tudi slovensko slavnost. Slovenci smo na ljubo Nemcem vedno udarjeni.
Ljubljana dobi slovenske ulične napise ! V zadnji seji se je bavil deželni odbor s pritožbo dr. Ferd. Egra zoper sklep občinskega sveta ljubljanskega, da dobe v Ljubljani ulice samoslovenske napise. Poročal je občinski referent poslanec Jaklič, ki je predlagal odklonitev pritožbe. Grof Barbo je kot zastopnik Nemcev poskusil s tehniško obstrukcijo in predlagal, da se ves obširni akt z vsemi pred-akti doslovno prebere. Ker je pa po poslovniku deželnega odbora taka obstrukcija nemogoča, je dal na zapisnik najostrejši protest.
Nato je bila odklonitev nemške pritožbe sprejeta z večino glasov. Seveda se Nemci pritožijo še na upravno sodišče, vendar po prejšnji razsodbi nimajo mnogo upanja, da prodro. Danes je toliko kot gotovo, da doiji Ljubljana samoslovenske ulične napise. To je zasluga S. L. S. Liberalci, ki so imeli mnogo let moč v rokah, si niso upali uvesti samoslovenskih napisov, ker so bili zvezani z Nemci. Naša stranka je prosta na vse strani, zato tudi vedno ukrene, kar je prav in kar gre slovenski deželi.
V Artičah na Spodnjem Štajerskem priredi v nedeljo, dne 25. t. m. o priliki obletnice ustanovitve hranilnice in posojilnice Zadružna zveza v Ljubljani okrožni zadružni shod za Posavje v prostorih gospoda župana Slovenca v Artičah. Začetek ob 3. uri popoldne. — Dnevni red: 1. Namen zadružnih okrožij; predava zastopnik Zadružne zveze. Ustanovitev zadružnega okrožja za Posavje. 2. Ob obletnici ustanovitve hranilnice in posojilnice v Artičah; slavnostni govor. 3. Predavanje nad-revizorja Vlad. Pušenjaka. 4. Razgovor o važnih zadružnih in gospodarskih vprašanjih. — Zadruge v Posavju! Delujte na to, da se bodo člani načelstva in nadzorstva polnoštevilno udeležili tega, za celo Posavje velevažnega shoda! Kmetje od blizu in daleč, prihitite na shod! — Odbor.
M. Serafina Pleničar umrla. Uršulinski samostan v Ljubljani je tekom pol leta izgubil štiri redovnice. Prejšnji teden je umrla sta-rostinja uršulink, M. Serafina Pleničar, rojena v Tržiču, v 78. letu svoje starosti in 58. letu redovnega življenja. Pokojnica je svoja mlada leta zaradi izredno lepega glasu slovela kot primadona uršulinskega kora. Domače samostanske praznike je proslavila z marsikako ljubko kompozicijo. V šoli je bila matematika njena ljubljenka, zanjo je imela poleg glasbe največ talenta in zanimanja. Zadnja leta zaradi mrtvouda ni mogla ničesar delati; preživela jih je v neprestani molitvi in pripravi na smrt. Dal ji Bog bogato plačilo!
Socialni demokrat in prisega. V neki socialno-demokratični gostilni (ki jo za enkrat zamolčimo!) na Cerkljanskem se je vršil te dni naslednji dvogovor: Liberalec reče socialnemu demokratu: »Ako hočeš dobiti tvojo pravdo, potrebuješ prič, ki bodo zate prisegle«. Socialni demokrat: »Kaj prisega; jaz dobim Ijtidij, kolikor čem, ki mi bodo za en goldinar cel dan po krivem prisegali!« — Žalostno, a resnično!
Celje. Dne 12. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku Ivana Stergarja, brata lazarista in organista pri Sv. Jožefu. Oni, ki so v Celju študirali, ga imajo še gotovo dobro v spominu, kajti iz njegovih dobrih rok so prejeli mnogokrat kruha in hrane. Pogreba se je udeležila tudi orgljarska šola s 24 učenci, kateri so mu zapeli ginljivo pesmico »Mrtvaški zvon«.
Sainoumor. Na Premskovem pri Kranju se je dne 12.oktobra na podu obesil Jožct Hu-dobivnik; zapustil je ženo in tri otroke. Vzrok je pijančevanje. V kranjski okolici špirit vedno huje podira svoje prijatelje.
Deželnozborske volitve v Istri. Sedaj je politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri določilo tudi slovanske kandidate v kmečki skupini. Kandidatje v drugem voliv. okraju z glavnim voliščem v Kopru gg.: Mat-ko Mandič, profesor v Trstu; Josip Valentič, učitelj pri Sv. Antonu. — v tretjem volivnem okraju z glavnim voliščem v Voloskem gg.: Matko Mandič, profesor v Trstu; dr. Gjuro Cervar, odvetnik v Voloskem. — V četrtem volivnem okraju z glavnini voliščem v Pazinu gg.: dr. Dinko Trinajstič, odvetnik v Pazinu; Avguštin Rajčič, nadučitelj v Voloskem-Opa-tijj. _ v petem volivnem okraju z glavnim
voliščem v Buzetu gg.: Ivan Sancin, učitelj poljedelstva v Buzetu, in Šimo Cervar, župnik v Ždrenju. — V šestem volivnem okraju z Klavnim voliščem v Krku gg.: Anton Andrij-čič, umir<wljeni župnik v Krkti, in Šimo Kvi-rin Kozulič, posestnik v Malem Lošinju.
Mladeniški shod pri Sv. Juriju ob Ščavnici je dobro izpadel. Govorili so gg. dr. Hohnjec, Žebot, Stuhec Jan. in Stuliec Jakob, Babič, Sut in drugi. Po shodu so domači fantje zelo dobro igrali igro: »Sinovo maščevanje«. Največ zaslug za dober izid gre čč. gg. Bratu-šeku in Ozvatiču.
Štajerska volivna reforma. Politični odsek štajerskega deželnega zbora se je v petek posvetoval o volivni reformi. Odsek je sklenil, da se število poslancev pomnoži od 71 na 84. Virilisti bi dobili 3 poslance, veleposestvo 12, mesta, trgi in industrijski kraii 28, trgovski zbornici v Gradcu in Ljubnem 6. kmečke občine 28, nova splošna kurija 10. Krščanski so-cialci so želeli, da bi se vsi industrijski kraji izločili iz kmečkih občin. Tej želji pa je večina le deloma ustregla. Kakor poročajo graš-ki listi, so tudi spodnještajerski trgi združeni v volivni okraj, kjer bi mogli Slovenci prodreti s svojim kandidatom. V tem okraju so: Mozirje, Gornjigrad, Ljubno, Žalec, Št. Jurij, Središče, Vransko, Braslovče, Kozje, Šmarje, Veržej in Rajhenburg. Število deželnih odbornikov se pomnoži od 6 na 7. Enega voli veleposestvo, dva cela zbornica, dva zastopniki trgov in mest, dva pa kmečki poslanci, in sicer tako, da kmečki s poslanci nove knrije zapišejo le eno ime. Izvoljena sta pa tista dva, ki dobita največ glasov. Slovenska kmečka zveza upa pri prihodnjih volitvah za deželni zbor zmagati v vseh kmečkih okrajih slovenskih. Ne bode se ji treba vezati ali sklepati kompromisov z liberalno stranko. Sama bo dovolj močna, da pogazi vse nasprotnike. Ljudstvo ji zaupa, in v tem je njena moč.
V goriškem deželnem zboru vladajo še vedno bolj napete razmere. Kričavi Gabršček hoče po vsej sili postati deželni odbornik. S. L. S. se po vsej pravici upira z vsemi silami proti tej nakani Gabrščekovi. Ljudstvo goriško bo hvaležno poslancem S. L. S., ako se jim posreči preprečiti Gabrščekovo izvolitev.
Laške demonstracije proti goriškim Slovencem. Umeščenjc goriškega župana J. Bombiga se je vršilo pretečeni teden. Bombig je imel obsežen govor, Slovencev seveda ni omenjal nič. — Zvečer je bila razsvetljava in bakljada. Najeta fakinaža je tulila po ulicah, balončki so bili lepo razvrščeni: belo, zeleno, rdeče, torej v laških barvah, kolesarji so letali okoli, okinčani v laških barvah, barabe pa so kričale in pele Slovence žaleče pesmi: Maraineo, Lasse pur itd. Poleg tega pa so kričali korak za korakom: Abbasso i ščavi! Ta pohod po mestu je bila nesramna, proti Slovencem naperjena demonstracija. Politična obiast je lahko vedela, kaj bo. Zakaj je torej pustila vse to? To je tisti duh, ki nam je znan izza binkoštnih demonstracij. Slovenci v Gorici pa le napredujejo.
Obsodbe radi nemških demonstracij v Mariboru. Obsojeni so bili v Mariboru na težko ječo: Skofiber na dva meseca, Šalamun na 6 tednov, Nerath na en mesec, Strniša in Cer-v?ny vsak na en mesec, vsi imajo težko ječo, poostreno s postom vsak teden. Jamernik je obsojen v en teden navadnega zapora. Vsi drugi so oproščeni. Nemci so zelo poparjeni radi obsodb.
Socialni demokrat zabodel Slovenca. Iz Trsta poročajo: Pri Sv. Ivanu so se v neki gostilni sprli Slovenci in socialni demokratje. Prepir se je nadaljeval na cesti. Tu je neki socialni demokrat, rodom Slovenec, zasadil Slovencu Separju nož do ročaja v prsi. Se-parja so težko ranjenega prepeljali v bolnico.
Umrl je 6. t. m. naročnik našega lista »Domoljuba« občinski sluga Janez Kraševec iz Nove vasi št. 9 po mučni bolezni. Prosil je, da bi se ga v tem listu naznanilo in priporočilo za molitev.
Nova Spillmanova povest. A n g e 1 j s u ž n j e v. Cena 40 vinarjev, kart. 60 vinar. Povest nas vede v Brazilijo-državo Rio de Janeiro. Popisuje nam angeljsko-čisto življenje Marije, hčerke bogatega veleposestnika Rodrigueza. Popisuje nam pa tudi življenje ubogih trpinov-sužnjev, za katere se je Marija popolnoma žrtvovala, dosegla sicer velike uspehe, a je postala žrtev krščanske ljubezni. — Nič manj zanimive so prej izdane Spillitjanove povesti. Vsak mlad, kakor dorasel bralec jih čita z velikim zanimanjem: Prisega huronskega glavarja. Cena 40 viimr., kart. 60 vin. — IJoj in zmaga. Cena 60 vin., kart. 80 vin. — Korejska brata. Cena 60 vin., kart. 80 vin. — Rdeča in bela vrtnica. Cena 40 vin., kart. 60 vin. — Zvesti sin. Cena 40 v., kart. 60 vin. — Kraljičin nečak. Cena 60 vin., kart. 80 vin. — Tri indijanske povesti. Cena 60 vin., kart. 80 vin. — Sultanovi sužnji. Cena 60 vin., kart. 80 vin. — Arumugam ,sin indijskega kneza. Cena 40 vin., kart. 60 vin. — Ujetnik morskega roparja. Cena 40 vin., kart. 60 vin. — Praški judek. Cena 40 vin., karton. 60 vin. — »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Zemljevid balkanskega polotoka, kjer se vrše najnovejši politični dogodki, je ravnokar izšel v najnovejši izdaji pri založništvu G. Freytag & Berndt na Dunaju VII/1. Boljšega zemljevida o Bolgariji, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Turčiji ni lahko dobiti. Dobiva se za ceno 1 K 20 vin. tudi v Katoliški bukvami, ali pa naravnost pri založniku na Dunaju VII./i., Schottenfeldgasse št. 62.
»Družinska Pratika« s podobo sv. Družine je v kratkem času, odkar je izšla, že na šla pot v več tisoč slovenskih rodbin po širni Sloveniji. Povsod, kamor pride, se izražajo zelo pohvalno o njej; posebno ne morejo pre-hvaliti lepih slik in raznovrstnega beriva. Splošno se ljudje čudijo, kako je bilo mogoče za borih 24 vinarjev dati založništvu toliko in tako lepih raznovrstnosti. Posebno laskava priznanja je dobilo založništvo od raznih štajerskih bralnih in izobraževalnih društev, ki slovesno obljubljajo, da bodo odslej agitirala le za to edino našo pratiko.
Na mnoga vprašanja glede letošnje jubilejne »Družinske Pratike« odgovarjamo, da se dobi ista za ceno 24 vin. izvod skoro pri vseh trgovcih po deželi in po mestih. Kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj si jo pa somišljeniki na-roče naravnost iz Ljubljane, kjer rade volje med drugimi postrežeta tudi »Katoliška bukvama« in pa prodajalna Katol. tiskovnega d-nštva«. Treba pa je v tem slučaju poslati 10 vin. več za poštnino. S tem bodi odgovorjeno vsem, ki žele morda pismenih odgovorov. Obenem se pa zahvaljujemo za pojasnila glede posamnih trgovcev v posaninih krajih.
Gorenjske novice.
Iz Polhovega gradca.
g Cerkev sv. Nikolaja na Dvoru dobi novo streho iz eternita, kar bo gotovo všeč vsem dobromislečim v soseski, ki bodo s svojo darežljivostjo popolnoma pokrili stroške.
g Svoji k svojim! Komaj so po ljubljanskih ulicah nehale pokati puške, že je nemški trgovec Johann Knaus iz Št. Vida na Koroš-
kem odpovedal naši mlekarni nakup domačega sira. Spravil nas je v zadrego ter nam pokazal, kako se izvaja geslo: Svoji k svojim!
g Čistega dobička 1485 K 92 vin. je imela naša domača hranilnica v zadnjem letu 1907., ki smo ga pa njeni udje na občnem zboru volili za domače koristne naprave m za prispevek domači in čmovrški občini. Ce bi pa vsak vlagal samo v domačo hranilnico, bi pa še več domačega denarja doma ostalo, saj ga rabimo za marsikaj. Koliko se stori za po-vzdigo tujega kapitala, ki nas potem tlači!
Iz ljubljanske okolice
Dol pri Ljubljani. V nedeljo, 11. oktobra, ie bil pri nas javen shod za tukajšnjo »Kmečko zvezo«. Govoril ie naš državni poslanec dr. J. Krek o delovanju državnega zbora ter o nalogah in delu, ki čaka prihodnji deželni zbor. Poročilo je bilo kaj zanimivo, poljudno in temeljito, kakor ga more podati le strokovnjak. Zbrani možje so z največjo pazljivostjo poslušali ter se lahko prepričali o dvojem: kako izvrstna moč zastopa njihove koristi in pa da je S. L. S. res to, kar ime pove, prava ljudska stranka. Poteguje se dosledno za koristi široke mase ljudstva; kolikor več za-slombe bo imela v ljudstvu, toliko več bo zanj lahko storila. Shod je b;! na prostem in prav dobro obiskan; prišli so tudi možje iz svetohelenske župnije z novim župnikom, da se pogovore s svojim poslancem o nujnih zadevah. Pokazala se jc pri tej priliki lepa edinost med možmi naše župnije, ker so se zborovanja udeležili tudi taki, ki so sicer S. L. S. bolj nezaupljivo po strani gledali. Prepričali s ; se lahko, da nikakor ni sramotno pripadati stranki, ki vse žrtvuje, da deželo gospodarsko povzdigne, ljudstvo pa ohrani verno in moralno. Pogrešali smo tudi drugih* k^ bi bili prav lahko prišli, ker ni vsak dan prilika slišati takega govornika m podučiti se c stvareh, ki morajo zanimati vsakega poštenega kršč. moža. Kaj se hoče! Vsaka šleva še ni mož... In pa ljuba pijačica, kaj ne, ko bi te ne bilo! Nekaterim,se vse odveč in nepotrebno zdi, razun »glažka«. Se čimdalje bolj spoznavamo.
Borovnica. Nedeljo, 25. t. m. se ponovi zadnja otvoritvena predstava na željo občinstva, ki se ni moglo udeležiti otvoritve precej po krščanskem nauku s sledečim sporedom: 1. »Naš dom«, moški zbor; 2. »Pozdrav«, mešani zbor; 3. »Tovarišija«, mešani zbor; 4. »Pri gospodi«, dvodejanska veseloigra; 5. »Za letovišče«, enodejanska burka. Znižana vstopnina.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Izjava. Ker sem slišal, da imajo nekateri Goričani mene za dopisnika »Iz Gorič nad Kranjem« v »Domoljubu« v številki 41., z dne 8. oktobra, izjavljam, da nisem z onim dopisom v nikaki zvezi. — Franc Urbanec, bogo-slovec, Ljubljana.
g Iz Moravč. V petek, 16. oktobra smo spremili k večnemu počitku občespoštovano-ga očeta Gašperja Prosenca, ključavničarja. Rajni je doživel izredno visoko starost 88 let, zato je vedel povedati dokaj zanimivega iz nekdanjih dni. Bil je izkušen mož, stare korenine, zvest krščanskim nazorom do zadnjega dihljeja. Lahka mu žemljica!
O blagor jim, ki v Bogu spe, zdaj so obrisane solze in rajski Jan,	•
•	in večni dan,
napočil je za nje. Telo naj v črni zemlji spi, a duša pa naj vrh zvezda se v večnem raju veseli.
Pogreba se je udeležilo izobraževalno društvo z zastavo. Društveni pevski zbor je pel žalostinke pred hišo žalosti in na pokopališču. — Zadnji dopis o ljudski hranilnici in posojilnici je bil pisan zelo nejasno. Ker so ga nekateri napačno razumeli, bodi povedano v pojasnilo: Nihče naj ne misli, da omenjeni promet 230.700 kron pomeni za celo dveletno dobo obstanka posojilnice. Dotično svoto prometa ima posojilnica letošnje leto, začenši od 1. januarija do meseca septembra. To naj se vzame blagohotno na znanje. — Po moravški okolici razsaja že dalj časa med otroci škrla-tinka.
g Iz Gorij. Dne 14. t. m. je gorjanski cerkveni pevski zbor zapel naši gospodični učiteljici krasno podoknico: »Oj hišica očetova« Za tem je gdč. Francka Črnetova v imenu vsega zbora čestitala in ji podarila krasno diplomo. Potem pa so zopet zadoneli glasovi pevcev. Želimo, da bi gospodična učiteljica se dolgo let delovala med nami!
g Iz Škofje Loke. Katoliško izobraževalno društvo je priredilo 11. t. m. gledališko predstavo: »Za pravdo in srce«. Dejanje se vrši za časa kmečkih uporov. Ker je igra lepa, se bo ponovila v nedeljo, 25. t. m. takoi po krščanskem nauku. Prijatelji društva, pridite gledat!
g Škofjeloškemu županstvu bi priporočali, naj bolj pazi na nočni mir. Prav nič bi ne škodovalo, ko bi bila kavarna zaprta že o polnoči. Pa kaj, kronce, kronce!
g Iz kapucinskega samostana je prestavljen P. Erhard v Celovec.
Dolenjske novice.
iz J>t Ruperta.
d Šolska slavnost Št. Rupertu se je povodom 60-letnega cesarjevega jubileja krasno izvršila. Dne 3. oktobra je bila sveta maša za cesarja, ko se je tudi blagoslovila šolska zastava, ki jo je podaril g. Anton Mavsar. V vzornem redu so prišli učenci v cerkev — pred vsemi pa je korakala četvorica Slovenk-učenk v narodnih nošah, ki so nosile pred nerazvito zastavo trak slovenski, cesarski in trak, na katerem je ime dobrega darovatelja. Po blagoslovu je imel aomači g. katehet nagovor do učencev in jih bodril k pokorščini in hvaležnosti, nakar je bila sveta maša. Za tem pa se je šolska mladež podala na res lično prirejen prostor v šoli. Tu pa je g. nadučitelj pokazal svojo spretnost: otroci veliki in mali so se vrstili in deklamovali ljubke domoljubne pesmice ali pa govorili kratke, a jedrnate govore in se navduševali v ljubezni za domovino in cesarja. Vmes pa so se prepevale krasne pesmice, kjer se je zapazila spretnost in trud učiteljev, da so toliko množico otrok tako blagoglasno in vrlo izvežbali. Po izvršenih pesmih in deklamacijah se je vršila veselica in so bili otroci pri tem obdarovani s klobasami in kruhom. Tega pač otroci ne bodo kmalu pozabili. Cesarjev jubilej ob 60-letmci bode v mnogem oziru nepozaben.	.
d Umrla fe gospa Marija Avbelj. nekdaj posestnica gradu Zapuže, stara že čez 90 let. Naj v iniru počiva blaga gospa I
d Vinski trgovci z Gorenjskega, ki hočete še pristnega dolenjskega cvička, pridite ponj v Št. Rupert. Vino je zelo poceni. Na razna vprašnja daje radevolje pojasnila g. kaplan Strajhar. Samo tu imamo še pristno staro trto, in letošnji mošt bode dober! Pridite in s tem pomagajte ljudstvu, da spravi pridelek v denar I	. .v. u i i
Trgovinski prostori v hiši Hranilnice in posojilnice ravno pred
cerkvijo so na razpolago poštenemu trgovcu, ker je dosedanji najemnik Oroslav Fugina odšel. Trgovina bi bila ena najugodnejših, kar jih ima Št. Rupert. Ljudstvo sicer zahteva, da bi se napravilo kon-sumno društvo, toda mislimo, da če bi se oglasil pošten trgovec, bi ljudstvo bilo tudi zadovoljno.
Iz Mirne.
d Vozni red za železnico Trebnje-Šent Janž je že natisnjen, pa naš »železni konj« je »štatliv«. Dolgo se nam že obeta, pa še ne vozi. Sedaj je določeno, da se otvori začasno železnica 15. novembra. Ce bo le res!
d Dne 13. novembra bo tehnična kolav-dacija nove železnice. Kmetje, pazite na svoje pravice pri progi. To je zadnji čas. Združite se in si skupno najmite zastopnika.
d Dovozne ceste na razne kolodvore Trebnje-Št. Janž so bile potrjene in otvorjene dne 9. in 10. t. m. Glavni kolodvori na tej rogi so trije: Mirna, Mokronog in Krmel pri t. Janžu. Postajališča bodo pa tudi tri: Gomila, Rakovnik in Pijavice.
d Po Ševniški hosti se klati neka opica, ki je ušla nekemu tržaškemu komedijantu. V soboto zvečer je celo noč vpila kot nekateri mirnski fantje, kadar imajo »opico«.
Belokranjske novice.
d Lažnjivi kijukec, črni »Belokranjec« je zopet iztuhtal neko novico »o svetem Šu-kljetu«. Pisači in mazači Maceletove sorte pač dobro poznajo svoje pristaše, ki bi jim verjeli tudi, če bi pisali, da je Julij Macele imenovan za kralja Bosne in Hercegovine. No, pa zgodbica o svetem Šukljetu še ni tako slaba. Le poslušajte g. dr. Kuder in kompa-nija! Svetnike častimo in kličemo na pomoč, ker njih prošnja veliko velja in so prijatelji božji! Šukljetovo ime je pri visoki vladi na Dunaju in v Ljubljani tudi mogočno in njegova beseda veliko premore. To vedo liberalci in klerikalci! Ker pa liberalci nimajo Svetnikov v nebesih, se spodobi, da toliko bolj častijo posvetne svetnike! Gospodu Šukljetu pa vsa čast, da ga liberalci prištevajo svetnikom, ki so najbližji prestolu . . .
d Zdihujejo in jokajo naši liberalci v svojem »Belokranjcu«, ker jih je »Domoljub« dejal v žehto in jim izprašuje njihovo kosmato vest. Pravijo, da je vendar Kristus učil, naj se ljubimo med seboj in naj molimo za svoje sovražnike! Dobro, dobro, to tudi mi vemo! Ali vam je pa znano, kako je Kristus ravnal z judovskimi liberalci, ki so se imenovali farizeji? Ali ni Kristus rekel tudi: Varujte se krivih prerokov, ki pridejo k vam v ovčji obleki, znotraj pa so zgrabljivi volkovi! Zato mi, ki vas poznamo, ljudi svarimo, naj se vas ogibajo. Zakaj se norčujete iz procesij, iz molitve in drugih pobožnosti, zakaj lažete o duhovnikih in si izmišljate o njih razne zgodbice, ki se nikdar niso zgodile?! Dokler bo-dete napadali našo sv. vero in po časopisih prodajali svoje neslanosti — bodite pripravljeni, da boste dobili odgovor, da vam bo brenčalo po ušesih tri mesece in pol I V svojem prismojenem »Belokranjcu« proslavljate Trubarja, ki je od vere odpadel, slavite Rusa Tolstoja, ki je bil zaradi svoje nevere izobčen iz pravoslavne ruske cerkve, a naravnost odsvetujete in branite slaviti šestdeset-letnico našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I., kakor da bi bil naš dobri cesar kriv. če so vojaki v Ljubljani streljali na Slovence. Ali je potemtakem tudi cesar kriv, če n. pr. kak cesarsko-kraljevi poštar koga ogoljufa za kakih 10.000 kron? Ali je cesar kriv, če se kak cesarsko-kraljevi uradnik kje grdo ob-
naša? Pojte se solit s tako modrostjo! In v taki čedni, brezdomovinski družbi se nekako najbolje počuti g. dr. Kuder, sodnijski adjunkl v Črnomlju, ki pa vendar svole obsodbe sklepa v imenu Njih Veličanstva cesarja! Brez-verski in brezdomovinski listič »Belokranjec« pa izhaja v Gradacu, v oni nesrečni občini, ki ima na svojem občinskem pečatu — kot smo slučajno zvedeli — tako lep napis: vse za vero, dom, cesarja! Sramota za Gradac!
d »Belokranjec« ima duhovnike zelo v časti. To se vidi zlasti iz teh-le besed: »Toda kaj je sledilo potem (po kmečkih uporih)? Kmete so pobili kot živino . . . Nalili so v kmetova srca strup ponižnosti . . ., ker so dali njemu za vzor Kristusa Križanega, sebi so prihranili Kristusa kralja, a Kristusa dobrega pastirja so vzeli v zakup, skrili so ga ljudstvu.« Tako očita »Belokranjec« duhovnikom. Kajpada je vse to velika laž; kajti zgodovina nam kaže, da so bili tudi v tistih hudih časih ravno duhovniki najboljša opora ljudstvu, da ni popolnoma obupalo. Sram te bodi »Belokranjec«, take pisave!
d Podzemeljski župan hoče biti liberalec skozinskoz. Zato je poliberalil tudi svojo živino v hlevu. Ker hoče pa vlada sedaj pomagati kmetom večinoma s »klerikalno« krmo, se župan po pravici boji za svoje blago (živino). Zahteval je torej, naj mu pošljejo liberalne krme, drugače je sploh ne mara.
d Novo šolo, dvo- ali trirazredno, bi radi v občini Gradac. Lepa misel to; nova luč bi zasvetila v Gradacu. Gradačani imajo pa upanje, da bo ta nova luč prav liberalna. Misel je torej jako lepa. A kaj, hudimana, ko je pa povsod treba denarja. Da bi gradaška mala občina sama plačala šolo, se je pa še gospodu Juliusu videlo prehudo. Zato so se obrnili na Podzemeljsko občino, naj ona prispeva polovico stroškov za novo šolo. Zupan Klepec in nadučitelj sta bila z veseljem voljna prispevati. A ko je prišla stvar v razpravo, se je pa nekaj odbornikov menda strašno uprlo tej nakani. Vidi se, da je vsaj nekaj odbornikov, ki imajo pamet na pravem mestu. Kajti, da bi občina Podzemelj prispevala toliko za novo šolo, potem pa še sama brez gradaške vzdržavala svojo trirazrednico, s tem bi pač davkoplačevavci bili inalo zadovoljni.
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Mirna peč. Pred kratkim se je ustanovila v Mirni peči nova »Ljudska hranilnica in posojilnica« in je začela poslovati dne 18. oktobra; ona je članica »Zadružne zveze« v Ljubljani. Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/s% in se sprejemajo od vsakega, ali je ud ali ne; posojila se dajejo po 57s% na poroštvo, po 5% pa na intabulacijo. Hranilnica ima svoj prostor v župnišču. Udje načelstva sodelujejo popolno brezplačno. Novi zadrugi želimo kar največ uspeha v gmotnem in moralnem oziru. Le pogumno naprej!
d Velik shod in občni zbor kmetske zveze za dekanijo Trebnje bo 25. t. m. v Trebnjem popoludne ob pol treh v dekanijskih prostorih. Govorila bosta državna poslanca dr. J. Hočevar in dr. Krek na posebno željo naših kmetov. Podalo se bo poročilo o delovanju in določila smer za naprej. Zaradi bližnjih volitev iz splošne kurije je shod še večje važnosti. Povabljeni so vsi posestniki in volivci iz splošne kurije. Pridite prav mnogoštevilno iz Mirne, Št. Ruperta, Trebelnega, Mokronoga, Sv. Križa, Čateža, St. Lorenca in Trebnjega. Pokazati moramo sami zanimanje za dobro stvar, da nas bodo bolj upoštevali. Po končanih govorih bo vsak lahko povedal tudi lastne misli in želje. Torej 25. oktobra vsi na shod kmetske zveze I
d Sv. Križ pri Kostanjevici. Ze je tri tedne kar stoii dovršena naša žnpna cerkev, in vendar ga ni skoro dneva, da bi ie ne prišel občudovat kak odličen gost. Naj imenujem le preblagoroano gospo Hotschevar iz Krškega, ki je došla v spremstvu svojega nečaka polkovnika bi. g. Borsky, preč. g. župnika Re-nier in pa vladnega svetnika in okr. glavarja v Krškem, g. Ivana Tekavčič. Prebl. gospa Hotschevar je zraven svojega velikodušnega daru 2000 kron, ki jih je že lansko leto poklonila naši cerkvi, zopet sedaj obljubila darovati troje dragocenih altarnih pregrinjal. Bodi ji na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala! — Izmed mnogih obiskovalcev naj še omenim gospoda monsignora Jožefa Fr. Buh, generalnega vikarja iz Duluth v Ameriki, preč. g. kanonika in zlatomašnika Tom. Kajdiža, preč. gosp. kanonika Fettich-Franckheima itd. Vsi so bili presenečeni nad tako krasno in lahko zidavo cerkve. Nekdo je celo laskavo pripomnil, da je ni lepše na Dolenjskem. Pač res, vsa čast dosedaj še malo poznanemu stavbeniku-rojaku g. Scagneti-ju. Delo ga samo priporoča! Cerkev sestoji pravzaprav samo iz velikanske kupole, stranski prostori tvorijo bizantinski križ. Kupola je železo-bctonsko delo g. Pontello iz Ljubljane. V premeru ima 22 Metrov. Porabilo se je za kupolo 150 m3 peska, 4 in pol vagona cementa, 10.000 kilogramov debele žice — in vendar s kako lahkoto se vzdiguje cel obok! Poživljajo pa še kupolo lična, tanka rebra. Zanimivo je, da je ni stvari, niti najmanjšega člena, ki bi se ne skladal z romanskim slogom cerkve: moderne spovednice s tremi vratmi, lične klopi iz me-cesnovega lesa, ki nosijo kot okrasek vitke stebriče, slične onim, ki se vijejo ob cerkveni steni, primerni altarni nastavki, krasna večna luč, originalni svetilniki in lestenci in drugo, vse to se zliva v harmonično celoto z romansko obliko cele stavbe. — Poglejmo še pro-čelno stran! Najbolj pade v oči krasna rozeta ali okroglo okno, ki je sestavljena iz geometričnih ornamentov ali krogovičja, v katerem se vrstita krog in pa trolist (Dreipass). Na prvi pogled se zdi rozeta majhna, a ima pet metrov v premeru! Veličasten je tudi portal, ki ga lepšata po dva v posnetih stenah z arhi-voltami spojena stebriča. Razun križevega pota, ki je pa že v delu in pa orgel, imamo že vso notranjo opravo; pa tudi orgle upamo, da bodo postavljene v teku prihodnjega leta. Naj omenim še, da se tekom zidave ni zgodila niti najmanjša nesreča. Da v resnici ponosni smo Križevci na svojo »katedralo«, ponosni tudi na domačega gospoda župnika, ki je s svojim velikodušnim darom (20.000 K) vlil domačini poguma, da smo sploh začeli cerkev v tem velikem obsegu zidati — čast mu pa tudi radi tega, ker je s svojo železno vstrajnostjo pripomogel. da se je stavba v tako kratkem času dovršila. Hvala tudi g. Kerinu st., ki je daroval spovednice, g. Francu Kerinu ml. za večno luč, g. Mart. Colarieu za lepo omaro v ža-gradu itd., prisrčna hvala vsem, ki so dona-šali denarne prispevke! Čast zlasti občini, ki se ni bala, četudi potom doklad, prevzeti denarno vprašanje v svojo oskrbo. Največja čast in hvala pa velja seveda Bogu, ki je rosil obilo blagoslova na človeško delo.
Notranjske novice.
Iz Starega trga pri Ložu.
n »Dekliška zveza« je imela dne 11. oktobra svoj veseli dan. Priredila je veselico, ki je bila prav mnogoštevilno obiskana. Vese-
lica se je prav dobro obnesla v moralnem, kakor tudi v gmotnem oziru. Diletantinje so predstavljale trodejansko igro: »Najdena hči«. Igrale so tako izvrstno, da je težko presoditi, kateri bi določili prvo mesto. Vsaka se je v svojo ulogo vživela, vsaka .ie bila na svojem mestu. Brez strahu bi lahko nastopile pred izobraženejšim občinstvom. Ženski zbor je pel tri ljubke pesmice. Tudi pevke so prav dobro rešile svojo nalogo. Deklamovalki isto-tako zaslužena pohvala! A največ pohvale gre našim vrlim tamburašem. Ti so se našim ljudem tako priljubili, da je gotovo pri vsaki veselici iiaval občinstva, kakor hitro izvedo: Tamburaši nastopijo. Nekam prazno bi bilo v našem društvu, da nimamo tamburašev, ki nam pomagajo podučilo združevati s prijetnim. Vsem veljaj: Naprej! Trud ni zastonj.
n Nepotreben strah. Odmevi daljnih ljubljanskih demonstracij so se^ pokazali na neznaten način tudi pri nas. Šneperska graščina ima po gozdu svoje lastne ceste in ob teh cestah table, na katerih se šopirijo nepotrebni nemški napisi na prvem mestu. Par takih nemških napisov je bilo zadnje dni pomaza-nih. Gotovo nič posebnega. A generalnega zastopnika šneperske graščine, gosp. Scholl-mayr-Lichtenberga je obšel tak strah, da se je takoj obrnil v Ljubljano s prošnjo za po- : množitev orožniškega osobja. Prošnji se je | ugodilo. Iz Ljubljane so se pripeljali orožniki, ki so dolgo časa brez vsakega posla pohajali okrog gradu. Pač nepotreben strah! A še več! S tem, da je g. Schollmayr-Lichtenberg pozval orožništvo v ložko dolino, spravil je v slab glas njeno miroljubno ljudstvo, kot bi bili bogzna kaki tolovaji, ki hočejo naskočiti grad. Ko bi se bil dal g. Schollmayr-Lichten-berg voditi trezni pameti, ne pa strasti, bi gotovo ne bil storil tega nepremišljenega koraka. Kdaj je pa še naše ljudstvo zavzelo sovražno stališče nasproti graščini, dasi je imelo večkrat že dovolj pohoda za to? Le pomislite na nepotrebne nemške napise na prvem mestu, spomnite se uradniškega osobja, ki je z malimi izjemami nemško, od priganjača delavcev, strupeno zagrizenega Kočevarja Kra-kerja, do vas, gospod generalni zastopnik, ki tako radi povdarjate: »Ich bin ein Deutscher« (»Nemec sem«), dasi nam je znano vaše ne ravno daljno slovensko sorodstvo in kraj rojstva. Za dobro plačane službe, ki bi jih lahko opravljali domačini, dobivate nemške Korošce, za slabejši zaslužek se seveda porabijo Slovenci.To počenjanje gleda naše ljudstvo že dolgo časa in vsikdar je bilo skrajno mirno. In na to ljudstvo kličete sedaj orožnike! Recite kar hočete, g. Schollmayr-Lichtenberg, a lepo to ni bilo od vas in s takim postopanjem si gotovo ne bodete pridobili simpatij pri ljudstvu.
Vipavske novice.
n Še enkrat v Logu. V nedeljo, dne 11. oktobra so praznovale vse vipavske dekliške Marijine družbe pri Mariji v Logu lurški jubilej. Ob 2. uri popoludne so se zbrale društve-nice pred cerkvijo in nato odkorakale v procesiji v cerkev, pojoč pesem lurškega rožnega venca. Zastav smo našteli devet. Prišedši v cerkev so zapele ono znano himno Marijinih družb: »Pri tebi, o Marija, zbrane...« Za tem je stopil na lečo generalni voditelj vipavskih Marijinih družb, g. župnik podraški Gustav Koller in govoril o pomenu lurških čudežev in navduševal društvenice, naj se vestno drže novega navodila, izdanega za vse vipavske Marijine družbe. Dal Bog in Marija izprosi, da bi njegove dobrohoteče besede rodile obilno sadov! Po pridigi je bil sv. rožni venec in pete litanije Matere božje. Po zahvalni pesmi nam je dal g. dekan blagoslov z Najsvetejšim. Nato so društvenice zapele še par Marijinih I
pesmi in konec je bilo priprostemu, pa ven-der presrčnemu slavju. Društvenicam pa kličemo: Naprej za Marijo do Marije v nebesa!
n Shod »Kmetske zveze« In zaupnikov v Vipavi. V petek, dne 16. oktobra je bil v prostorih vipavskega izobraževalnega društva shod vipavske »Kmetske zveze« in obenem shod zaupnikov. Shod otvori naš poslanec g. Janez Lavrenčič in pozdravi vse zaupnike, zlasti pa navzočega deželnega odbornika g. dr. Lampeta in ga prosi, naj razjasni položaj zlasti glede bližajočih se deželnozborskih volitev. Nastopi g. dr. Lampe, živahno pozdravljen in razvija sledeče misli. Letošnje volitve dne 14. decembra ne bodo nove volitve, samo staro suknjo, ki je postala prekratka, bomo malo podaljšali. Načelo naše stranke je, naj se odpravi razlika stanov. Ne gre nam v glavo, zakaj bi bil en graščak več vreden kakor en kmetski posestnik in en jurist ali sodnik več kot človek, ki stanuje slučajno v mestu ali trgu — recimo v Postojni in zakaj naj bi bil en postojinski »šuštar« več vreden kot njegov tovariš na deželi? Graščakov niti 80 ni več, pa volijo deset poslancev. Ce bo šlo tako dalje — in šlo bo — bo imela ta vrsta kmalu več poslancev nego volivcev. Krvica je, da pride milijonar, fabrikant ali žid iz tujine, pa si kupi pri nas od razreda, ki je obsojen v smrt, graščino in postane volivec v peščici onih, ki volijo celih deset poslancev. Tudi razlika med mesti in kmeti mora pasti. Zakaj bi kmetje po trgih, odvisni od državnega uradništva in obrtniki imeli več pravic od kmetov na deželi? Enaka pravica za vse. Kdor pošteno služi svoj kruh, naj bo enak drugim. Za državni zbor je to naše načelo prodrlo. Za državni zbor se je cesar vdal, za deželni zbor in za občinske zastope je pa izjavil, da te pravice ne da. Pač pa je potrdil zakon, da se priklopi še splošna kurija, v kateri se bo volilo po splošni in enaki volivni pravici. In v ti kuriji bo vsak glas enak, enak glas grofovski z glasom zadnjega kmeta. Mi gremo pa naprej, to je samo prehodnja doba, za zdaj smo zadovoljni s tem, prihodnjič pa gremo dalje — do zmage. Norec pa bi bil. če ne bi mogel skočiti s tal v prvo nadstropje, pa bi rekel, ostanem pa na tleh. po stopnicah nočem. Lahko rečemo, da je to že velikansk napredek in da v tisoč letih nismo toliko napredovali, kot smo v zadnjih desetih. Bosna in Hercegovina postaneta novo upravno telo in mi smo zastopniki velike ljudske misli, da spravimo kulturo krščansko in organizacijo tudi tje doli. Mi gremo naprej na Balkan -proti Turčiji. In te naše misli je oseba, ki stoji blizo cesarskega prestola. Doseči hočemo, da postanemo vsi bratje, ne le po krvi, ampak tudi po veri in organizaciji. Nato poroča govornik o delovanju deželnega zbora. Primanjkljaja je en milijon in 45 tisoč kron. Naloga S. L. S. je, da napravimo red v gospodarstvu. Dokazati hočemo, da smo zmožni pravično in pametno gospodariti. Naši predniki — liberalci — ravnotežja v financah niso znali držati. Sklenili so, naj bi bili v Ljubljani posestniki, ki zidajo nove hiše, deželnih doklad prosti. Zupan Hribar je zase predlagal to postavo. To pa znese okoli dva milijona kron. Kje jih dobiti? Kmeta znova obdačiti? Mi smo rekli: Ne. Da bi mi na škodo kmeta podpirali bogate špekulante, ki delajo ogromne dobičke, tega nikoli. In dali smo jih eksekuti-rati, in že v enem letu se bo tako nabralo okoli 300 tisoč kron. Pa so e prišli pritožit posestniki, češ, kaj nas tako pritiskate, saj Ljubljana plača največ davka. Res da ga plača, pa zakaj? Zato ker je v Ljubljani največ denarnih zavodov. Kdo pa je znesel denar v te zavode? Ali ne kmet? In kaj ima kmet, ker plačuje toliko davka? Nič drugega nego žan-darja in biriča, ne cest, ne vode, ne kruha ni-
ma in mi naj ga še bolj obdačimo na korist Ljubljančanu, ki ima vsega dosti? Ce bo kmet imel denar, bodo tudi mesta cvetela. Mi nočemo delati nikomur krivice, čisti smo, da lahko vsaki čas podamo račune. Zato nam smete z mirnim srcem zaupati, da bo vaša stvar v dobrih rokah, ako bo v rokah S. L. S. V kakšnih rokah pa je kmetovska stvar, če je v liberalnih, to pa zadostno uči žalostna* ■zgodovina. — Nato priporoča e. govornik, naj se v potrebah obrnemo na svojega poslanca in on bo presodil, katere stvari so najnujnejše in bo o tem poročal deželnemu odboru, da ukrene kar najhitrejšo odpomoč.Za tem je sledil razgovor o kandidaturi. Soglasno in z velikim navdušenjem je bila sprejeta kandidatura g. nadučitelja Jerneja Ravnikarja. Zato bomo pa dne 14. decembra vsi enoglasno zapisali na glasovnico: Jernej Ravnikar, nad-učitelj v Trnovem. Če je on vkljub najljutej-šim bojem od strani naših nasprotnikov ne-omadeževan dvigal prapor S. L. S., zato pa tudi zasluži, da mu stranka da najvišjo čast, ki mu jo more dati, čast deželnega poslanca. — Konečno je prišel tudi razgovor na vipavsko vino in njega siromašne cenc. Dr. Lampe pripomni, da je vipavsko vino med najboljšimi vini na Kranjskem. Toda kredita nima. Kdo pa mu ga je vzel? Oni, ki so vedno grdili vipavsko vino po »Slovenskem Narodu« in kričali o petiotu in pljuvali na vinarsko kmetijsko vipavsko društvo. Nato so si pa sami osnovali enako društvo in šli nas prosit podpore in denarja. To, kar so liberalci delali, to je hujše hudodelstvo nego umor vipavskega dekana. Zato pa treba, da vipavsko vino dobi zopet kredit. Obrnite se na deželni odbor in zahtevajte za prihodnje leto veliko razstavo vipavskih vin v Ljubljani. Pa tudi Zadružna zveza v Ljubljani naj se potegne za vašo zadruge. Cez dve leti pa na razstavo na Dunaj in v Prago in šlo bo, tujci bodo zaželeli vaših vin in vi jim boste ceno diktirali in ne oni vam. Pa boben reklame v roke in šlo bo. Zakaj Žid toliko proda? Zato, ker toliko kriči in hvali! Zato bi bila pa zelo želeti, da si Vipavci prihranijo vino, da bodo mogli na Dunaju ali v Pragi postaviti na razstavo dve leti staro robo in pa da bi si omislili tudi več manjše posode, da bodo mogli prodajati vino tudi v manjših količinah. — K sklepu shoda se zahvali g. Lavrenčič g. dr. Lampetu za prezani-mivo poročilo in prisrčne besede. Z živahnim ploskanjem in gromovitimi klici: »Živel dr. Lampe!« je bil zaključen shod, kakoršnih smo še malo doživeli na Vipavskem.
n Suša že drugič gospoduje pri nas. Več ko dva niescea ni bilo dežja, in to že nekaj pomeni pri nas na Krasu. Vode je povsod zmanjkalo in ako se nas Bog kmalu ne usmili, ne bo nič pšenice drugo leto.
n Dogoditi v Liubljani koncem septembra tudi pri nas niso bili brez sledu. V Št. Petru so »navdušeni« narodnjaki pomazali nekaj napisov. Kaj zelo se s tem pač niso skazali, posebno, ker je bilo njihovo delo zelo pristransko. Na postaji je namreč vse polno dvojezičnih napisov, celo takozvani narodnjaki in na-prednjaki so imeli nemške napise na svojih hišah — pa so jih pustili deloma prav pri miru ali pa so gospodarja prijazno opomnili, da naj jih sname. Videli so samo nemški napis na hotelu pri južnem kolodvoru, fr"ar posestmea je znabiti dala več v prid Slovencem, kot marsikateri narodnjak.
n Razmere so menda že neznosne na Javorniku v hiši kneza Windischgraetza. »Domoljub« je že enkrat poročal o verskem prepričanju gojzdarja Kobsza, pa to ni me pomagalo Ako se oskrbništvo v Planini ne briga posebno za njegovo delovanje, bodisi v verskih, političnih ali pa v gospodarskih zade-
vah, se bodo pa pobrigali ljudje. Za danes samo to, da je splošna želja, da nas ta gospod prav kmalu zapusti.
n Železničarjem na tukajšnji postaji bi bilo svetovati, da bi prebrali izvrsten članek v »Naši Moči« št. 46., z dne 16. oktobra 1908. o socialno-demokraški organizaciji. Koliko jih ie, ki vse upanje stavijo v podpore od socialnih demokratov ali pa v njih judovske advokate in vsak mesec od svoje pičle plače vestno plačujejo kar 1 K 30 vin. Pa za vse to dobivajo samo umazane časopise »Železničarja« in «Rdeči Prapor« — vse drugo upanje bo pa šlo po vodi — denar in doneski pa v žepe agitatorjev in judov. Preberite vestno, železničarji, zgoraj omenjeni članek, presodite in preudarke vse to in — pristopite h krščanski »Prometni zvezi«!
Idrijske novice.
n Erarični gozd pri Idriji že gori več kot en teden, pa ni moči ognja zadušiti. Tukajšnja rudniška direkcija je dala gozdnemu oskrb-ništvu večkrat mnogo delavcev na razpolago, a se ni dalo dosti opraviti.
n Nadzoroval je deško in dekliško ljudsko šolo v Idriji g. deželni šolski nadzornik Leveč od 12. do 17. oktobra.
u Napis na nemški gozdarski šoli je zopet trpel.
n Da se določi prostor za bodočo gospodinjsko šolo, ki jo bodo prevzele v Idriji ljubljanske uršulinke, je prišel v imenu samostana g. spi ritual Bulovec v Idrijo. Ogledal si je razne liiše in prostore, kjer bi se mogel tak zavod sezidati, kaj gotovega pa v tej naglici ni mogel ukreniti.
n Vest jih je pekla. Naši mestni očetje vedo, da se deželni odbor ne da za nos voditi in da energično zahteva od županstev, da spolnujejo zakone, zavedajo se pa tudi svojega protiustavnega ravnanja pri prezidavi čitalnice. S,.itili so menda, da se zanje v Ljubljani kuha grenka jed. Hodili so moledovat, pa so zvedeli le toliko, kateri dan se bo njih zadeva obravnavala. Razsodba deželnega odbora je bila taka, kakoršno je vsak nepristranski opazovalec razmer pričakoval: župan Še-petavec je odstavljen in z njim razpuščen ves mestni zastop. Poslanec Gangl je drvi! v Ljubljano, da bi ustavil izvršitev sklepa deželnega odbora. Koliko da je poinoglo njegovo posredovanje, to bomo videli.
n Kristan govori kakor mu bolje kaže in računa na pozabljivost svojih sodrugov. Pravi n. pr. da si idrijski liberalci in klerikalci niso upali sklicati občinske seje o priliki ljubljanskih nemirov. Kaj bodo neki klerikalci, ki imajo samo tri viriliste, sklicevali seje? Vi imate pa pet odbornikov in enega virilista, poleg tega imate kompromis z vsemogočnimi liberalci. Prej ste se sodrugi ponašali, kako moč da imate, zdaj pa kažete na klerikalce. Nikar se ne izgovarjajte, češ, da narodnostnih vprašanj nimate v programu. Saj ste socialno-demokraški program že davno zavrgli, ko ste se združili s frakarsko, protidelavsko liberalno stranko.
n V Črnem vrhu so bile občinske volitve, ki so se končale s popolno zmago S. L. S. Nasprotniki so nekaj agitirali pred volitvami, na dan volitve jih pa še zraven ni bilo.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Prstojinske novice. 10. t. m. je ponesrečila v Velikem Otoku sedemletna hčerka Jožefa Jurca. V otroški veselosti je šla z odprtim nožem na polje, med potjo si je po nesreči zadala veliko rano v svoje mlado telesce. Pre-1 nesli so jo v postoj. bolnico, kjer je revica
čez par dni umrla. — V noči od nedelje na ponedeljek, 11. t. m„ je umrla v Postojni nenadoma, od kapi zadeta, gospa sodnijskega kancelista gospoda Oroslava Šilec. Poročena sta bila šele dober mesec. Svetila ji večna luč! Pokojna gospa je stanovala ob cesti, ki pelje proti jami. Pred par meseci je umrla soseda tudi nenadoma, okrog Velike noči ie pa smrt vzela v trenutku pri drugem sosedu svojo žrtev iz hiše. Tako so v kratkem času v treh hišah po vrsti umrle tri žene nenadoma, ne-previdene. Pač čudno, a tudi grozno. Bog nas varuj nagle smrti!
n Iz Postojne. Predzadnji »Notranjec« zopet laže. To dela vedno, če le spregovori o kaki vesti ali o ljudeh, ki niso njegovih misli. Navadno pobalinsko laž je zopet napisal o dogodku, ko je napadel domač fant Šibenik fanta Gorjanca z nožem. Laž je, da je Gorjanc napadel domače fante in brez vzroka. To, niti eno, niti drugo ni res. Bil je cel čas v družbi enega samega prijatelja — in ni nikogar napadal. Zvečer se je vračal v družbi soseda domov. Srečal je Sibenika, in po par šaljivih opazkah od obeh strani ga Gorjanc v šali pahne, ne namenoma, da bi ga podrl na tla; k nesreči pa se Sibenik zvali po tleh. Junak seže po nož in prereže Gorjancu žilo na vratu tako, da je mogel šele zdravnik ustaviti kri. Tedaj po nesreči je padel — za to pa temu zajčjemu junaku ni bilo treba noža. Res zajčji junak, če rabi nož proti nasprotniku praznih rok. »Notranjec« pravi, da so bili drugi fantje, ki so nanj skočili — a seveda je to zopet laž, ker sta bila sama, šele pozneje pride drugi slučajno in mu pomaga rano izprati. »Notranjec« pravi: z »neko ojstrino«. Menda ne z ojstrim nohtom; to opisavanje se mi zdi kot ono, ko mi zadnjič neki prijatelj pripoveduje o možu, ki je bil svoj čas poslanec, ki so ga pa zaradi lenobe poslali v penzijon in ki je
svoj čas rezal žile teletom itd. itd____Jaz sem
mu seveda rekel: »Kaj boš hodil okoli vrele kaše? To se pove naravnost.« K sklepu pa »Notranjec« obžaluje dejanje, pa pristavi še prav grdo, »da je dobil, kar je iskal«. Podlost, če se taka nesreča naravnost želi komu. Opomniti je, da so se oni dan fantje na treh krajih stepli, kjer ni bilo Gorjanca, pač pa je »sodeloval« tam »mirni« junak Šibenik pri enem pretepu. Ni čudo, če pa dobi fant, naj iirta tudi že zadosti, pri nekaterih gostilničarjih pijače, dokler sploh more piti -- res brezvestno. Pa kaj, zaslužek je glavno! No, pa »Not-ranjcu« so te stvari deveta briga, govsne le tedaj, če je treba kako laž spraviti na dan o gotovih ljudeh, ki so mu v želodcu. To je njegovo staro stališče. Marsikak škandal ali luniparija, ki se zgodi med lastnimi pristaši, pa se seveda ne sme zvedeti. Hm !
sčSiŠŠŽL
Iz raznih krajev.
Z Vestfalskega nam pišejo naši rojaki: Slovensko rudarsko društvo sv. Barbare obhaja 8. novembra veliko slovesnost na čast šestdesetletnici avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Naše društvo obstoji že poldrugo leto in ne sprejme nobenega člana, ki ni zmožen slovenskega jezika. Ako društvo razpade, pripade društvena zastava Mariji Pomočnici na Brezjah. Prosimo uredništvo »Domoljuba«, da nam preskrbi podobo presvitlega cesarja, za kar bo društvo zelo hvaležno. (Op. uredništva: Poslali smo te dni ličen kip cesarjev. Pozdravljeni! Oglasite se še s kakim dopisom !)
Kratkočasnice.
1/rcdna skrb. Gospodinja: »Gospod zdravnik, prosim vas, če pride pisar Tinčc I' vam, da mu ničesar ne zapišete.« Zdravnik »Zakaj ne?« Gospodinja: »Rad bi dobil kako zdravilo za pospeševanje teka, a je pri meni na hrani.«
Dober odgovor: »Za ženo vas ne more \ zeti, dobite pa trajen prostorček v mojem srcu . . .« Dekle: »Hvala, ne dremam <č rada!«
Slabosti.
Nm,..—.. . *
Nervoznnsff, krčev h„i,,>.-
^r rabimo 1'ellpr-ie ne Poznamo, od-
''"'I". Ovanaistorica za nn	-Rls»"
Naročife pri F. V Lfll	5 K franka.
>6. (Hrvatsko) e"cr,u v Stubfci trg- El«a Dada
sa
Kdo je srečnejši: oni, ki ima 7 hčera, ali oni, ki ima pol milijon? premoženja? Gotovo tisti ne, ki ima premoženje, ker se boji, da bi ga kdo ne okradel, medtem ko se očetu sedmih hčera ni treba bati tatov.
Hudo prehiajenje
in kašelj poneha pri uživanju lajšajoče in krepilne Scottove emulzije.
Scottova emulzija
je prijetnega okusa in vsi, ki ne morejo prebavljati navadnega ribjega olja, Scot-tovo emulzijo z lahkoto pre-bavljajo in jo radi uživajo. Vrhtega je Scottova emulzija znatno koristnejša. 2249 1
Cena originalne steklenice 2 K 50 vin.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 17. oktobra. 19, 12, 22, 87, 60.
Dunaj, 17. oktobra. 40, 48, 43, 41, 79.
Dobi se v vseh lekarnah.
ŽITNE CENE.
Cene veljajo za prodajo blaga od strani kmetovalcev.
Za 100 kilogramov.
Ljubljana, 20. oktobra.
Pšenica, domača.......23 —
Rž............,18,-
Oves...........17.—
Ajda, črna.........19.—
Ajda, siva.........18.—
Proso, rumeno.......15.—
Proso, belo .....17.— do	18.—
Ječmen..........17,—
Fižol, koks.........28 —
Fižol, inandalon.......26.-
Fižol, ribenčan.......26.—
Lepo posestvo
nostilni&ko obrtjo in tobačno trafiko,
blizo 20 oralov lepih, rodovitnih njiv, travnikov in gozda ležeče 5 minut od železniške postaje, v bližini dveh jezer, z enonadstropnim poslopjem, s hlevi z živino s krmo, z žitom se zaradi družinskih razmer proda. V kratkem se začne tu tudi premog kopati. Naslov pove uprav. „Domoljuba". 2601 3-1
Pnzimo faliliuj sredstvo h zdrave inbolne otroke kakorludi za bolnem želoda. Obvaruje is odstranjuje olrocjodnskouililuHjttaUr, Knjižica: Otroška hranile* zastonj pnNESTLE Dunaj I BiberstrasseU._
Kršč, potovalci
ki se hočejo resno pečati
z nadrobno prodajo religij, predmetov z godbo ali brez nje, naj se obrnejo na vdovo B. Riepl Dunaj, III, Ungarg. 33. 2747 1
Na revmi
in trganju bolehajo-čim naznanim rad zastonj pismeno, kako sem bil ozdravljen svoje mučne, zastarele bolezni. Karol Bader
IIODftkOTO i91iiiicbt.n)
Kuifurstenatr. 40. 1895
Vajence
sprejme velika mesarija. Naslov pove uprav-ništvo .Domoljuba«.	2564 3-1
Vajenca za čevljarsko obrt sprejme takoj Matej Oblak,
2738 Kongresni trg št. 6, Ljubljana. 2 — 1
Prostovoljno razprodajo.
Dne 28. oktobra 1808 se bode od 3. ure zjutraj do večera grajščina Loke pri Zidanem mostu prostovoljno po kosih razprodajala.
Grajščina obsega 240 oralov zaraSčenih, mešanih gozdov, 60 oralov njiv in trav nikov, grad In vefc gospodarskih pesi / pij.
Prodajali se bodo na željo kupovalcev tudi ve&ji deli skupaj kot samostojne kmetije.
Lega je jako ugodna, polje je dobro obdelano in plodovito.
Grajščina je od postaje Zidani most oddaljena eno uro hoda, a dobi v kratkem svoje po-stajališ6e, kar je južna železnica vže dovolila.
Plačilni pogoji so prav ugodni.
Ogleda se posestvo lahko vsaki dan.
V to svrho naj se izvolijo kupci oglasiti pri grajščinskem oskrbniku v Loki.
Ponudbe se sprejmejo tudi pred določenim razprodajnim rokom pri oskrbniku, kateri daje tudi natančneja pojasnila.	2606 2-1
Najboljši

češki izvor !
Ceneno posteljno perje!
1 kg sivega, 8kubl|enega. dobrega perja 8 K; ' kg boljSega i K 40 vinarjev, polbeiega 2 K 80 vin,, belega 4 K, belega skubljenega 6 K 10 vin., 1 kg izredno finega, snežnobe-
—	izl----- -----„
ra^lfl^jHleRa, skubljenega 6 K 40 vin
f^g^^gf in ■ - - --■-- * "
.V
S. B«nl»ch^	- JjfS'	"f kg ilveg« puha 6 K
1584 25-4 In 7 K;'I kg belega puha 10 K; najflnejil prani puh 12 K. — Pri od|em 5 kg »e po»l|e franko.
Dovriene postelje
lega ali rumenega nanklng-blaga, 1 pernica, 180 cm dolga, 116 cm iiroka, z 2 blazinama, vsaka 80 cm dolga In 58 cm ilroka, napoln|ena z iako lepim, mehkim perjem 16 K, z Izredno llnim polpuhom SO k, z najllnejSIm sivim puhom «4 K; posamezne pernice 10 K, 12 k. 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 v., 4 K. - Za neprimerno denar nazal. Zamenjava dopustna. Pošilja proti povzetju od 12 K viSje franko S. BENISCH v Dflenlcl št. 71 Čechy. - Ceniki zastonj In franko..
**S*«d *£££*!
mmrnm
Cenjenim odjemalcem na deželi
::	se priporoča
iSŠIf
SI
slovenska specerijska trgovina
****** ******
mmmmm
mm
mm

mmm\
:: na debelo in drobno ::
M SPREITZER, Ljubljana
Stari trg (pri PJavcu).
2748 1
AKo hočete Me dete
imeti zdravo, veselo in duševno se živahno razvijajoče, dajte mu dr. Hommel-ov
Haematogen. Ne dajte si pa usiliti nobeno izmed mnogih ponarejanj! i935 26—1
Najcen. nakup čeikega
posteljnega perja
5 kg nov., dobrega, sivega, skubljenega, brez prahu, K 9'40i boljši K 11-80) 5 kg dobrega napol belega K16-|belo,mehkoK23-50| 5 kg snežnobelo, mehko K 28 -, K 30 -, K 34 -, K 36; 5 kg snežnobel ne-oskublj. K 23--, K 26--, K 29'-> puh siv 4 K 3-40, bel i 4'— 40, snežnobel a K 5 80 in K 6-40 pol kg. Poiiljatev franko po povzetju. Sme se zamenjati in nazaj vzeti proti povračilu poštnine. Pri naročilu se prosi za natančen naslov. IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Angel 16 pri Klatovu, ČeSko.
Puške!
Lancaster . od K 26 — Flobortpuške „ „ 8 50 Pištole . . , „ 1 50 Samokre i „ „ 5' —
Poprave ceno, Ilustrovani cenik franko. 2370
F.Ousek. Opočna 123, Čechy.
Pozor!
Popolnoma nov
Oklic.
V nedeljo, dne 25. oktobra i. I. pop. se bodo v imenu A. Globoč-
nikovih dedičev iz Stražišča razproda-jale na
prostovoljni javni dražbi
v Stražišču pri Kranju po kosih njive in šestero hišnih poslopij z vrti, dne 8. novembra t. 1. pa gozdi, ležeči v k. o. Stražišče, v Drulovki, Besnica in Bitnje, in dva travnika.
Lega zemljišč je ugodna, polje in travniki so dobro obdelani in plodoviti.
Razprodaja se prične dne 25. oktobra ob I. uri popoldan na licu mesta v Stražišču pri Kranju^ dne 8. novembra ob isti uri pa^na Ga* šteju v gostilni Luka Smid.
Pogoji in površina zemljišč se vidijo pri lastniku v Stražišču h. št. 96 in v občinski pisarni v Kranju._ 2736 1-1
Zastonj pošiljam cenik
Šivalnih strojev in koles iz kojega si naročite nov, dober in lep Šivalni stroj že od 38 kron naprej. :::
Lorenc Rebolj
1805 n	Glavni trn v Kranju.
Pozor!
stroj za posnemanje mleka
proda iz proste roke pod tovarniško ceno J. Bon-celj naslednik P. JaSke v Železmk.h
Zlasti posestnikom, ki Imajo obilo krav, se nud ugodna prilika za nabavo tega stroja. Stroj se tudi lahko plačuje v mesečnih obrokih.	2695 1

V Ameriko in Kanado
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke
Trsta: Panonia27. oktobra. Carpatia 10. novembra
1908, Ultonia 17 novembra 1908 Iz L:verp.<la: Lusitanija, (najboljši, največji in
najlepši parnik sveta), 24/10. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca lezusoveea.
fožnja ■
Naročite cenik ar
zlatnine in srebrnine,
ki ga pošljem zastonj in po-1376 štnine prosto. 26 17
Velika zaloga ur, samo švicarskega izdelka. Vsaka ura {ie natančno preizkušena in se I am«. - Ne naročajte ur od I tujih židovskih tvrdk, ampak ' obrnite se na tvrdko
FR. P. ZAJEC,
urar In edini zas opnlk švicarske tovarne ur. - IJublJana, NUr. tr*26
! Ceno posteljno perje.
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2-f-O, belega K 4, finega K 0, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 6, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto.
Dovršene postelje
zelo gOstegB, jiko trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanking-blaga, 1 pernica velikost 170X116 cm z 2 blazinam , velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posanezne pernice K 12, 14, 1» ; blazine K 3, K 3*60, K 4. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naročilu od 10 K nadalje.
Maks Berger v Dešenici s«. 223.
Češki les. 2599 52-2
Za neugajajoče denar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. pr.
Le najfinejše, pejo^eoe
kokosove orehe
predeljujejo tvornice „Ceres" in delajo iz njih brez vsakršne primesi v strogo čistih aparatih znamenito
ledllno
mast
ki se rabi za praienje, kuhanje in pecivo.
Slovenska trgovina
,Pri platnariei'
Pogačarjev (sadni) trg štev. 3
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo	2555 1
maniifakturnega blaga.
Nizke cene! Točna postrežba!
cn
Išče se zanesljiv
3089 1-1
cr |)0*tiij0IB T£8
na deželi na Dolenjskem, najrajši kak prileten, kateri je že dalje časa kje služboval. — Naslov se izve pri upravništvu »Domoljuba".
Pri današnji draginji
se zamore štediti samo s koristnim nakupovanjem. Naročite svoje potrebščine posteljnega in telesnega perila, oblek za gospode, gospe In otroke, oprem za neveste naravnost iz tovarne. Pišite nam, na kar vam pošljemo
HT zastonj
in poštnine prosto velik katalog. Zlasti priporočamo iz tega:
ostanke
e u vin.
© ^^ a i met«
44 m H K H
"" a 1 meter bfM hib 6~'2tn dolge po izberi iz lodna, barhenta, flatiele, zimskega sukna, oksforda itd. Blago za bluze, predpasnike in brisače. 2559 10—1 Bluze za gospe iz volne, barhenta,
moderne in solidne v vsaki velikosti od K Srajce za gospe, zelo gorke ... od K
Hlače za gospe, zimske.....od K
Srajce za moške, z ovratnikom ali ne od K Spodnje hlače za moške, močne in
gorke ... .......od K
Plašči za dečke (od 5-14 letne) . . od K Plašči za gospode, vsake velikosti . od K 11*40 nad. Vrhnje suknje za gospe najboljšega
kroja............od K 5*50 nad.
Težki, močni konjski koci .... od K 3-- nad. Pišite po katalog na naslov:
Gebr. REICHART, tovarna
Dornbirn 18, Predarlsko.
3 SO nad. 2'SO nad
1-70	nad.
2-—	nad.
1-50 nad. ti':.0 nad.
ČPatni/tc c/J.mon/ro
ySat vri Heliju <)vb>i>. />c ceni m ra^nesljivv-pvlcvci/i na/vi /nejo
rSimofi™t/ti)i etetea
v AJub/Jani l/tblodvors/ce iilicOŽCf.
y^/wors/na^cyasnilctda/oscbm\yikiino,
Istotam sprejemajo se dobirl in zanesljivi zastopniki.

Najboljša in najsigurnejša prilika
- za štedenje. -
s	□
Denarni promet leta 1907 g
Lastna glavnica 354.645*15 kron.

Stanje vlog 30. junija 1908 čez 14 milijonov kron. g
Sedaj Kongresni trg št. 2, I. nadstr., od novembra 1908 naprej v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6
(za frančiškansko ccrkvijo).
Ljudska posojilnica
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure pop. ter jih orestuje po
41
o
2 O
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. junija 1908: K 14,225.902-59. Denarni promet v letu 1907: K 64,813.603 92.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne
= položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 30. junija 1908.
Dr. Ivan Šušteršič,
predsednik.
Josip Šiška, stolni kanonik podpredsednik.
Odborniki:
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Šent Vidu nad Ljubljano. — Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec i. t. d. — Jlnton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. — Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, hišni posestnik in blagajnik Ljudske posojilnice. — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. — Gregor
Šlibar, župnik na Rudniku.
SMasasiiis^
MMiminnj
m i rriTmvmrr

St. 43
_L
[ Karol Pollak j
i tovarnar, Ljubljana i
S	priporoča svoje izvrstne %
transmisijske (gonilne) jermene
% posebnega stroja (Gerbong) dalje #
f jermenčke za zavezavanje j
|	in drugo 2734 8 i j
^enakovrstno jermenje^
Pri tvrdki J. KOSLER & 00.
so naprodaj
Lfelil^i 5odi
od 30 do 70 hI vsebine. Več pove tvrdka v Spodnji Šiftki pri Ljubljani.
V kuhinji in hiši
«e čisti les in kamen, najfinejše in najpriprostejše tkanine, kakor vse, kar se sploh umiva najvspešnejše s
Schitilt-ovim
—- milom- =
Njegova čistost ji zajamčena s 25 00C kronami
30 dni na poskuSnjo !
razpošilja na vse strani
Hfihma-schinen-Versond-Ml
Strauss,
Dunaj VII , Stifigasse 2i|l51.
Wertheim-Elektra K 80* —
povsod kot najboljši šivalni stroj sedanjosti priznan in vzame vsacega, ki bi se ne obnese! nazaj. Wertheim-bla gajne se vidijo povsod. Za htevajte cenik šivalnih in ple ilnih strojev ter Wertheim t lagajn.	26:6 6 I
Protin
revmatlzem, trgtnje, celo najbolj zastarela bolezen se naglo in zanesljivo odpravi z zavžlvanjein iz rasti, snovij pripravljen. Bemmel-ovoga olja vrotlproUnu inrevmi. Vsako drgnjenje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6'—. Številna, sijajna priznanja.
Cbem. Pi a m Labora'orlum
K IIIL It E K ME h, Tj in d hut 100. Bavarsko.
8S73 26 1
Odlikovano. Ustanovljeno 1870
Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, rlsnnlc, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od to-1289 varne orožja 52 12
Anton Sodia,
Borovlje, Koroiko. Bogato Ilustrirani ceniki zastonj in franko.
K 315.000
glavni dobitek
9vs6ko- H letnih (I žrebanj tf
pri nakupu treh, gotovo izžrebanih orig. srečk, ki se vedno zopet lahko prodajo.
3 oris. srečke:
lilal. rdečega križa I srbska drž tobai. iJosziv.Gates Herz'
Prihodnji dve žreb nji že 2. In 16. nov. 1908. Vse tri orig. sretke za skupno ceno K 77-75 ali v 31 mesečnih obrokih i K 3- . ...............................
Že prvi obrok »agotovi igral, pravico do vneh originalnih ureek pod oblaHv. nadtortivom.
...................I......HIIMMM
Cenik žrebanja zastonj Menjalnica
Oton Spitz
Dunaj I,
Schotti-nring 26
ogel Oonzagagasse.
2730 t- 1
Leposlovni mesečnik
»Dom In Mu
stane za celo leto K 10 — Naroča se v Uubljani.
Svarilo
pred zmoto!
Opozarjam cenjene brHlce tega li.-ta, da so v zndnjem času moji inserati od tujih trgovce* ponarejajo, ki hvalijo navi-dne ure. po K 3'-, kot prave „22isenbahn-Kosfcopf--ure. Prave ,Ei8enb'ihn-K'-skopf ure*, katere oddajam za c. kr. državne že* lc.nico ▼ popolno zadovoljnost že mnogo let, se dobe le od moje tvrdke z zgorajšnjo vinstven * znamko in so vsa druga hvalisanja le ponarejanja. M'>ja originalna ,,Eisenbahn-Ro8-kopf"- ura velja brez a-kuudnega kazalca K 7'—, s sekundnim kazalcem K 8'—. — 3 letno jamstvo. — Kazpošilja proti povzet u
MaxBohnel, Dun?j
IV. Margaretenstr 27/19.
urar In sod. zapriseženi cenilec.
5000 podob obsegajoči katalog zastonj in pošt-2 09 nine prosto. 1
I Dunajske jesenske modne špecijalitete. |
Naslikane novosti do najfinejše izpeljave v zalogi Vsak komad po mer! po isti ceni najskrbnele IzvrSen Razpošilja natančno po poštnem po-vietju.
Prilika
?e:ur liane asta
nočna snkn|a, Izredno umerjena z i šivom in čipkami garnir., >a-lamčeno perilim
K 11*80.
Specialni od delek zm turiste Obleka iz ledna z« turiste Iz dobrega, ne-premočlj lodna solidno delo
K 17-SO.
Delni plašč Iz
lodna, 110 cm dolg, nepremoč. za gospode In dame, v vseh barvah K 9-80.
Krilo Iz lodna lepo leo kroj, vse barve K 5-90.
Prilika i
Svileno-klotas a •pod. suknja s
svilen, robom In volant. bogito nakičen, krasen
kroj K 4 70.
Pozornost vzbujajoča pliš-jopi ca z lično garn. ovratnikom K 13-- •
W.ener Volkswarenhaus
Dunaj VIII. JUserstraaae 63.	26-9 2-1
Trgovko .odno protokollrana tvrdka, u.tanovUena let. 1892.
Potrdilo
: v vrednosti K 3«—.
Od 1. oktobra do 1. decembra 1908 se sprejme to le potrdilo v vrednosti
K 3 — pri pismenih naročilih v naj manjšem znesku K 30"—, ki naj se
pošlje naprej. Poleg tega prejme vsak — naročnik še koledar brezplačno. —
Nlax Bobnel, 2409
Dunaj IV., Margaretenstrasse št. 27/19.
Zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Zahtevajte glavni cenik s 5000 sli-kami zastonj in po&tninfc prosto.
Voda, zrak in svitlobal
Pomen teh treh elementov je danes gotovo vsakemu znan zlasti na zdravniškem polju, kjer se pokažejo /zvanredni učinki vribanja in kopanja v slučajih, ko vsa druga zdravila ne pomagajo več.
V zadnjih letih «e je pridružil tem trem glavnim zdravniškim činite-Ijem še četrti dosti važnejši element
elektrika.
N)eni učinki na različnih poljih industrije so nepreseglfivi. Tudi zdravniška roda uporablja elek-trični tok in to v vseh »lučajih, kjer celo voda, trak in svitloba vre ne učinkujejo » najboljšim uspehom.
Vsak bolnik bi moral vedeti o tem važnem zdravstvenem činltelju, in vsled tega smo si na. deli nal go razširiti ta h-Jin zdravljenja med vse ljudske sinje potom knjižice.
\ «ak bolnik, k. trpi na noreo?«io«H. nevrasteniji, bol činah v hrbtenici in glavi, želodčnih in črevesnih bolestih. ohromelosti, vsakovrstni oslabelosti itd-, naj takoj p »šlje po to knjižic« z mnogimi zdravniškimi nasveti.
Po slin i spodajšni kupon s polnim imenom in natančnim nt-•lovora zad' stuje, da mu pošljemo ti strani broječo ilustrovano
■ar knjigo zastonj
.Ablundlung Oder moderne Elektro-Tberaple\
Elektro-terapevtlika ordinacija Dunaj I., Schwangane 1, s 1, I. nastropje.
f
k
Kupon za brezplačno knjigo.
Nt	18./X. 1908.
elektr otara pevti&ko ordinacijo na Dunaju,
Schwangasse 1, s/,. I. nadstr.
Prosim poiljite mi knjigo „Eine Ab-handlung Uber moderne Elektr o-The- i« rapie** gratia in franko ped i»rru> kuverto. -
a
Ime:
Zahvalno pismo. Zavod Ro'tenrgg, Gor.-Avstrijsko
piše dne >5 julija 190$. Glede učinkovanja aparata ..Elektro*\ italizer" vam moram velecenjcnl go«p. doktor, dati najboljše spričevalo Vsa rnugoča sredstva sem že po«kusil, da <e znebim neu»astenije. toda vse je bilo zastonj, doker nisem zvedel o čudovitem učinkovanu aparata ..Elektro-Vitalizer" n si ga na vaš nasvet nabavil Sedaj pa ne m« rem lepšega pisati, kakor, da vam spor čim o popolnem ovdravljenju.	*7 5 l t
Naravno jr, da vam bodem za izkazano uslugo vedno hva ležen in vaš način zdravljenja povsod najtopleje priporočal.
W Priporoča se slav. občinstvu slo-~ venska trgovina pri	|||
£ „<ešniku" S
w 2554 v Ljubljani y '
Stritarjeva nlica — Lingarjeva ulica
m m m m
* *
po celem svetu znana.
Velika izbira jesenskega in aim-skega blaga za ženske in moške obleke, kakor tudi zimske velike rute, žametaste, ženilaste, svilnate šerpe in rute.
Popolna oprava (ballšč) za neveste. Strogo poštena postrežba. Cene najnižje.
* $
m *
* * $ £
Kje se dobe najboljSi poljedelski
stroji, kakor mlatilnice, gepeljni,	I
čistilnice, prefte za sadje i. t d.?	M
1703	Edino le pri:	26-9	»
FR. STOPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta štev. I., Valvazorjev trg fttev. 6.
in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih potrebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic
**************** I ®
mm

Pri vseh katarnih obolelo>tih dihalnih organov,pri oslovskem kašljutn naduhi
je
ROLIN
neobhodno potreben, ker je sredstvo, ki te bolezni v prav kratkem času najugodneje uteši
Manjvredna ponarejanja naj se zavrnejo in zahtevajte vedno
v izvirnem zavoju Sirolin „Roche"
Dobi se po zdravniškem predpisu v vseh lekarnah po 4 K steklenica.
llustrovana brošura ,.Erkaltungskrankheiten" se dopošlje na zahtevo zastonj in franko.
F. HOffmann-La Roehe&Co. Basel In Dunaj HI. l. Neulingg. 11.
29S0

niiiii
r
\
i f
t f
:: Še vedno najboljše in najcenejše so naše ::
slamoreznicc

katerih imava nad 100 v zaiogi in si vsakdo najlažje izbere
Tudi vse druge stroje za kmetijstvo in mle-. karstvo imava v zalogi po najnižjih cenah.
n run i rf^.
pozor, l^mctjc!
Svoji k svojim!
Kmečka posojilnica
v Ljubljani podpira : kmetovalce in je : pravi kmečki de-: narni zavod. :
ntmu-imr

uim«mi iiTttl
Kdor si torej misli slamorezriico kupiti, naj ne zamudi priložnosti in naj zahteva najin ilustrovani cenik, katerega dobi vsakdo 2737 zastonj in poštnine prosto. 26-1
Kari Kavšeka nasledniki
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16. h
pozor, l^metje!
Svoji k svojim!
Kmečka posojilnica
je edini slovenski denarni zavod, ki je vpeljal hišne na-: biralnike vlog. :
Popolnoma varno in najbolje naložite denar v
2709 1
Kmecli pojojilniciL* Ljubljani
— nasproti Figovca — v lastni hiši na Dunajski cesti. ~
Vloge ie obrestujejo po 4VI®
V kmečki posojilnici je naloženo nad 15 milijonov kron. — Rezervni zaklad čez 300.000 kron
za varnost pa še neomejeno Jamči nad 3000 članov.
Kmečka posojilnica sprejema hranilne kDjlžlce drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
Kingresnt trs Jt 19 "gfetroruta z**™*«»MM$«aim poroštvom Kongresni Wft.ll
sprejema hranilno vlog« vm* nn M* I « to je, daje za 200 kron delavnik od 8 do 12. ure P® + P 9 kron 50 vinar, na leto.
Dr«f« fc^tnltet	•• •P»*t«"«J* k,t	"f« obrestovanje pr.kinll*.
4mwk plata hr.-H.lM mm. — N.j.lgurnejš. prilik* »
5000 ur zasloni
Cenik poHiera vsakomur brezplačno In poŠt prosto.
Kron
Roik. pil. 3 -»rebr. ro»k. fl-— ielez . T-irebr. dvoj. plaič. . 8 -
Kron
budilk« . 2 40 sveteča 3'— zbltjn.zv. 5-kuhinjska . S-—
araznlbal. 7-zbitj.nzv 9-i budilko 10 ■ z godbo . i2'-
Izvirne Ornega, Schaffhauacn, OlashOtte, Helloa, Amalla, c. kr preizk od K IS, kakor tudi zlatnina In ircbrnlna po izv. tov cenab. 3letno jamstvo Zamena ali denar nazaj.
IV., Margaretenatr 27 '9,
v lastni biki.
Zapriseženi cenilec in veičak — Največja in najstarejia tvrdka — Ustanovljeni	— 5000 slik v kataloga
t:	zastonj in franko.
Hox Bobnel, Dnnaj
Brazay
Francovo-žganje
je nad 40 let preizkušeno domače sredstvo, posebno proti migreni, in-fluenci, trganju, revma-tizn-.u, krepi oči, služi za i/piranje grla. Neprimerno izbertn za masažo, najboljše preizkušen za :: ohranitev las :: Dobi se povsod, kjer ne,
naj se obrne na Brazay, Dunaj, 111/2 :: LOwengasse 2 a. ::
llojboljieivlcarskeure, : zlatnino in srnbrnlna:
se dobe po najnižjih cenah pri sloveti domači tvrdki
H. SDITNER, iirar
Ljubljana, Glavni trg na-
1........ sproti rotovža —:—
Prosim, zahtevajte novi veliki cenik, kateri je ra\no izšel in se pošlje zastonj in po-2574 štnine prosto. 7 — 1
Išče se spreten in pošten
mizar
Nastop takoj. Ponudbe z dokazili na naslov: Franc Petek, p. Mcnget.	2t-69 2 2
Mizarskega pomočnika in enega učenca
sprejme takoj Alojzij Martinčlč v Dolenji vasi. pošta Cerknica	2670 2 2
Naprod j je več rodovitnih večjih in manjših
1 posestev	kraiih
' Obenem sta naprodaj tudi dve dobro idoči s posestvi ter vsemi premičninami in živino, Cene posestev
sTjako nizke.	...... 1707 13
Cenjeni kupci naj se blagovolijo obračati na Fr. Kamnikarja — Celovec, Victringor. atraase I, a.
gostilni
I Biiniiia | in^iaiBiiimffisiBi^iai
Najbolj varno naložen denar!
Stanje hranil, vlog
nod 26 millonov Kron
Rezervni zaklad:
nad 900.000 kron.
a
!J 3
3
3
Mestna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernov h ulicah štev. 3,
poprej na Meatna-nt trgu zravan rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne ln od 3. do 4 ure popoldne, jih obrestuje po 4O/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da Je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranil-nioo tudi sodišča denar maloletnlh otrok ln varovanoev.
Denarne vloge se spreemajo tudi pi pošti in potom c kr. poštne hraiilnice.
= Hranilne knjlilce se sprejemajo kot golo? denar, ne da bi se prekinilo njih obrestoranje. =
2538

um" Prva domača slov. pivovarna Ko"
G. AUER=jevih dedičev
Ljubljana Mfolfove ulice št. 12 Ljubljana.
2349 1
Priporoča slav. občinstvu in spon. gostilničarjem svoje izborilo v	•
ea
! ea
marčno pivo::
__vsodcihin steklenicah.
iHalataO i« odfororai vrednih: O« iroaeil Žltalk
'"hala .KatoHIka Tlakaraa*