IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH iN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RACTJN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU (507-70-1-135 - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN EETO XIV KRASNI, WL FEBfSO&Rf A 1UW št. 20 IZHAJA OD OKTOBRA W*T KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDmK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE ORED-NISKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Protestna zborovanja po Gorenjski obsodba zahrbtnega umora 10.000 ljudi na zborovanju v Kranju - Protestne resolucije iz vseh krajev Gorenjske OZN Vsi naši ljudje se z velikim ogorčenjem sprejeli novico o gnusnem zločinu v Kongu. V srcih nas vseh je vzplamtel gnev zoper Vse tiste, ki so premišljeno, teptajoč osnovne principe človečnosti, umorili najvidnejše predstavnike kongoškega javnega in političnega življenja, največje sinove Konga: predsednika zakonite vlade Patrice Lumumbo, predsednika senata Okito in obrambnega ministra Mpolo. Ves teden so prihajala v našo redakcijo pisma, poročila in brzojavke o protestnih zborovanjih po Gorenjskem zaradi zadnjih dogodkov v Kongu. V KRANJU OKOLI 10.000 LJUDI protestnem zborovanju v *uanju, ki je bilo preteklo sredo, J*je zbralo ob 14. uri na Titovem trgu okoli 10.000 delavcev, delavk, pa so tudi predstavniki iz Afrike. Tudi v Radovljiei je bilo preteklo sredo veliko protestno zborovanje zaradi zahrbtnega umora Lumumbe in dveh njegovih najožjih sodelavcev. Udeležilo se ga GENERALNA DIREKCIJA PTT ■a&OBJODNI TELEGRAM Sinili Bul .P0DNARI 49 L % *Mmx^ IV, JX uredništvo ..glas.. gorenjske kranj . iSOLCjSi.'v KEMIČNE TOVARNE P0DNART j bran NA PROTESTNEM Z80ROVANJU J_ZGRAZANJEM SPREJEMA NOVICO 0 UMORuTEG*AlNEGA PRED1EDT»Tk1 KONGOŠKE VLADE IN_NJEgTvTh""ŠMEl^VĆE v ^AHTEv"iM0 T)A "lOVnT~OdBOR STo" L zaradi TAŠČ i TE" TH ATrC"KOlK0SKrGA^"Jl)USTVA-TIA JLMLB'G ICNE J-"§£~0Bi5061 Ta~7lOC(Hl¥Da ZAHTEVa K"A7N0Vt>rjL VSEH KRIVCEV kt* SO KAKORKOLI ODGOVORNf "OZrROl'A-SO PP1 POJ*0GLT"~01t~rf- NT ^TtGJr-SPttm pot/slo SWATR«mo~DA MORA TJ 7 N"V~T£M SKfl «J«r TNOTKV-^ "SvOvMmI "O0LOCIL^t^ m7 -POSCGT-SPREME Ni rr~3VO-jodn03 DO ~&0K-fH-T£—HOtON-HKr-t -^STTCNt-»irre«VEircr jc-v konGU in Da tORA-e- vSEM+--&+tHM»+-^ASG-» u 11 T»eSWrCI»e it»t£r£se- K0NG0SK£6A t-j«05fVA — *0tfc*T4V -K4*UC*l4---- •TOVARNE podnart—.------ ______________ jkjakov in ostalih. O gnusnem zlo-r^u je govoril član izvršnega od-J0** Okrajnega odbora SZDL, to- SLAVKO BEZNIK. j»£??anrbten umor kongoškega po- zad vodlte,Ja bi moral biti ^oji opomin, da je skrajni čas, i* Pristojni organi store nujne **repe, da se zaustavi kolonlali-■učna intervencija v Kongu, da se ^ustavi delovanje zločinskih plahih tolp Combeja, Mobutuja In Jvasavubuja., da je skrajni čas ža- be, da se ukrene vse za ureditev °8oške krize«, so bile zaključne Vorii sede tovariša Beznika, ko je go~ tisočglavi množici. Govorili je več kot 1500 delavcev iz manjših podjetij in ustanov, dijakov in ostalih meščanov. GO SZDL v Ljubljani pa so poslali tudi protestno pismo. V vseh večjih podjetjih radovljiške občine pa so imeli svoja protestna aborovanja. Tako se je v »-Verigi« zbralo 600 ljudi, v »Almtri« 400, v »Elanu« 450, v »Suknu« 150 in v »Plamenu« 450 delavcev. Iz delovnega kolektiva Tovarne industrijske opreme smo dobili v uredništvo naslednjo brzojavko: »TIO Lesce se pridružuje skupnemu protestu vseh miroljubnih zakonitega premiera kongoške republike Patrice Lumumbo ter njegovih sodelavcev. V zvezi s tem upravičeno zahtevamo od OZN in vsega naprednega človeštva, da krivce tega zločina najstrožje kaznjujejo.« Preteklo sredo ob 13. uri se je zbralo v 2elezarni nekaj tisoč članov delovnega kolektiva, ki so ostro obsodili politiko nekaterih zahodnih dežel in predvsem belgijske vlade, ker preprečujejo osvobodilne težnje afriških narodov. Izvajanju sekretarja TK ZKS Železarne Jesenice, tovariša TONETA JASNICA, ki je govoril o nečloveškem uboju voditelja legalne kongoške vlade, Patrice Lumumbe, kot tudi njegovih najožjih sodelavcev Okita in Mpola, je sledilo branje protestnih pisem, ki so jih poslali jeseniški železarji OZN, belgijski vladi in Zvezi sindikatov. Ob zaključku so poslali še brzojavko predsedniku Titu na ladjo »Galeb«, mu želeli srečno pot na potovanju v Afriške dežele in ga prosili uspešnega posredovanja za utrditev miru v svetu. Drugo zborovanje je bilo na Jesenicah pretekli četrtek, na katerem se je zbralo nekaj tisoč Jeseničanov. V Selški dolini, ljudje niso mirovali. V 2eleznikih se je zbralo precej ljudi, ki so prav tako ostro obsodili zahrbten umor kongoških voditeljev. (Nadaljevanja na 8. etr.) Sirom po Jugoslaviji so zadnje dni državljani protestirali proti gnusnemu zločinu nad Patricem Lumumbom. številne parole in klici so zahtevali, da je treba zločince najstrože kaznovati, afriškemu prebivalstvu pa zagotoviti mir In svoboden vsestranski razvoj. - (Na sliki: s protestnega zborovanja v Kranju, ki je bilo v sredo, dne 15. februarja) SPREHOD PO Stanovanjska zadruga uspešna - KroparsKI izdelki v inozemstvu - Množičnost sankačev Sreda dopoidine. V Kropi. Povsod polno ljudi. Čeprav je že sredi dopoldneva je bilo sila te- narodov sveta zoper gnusen umor močno. Dolgo pričakovani sončni Čeprav imajo Kroparji v tem času bolj ali manj zatišje pred turisti in izletniki, njihov Kovaški m_ ltko i tpodružnice pridobile že to 8kih uSenJ" v vodenju gospodar izkusi zivn02adev- da so sposobne inten-hadai/S?delovati in razpravljati o j^Jnjem razvoju podjetja. 0r smo obveščeni, so neka- tere sindikalne podružnice na svojih občnih zborih razpravljale tudi o novih inštrumentih v našem gospodarskem poslovanju. Spremenjen položaj kolektiva v sistemu gospodarjenja bo terjal tudi od sindikalnih podružnic, da bodo svoje dosedanje poslovanje prilagodile novim pogojem. Prav v tem se vidi nova in odgovorna naloga sindikalne organizacije, Prav na tem področju so lani sindikati sprejeli vrsto sklepov na podlagi priporočil in predlogov svojih članov. Ti sklepi so se nanašali predvsem na ureditev obratov družbene prehrane, obnavljanje počitniških domov in podobno. Ne trdimo, da je vse to ostalo na papirju, vendar je mnogo teh sklepov ostalo neuresničenih. Zato morajo letos novoizvoljena sindikalna vodstva z vso resnostjo reševati te probleme in odločno vztrajati na tem, da se ne bo ponovila praksa preteklega leta. Sindikalna vodstva morajo posvetiti večjo pozornost tudi medsebojnim odnosom v kolektivu — Važna točka dnevnega reda na ker so prav ti pozitivni medsebojni občnih zborih sindikalnih podruž- odnosi važen vir za nadaljnje nic je tudi skrb za proizvajalca. -1 uspešno delo vsakega kolektiva. OBRAZI . I M POJAVI niHiiiiiunnmnniMim i i j užitek Pri delu na njivah, v sa-- I j dovnjaku, v hlevu . . . Človeku, HI ki ni vajen postopati v brezde-ljt* so take stvari samo v raz-\, ' vedrilo. Gospodinja s sinom pa je WJM bila seveda s takimi podnajemnic ^■•■i ki zelo zadovoljna. *>h% Toda leta so potekala, podsta-z&Ef novalca sta vedno šrbkejsa, na Najhuje pa je bilo pred krat- s kim, ko je stari podnajemnik H nekomu povedal, koliko najem- §§ nine plačuje mlademu gospodar- I ju - sinu. Ko je gospodinja za to § zvedela, je bila vsa iz sebe. Bala I se je, da bi to zvedeli na občim § in vzeli otroške daklade sinu, ki I 1$ }m1 za svoje otroke, češ, da M živi ločeno od matere kot podsta- I novalec. Gospodinja je starcu iz- I rekla vse grde žaljivke. Od ti- §§ ■'tega dne mora stari tudi najem- §g H Med Prosilci za stanovanje, na njive prideta le še pogledat, nju- nin(> "znova plačevati samo njej in §§ ■ Jesenicah ie tudi 70-letm možak ne rake so prešibke za kopačo. To nc njenemu sinu, sedanjemu go- I f§ z ženo. Člani komisije so se raz- pa je popolnoma spremenilo raz- spodarju. Toda, ko je stari pod- I g govorili o tem človeku m o oko- položenje latinice. Namesto nek- najemnik kupil nov železni šte- M m lju v katerem živi. danjih prijaznih besed je seda) dilnik za svojo kuhinjo, mu ga U g ^ Dolga, dolga leta je že pri hi- postala osorna. Kadar le ima ni pustila postaviti. Stran naj se 1 I si kot podstanovalec. Toda on m priložnost, pravi, naj si poiičeta pobere, pravi ona starcema danes H i njegova žena sta poleg stanovanja stanovanje drugje. Vsi pa, ki ta ko ji ne moreta več garati na nii- 1 g imela včasih tamkaj se poseben primer poznajo, se zgražajo. vah kot nekoč. K M I illlllllllHit^^ Nai gre - ker je star STRAN SOBOTA, dne 18. februarja W«* NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA Te oni po suGTU SPOROČILO PREDSEDNIKA TITA Predsednik Tito je v zvezi z dogoditi v republiki Kongo poslal z »Galeba« osebne poslanice šefom držav Gane. Gvineje, Malija, Liberije. Libije, Maroka, Tunizije, Libanona, zar, Etiopije, Iraka, Indije, Indonezije, Cejlona, Burme, Toga, Kambodže im Sudana. NAPETOST V LEOPOLDVILLU Vznemirjenost in politični spopadi se Sirijo tudi v Leopoldvillu. Padle so že tudi prve žrtve v novem valu napetosti med nasprotnimi političnimi grupacijami. - Več ranjenih je bilo v spopadih med Lumumbovimi pristaši in njihovimi nasprotniki v afriškem deld mesta. Zatrjujejo, da sta dva Afričana podlegla ranam. Zvedelo se je tudi, da dobiva Kasavubu grozilna pisma, v katerih mu Lumum-bovi pristaši obljubljajo maščevanje. Kasavubu je baje trenutno v Braezavillu. IZVENBLOKOVSKA PRIZADEVANJA Izvonblokovske države na čelu s skupino kakih desetih držav, vštev.ši tudi Jugoslavijo, si odločno prizadevajo, da se sedanje zasedanje Varnostnega sveta- ne bi končalo z neuspehom. Zavzemajo se za kolikor toliko sprejemljivo stališče, ki bi preprečilo poslabšanje položaja v Kongu. BREZNEV OBISCE gano Ganski predsednik Kvarne Nkrumah je poslal predsedniku pre-zidija Vrhovnega sovjeta ZSSR Brežnevu povabilo* naj obišče republiko Gano. Brežnev bo odpotoval v Gano po končanem obisku v republiki Gvineji, kjer se zdaj mudi. RAAB ODSTOPI 11. APRILA Letošnji interni sestanek poslancev in vodstva avstrijske Ljudsko stranke se je začel z že dolgo pričakovanim sporočilom, da bo zvezni kancler ing. Raab 11. aprila dokončno odstopil. Njegov naslednik bo sedanji predsednik Ljudske stranke in drugi podpredsednik avstrijskega parlamenta dr. Oorbach. Sindikalni občni zbori po Jesenicah KAKO PRIDOBITI DELAVCE za uveljavljanje ekonomskih enot in povečanje produktivnosti Jesenice, 17. februarja — V Lesno - industrijskem podjetju, kjer je bil pred dnevi občni zbor sindikalne organizacije, so delavci precej govorili o njihovem delavskem svetu in o samoupravljanju sploh. Njihovo podjetje je majhno, ima komaj 40 delavcev. Zato ne bi mogli samoupravljanja podaljšati na ekonomske enote. Toda tudi sedanja oblika delavskega sveta bi lahko nudila članom kolektiva več možnosti sodelovanja in uveljavljanja, če bi te bile bolj elastične. Podobna je bila razprava v ma- lem podjetju Kovinoservia. Delavci so poudarjali, da bi bilo treba Iskati elastićnejše oblike nagrajevanja in uveljavljanja principa nagrajevanja po delu, dasi so tu mnoge težave. V večini po vseh občnih zborih zelo govorijo o tem, kako bi čimbolj pridobili delavce pri decentralizaciji samoupravljanja na ekonomske enote in pri dviganju delovne storilnosti. Skupno bo v občini še 20 občnih zborov manjših podjetij, medtem ko so v večjih kolektivih in tudi v Železarni, že opravili občne zbore. -1. c. Popustita razmišljanja j Pravkar smo odvrgli pustne maske, se poslovili od »po- £ ko)nika« in se naspali. Oo tem pa se vsiljujejo nekatera t*z~ §jj mišljanja o pustovanju. Pustne prireditve so vsekakor dobile letos posebno obelež- m je. Jo zlasti v Kranju, kjer je Turistično društvo prevzelo jg to samoniklo iniciativo. Kakih tisoč mask, od predšolskih I otrok do odraslih, okusno maskiranih skupin, je velikemu s številu obiskovalcev te prireditve nudilo prijetno razpolo- f| ženje. Tako kot drugje Ovčji bal, Pastirski rej in podobno, bi v Kranju kaj lahko postala tudi ta prireditev zanimiva vsakoletna sprostitev znane šegavosti mladih in starih, hkrati pa tudi posebna turistična privlačnost. Kar pa pri tem nikakor ni všeč jc to, da maske hodijo prosjačit od vrat do vrat. To še posebno, ker je ta navada zajela mlade ljudi in jih vodi na poniževalno pot. To bi morali v prihodnje paziti organizatorji in druge organizacije, zlasti pa starši za svoje otroke. Prav tako se hudo motile celotno razpoloženje posamezne vulgarne maske in drugi prijemi brez ustrezne duhovitosti. Pri tem seveda ne mislimo alkoholizirane »iznajdljivosti-. Eden izmed najbolj grobih primerov pa se je zgodil v Tržiču, kar jc vse graje vredno. »Sorodniki« preminulega Pusta so si. namreč vence za pogreb izposodili kar iz pokopališča. Šele na intervencijo miličnikov so vence odnesli nazaj na pokopališče, kjer so jih bili vzeli z groba nedavno umrle žene. Taki primeri kažejo, da pustne navade in duhovitosti včasih močno presežejo normalne okvire, kar pa se ne bi smelo dogajati. Le z odpravljanjem takih slabosti lahko upamo, da bo naše pustovanje vsako leto lepše. 1. c. .............IIIIIIIIIIIIHItllllllllll.......lllllllillllllltllllllllllllllllllllllltlM I Ljudje in dogodki Zakoniti kongoški premier Patrice Lumumba je mrtev. Umorjen Je bil zahrbtno, premišljeno In cinično, kot v posmeh vsej demokratični svetovni javnosti. Njegova smrt je povzročila val ogorčenja po vsem svetu. Demonstranti po vseh celinah obsojajo ta akt političnega banditizma kot metodo za urejanje mednarodnih odnosov. Povsem jasno je namreč, da zločin v Katangl ni bil naperjen le proti osebnosti kongoškega premiera in njegovih sodelavcev in proti neodvisnosti Konga, marveč tudi proti neodvisnosti vseh še neosvobo-jenih narodov po svetu. Kolo-niallstične sile hočejo za vsako ceno, tudi za ceno človeških življenj, ohraniti svoj položaj v vseh teh deželah. Z zločini in vojaškim nasiljem skušajo ustaviti proves razpadanja kolonlalizma ali pa ga prilagoditi svojim inte- resom, da bi Se naprej lahko ropale nacionalna bogastva tujih dežel kot materialno osnovo za obstoj tistega, kar Je z ozirom na sedanji družbeni razvoj v svetu preživelo in reakcionarno. Nobenega dvoma ni, da nosijo moralno odgovornost za zločin tuđi tis«, ki so bili poklicani v Kongo, da bi zaščitili njegovo neodvisnost pred belgijsko agresijo, pa toga niso storili, marveč so celo pomagali koloniali-stom in njihovim oboroženim tolpam. To so čete sil OZN v Kongu in osebno generalni Sekretar Dag Ilammarskjold. Danes Je praktično v Kongu več Belgijcev kot pred proglasitvijo neodvisnosti. Njihovi plačanci pod vodstvom belgijskih oficirjev nekaznovano pobijajo domače prebivalstvo in s skrajnim cinizmom premišljeno izkoreni-njajo vse tisto, kar praktično predstavlja odraz želja In teženj kongoškega ljudstva. Kongo je danes sredi državljanske vojne. Ob vsem tem Je do skrajnosti licemerno, kar govori te dni v OZN generalni sekretar, da bi namreč organi OZN morali »najti pot k sporazumu med posameznimi sprtimi strankami«. Kdo pa je bil pravzaprav tisti, ki jc pozval OZN v Kongo? To je bila legalna kongoška vlada, ki ji je tedaj stal na čelu Patrice Lumumba. To je tista vlada, ki je morala prenesti zaradi neaktivnosti In dvollone vloge sil OZN v Kongu, svoj sedež v StanJey-ville In ki ji sedaj stoji na čelu Glzenga. Vsekakor te legalne kongoške vlade ni mogoče izenačevati s tisto »oblastjo«, ki so Jo « tujim denarjem, s tujimi plačanci in na tuj račun vzpostavili razni Combeji, Mobutuji In Kalondžiji. Govoriti o »po- miritvi sprtih strani« jc skrajni | politični cinizem. Izvesti ta na- I črt bi pomenilo dokončno likvi- g dirati legalno kongoško vlado in g izročiti Kongo spet na milost in f nemilost tujim kolonizatorjem. To bi bil začetek konca OZN kot resnične in učinkovite mednarodne organizacije. Spričo tata je toliko nujneje, da Združeni narodi brez kompromisa obsodijo zločin v Katangl in izvedejo tiste ukrepe, ki edino lahko zagotove neodvisni razvoj te afriške države. TI ukrepi pa so jasni in že dolgo znani. Zanje se že dalj časa zavzemajo blokovsko nepovezane države - med njimi tudil Jugoslavija: odstraniti je treba vse agresorje, razorožiti vse tuje plačance, jih odstraniti z oblasti, ki so si jo protipravno prisvojili in omogcčMJ delo vsem izvoljenim ustavnim institucijam. SE LETOS VSELJIVO Preddvor — Na obratu Kmetijskega posestva Šenčur v Preddvoru bodo v sadovnjaku nad jezerom Crnjava zgradili lično izdelano enodružinsko stanovanjsko hišo za potrebe delavcev tega obrata. Z deli bodo pričeli spomladi in računajo, da bo hiša že letos vselji-va. Gradnja bo veljala okoli 3 milijone dinarjev. -an 31. MARCA OPOLNOČI Kakor določa poseben zakon bo letos od 1. do 7. aprila ponovni porti s prebivalstva. Popis bo narejen po stanju 31. marca opolnoči. Isti dan in ura je bil tudi za zadnji popis 1953. leta. Za nadalje bodo, kot jc določeno, popisi vsakih 10 let tako, da bo naslednji 31. maroa opolnoči 1971. leta. Letošnji popis, kakor tudi ostali, so poleg nadih notranjih interesov, tudi naša mednarodna đolžnost, ki je obvezna za ves civilizirani svet. V našem okraju se že temeljito pripravljajo na to. Skupno bo sodelovalo v popisu približno 400 Jjudi ter 30 občinskih in 9 okrajnih Inštruktorjev. Poleg tečnega p opisa prebivalstva bo v 19 večjih mestih in naseljih tudi popis Tianovanjskih razmer. -1. c. ODBOR SE JE SESTAL Kranj - Komisija za mladinske delovne brigade pri Občinskem komiteju LMS v Kranju, je že pri' čela z delom. Odbor te komisij«« ki je odgovoren za organizacij0 lokalne akcije — športnega stadi" ona v Kranju, je že imel prvi sestanek. Komisija «e je zaradi zamenjave brigad že povezala z ofr1 činsklma mladinskima komiteje' ma v Celju in Mariboru, od kaite" rih bosta dala vsak po dve brigadi s 50 brigadirji. Komisija meni, da mora biti letošnja akcija še bolj« pripravljena in izvedena, zato bodo že pred začetkom del organi' z i ral i brigadne večere, razstave 0 delu brigad itd. Mladina kranjske občine bo letos, tako kot preJŠnJ* leta, sodelovala na zvezni in dro* gih akcijah. NOVI PROSTORI ZA OTROŠKI VRTEC Skofja Loka — Otroški vrtec * Skofji Loki je dobil nove prostore v obnovljenem Dijaškem doma-Za sedaj imajo le dve sobi, upaj0 pa, da bodo dobili še ostali dve i* tako lahko sprejeli še večje števi' lo otrok. Doslej so imeli svoj« prostore v zgradbi osnovne šole * Skofji LOki. NA SVIDENJE PRIHODNJE LET 6 - V sredo smo Se dokončno poslovili z letošnjim pustovanjem— Na Bledu je bilo videti to slovo kaj »krvoločno«. Nasmejane pustne šeme in Številni radovedneži so z velikim veseljem sežgali letošnjega pusta (zgoraj). — Kranjsko turistično društvo je letos prvič priredilo .»Parado pustnih mask«, ki je v zadovoljstvo vseh kar dobro uspela. Ker je bilo zanimanje za prireditev proti pričakovanju veliko, bo TD prihodnje leto »Parado pustnih mask« prav gotovo organiziralo še z večjo prizadevnostjo. - Prireditev je bila v torek, 14. februarja Zdravstvena skrb za delavce,v Jelovici In Gorenjski predilnici Obratna ambulanta na Trati že tretje leto uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo. Ta zdravstvena ustanova nudi delovno pomoč delav* kam in delavcem zaposlenim v Gorenjski predilnici in Jelovici in tako skrbi za zdravje preko 1000 zaposlenih v obeh podjetjih. Razen kurativne dejavnosti je obratna ambulanta storila precej tudi za zdravstveno vzgojo in presveto. PREVENTIVNO DELO OBRATNE AMBULANTE Lani je ambulanta skupaj z občinskim odborom RK organizirala tečaj prve pomoči za delavce, zaposlene v Gorenjski predilnici. Absolventi teh tečajev so prevzeli neposredno skrb za omarice prve pomoči v podjetjih. Te omarice so )ile doslej pomanjkljivo opremljene, nečiste in slabo vzdrževane. Sedaj »e je to stanje znatnd izboljšalo prav pO zaslugi tečaja prve pomoči in stalnega nadzorstva zdravstvenega osebja ambulante. Za obratne mojstre v Jelovici in Predilnici pa Je ambulanta organizirala več krajših zdravstvenih seminarjev z namenom, da le-ti v rrrihodnje posvetijo vso skrb rrepTecevanju obratnih nesreč. Ambulanta skrbi tudi za socialno medicinsko delo. Kljub temu, da je medicinska sestra preobreme- MALA ANKETA - MALA ANKETA-MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA Razlike v cenah Danes ne mislimo govoriti o zvišanju cen, to je o podražitvi raznovrstnega blaga od kruha pa tja do tekstila. Vemo, da o vsem sami mnogo razmišljate in razpravljate, pa tudi mi smo že pisali o tem. Tokrat vam mislimo predstaviti nekatere razlike v cenah, seveda za isto blago. K pisanju te ankete nas je podžgala tudi viharna razprava v podjetju »Plamen* v Kropi. Obtožbe njihovih trgovskih lokalov zaradi previsokih cen so se kar vrstile. »Zakaj so mo:;ke srajce v isti barvi in kvaliteti kar za 500 dinarjev dražje kot v Kranju?« — »Zakaj sem plačala za majhen čopič 210 dinarjev, čeprav je bil na njem še vedno listek s prečrtano prvotno ceno 70 dinarjev?« — »In zakaj moramo plačevati za liter mleka 50 dinarjev, ko je drugje po 44 dinarjev in ponekod celo po 42 dinarjev?« Obiskali smo torej nekaj naših maloprodajnih trgovin, si izbrali le nekaj drobnih predmetov, ki jih vsak dan potrebujemo in primer-feM... Iafoređl smo si stvari, ki jih vidite na naši sliki, in povprašali za njihovo ceno v šestih trgovinah s špecerijskim blagom. Najprej smo se oglasili v trgovskem podjetju «Orlovina« v Kropi, kjer smo kar hitro dobili številke, ki smo jih potrebovali: pasta za čevlje 40 dinarjev za komad, velika tuba paradižnikove mezge 120 dinarjev, 1 kg mila Zlatorog za pranje 290 dinarjev, Kalodont pasta za zobe 55 dinarjev, jajca po 27 dinarjev, 1 kg limon 220 dinarjev, 1 kg proje 100 dinarjev. V kranjski samopostrežni trgovini »Potrošnik« so bile razen dveh stvari to je limon, za katere moraš plačati 210 dinarjev in jajc, ki so po 26 dinarjev, vsi artikli dražji. Pasta za čevlje je za 1 dinar dražja, tuba paradižnika za 5 dinarjev, Zlatorogovo milo za 10 dinarjev, pasta za zobe Za 5 dinarjev in preja kat" za 10 dinarjev. Na Prlm-skovem, v trgovini »Na vasi«, pa so bile razlike v cenah še Obcutnejfie, vendar v zmanjšanem smislu. Tu so bile *ene nekaterim artiklom nižje kot v Potrošniku in celo nižje kot v Orlovini. V omenjeni trgovini lahko dobiš pasto za čevlje za 44 dinarjev, milo Zlatorog za 388 dinarjev, pasto as zoba za 50 dinarjev in veliko tubo para-1 dižnikove mezge kar za 100 dinarjev, to je za 20 dinarjev ceneje kot v drugih trgovinah. Lahko bi še naštevali. V poslovalnici trgovskega podjetja »Ljubelj« v Tržiču stane juha Podravka 70 dinarjev, medtem ko je v drugih trgovinah po 60 dinarjev, pasta za čevlje 49 din, torej spe! po ceni, povsem različni od prej navedenih. Jajca v kranjskih trgovinskih podjetjih «Koioniale<-ln v poslovalnici »Oskrba-Izbira-v Prešernovi ulici pa lahko kup; po 25 dinarjev, to je za 1 ozlroma 2 dinarja ceneje kot v drugih tr gevinah. Mogoče bo kdo rekel: to so drob ne stvari in razlike v cenah niso tako občutne. Res je, da smo §& ustavili samo pri majhnih stvareh vendar ste lahko že tu videli, ki; j smo opazili. Vemo, da zaradi nihanja poslovnih stroškov cene rv morejo biti enake — ponekod rv bavijo večje, drugod manjše k ličine blaga — Vendar mislimo, f to ne bi smel biti vzrok za tt različne cene istega blaga. S šujemo se, zakaj je tako in v. klej bo tako ostalo? as. f. njena že v ambulanti, Js latf obiskala v prvem polletju 34 os«1' na svojih domovih. Opravila pa J* še veliko število neregistriran^ obiskov. Sam zdravnik ambulant* dr. Mario Kocjančič večkrat v W tu obišče delavce in delavke, 0 poslene v nočnih izmenah. UgotO' vil je, da gospodarske organizflcr je upoštevajo določilo Zakona 0 delovnem razmerju v zvezi z pfe' povedjo nočnega dela za mladolet' nlke in nosečnice. Stalna dejaV' nost obratne ambulante je tudi nadzor nad delovnimi prostori *n delovnimi mesti. Ta nadzor oprav ljata redno zdravnik in medicin* ska sestra. Da bi bil učinek prfj ventivne službe večji, so pritegnil* za to delo še obratovodje in teh" nične vodje v podjetjih. V. K- BeiezKd PONIŽEVANJE BOLNIKA Bilo Je preJSnjl petek, 10. t* bruarja, ko me Je zanesla pot v gostilno »Pri Kunsteljnu« v R»" dovljici. Na dvorišču me je iz«*e' nadll nenavaden prizor: prilctn* ženska je pri vsem mrazu ležal* na tleh. Kasneje so jo menda W nesli v neko lopo. Toda že tisto no« ob treh so Jo znova naSH, ^ Je v sami spodnji ženski oblej" ležala na snegu zadaj za GraJskH*1 dvorom. Ko sem začel povpraševati o W ženski, so vedeli po vseh gostišči«1 v Radovljici, zlasti pa na Bled* kjer je le-ta doma, veliko pov«' dati. Povedali so, da je pač *° ženska, ki išče pijačo, da ji m smejo dajati alkohola, da se i* skuSajo čimprej »znebiti« kada* jo vidijo ln podobno. Ponoči, pravijo, nt nobena redkost, da r. najdejo na pol golo v parku ' kjerkoli, zlasti poleti, v turistiČ«*1 sezoni. V navadi ji je, da ogovaj^ ja moške, da ustavlja avtompb«' sredi ceste, da preklinja in da Ž*" vsevprek in da Jo čestokrat ln0' zemskl gostje slikajo in prikaz ;eJo okrog. Pri tem gre za poniževanje b"1' nika. Le-ta ni navadna pocest*1 ženska ali ženska, ki se vdaja P jači, marveč gre za bolezen. ' Zato je nerazumljivo, da odgov^ ni občinski organi (če se iz dr«*'" ne nihče ne zavzame zanjo), poskrbijo za sistematično *dr*tl ljenje te žene. — Ze več let znana vsem na Bledu, zlasti pa JJ* gostinskih lokalih. Vse to P» * zelo slaba reklama za turizem omalovaževanje nje kot bol01*** GOSPODARSTVO Prve izkušnje stanovanjskega sklada na Jesenicah s t €i novanja Kako zagotoviti udoben kotiček 1034 družinam v prihodnjih dveh letih Ko je ondan Viktor Brun na iavodu za stanovanjsko in komunalno gradnjo na Jesenicah tolmačil priprave za stanovanjsko gradnjo v tej občini, se je vsiljevala misel, da so njihove izkušnje utrle novo pot za reševanje toga perečega problema. Stanovanjski sklad ni več glavni vir sredstev, marveč so večino pripravljeni clati sami interesenti oziroma investitorji. Letošnji stanovanjski sklad na pri-nier znaša nekaj nad 838 milijonov dinarjev, toda individualni interesenti, med njimi tudi podjetja, so pripravir>ni k temu dcdaii še milijardo in 90 milijonov dinarjev. S tem bi začeli letos graditi oziroma bi izgotovili letos in v prihodnjem letu ustrezna stanovanja jH 1034 družin. Toda dosedanja praksa ni bila *aka. Navadno so se prosilci sa-•J10 pritoževali, da imajo prošnjo 2e toliko in toliko časa v Železarni ali na občini. Sedaj pa se je Ze začela uveljavljati misel, da morajo tudi sami ljudje skrbeti — Prispevati in delati za svoja stanovanja. TUDI V MALIH PODJETJIH Pred kratkim so imeli posebno Posvetovanje z zastopniki malih kolektivov, kjer se je bilo zlasti vkoreninilo mišljenje, da njihova Podjetja (ker ne računajo z milijardami kot Železarna) nikakor ne morejo kupiti ali zidati stano-vanja za delavce. Tokrat pa so se dodobra pop^vorili in sprevideli 2r*ioto. Nekateri so poudarjali, da Perspektiva podjetja ni samo v novih strojih, rekonstrukcijah in modernizacijah, marveč zlasti v tem. da si zagotovijo dobre, sposobne delavce. Tem pa morajo podjetja pomagati, da pridejo do stanovanja. Zelo značilno je, da so se v nekaterih malih kolektivih že odločili za to pot in določili večje zneske za te namene. Tako so v podjetju Vino-Gorenjka določili 10 milijonov dinarjev,"v podjetju Pekarna 4,500.000, v KZ Dolinka 18 milijonov, v trgovskem podjetju Univerzal 3 milijone, obmejno poverjeništvo 20 milijonov dinarjev in podobno. ŠTIRI IZBIRE Za sedaj se tam uveljavljajo štiri oblike za sodelovanje državljanov in podjetij pri stanovanjski gradnji. Te oblike so dobile zlasti velik krog interesentov v kolektivu Železarne, kjer je (kot tudi v vseh drugih kolektivih občine) v raz pravi poseben predlog o stanovanjski gradnji in o vključevanju dr žavljanov pri reševanju tega problema. Doslej se je javil« že 631 kandidatov, ki si hočejo na en ali drugi način zagotoviti stanovanje. Veliko kandidatov je za stanovanjsko zadrugo. Upravni odbor podjetja je namreč že sprejel predlog, po katerem bi podjetje prispevalo milijon dinarjev posojila s 50-let-nim odplačilnim rokom vsakemu graditelju, članu zadruge, da bi tako laže prišel do stanovanja. — Hkrati je predlog, da bi stanovanjski zadrugi dali potrebno železo in žeblje po režijski ceni. Obenem bodo pomagali zadrugi pri izdelavi opeke iz žlindre. Kar 234 kandidatov pa se je že prijavilo za pridobitev stanovanj z lastnim delom. Tudi to obliko so že udomačili, saj so na Javorniku največ za urejevanje okolice, kopanje jarkov in podobno. Prosilci so namreč prišli v poštev, če so razen prioritetne liste imeli tudi 600 ur dela za 3-sobno stanovanje, 500 ur za dvosobno stanovanje itd. Tretja oblika je akontacija (ara) lani podelili 36 stanovanj, ki so si jih pridobili tisti, ki so prispevali za stanovanje. Seveda morajo kan- Tako, zdaj imam vse, še po stanovanje grem na občino didatom povedati točno kdaj, k$e in kakšno stanovanje bodo dobili po določeni ceni ali pogojih. Zadnja četrta oblika, pa ja uvedbe hranilne službe sploh. Pri tem naj bi odprli splošno varčevanj« za stanovanje tudi mladih, še neporočenih zaposlenih delavcev, ki naj bi skozi leta prištedlfi ustrezno vsoto kot lastni prispevek za stanovanje. Del prosilcev seveda ne morejo vključiti v nobeno od teh oblik žar jim bodo tudi odslej še zagotavljali stanovanja v okviru podjetja ali pa občine. To so razni upokojenci, invalidi, borci NOB in podobno. Vse te oblike se pravzaprav šele uveljavljajo. Delavci po kolektivih še razpravljajo o tem. Toda že doslej se je pokazalo, da so ljudje, zlasti pa tisti, ki potrebujejo stanovanje, pripravljeni veliko prispevati sami, kar doslej ni bilo v navadi. -1. c V sredo, 15. februarja, so bili zlasti mladi že v zgodnjih jutranjih urah na negah. Šolske učilnice so bile prazne, oživele pa so še tako majhne vzpetine. Sončni mrk je bil res za vsakega nenavadna zanimivost. Približno od 7.30 do 9.30 ure pa so vsi skozi zadimljena stekla opazovali redek naravni pojav, o katerem smo vsi govorili že več dni prej in tudi pozneje Družbeni načrt gospodarskega razvoja občine Tržič I iliiono? dinarje? tet Občinski ljudski odbor Tržič bo med prvimi, ki bo letos sprejel družbeni načrt za leto 1961. Po tem planu naj bi se dvignil narodni dohodek od 4949 milijonov dinarjev lani na 5417 milijonov dinarjev v letu 1961, kar predstavlja skoraj desetodstoten porast (9,4 odstotka). Delovna sila se bo po istih primerjavah dvignila od 4068 na 4159 ali za dva odstotka. Delovna storilnost bo torej porasla tudi na račun izkoriščanja notranjih rezerv podjetij ter na račun modernizacije. Najmočnejša gospodarska dejavnost v tržiški občini je industrija, v kateri so zastopane kovinska, papirna, lesnopredelovalna, tekstilna ih usnjarsko-Čevljarska stroka. Industrija v tej občini je v glavnem že precej modernizirana, razen Tovarne kos in srpov in posameznih obratov v nekaterih podjetjih. Družbeni načrt za letošnje leto predvideva, da bo industrija povečala narodni dohodek ob komaj enoodstotnem porastu zaposlenih od 4.437 milijonov dinarjev na 4.802 milijona dinarjev letos ali za osem odstotkov. S tem porastom se je vsaj delno približala predvidenemu povprečnemu porastu industrije v republiškem merilu. Izmed ostalih neindustrijskih de- javnosti se bo najbolj povečal dohodek pri kmetijski zadrugi, in sicer za 79 odstotkov, kar pomeni, da bo ustvarjen dohodek v višini 37 milijonov dinarjev. Vendar je treba Upoštevati tudi prekomeren porast delovne sile. in sicer od 24 zaposlenih na 38 (53%). Lep napredek se nredvideva tudi na področju gozdarstva. — Gozdarski obrat Tržič bo v letošnjem letu ustvaril za skoraj 15 milijonov dinarjev narodnega dohodka več kakor lani, pri tem pa bo občutno povečal delovno silo (za 12 odstotkov). Potrebe po hitrejši gradnji se prav lepo odražajo v družbenem planu gradbeništva. Tu je pohvalna ugotovitev, da se bo zaposlenost povečala samo za štiri odstotke, medtem ko se bo narodni dohodek dvignil za veB kot dvajset odstotkov. Tak porast je razveseljiv še tem bolj, ker je gradbeništvo v okrajnem merilu vsa dosedanja leta zelo počasi napredovalo. Gostinstvo je edina dejavnost v družbenem planu tržiške občine, ki računa, da bo zaposlovalo letos deset ljudi manj, kakor lani, — Po drugi strani pa ugotavljamo, da se bo narodni dohodek povečal za več kot 6 milijonov dinarjev ali za 17 odstotkov. V preostalih strokah so predvideni naslednji porasti: ne-pavšalirano obrtno podjetje bo povečalo dohodek za 13 odstotkov* pavšalirana obrt za 21 odstotkov, zaposlenost se bo dvignila pri obeh za šest odstotkov. Najbolj nerazumljivo izpade komunala, ki bo po planu povečala narodni dohodek komaj za dva odstotka, število zaposlenih pa za devet odstotkov. Lepo bo napredovala trgovina 22 odstotnim povečanjem narodnoga dohodka ob osemodstot-nem dvigu zaposlenih., SOSPODMS.Hf 08STI. Doslej že nad 500 prijav za spomladanski zagrebški velesejem. -Nad. 350 jugoslovanskih podjetij j10 Približno 170 inozemskih iz Ita-"je, Avstrije, Zahodne in Vzhod-116 Nemčije, Velike Britanije, Nizozemske, ZDA, Liechtensteina 1Tl Švice, se je doslej priglasilo razstavljanje na mednarodnem ^Pomladanskem zagrebškem ve-j*sejmu, ki bo od 14. do 23. aprila, •"fzen razstavljavcev iz omenjenih držav pa pričakujejo še ude-J^žbo številnih podjetij iz Fran-01 jo, Belgije, Poljske in Madžarske. *Geomašina« izvaža vrtalne garniture v ZAR. Tovarna vrtalnih Sarnitur in pribora »Geomašina« Zemuna je prodala egiptovski P°krajini ZAR deset kompletnih Vrtalnih garnitur s priborom za l^ološke in rudarske raziskave. Pred zaključkom pa so tudi po- gajanja o prodaji nadaljnjih 12 vrtalnih garnitur. Vrednost tega izvoza znaša skoraj pod milijona dolarjev. Podjetje predvideva, da bo izvozilo še letos tudi več vrtalnih garnitur v Indijo, Pakistan, Etiopijo, v sirijsko pokrajino ZAR, na Ciper in še v nekatere druge države. V prihodnji turistični sezoni nad 40.000 turistov iz ZDA. - Po sklenjenih pogodbah z inozemskimi potovalnimi agencijami za rezervacije prenočninSkih zmogljivosti v hotelih na Jadranu kakor tudi na podlagi razgovorov, ki jih imajo naše potovalne agencije z inozemskimi, je pričakovati, da bo lotos obiskalo našo državo nad 40.000 turistov iz ZDA. Približno tisoč turistov bo obiskalo Bled, Plitvička jezera, Jajce. Postojnsko jamo in nekatera druga znana turistična mesta. KOMUNALNA BANKA PRIZNANICA KOMUNALNA BANKA SPOROČILO lastniku tekočega računa KOMUNALNA BANKA TEMELJNICA za knjiženje Din Din ;E==E j Din = z besedo je vplačal a O _ __; - o. v korist rač. št 607-70-1-135 > o Časopisno podjetje o Ime računa »GORENJSKI TISK« jo* KRANJ je vplačal ______.............._......................._ Jd ~~~" a -------------""■"~ « na račun št. 907-70-1-135 a > Časopisno podjetje o Ime računa »GORENJSKI TISK« ~ KRANJ o o. J? V ............................................................. dne ... ................................... je vplačal Z na račun št. 607-7^-1-135 o. Časopisno podjetje »GORENJSKI TISK« KRANJ I V dne O Zaporedna št. dnevnika Vplačana taksa din .... podpis pošt. uslužbenca Obr. 127 KB — (817-59) O O Zaporedna št. dnevnika » p) ^W w ■» ^ m m m m —^ — «| v ^» v w v w m w m m — —~ — ob Donavi »Veš, draga, težko nam je tukaj živeti. Tu smo med samo gorovje zajeti tn stražniki čuvajo nas z bajoneti.« K. Destovnik-Kajuh: Odlomek iz pesmi dekletu, ki jo je on napisal v Medjureču *^akor povsod na poti so jih ^pmljale simpatije domačinov tudi v Ivanjici in na poslednjem 2?j*U P°ti do taborišča ob Mo-r*^- Domačini so poskrbeli, da j. Prtljago »vpoklicnikov«^prepe-J*7^do Medjureća z volovsko J2>Pe80- Dne 28. januarja 1941 se H_|jarnreč nehal konec njihove J*"*odne«« poti. Prišli so pod ^°*niško komando. Hj^tt Je deževen dan,* se spo-j|r*Ja Franc Sire, ki je kot inva-spremljal »volovsko karava-bli* ^ru^ so šli Peš čez hrib po fcj. ^lci>- »V Ivanjici smo nalo-k našo prtljago na vozove, s tud^*1*111 sem se potem odpeljal in Ks3dZ' Pa mi Je bil° skor0 žal 0** bilo bolje, da bi odšel z n-Zjjmi čez hrib. Naši vozovi so' pJJJ^eč večkrat obtičali v blatu in Wih ^e vodila OD vznožju hri-«4 je ločil Ivanjico «d Medju- reća, je bila zaradi globokega blata naporna Moji tovariši so bili že zdavnaj pred menoj na mestu in bili že preoMečeni, ko sem prispel jaz s prtljago za njimi v taborišče ob Moravi.« Vlažne barake v blatu ga niso nič kaj prijazno pozdravile. »Tu smo torej,« si je rekel in opazoval blatno pokrajino in obraze starih orožniških oficirjev in drugih žandar j ev, ki so stražili »vpoklicnike« z nasajenimi bajoneti na puškah. Tudi Lovro Albreht je bil »čuvar« prtljage in o tej poti pripoveduje naslednje: »S tovarišem Francem Zevni-kom sva bila s še nekaterimi določena za čuvarja prtljage. Pot, če lahko blato, skozi katero je krmaril voz, tako imenujem, je bila naporna. Kolesa so se vgre-zala v ilovnato blatno zemljo. Voz je večkrat obtičal v njej, žival sama pa ga ni mogla izpeljati in smo ji morali pomagati tudi mi. Tisti tovariši, ki so šli iz Ivanjice čez hrib, so prišli v Medjureee v dveh urah. Lahko so bili srečni, da so šli peš in da jih ni doletela dolžnost čuvarjev prtljage. — Ob naporih so plahnele misli na zadnje tri dni, ko smo se v- Iva- njici imeli prav prijetno in ki smo jih preživeli v družbi s prijaznimi domačini. Ko se je voz, ki sva ga spremljala Zevnik in jaz, primajai do barak ob Moravi, je minilo pet ur in preoblečeni tovariši so naju že nestrpno čakali. Mračilo se je že, ko sva prišla. Plačali smo vozniku in se napotili v barake, ki so jih postavili nalašč za nas in ki bi prej ko ne postale koncentracijsko taborišče, organizirano po vzoru nemških taborišč, da tega ni preprečil čas.« Tine Noč pripoveduje v svojih spominih o prihodu na »orožne vaje«: »Ko smo prišli na cilj, so nas prevzeli žandarji tn nas odpeljali v Medjureee. Razmestili so nas po barakah. Preobleki i so nas v stare vojaške obleke, namesto pušk pa so nam dali lopate. Ze pri oblačenju smo izrabili priložnost, da smo se nekoliko pobliže seznanili z Bosanci in Makedonci. Med interniranci nas je bilo trideset članov KPJ in zato smo težili, da najdemo stik z drugimi komunisti, za kar je poskrbelo vodstvo, ki smo ga izvolili že med potjo.« 6 tem vodstvu poroča tudi Ka- juh v nekem pismu, ki ga je pisal svojemu dekletu še pred prihodom v Medjureee: »Slovenci in Bosanci gremo v Ivanjico, kjer bomo gradili železnico iz Ivanjice v Belopolje. Tu nam bodo komandirali aktivni orožniski častniki, tako da smo pod orožniškim nadzorstvom. Vseh nas je približno tri sto, in sicer delavci, kmetje, intelektualci... Jaz sem najmlajši med vsemi. Naš odbor, sestavljen iz desetih ljudi se bo boril predvsem za to, da se postopa z nami kot z vojaki. Boril se bo, da bo omilil trpljenje, ki ga bomo deležni v tem koncentracijskem taborišču. Mi vsi smo solidarni.« Po prihodu v taborišče so jih porazdelili po četah. O tem pripoveduje Lovro Albreht: »Komaj smo odložili prtljago in se malo razgledali po taborišču, že je bil zbor. Postrojili so nas in ko so nas prešteli, so nas klicali poimensko in nas razdelili v čete. Jaz sem bil dodeljen v prvo četo. Od Jeseničanov in Javomi-čanov so, kakor se spominjam, bili v tej četi še Jože Finžgar, Tine Vister, dr. Ivo Stempihar in Jože Finžgar. Po nerodnosti pa je bOo v naši kakor drugih četah največ Makedoncev. Večinoma so bili to. sami izobraženci - advokati, zdravniki, profesorji in drugi. V tej četi je bil tudi kasnejši partizanski pesnik Kajuh. Bilo pa je tudi nekaj Bosancev.* Zasluga partijske organizacije, ki je začela takoj delovati, je bila, da je med interniranci zavladalo tovarisko življenje. ^Organi-zlrali so kolektiv, ki so se mu podredili domala vsi. Med pripadniki različnih rmrodnosti so se razvili pravi bratski odnosi. »Z vsemi, ne glede na narodno pripadnost,« pripoveduje Lovro Albreht, »smo se dobro razumeli in se medsebojno spoštovali. V začetku nam je sicer delal težave makedonski jezik, ki smo ga slabo razumeli, a smo se mu kmalu privadili, kakor so se Makedonci privadili našemu in nas razumeli. »Partijska organizacija je prevzela vodilno vlogo med interniranci,« pravi v svojih spominih Tine Noč. »Ze v prvih dneh smo organizirali celico, za sekretarja pa izvolili učitelja Badenovića, ki je bil po narodnosti Makedonec in prekaljen komunist. Taborišče naj bi postalo šola revolucije. Kolektivno življenje, ki smo ga predlagali komunisti, je večina internirancev sprejela. Le redki so bili proti in niso oddajali paketov, ki so jih dobivali od doma, in denarja v kolektiv. Prav tako smo »Memli, da bomo popestrili druBatmo življenje v tabo- rišču s prirejanjem predavanj, kulturno- prosvetni h in ideološko-debatnih večerov. Pota partijska konferenca, katere snov je prav takrat izšla v ilegalnem partijskem tisku, nam je nudila dovolj smernic pri našem delu. Da pa bi vse to lahko dosegli, smo morali najprej prodreti z zahtevo, da se v taborišču ravna z nami kot z vojaki, ne z interniranci. Sklicevali smo se na poziv, s katerim so nas klicali na »orožno vaje«. Da smo s svojo zahtevo prodrli, je zasluga enotnega nastopa vseli internirancev. Uprli smo se slehernemu prisilnemu delu ih opravljali smo tista dela, ki so bila v našo korist. Dosegli smo, da noben žandar ni smel v naše barake. —■ Sleherni poizkus nasilja nad nami smo zatrli že v kali. Zandarji nas na noben način niso mogli ukloniti in nas podvreči svoji volji. Prav zato je naše delo lahko potekalo nemoteno. Partijci smo se vedno sestajali in poročali o svojem delu. Kulturno in politično izobraževanje je zajelo vse taborišče. Imeli smo svoj pevski zbor, ki ga je vodil inž. Gerl, ki je bil pred tem že šest let na robiji v Mitrovici. Svoj delež k splošnemu in političnomu izobraževanju pa so prispevali tudi drugi, med njimi pisatelj Miško Kranjec, dr. Jože Potrč in nekdanji odvetnik na Jesenicah dr. Stempihar.« (Se nadaljuje) « 4 OBVEŠČEVALEC SOBOTA, dne 18. februarja W« 1 I 0 8 L fl S I PRODAM Prodam skoraj nov televizijski aparat nemške znamke. Potočnik Janko, Rakovica 1, Besnica 539 Ugodno prodam baterijo za vzrejo do 2.000 piščancev. Konc Stanko, Gorice 31, Golnik 550 Prodam 5 prašičkov po 6 tednov starih. Dvorje 28, Cerklje 551 Prodam moško športno kolo. Ogled na dvorišču »Jelen«, pri Franceljnu 567 Prodam zazidljivo parcelo v bližini Projektovo ža^e na Kokrici. Ogled v nedeljo, 10. februarja od 9. do 10. ure na mestu. 568 Prodam prašiča, težkega 140 k». Zg. Besnica 24 . 539 Fiat »Topolino« B, dobro ohra- njen prodam zelo ugodno. Cena ugodna. Trboje 35 570 Ugodno prodam plemenskega vola. Avsenik Marjan, Brezje pri Tržiču 571 Prodam malo rabljen moped »Collbri«. Naklo 47 572 Prodam rabljen železni štedilnik. Kidričeva 6, Kranj 573 Prodam motor »Galeb« In usnjeno bundo — tudi na ček, po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 574 Prodam motorno kolo znamke DKVV 350 cem, ti Da 43, dobro ohranjeno. Arhar Štefka, Poljan?1-cesta 48, Skofja Loka 8" Lambreto 150 Li, tip 59, kras: opremljeno, prodam. Naslov oglasnem oddelku 5" Prodam otroško posteljico nebarvano, s predalom z« zimni- co ter rabljeno spalnico. Kolar Marija, Likozarjeva 13, Kranj 577 Prodam malo rabljeno krilno črpalko št. 3 in litoželezni lijak. Breg ob Savi 42 578 Prodam kompletno peč in kuhinjsko kredenco ter jedilni kot. Partizanska 33, Kranj 579 Prodam novo dvostanovanjsko hišo v okolici Kranja. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 580 Prodam starejši osemcevni radio po zelo nizki ceni in dobro ohranjeno moško kolo. Koknlj, Podpora 4, Gorenja vas nad Skofjo Loko 590 Prodam krojaški šivalni stroj »Singer« z dolgim čolničkom v ""brefn stanju, po p*->^nj ceni. Naslov v oglasnem oddelku ali podružnici v Železnikih 597 Prodam kmečki mlin z motorjem ali brez. Naslov v oglasnem oddelku 598 Prodam kravo v 9 mesecu bre-josti. Kupim nad 500 kg težkega vola. Britof 51 599 Industrija obutve PLANIKA Kranj prodaja dvovaljčnik 600 krat 240. Ponudbe poslati v tajništvo podjetja do vključno 1. marca 1961 600 KUPIM Kupim enostanovanjsko hišo v Kranju ali v Skofji Loki. Vselji-vo takoj ali po dogovoru. Naslov v Oglasnem oddelku 496 OBVESTILO! Obveščamo, da je v Kranju v Delavskem domu nad Ljudsko knjižnico pričel poslovati KLUB PROIZVAJALCEV. Odprt je od 15. do 21.30 ure vse dni, razen ponedeljka. Vabimo vse občane, da v njem preživijo svoj prosti čas. Na razpolago so časniki, časopisi In razne družabne igre. Možen bo tudi ogled televizijskega programa. V Klubu posluje tudi biffč notranjega tipa. Vpis za oddelek za visoko kvalificirane delavce lesne industrije Tehniška šola za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesnoindustrijsko stroko v Ljubljani, Aškerčeva št. 7, razpisuje vpis v oddelek za visoko kvalificirane delavce (delovodje) za lesno stroko (bivši mojstrski mizarski oddelek) Šolanje bo dvoletno s štirimesečnim vsakoletnim strnjenim poukom teorije in osemfnesečnim praktičnim delom v podjetju po sistemu izobraževanja odraslih. Pogoj za .sprejem je triletna pomočniška doba v lesni stroki. Polovica kandidatov bo sprejetih v Internatsko urejeni oddelek v Skofji Loki, ki še sprejema kandidate. Dokumenti za vpis: prošnja, kolkovana s 50 din, spričevalo o opravljenem pomočniškem izpitu oziroma dokument o pridobljeni kvalifikaciji, zdravniško spričevalo, rojstni list, potrdilo podjetja o času zaposlitve s priporočilom. Šolnina bo za kandidata znašala vsak mesec predvidoma 6000 do 7000 dinarjev. Kandidati, ki imMo pogoje, naj takoj pošljejo svoje dokumente* oziroma naj se javijo do ponedeljka, 20. februarja 1031, ko se bo začel ob 14. uri redni pouk, na Lesnoindustrijski šoli v Skofji Loki (poleg podjetja Jelovica -v neposredni bližini železniške postaje). Do 26. februarja imate šs čas Do našega tradicionalnega nagradnega žrebanja nI več daleč. Marec bo vsak čas tu. Zato pohitite z vplačevanjem naročnine za »GLAS«, če hočete sodelovati pri žrebanju. NAROČNINA ZA »GLA«*« OSTANE NESPREMENJENA. - TOREJ TA!'3 KOT DOSLEJ ZNAfiA LETNA NAROČNINA 900 DINARJEV, MESEČNA 75 DINARJEV, POSAMEZNA ŠTEVILKA PA«10 DINARJEV. Da bi vam olajšali delo in prihranili čas, smo danes spet objavili položnico, s katero nam nakažite znesek za vašo naročnino najkasneje do 2". februarja! Na »GLAS« se boste sicer lahko naročili tudi kasneje, vendar pa vas opozarjamo, da potem nc boste mojdi sodelovati pri nagradnem žrebanju. Na sliki: klobuki tovarne »Scšir« Iz Škofje Loke, ženski čevlji tovarne »Peko« iz Tržiča in copati iste tovarne, moška srajca tovarne »Spik« iz Kranja in moMca srajca trgovine »Pri Kranjcu« iz Kranja. Vsa omenjena podjetja, ki so dala nagrade za naše žrebanje, so priznana po svojih kvaliletnih izdelkih in hitri ter solidni postrežbi. Prostor za sporočilo lastniku računa Ta del ostane pri banki in na njem ne pili pismenih sporočil lastniku računal SPECIFIKACIJA kom. a 5000 dir........ „ ., 1000 „....... n m »00 »........ „ 100 .......... n »O ., ........ * .. 20 .,........ - H 10 ....... .. • 8 .......... h n 0 „ ....... H ., 1 ....... Skupaj din , podpis IHIItHtt NAVODILO Kdor želi rplačati kak znesek na kateri koli tekoči račun pri sedežu Komunalne banke pa nima položnice tega računa, lahko vplača a to položnico. Sprednjo stran položnice izpolni rplačnlk v vseh treh delih po tiskanem besedilu, na zadnji strani srednjega dela pa lahko napiše, zakaj znesek pošilja. Pri izpolnjevanju položnice Je treba zlasti paziti na to, da se napiše pravilna Številka in ime tekočega računa, ker se sicer lahko pripiše znesek nepravemu računu. Škodo, ki bi nastala zaradi nepravilne izpolnitve splošre položnice, trpi vplacnik. Datum na položnici se mora ujemati z dnem vplačila. Nerazločno pisanih, raztrganih, zamazanih, popravljenih aH radtranih položnic pošte re smejo sprejemati. Reklamacije se sprejema samo ▼ roku 1 leta. Ta obrazec velja 2 din Kupim majhno stanovanjsko hišo in do 1000 m* zemlje okoli Kranja, Kokrice, Nakla do Kri-žev. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek 581 Kupim 6 gramov zlata za zobe. Naslov v oglasnem oddelku 582 Kupim rabljen pisalni stroj. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Pisalni stroj« 583 Kupim neuporabni šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku 595 OSTALO Nudim hrano in stanovanje upokojenki ali starejši ženski za varstvo dveh otrok, starih od 1 do 3 let. Naslov v oglasnem oddelku 590 Prodajalca rib in skladiščnika za ekonomat sprejme takoj »Delikatesa« Kranj. Pogoj: trgovski delavec, kvalificiran, lahko tudi pol-kvalificiran 591 Iščem gospodinjsko pomočnico za takoj. Stucin, Stražiška 3, Kranj 592 Opremljeno sobo oddam mirnemu, solidnemu inteligentu. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Soliden« 593 Nudim hrano in stanovanje starejši ženski ali tovarniški delavki. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 594 Zdravnik išče opremljeno sobo v Kranju. Plača do 10.000 tisoč din mesečne najemnine. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 508 AMD Kranj, sekcija Zobnica razpisuje tečaj za šoferje amaterje. Vpis vrši tov. Podreka Jože nasproti Krajevnega urada v Zab-nici. Vpis se vrši do vključno 26. februarja 19C1 554 22 let star fant, dobro situiran, 2e?i spoznati sebi primero dekle. Slika zaželena. Ponudbe oddati v Oglasni oddelek pod »Ne čakaj na maj« 584 Delo dam pletiljam na dom. Ponudbe oddati pod »Strojno pletenje« 585 Dne 12. februarja sem na poti v Torki jo izgubila sivo torbico z belo denarnico. Najditelja prosim, naj proti nagradi vrne na Škofjeloška 14, Stražnice 5R6 Nudim stanovanje in hrano za pomoč v gospodinjstvu dekletu, ki dola na 2 -'zmeni. Naslov v oglasnem oddelku 587 Poštenemu dekl?tu nudimo sobo ln po možnosti tudi hrano. Ostalo po dopovoru. Naslov v oglasnem od del!-u 588 Vefjo količino bukovih butar in odpadnega lesa kupim. Konje-vič Franc, Delavska 3D, Kranj 589 Vgrafcvanfe vodomerov Komunalno podjetje »Vodovod«, Kranj — Koroška o. 41 obvešča vse potrošnike vode »kranjskega vodovodnega omrežja«, kateri še n'majo vgrajenih vodomerov na spojnih vodih, da bo pričelo z vgraditvijo teh v smislu 16., 30. in 39. člena »Odloka o upravi, uporabi in vzdrževanju k:anj3kega vodovoda«, Uradni veslnik okraja Kranj z dne 30. septembra 1958 št. 17. Stroški vodomera in vgraditev Istaga znašajo od 15.000 do 20.000 dinarjev. Nadalje prosimo vse potrošnike, da si uredijo prostor, oziroma jaške, kjer se nahajajo vodomeri tako, da so vedno dostopni in zaščiteni proti vsem okvaram in mrazu. V nasprotnem primeru bo podjetje primorano zamujeni čas za čiščenje in popravilo jaškov zaračunati. Opozarjamo tudi vse potrošnike vode, da omogočijo osebam, ki prihajajo po službenem opravku v zgradbo dostop do vseh vodovodnih naprav v smislu 17. in 40. člena istega odloka. Vse informacije v zvezi z obvestilom dobite v tajništvu podjetja. Podjetje posluje vsak dan od 6. do 14. ure, razen ob sredah od 6. do 12. ure dopoldne in od 14. do 18. ure popoldne ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Komunalno podjetje »Vodovod«, Kranj Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Komunalnega podjetja Skofja Loka razpisuje delovni mesti: 1. materialnega knjigovodja 2. Instalaterjev za vodovod Nastop službe takoj ali po dogovoru. - Prijavo aptejema uprava podjetja. Podjetje »VINO KRANJ« v Kranju sprejme: 2 kletarja 2 skladiščnika 1 pisarniško moč In več delavk In delavcev Prošnjo poslati na pravo podjetja v Kranju, Mladinska 2, ali sc na naslovu osebno zglasiti. Trgovsko podjetje »AGRARIA«, Kranj, razpisuje naslednja prosta delovna mesta: šef splošnega sektorja - ekonomist saldokontlst fakturist blagovni knjigovodja več delavk za Čiščenje In sortirale sadja in zelenjave, ki niso zaposlene polni redni delovni čas (za delo po potrebi). Nastop službe takoj ali po dogovoru. Stanovanje nI preskrbljeno. - Ponudbe poslati do 25. februar ja 1961 na upravo podjetja. Nabava premoga, drv in gradbenega materiala pri »Kurivo« Kranj Trgovsko podjetje »KURIVO« Kranj opozarja glede nabave premoga - velenjskega lignita - vse potrošnike na naslednje: 1. Kurivo bo imelo na zalogi od meseca februarja do polovice junija neomejeno količino lignita, predvsem kock in kosov; 2. Naročilo lignita v začetnih mesecih leta, oziroma zgodnjih spomladanskih mesecih se lahko izvrši takoj ali v nekaj dneh; 3. Zgodnja nabava lignita ter vskladiščenje tega na suhem prostoru (vsaj pod streho) ima to prednost, da pridobi te vrste premog zaradi Izhlapevanja naravno vlage precej na kalorijah; 4. Pravočasni pričetek naročanja in doba vijanja 11 gni ta za potrebe gospodinjstev, kakor tudi ostalih potrošnikov občutno ublaži pritisk v visoki sezoni, to je v mesecih junij — september: 5. Rudnik Velenje ima enakomerno produkcijo, zato ne more spomladi dobave ustaviti ter jo na ta račun v sezoni podvojiti, temveč je primoran vršiti dobave skozi celo leto enakomerno, kar pa n« dopušča, da bi pretežni del potrošnikov prejel premog v glavni sezoni. Ob tej priliki se priporo'a podjetje tudi za odjem ostalih vrst premoga, drv, koksa ter gradbenega materiala. OBJAVA TEČAJI ZA KVALIFIKACIJE V SKOFJI LOKI Novoustanovljeni Šolski cente' za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki organizira za odrasle L tečaj za pridobitev kvalifikacije v kovinski stroki in v obrti lesne stroke 2. šolo za dosego kvalifikacije * kovinski stroki in v obrti lesne stroke. Pouk v tečaju bo v popoldanskem času, pouk v šoli pa v dopoldanskem Času in traja dva semestra po tri mesece. Pogoji za vpis v tečaj je tri do pet let prakse na delovnem mestu, za vpis v šolo pa eno do dve leti prakse na delovnem mestu. Prijave pošljite do 1, marca t. 1-na naslov: Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Skofji Loki. RAZPIS DELOVNEGA MESTA ADMINISTRATORKE Okrajni odbor Ljudske tehnike Kranj razpisuje delovno mesto admini stratorke-j a. Pogoj za sprejem je obvladanje administracije in delno knjigovodstva. Pismene ponudbe je poslati n« naslov razpisovalca. .KOMPAS Avtobusni izlet na velike mednarodne velesejme Štiridnevno potovanje na DU* NAJ in MILANO. Izlete organiziramo sporazumno z zbornicami in so namenjeni predstavnikoni podjetij in gospodarskih orgami'* zacij. Prvomajski izleti: desetdnevno potovanje z vlakom v LONDON in PARIZ. Sedemdnevno potovanje z vla-kom v CARIGRAD: daljši postanek v SOFIJI. Devetdnevno potovanje z vl«-kom v RIM, NEAPELJ in na SICILIJO. Petnajstdnevno majsko potova-nle v ATENE z avtobusom skozi SRBIJO in MAKEDONIJO. Po-vratek z ladjo ob Jadranski obali' Prijave za vse navedene izlet« kot za izlete po naročilu sprejema poslovalnica »KOMPASA-"« Kranj, Koroška cesta 4, kjer dobite tudi programe in vse informacije. — Se priporočamo! K§»0 i j Jesenice »RADIO«: 18. m l*« februarja nemški barvni film Ti SI MOJA PESEM Jesenice »PLAVž^: 18. in 19 februarja angleški film IIAMLE' Radovljica: nem. glasbeni fiU" GROFICA MARICA, predstav* ob 20. uri, 19. februarja isti fil^J ob 14., 18. in 20. uri. ItaflijansKi barvni film ARRIVEDERCI R^ M A ob 16. uri. Kranj »STORZlC«: 18. februari« ansrleški film GLOBOKO SlN# MORJE ob 15., 17., 19. in 21. UjJ< matineja istega filma ob 10. Uf>' premiera jugoslovanskega filni6 LJUBEZEN IN MODA ob 23. W 19. februarja amor. barvni fil^J OBRAČUN V TABLE ROCKU <*° 10. uri, jugoslovanski barvni fll^j1 LJUBEZEN IN MODA ob 13. ttP. angleški barvni film GLOBOK^ SINJE MORJE ob 15.. 17. iti JJ uri, premiera italijanskega fittOjj OD ALJASKE DO MEHIKE ov 21. uri Primskovo »Triglav«: 18. febf* ameriški barvni film TRI UBE DO ODLOČITVE ob 18. in 20. U*» 19. februarja premiera 1 talij**' skega filma OD ALJASKE ^° MEHIKE ob 14. in 18. uri, nertj' ški film SPLETKE IN LJUB»' ZEN ob 18. in 20. uri Stražlšče »SVOBODA: 18. bruarja prem;era jugoslovanske^* filma LJUBEZEN IN MODA «J 18. in ?o. uri. 10. februarja nernsKJ film SPLETKE IN LJUBEZ^ matlneia ob 10. uri, amer. barVt11 film OBRAČUN V TABLE R0' CKU ob 14. in 20. uri. juposl^ vanski barvni film LJUBEZEN l1* MODA ob 18. in 18. uuri ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nam je umrla naša sestra in teta MICKA Največja, iskrena in prisrčna zahvala sosedom za vso pomoč, ki so nam jo v tistih težkih urah z dobro voljo izkazali. Nadalje vsem, ki ste se poslovili od nje, ji poklonili vence in jo spremili na njeni zadnji poti, kakor tudi dr. Hrlbemlku za pomoč v bolezni. Prav lepa hvala gosp. župniku Bogotu Škerlavaju za toiažilne besedo. Se enkrat vsem najlepša hvala. Tatine, Britof, dne 17. februarja 1961 Gregorčičevi In Mažovl Sporočamo žalostno vest, da nas jc za vedno zapustil naš ljubi mož, očka, sin, brat, stric ln svak ALOJZ 3IMNOVEC poslovodja trgovine Šenčur Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 19. februarja, ob 16. uri na domače pokopališče v Šenčurju. Šenčur, Visoko, Kranj, Trboje, Voklo, Breg, Križe. Srednja In Zg. Bela, Ohio In St. Avold, dne 18. febr. 1901 Žalujoči: žena Helena, sin Bojan, hčerka Irena, mamaf brat Vinko, sestra Cilka z družino MarkiČ in Ostalo sorodstvo KULTURA IN PROSVETA Jesenice. 17. februarja - Včeraj Popoldne je tu umrl znani kulturni in družbeni delavec Slavko Smolej. Pokojnikovo truplo bo Jutri, v soboto od 8. do 15.30 ure postavljeno v avli Metalurške industrijske šole, kjer je bil ravnatelj polnih 15 let. Popoldne ob 16. uri Pa bo pogreb na domačem pokopališču. Osebnost Slavka Smoleja je Vklesana v razvoj mnogih dejavnosti na Jesenicah. Zlasti pa je znan med domačimi in tujimi mojstri fotografije, saj so bila njegova dela nagrajena na tolikih mednarodnih razstavah, kjer j« začel sodelovati že 1936. leta. Velika pa je njegova zasluga pri zbiranju in urejevanju raznih spominov in dokumentacij »z NOB. Ko jc bil v begunjskih za-Porih se je menda odločil, da ee •stane živ, bo svoje življenje posvetil odkrivanju zločinov in grozot sovražnikov svobode nad nedolžnim prebivalstvom. Tako je Po vojni zbral mnogo tega gradiva, sodeloval in pomagal je pri urejevanju muzeja v Begunjah, "redil je poseben oddelek NOB Prt Metalurškem muzeju na Jesenicah Itd. Zlasti Je njegova la-8luga, da je zbrano veliko slikovnega gradiva. Eden izmed njegovih prvih uspehov pri izpolnjevanju dane obljube pa je znana knjiga Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi, kjer je z bogatim ln kvalitetno izbranim slikovnim gradivom prikazal le-POte naših krajev in običaje ljudi ter neizprosni boj In delovni za-ffon po osvoboditvi. Dragoceni dokumenti iz NOB leže zaprašeni v kranjski kuhinji. — Pokrajinski muzej NOB v Kranju ima prostor le za pisarno Letos praznujemo 20-letnlco vstaje. V ta namen smo že imeli nekaj prireditev, vendar pa je pred nami še najpestrejši del sporeda, posvečenega temu zgodovinskemu dogodku naših narodov. Vendar pa imamo občutek, da smo pri vsem tem pozabili na pomoč muzejem NOB, ki lahko najlaže in najbol j si i kov i to pokažejo mlajšim rodovom zgodovino Slavnih dni naše revolucije. V Skofji Loki in na Jesenicah že Imamo posebne oddelke pri tamkajšnjih muzejih, ki obrav-navajo tematiko iz NOB. Vse kaže, da bosta posebne oddelke NOB imela tudi muzeja v Tržiču in delavci muzftja NOTi? Ne! Kdo pa je kriv? Vsi tisti, ki še vedno niso muzeju zagotovili ustrezne prostore, v katerih bi lahko stalno razstavljal zgodovinske dokumente, ki hi služili res svojemu na- r K H s • Eden najbolj znanih sovjetskih književnikov Konstantin Fe-^n je v teh dneh izšel v prevodu Prt založbi Svijotlost v Sarajevu s svojim delom »Transval«. # Mladi tunizijski književnik Albert Memi je uspel s svojim novim romanom »Tujci«. Delo so prevedli v angleški in nemški jezik. # Na Kubi bodo v prihodnjih mesecih prvič videli jugoslovanske filme - 15 po številu. Pričakujejo, da bodo že v najkrajšem času v Havani na sporedu »Kota &05«, »vlak brez voznega reda«. "Skozi veje v nebo« itd. • Časopis »The New York Ti-^es« je objavil pred dnevi čla-,hek »Če je jazz modernejši, zakaj so komponisti bodnejši«, v katerem govori o današnjem materialnem položaju jazz muzikov V Ameriki. % Dvanajsta sezona Dubrovnl-akih letnih iger bo obeležena s Številnimi vrhunskimi prireditvami in gostovanji. Med drugimi bo bastopila Zagrebška opera, Benjamin Britten, Antonio Janigro in drugi. Dragoceni ohranjeni dokumenti iz NOB, nakopičeni v neki kranjski kuhinji (Koroška 3) propadajo. Kdaj bodo uresničene številne obljube? Kropi, muzej NOB pa nameravajo imeti tudi Bohinjci. Osrednji muzej NOB za vso Gorenjsko, Pokrajinski muzej NOB v Kranju, pa ima vsekakor najdragocenejše ohranjene dokumente iz NOB, vendar pa Gorenjci zanje skoraj ne vedo, So tega krivi so- menu. Trenutno pa so nagrmadeni in zaprašeni v eni izmed kuhinj poslopja s številko Koroška cesta št. 3, Kranj! Dragocenosti, ki hi jih ljudje z veseljem gledali, se na njih učili zgodovine gorenjskih partizanov, propadajo. Povsod že leta in leta govori- In problemi tržiškega muzeja Podprimo njihove napore Nemalokrat se prav zaradi naglega razvoja tehnike kdo vprašuje, ali ima še smisel, da tako budno pazimo na ostanke naše preteklosti. Mislim, da je tako mišljenje zmotno. Prav zaradi hitrega tehničnega napredka moramo biti mi še hitrejši, da ohranimo vsaj še to, kar nam ni še uničil zob Časa. Toda težko, zelo težko je, da skoraj v vsakem kraju skrbi in živi za muzej bore malo ljudi. Verjetno ima izmed vseh muze-Jev na Gorenjskem najtežji pologi prav muzej v Tržiču. Ljudje •e zanj premalo zanimajo ln nimajo interesa za njegov obstoj — ne Najdejo zanj razumevanja. Do 1c-8a sklepa sem prišel, ko sem po-vPrašal za muzej več ljudi, toda mhče ni vedel povedati, kje toč-n° je. Mnenja sem, da naša preteklost kljub vsem pomanjkljivostim le ni zaslužila tega, da jo tako zanemarjamo. . Muzej v Tržiču je bil osnovan. Jeta 1954. Takrat je« bil, in jc še Qanes, utesnjen v skrajno neprimernih prostorih. Iz teh razlogov *e tudi ni mogel razvijati, čeprav *e jc okrog njega zgrinjala pešči-£a4 ljudi, ki so zanj živeli in bili Pripravljeni zanj tudi trdo delati, »oda brez osnovnega, brez prosto-*°v> pa kljub naporom ne gre in ne gre. Ponovno poudarjam: da tržiški muzej životari, niso krivi ljudje, *l ga upravljajo. Ti so uvideli, da °kler ne dobe primernih prosto-°v> nima smisla trositi naporov a delo in uspeh muzeja v taki ob-'ki, ker bi bilo vse brezuspešno, -■otili so se dela. ki ni vezano, na ^Prostor. Pričeli so izdajati tr-'lški zbornik, v katerem bodo po posameznih obdobjih in dejavnostih obdelovali zgodovino tržiškega kota. Toda povrnimo se k muzeju in k njegovim prostorom. Kakor kaže, se bo muzej le razširil v kratkem času. V prostorih, ki dejansko pripadajo muzeju, še vedno stanuje neka stranka. Ta bo menda dobila drugo stanovanje v novem bloku, ki ga gradi eno izmed tržiških podjetij. Z odse-Utvijo te stranke, bo muzej zasedel še te prostore in razširil svojo dejavnost. Ljudje, ki delajo za muzej, so si že zamislili, kako naj bi izglc- bi prikazoval potek partizanske borbe in delo ilegalnih organizacij med narodnoosvobodilno vojno. -Muzej bo imel tudi oddelek, v katerem bo prikazan razvoj kova-štva, čevljarstva, usnjarstva; splon bodo zastopani vsi gospodarski -kulturni in politični momenti, ki so imeli ali imajo še danes odločilen vpliv na ta del Gorenjske. Zamisel za bodočo ureditev muzeja je torej pohvalna, zato sc tembolj vprašujemo ali res ni bilo mogoče že prej rešiti problem prostorov, s katerim se bori muzej že sedmo leto. Skrb vseh družbeno političnih organizacij v Tržič' je bila in je še vedno, da pričm resno reševati to vprašanje. Res je, da so vsi muzeji negospodarski, toda kraju z visoko razvito industrijo in sploh z visoko razvi- tim gospodarstvom se spodobi dol po razširitvi. V njem bi osno-1 ohraniti tudi ogledalo svojih prej-vali več oddelkov. Oddelek NOB'šnjih dni. np Goriško gledališče v gosteh na Jesenicah V soboto, 18. februarja zvečer, in nedeljo, 19. februarja popoldne, bo v gledališču »Tone Cufar« na Jesenicah gostovalo Goriško gledališče iz Nove Gorice. Predstavilo se bo z dramo Franca Bevka »Krivda«, ki so jo minulo jesen krstili v počastitev pisateljeve sedemdesetletnice. THE C H AN A BOYS V KRANJU Kranjčani in okoličani, ljubitelji kulturnih prireditev, Wa 78, fcb,rnarja spet prhli na svoj račun. Zvečer ob 19.30 uri bodo v Prešernovem gledališču nastopili znameniti gostje iz Ghane »The Ghana boys«, ki bodo s staro folkloro, glasbo in pesmijo ter plesi prikazali nam bolj ali manj neznano visoko in pestro ghansko ljudsko kulturo. Mlado in agilno Goriško gledališče ima že od svoje ustanovitve z jeseniškim gledališčem tesne ln prijateljske stike, saj so tudi Jeseničani v Novi Gorici zmeraj dobrodošli gostje. Po daljSem času bomo zdaj lahko videli ansambel Goriškega gledališča, ki dela v podobnih pogojih kot jeseniški, na deskah Cufarjevega gledališča. -Predstavilo se bo z dramo, ki jO je F. Bevk napisal okoli leta 1927 in v kateri prikazuje tragično življenje takratnega primorskega kmeta. Srečanje z goriškimi gledališčni-ki bo prav gotovo lepo doživetje za jeseniško publiko, opozarjamo pa tudi okoliško prebivalstvo, naj ne zamudi priložnosti in s svojim obiskom pozdravi agilne kulturne delavce iz naše sončno Goriške. jo, da je Kranj vsestransko najbolj razvito mesto daleč naokoli, toda priznajmo, v marsičem zaostajamo. Skofja Loka je precej manjši kraj in še nešteto tako majhnih mest v Sloveniji ima že dlje prostore za muzeje, razviti Kranj pa zaostaja. Mu?:ej NOB v Kranju že od ustanovitve životari v utesnjenih prostorih, ki so komajda dovolj veliki le za administracijo ustanove. Zadnja štiri leta živi od obljub, da bo vendarle lahko razvil svojo dejavnost tako, kot mu jo je družba naložila. In če je doslej ostalo vse lc pri starem, hi bilo prav, da sc prav letos — ob 20-letniei vstaje — tega problema lotimo z največjim prizadevanjem. Uspeh ne bo izostal, saj si ljudje želijo podobnih ustanov. Komaj ustanovljen nuzej v Begunjah je doslej obiskalo že nad 40.000 državljanov. Vsi ,i ljudje so se š ebolj seznanili i dogodki med NOB, revolucija Mm je postala še dražja in jo zato tudi na svojih delovnih mestih bolj spoštujejo. Seveda pa gre orl vsem tem tudi za to, da majhen del ohranjenih dragocenih dokumentov Iz NOB ne propade! B. Fffljon Vilmin hi Uh aleđama DIVJI VETER - odlično mojstrovino — smo v teh dneh gledali tudi v Kranju. (Pa čeprav jc bil film lc dva dni na sporedu, italijanski »Ne pozabi me«, pa kar teden dni!) Ustvarjalci so v filmu z odlično zasedbo An-na Magnarti in Anthonyja Quina naslikali s simboličnim zvokom in velikim posluhom za psihična dogajanja v ljudeh, ljudi, ki se jim hoče Življenja- Življenje ljudi, v katerega konflikt so ustvarjalci posegli, je v svojem najglobljem bistvu elementarno človeško. Film je čudovita podoba človeških iskanj, še zlasti pa izredna galerija psihičnih momentov. Kreacija obeh Igralcev je zares mojstrska! Ustvarjalci, to bi jim ob takem filmu zares lahko očitali, so nas presenetili s koncem, ki dobiva sentimentalni prizvok. Dobiva ga morda zato, ker je premalo smelo naslikan; kajti konec koncev jc vendar neskončno resničen. Mi vsi — mi ljudje, pričakujemo s slehernim dnevom novo življenje. Največkrat ga samo pričenjamo - zakaj nekje globoko v sebi vedno odpuščamo in verujemo v svetlejše dni. Tako nekako izzveni tudi konec »Divjega vetra«. GLOBOKO SINJE MORJE - Filmi z otoka - to večkrat zapišemo — nas le redko kdaj razočarajo. Nikdar niso tako slabi, da bi sc jih, kljub naivnosti ne dalo gledati. — Z Globokim sinjim morjem jo res težko. Nič v njem ni tako globoko, sinje! Probtem, oziroma konflikt junakov je prav gotovo izredno tehten. Vendar od smučanja v avstrijskih Alpah, ob reakcijskih letalih Havvkcr Hunter itd. izgubi v svojem bistvu vso tehtnost, čeprav lahko rečemo, da so vsi ti prizori naslikani mnogo prepričlji-veje, kakor bi na primer isti prizori uspeli Nemcem ali Italijanom. — Zanimivi in omembe vredni so zadnji kadri filma, ki so za take storije kaj nenavadni. Toda vseeno celotni vtis, ki ga ta film pušča, je zaradi vse tiste lesketajoče m romantične navlake zelo skromen. KOTA 905 - Na Jesenicah bodo v prihodnjih dneh gledali Reljcv film Kota 905. -Delo jugoslovanske kinematografije jc prav gotovo brez kakršnih koli umetniških pretenzij. Kota 905 pa je, to lahko z gotovostjo trdimo, zelo dober akcijski film, ki je po svoji tematiki zanimiv, po svoji obrtniški realizaciji, če to lahko tako imenujemo, pa kvaliteten. Delo bo prav zares marsikomu ugajalo. P. B. etnajst let likovne sekciie „DOLIK" na Jesenicah Konec februarja bo minilo 15 tet, odkar je bil na Jesenicah pod okriljem Ljudske prosvete Javorn*k ustanovljen odsek za domačo likovno umetnost, ali na kratko »DOLIK«. Odsek je združeval številne ljubitelje likovne umetnosti, mlade in stare amaterske ustvarjalce. Prva leta so se Bestajali kar v stanovanjih samih članov ali v posebnih manj obiskanih gostinskih prostorih. Iveta 1949 jih jc v svoje okrilje vrelo SKUD »Tone Cufar« na Jesenicah in prišli so do lastnega skromnega prostorčka. Danes so samostojna in agilna sekcija jeseniške »Svobode«. Sicer skromni in tihi »►Dolikovci« so v teh petnajstih letjh in od svoje prve samostojne razstave v avgustu 1946 dosegli prenekatere uspehe. Pri tem niso mišljene samo njihove vsaj enkrat na leto prirejene razstave, temveč predvsem njihova skrb za čimširšo likovno vzgojo delovnega človeka in vključitev provincialnih Jesenic v sodobno likovno dogajanje. Prav »•Dolikovci« so pripravili v zadnjih letih nekaj razstav poklicnih likovnih ustvarjalcev in zanimanje za te razstave je vedno znova potrjevalo nujnost za poživitev likovne dejavnosti in likovnih razstav na Jesenicah. Zal pa to nujnost hromijo dejstva, da na Jesenicah ni vsaj približno primernega prostora 2a razstave in še manj razumevnnja prenekaterih, ki jim je na skrbi celotna kulturno-pro-svetna rast železarskih Jesenic. — Vrli in samorastniški »Dolikovci« vse te težavo pogumno prenašajo, saj se zavedajo, da se pfej aH slej mora tudi za njihove nemajhne in odporne načrte najti prostor na soncu. Pri tem jih podpira likovni sosvet pri okrajnem svetu »Svobod«, ki ima pripravljene Široke načrte za pestro in kontinuirano likovno vzgojo našega delovnega človeka. Ob vsem tem pa se »Dolikovci« zavedajo, da morajo nenehno skrbeti tudi za svojo umetniško rast in izpopolnjevanje. V petnajstih letih so se iz prvih plahih likovnih poizkusov že povzpeli do lepih amaterskih - umetniških do- dernizma. Njihovo delo je le vse premalo poznano, cenjeno in upoštevano (in zato tudi premalo moralno ln materialno podprto), da bi lahko zablestelo v vsem svojem svetlem idealizmu in veliki želji po ustvarjanju, sicer morda po umetniških ambicijah skromnih — zato pa po iskrenosti in resnični doživetosti toliko vrednejših lepot. Svoj petnajstletni jubilej bodo »Dolikovci« proslavili skromno in tiho, kakršni so tudi sami vedno in povsod. Pripravili bodo samostojno razstavo, ki bo samo prva, ne pa edina v tem letu, in pod-. črtali le nujnost za čimprejšnjo zgraditev razstavnega prostora na Jesenicah, ki bi ne služil samo njim, temveč tudi fotoamatorjem, šolam, Zvezi borcev itd., obenem pa bi omogočil, da tudi Jeseničani vidijo vsaj del tistih likovnih razstav, ki so dostopne Ljubljančanom in Kranjčanom. Samim »Dolikovccm« pa želimo ob njihovem delovnem jubileju čimveč uspehov pri njihovem tihem ustvarjanju in njihovih lepih načrtih približevanja in razumevanja likovne umetnosti prav slehernemu članu naše družbene skupnosti, ki je odgovorna tudi za duhovno rast in bogatitev socialističnega človeka. Pred IV. premier« v PC Igra o dobrih liiideh Tako bi lahko z najmanj besedami zapisali kratko vsebino četrte premiere kranjske igralske družine v letošnji sezoni -Drevesa umirajo stoje«. Avtor drame je španski emigrant Aljandro Caro-ne, ki je že pred več leti zaradi Francovega režima zbežal v Bu-enos Aires (Argentina). Delo, ki bo uprizorjeno 24. februarja na deskah Prešernovega gledališča, režira Ana Grgurević - Lombarjeva, s katero smo imeli v četrtek opoldne tudi krajši razgovor. — Zakaj se je dramska družina DPD »Svoboda« - center odločila za to uprizoritev? — Dobila sem nalogo, da naj kranjska igralska skupina za Dan sežkov, ki se ne Izogibajo tudi mo- 1 žena - 8. marec - uprizori neko Prizor s prve letošnje premiere dramske družine škofjeloške »Svobode«, ki je bilo prejšnji teden. V režiji Franca Kovača, ki je odigral tudi glavno vlogo, se je družina predstavila z Držleevo komedijo »Tripče de Utoloe«. Čeprav je imel režiser precej težav z izbiro igralcev, ker je med njimi za odrsko delo zelo majhno zanimanje, je predstava gledalce zadovoljila. Ob Študiju prve letošnji uprizorithve pa se je spet pokazalo, da so škofjeloški kulttirno-pro -svetni delavci še vedno v zatišju. Ce bi sc aktivneje vključili v javno kulturno-proovotno dejavnost, bi bilo kulturno življenje v Loki vsekakor pestrejše, pa tudi kritika kulturnih delavcev M imela potem vefljl ufiinek. Delo »Svobode« pa bi bilo vsekakor uspešnejše, če hi imelo društvo tudi več sredstev, katera odgovorni organi vse preveč skopo namenjajo za kulturno delo. odrsko delo, ki bi bilo primerno za ta praznik. Kaj naj bi naštudi-rali, nisem dolgo premišljevala. Takoj sem so odločila za dramo španskega avtorja »Drevesa umirajo sloje«. — Kaj vas v tem delu tako navdušuje? — Vsebina sama kot takšna. Drevesa umirajo stoje je igra o clobrih ljudeh. Čeprav drama, nI takšna običajna drama. Solze niso solze težav, ki spremljajo življenje, temveč solze srečnega samozadovoljstva. Delo pa nam po drugi strani pove, da je človek srečnejši, če vo še tako kruto resnico, kot pa če je z lažjo o srečnem in najlepšem prevaran in po dolgem srečnem življenju zve za resnico. — Katera oseba v delu vam je najbolj pri srcu? — Vsekakor babica, ki doživlja in v kateri se prepleta vse tisto, kar sem prej povedala. — In kdo bo oblikoval glavne like? — Glavne vloge bodo uprizorili kranjski gledališki publiki že zna-ai amaterji, kot so: Mila Valen-MČeva (babica), Mlča Fajonova (fzabel), Franci Juvan (direktor) in Nace Reš (dedek) ter drugi. Slovenski oktet deležen velikega priznanja V ponedeljek, 13. februarja zvečer, je gostoval v Cufarjevem gledališču na Jesenicah Slovenski oktet iz Ljubljane, ki se je nedavno vrnil s turneje po Evropi. Čeprav je bila istega večera prvenstvena hokejska tekma med Jesenicami in Beogradom, je bila dvorana lepo zasedena. Oktet, ki gostuje na Jesenicah skoraj vsako leto, je nastopil to pot s povsem novim programom. Posebno so navdušile pesmi tujih narodov. Ob izročitvi lupiti gorenjskih nageljnov, so bile besede tovariša Blftreta: »Pridite Se na Jesenice,« res izrečene v imenu vseh poslušalcev. U. RADIO — ZANIMIVOSTI LUM Države, ki Jih bo obiskal predsednik republike Tito so: Maroko, Ttintzlja, Gvineja. Liberija« Gsvoa, Togo in Združena arabska repu-publika Predsednik prve kongoške vlade Patrice Lumumba se je rodil leta 1926 v mestu Sankuru v pokrajini Kasai v plemenu Baluba. Osnovno šolo je obiskoval v Stanlevvillu. Tukaj je tudi največ politično deloval. Patrice Lumumba je bil še pred nekaj leti navaden poštni uslužbenec. Toda tudi Kongo je bil še pred nekaj leti navadna belgijska kolonija. Politično je začel delovati takoj po vojni, ko se je vkijiujl v nacionalno gibanje za neodvisnost Konga. Leta 1958 je postal voditelj gibanja, ki sc je upiralo belgijskim kolonlzator-jem. Ko je na kongresu nacionalnega gibanja leta l!»59 zahteval, da jim Belgijci priznajo neodvisnost, so ga zaprli in obsodili na šest mesecev zapora zaradi »Izzivanja k neredom«. Na prvih volitvah, na katerih je sodelovalo 69 političnih strank, je bil izvoljen tudi za predsednika vlade. Kongoški premier je bil visoke TEZE GVINEJSKE REVOLUCIJE Ko je bil prodsedinik Gvineje Sekou Toure pri na« na uradnem obisku, je brez ovinkov priznal, da je že dosedanje sodelovanje z Jugoslavijo prineslo Gvineji veliko koristi in da tudi v bodoče računa, da bodo marsikatere jugoslovanske izkivšnje lahko olajšale gvinejsko pot v prihodnost, vso to ne glede na njegovo ugotovitev, da mora vsaka dežela rasti v svojih specifičnih oblikah. »Lahko vam zagotovim, da bo naš prispevek k skupnemu afriškemu napredku in razvoju vse bolj in bolj pomemben. Vemo namreč, da vse dotlej, dokler bodo še obstajale kolonialne verzije drugje, tudi neodvisnost Gvineje ne bo do konca utrjena. Zato je neodvisnost Alžira, Konga in drugih afriških dežel, ena naših prvih skrbi. Hkrati hočemo tudi, da bomo obogatili človečanstvo na mednarodnem področju. Na gospodarskem področju že nekaj prispevamo, saj izmenjavamo gospodarske dobrine s številnimi državami. Pripravljeni smo sodelovati z vsemi, ne da bi pri tem izgubili svojo lastno Izvirnost. Toda tudi na političnem področju, na področju politične misli želimo prispevati svoj majhen delež. To pa prav s tem, da znova rehabilitiramo tisto naše ljudstvo, ki so ga doslej smatrali za ljud- stvo nižje vrste. Priznamo, da je Afrika zelo zaostala. Toda samo na področju tehnike in znanosti. Na področju moralne misli, na področju humanizma Afrika ni v zaostanku! Treba je samo analizirati socialna in človeška prizadevanja Afrike, pa bomo spoznali, kaj pomeni človek v srcu afriškega človeka. Osnova naše gvinejske revolucije je človek. Hočemo ustvarjati ravnovesje med posamczn'kom in skupnostjo družbe. Nobenega veljavnega izvora ne poznamo, ki bi opravičeval, da ubijemo osebnost človeka ali da zmanjšujemo ljudske svoboščine na račun nekakšnega napredka skupnosti. Prepričani smo, da jc napredek prav sad uživanja svobode, plod ljudstva, ki živi v svobodi... In tu moramo izraziti priznanje vašemu prispevku v vaši osvobodilni borbi...« jc zatrdil Sckou Toure. postave in ostro rezanega obraza. Tisti, ki so ga dobro poznali, so pravili, da je vedno razpolagal z na videz neizčrpnimi zalogami or-ganizatorske energije. — Bit je ognjevit govornik. V konrroški prestolnici, v Leopoldviilu in drugod je bil neverjetno popularen. Njegov delovni prostor jc bil v vili, ki jc bila zgrajena za belgijskega guvernerja. 5. septembra lani je predsednik republike Kasavubu izdal proglas, s katerim je Lumumbo razrešil dolžnosti premiera in na njegovo mesto imenoval Ileoja. Lumumba je obtožbe zavrnil ter prevzel posle države v svoje roke, ker je dobil v parlamentu večino. Takoj nato je Kasavubu organiziral skupino zarotnikov, ki je premiera aretirala. Po nekaj urah je že prišel na svobodo. Devet dni po Kasavubujevem udaru je polkovnik Mobutu izvedel 14. septembra državni udar, na silo vdrl v ministrstva in parlament ter ustanovil »svet komisarjev«. Lumumba se je moral najprej umakniti, nato pa je od OZN zahteval zaiiito, Začelo se je dolgotrajno obdobje notranjih političnih bojev. Parlament so zaprli. Misija OZN je stala ob strani in celo posredno pomagala Mo-butuju, ker je zaprla radijsko postajo in letališča. Tako so premie- ru onemogočili, da bi premestil svoje vojake v Leopoldvillc, Le nekaj dni po napadu na predstavništvo republike Gane jc premier Lumumba 28. novembra odpotoval iz Leopoldvilla, da bi sc pretolkel do Stanlcyvilla. Na poti so ga ujeli, mučili in vsega pretepenega prepeljali v Thysviile. Z njim so zaprli še predsednika senata Okito in ministra Mpolo, V Thvsvillu je bil odrezan od sveta. Ko je prišlo v garniziji sredi januarja do nemirov, so premiera Lumumbo z belgijskim letalom prepeljali v EHsabethville. To je bilo 17. Januarja letos. Od tecra dne jc Combc molčal in šele pod pritiskom svetovne javnosti so sedaj sporočili, da je »pobegnil« iz zapora in da so ga v neki vasi ubili. TOGO - ena Izmed najmanjših neodvisnih držav Afrike Po več kot 75 letih, ko so v tej državi vladali Evropejci, je 27. apt. lani postala ta, ena najmanjših držav v Afriki, neodvisna. Francozi so morali tega dne sneti z droga svojo zastavo. Togo se razprostira v zahodnem delu Afrike in mert 56.500 kvadratnih kilometrov, vendar je skoraj trikrat večja kot Slovenija. Na tej zemlji pa živi 1,200.000 prebivalcev, V borbi za neodvisnost Toga je odigral zelo pomembno vlogo sedanji predsednik Toga Silvanus Olim-pijo. Ta petdesetletni vodja najmlajše afriške države ima za sabo zelo burno življenje. Po končanem šolanju je osnoval Komite enotnosti Toga — vsenarodno osvobodilno gibanje, katerega cilj je bil neodvisnost Toga. To je ljudstvo te mlade države lani tudi doseglo pod vod-, s tvom Silvanusa Olimpije. Univerze v Afriki Preteklo leto smo lahko upravičeno imenovali afriško, saj so takrat številne dežele na črni celini postale neodvisne in krenile na pot lastnega državnega življenja. Mlade države, ki so bile doslej v sponaii kolonializma, nimajo seveda domačih strokovnjakov, ki bi jih na sedanji stopnji razvoja najbolj potrebovale, zato so prizadevanja za čim hitrejše ustanavljanje univerzitetnih središč razumljiva. To pot poglejmo o univerzitetnem življenju v Gani. GANA Ce velja za vse afriške države, ki so uspešno zlomile jarem kolo- KONGO: ..IZKAZNICA" POVRŠINA: 2,343.930 kvadratnih kilometrov (77 krat večji od Belgije). PREBIVALSTVO: Okrog 250.000 različnih rodov in plemen. STRUKTURA PREBIVALSTVA: 77 odstotkov Kongožanov živi še najprimitivnejše rodovno življenje. — Ostali del kmetijstvo, rudarstvo in industrija. NARODNI DOHODEK: Po podatkih za leto 1957 znaša 9776 milijonov dolarjev, povprečno 76 dolarjev na prebivalca. POVPREČNI LETNI DOHODEK: 43 dolarjev na prebivalca. (Toda: povprečni letni dohodek »Neafričana« po podatkih OZN je 69 krat večji kot povprečni letni dohodek »Afričana«.) nializma, da si prizadevajo čim-hitreje nadoknaditi vse, kar v dolgih letih tujega gospostva niso mogle doseči, potem naj omenimo, da je Gana med prvimi, zlasti pa na področju visokega šolstva. V Gani delujeta sedaj dve univerzi, in sicer: Universitv College v prestolnici Akri in College of Tech-nologv v Kumasiju. V primerjavi s študijskim sistemom v Gani z našim, ali pa s kakšnim drugim na katerikoli evropski univerzi, opazimo precejšnje razlike, skratka spoznamo, da je vsaka primerjava odveč, kajti slušatelji v Gani se ob prihodu na fakulteto začno poglabljati v naj-osnovnenjše stvari, ki jih obvladajo Evropejci že s 15. ali 16. letom. Takih prizorov, kot ga vidimo na sliki, ni bilo malo v zadnjih dneh na ulicah kongoškib mest, ko so beli kolonizatorji preganjali domačine, ki so protestirali proti zavra t nem u umoru njihovih voditeljev RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 13., 15., 17.. 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 19. februarja 8.00 Mladinska radijska igra 9.00 Iz albuma skladb za otroke 9.10 Z zabavno glasbo v novi teden 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Poje invalidski pevski zbor p. v. Radovana Gobca 10.45 Matineja zabavne glasbe 11.30 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.30 Kar radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Iz operetnega sveta 16.40 Peli so jih mati moja ... 17.00 Zabavni ansambli 17.20 Concertino za klarinet in orkester 17.30 Radijska igra 18.10 Sonata appassionata 18.40 Poskočne polke in valčki 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Orkester Nelson Riddle 21.00 Obisk pri muzikologu dr. Dragotinu Cvetku 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni komorni koncert PONEDELJEK, 20. februarja 8.05 Simfonična matineja 8.40 Zvočna mavrica ( 9.00 Naš podlistek 9.20 Od arije do arije 10.15 Melodija za melodijo 10.40 Poje moški zbor iz Šentvida v Podjuni 11M Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Petnajst minut z Vaškim kvintetom in in pevci 12.15 Radijska kmečka univerza - ing. Dušan Terčelj: Vino v luči najnovejših znanstvenih izsledkov 12.25 Zvočni kaleidoskop 12.45 Suita za violino in klavir 13.30 Koncert za čembalo in orkester 13.50 Iz filmov in glasbenih revij jk 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo 15.40 Naši popotniki na tujem II li SPlf OD NEDELJE 12. FEBRUARJA DO SOBOTE 18. FEBRUARJA 1961 16.00 17.15 18.00 18.15 18.50 20.00 20.45 21.00 23.05 23.55 Popoldanski koncert operne glasbe Šoferjem na pot ' Športni tednik Iz skladateljske skicirke Vilka Ukmarja Človek in zdravje Glasbeni variete Kulturna tribuna Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije Iz naših studiov Prijeten počitek TOREK, 21. februarja 8.05 Izberite melodijo tedna 8.45 Zabavni orkester Alfred Scholz 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Scena na jezeru iz baleta Ohridska legenda 9.40 Planinski oktet iz Maribora 10.15 Iz Schummanovih klavirskih skladb 10.40 Utrjujte svojo angleščino 10.55 Zabavni intermezzo 11.00 Dueti in ansambli iz slovenskih oper , 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Popevke se vrstijo 12.00 Trio Maksa Kovačiča 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivo Kukovec: Zimsko obrezovanje v sadnih plantažah 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Igramo za vas 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Znamenite basovske arije 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Melodije za vse 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Koncert za klavir in orkester 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Klavir v ritmu 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 20.00 Zbor sovjetske armade 20.30 Radijska igra 21.45 Nokturno 21.51 Štiri popevke 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu 23.05 Nočni akordi SREDA, 22. febrjnarja 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani 8.30 Pol ure pri skladatelju Blažu Arniču 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Od.Beograda do Moskve 10.15 Dva prizora iz VVagnerjevih oper 11.00 Trideset minut z velikimi zabavnimi orkestri 11.30 Za cicibane 12.00 Po folklornih zapiskih Tončke Maroltove 13.30 Naši mladi solisti pred mikrofonom 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Hammond orgle 14.40 Renesančne skladbe poje Mariborski komorni zbor 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 18.45 Kvintet Jožeta Kampiča 20.00 Orfej — opera v 5 dejanjih 22.15 V ritmu današnjih dni 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta ČETRTEK, 23. februarja 8.05 Glasba ob delu 8.35 Poje Slovenski oktet 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Violinist David Ojstrah in pianist Rudolf Schwenzer 10.15 Zvoki velikih mest 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Hitri prsti 11.20 Med barokom in impresionizmom 12.00 Tone Petrovčič poje ob spremljavi Avgusta Stanka 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: Francosko čebelarstvo in mi 12.25 Plesi in medigre iz oper 13.30 Igra ansSmbel Mojmira Šepeta 13.50 Poje obrtniški moški zbor Enakost iz Kranja 14.05 Popularne orkestralne melodije Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Iz svetovne književnosti Pol ure z zabavnimi zbori Slavni virtuozi vam igrajo 45 minut turizma in melodij Prizori iz Puccinijeve opere La Boheme Pevka Olivera Markovič Ljudski parlament Četrtkov večer domačih 14.35 15.40 16.00 1G.30 17.15 18.00 18.30 18.45 20.00 pesmi in napevov 20,45 Večer umetniške besede 21.25 Iz ustvarjanja Lucijana Marije Skerjanca 22.15 Po svetu jazza 22.45 Sonata za klavir 23.05 Zadnji koktajl pred polnočjo 23.55 Prijeten počitek PETEK, 24. februarja 8.05 Rossiniana 8.30 Pol ure z zabavnim orkestrom Raphaele 9.00 Naš podlistek 9.20 Komorni zbor RTV Ljubljana 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Violinist Pavel Skabor pred mikrofonom 10.35 Plesni zvoki 11.00 Nekaj priljubljenih arij 11.30 Človek in zdravje 11.40 Ob Kostelantzovih priredbah 12.00 Dalmatinci pojo in igrajo 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Ljudmila Haller: Poti do večje in boljše perutninarske proizvodnje 12.25 Pet pevcev — pet popevk 12.40 Domače melodije izpod zelenega Pohorja 13.30 Zabavni orkester RTV Ljubljana 13.45 Mali vokalni ansambli nam pojo 14.05 Radijska šola za nižjo v stopnjo 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Lepe melodije 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi 20.00 Dirigent Ilija Genić s svojim orkestrom 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Obrazi iz naše glasbene preteklosti 20.43 Simfonični plesi 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Po strunah in tipkah 22.35 Moderna plesna glasba 23.05 Nočni simfonični koncert 20.00 Za staro in mlado ... SOBOTA, 25. februarja 8.05 Glasba ob delu 8.30 Trije glasbeni utrinki in landler Franca Sehuberta 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Melodije za razvedrilo 10.15 Koncert za violino in orkester v d-molu 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Vesela godala 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Narodne v priredbah za glas in klavir 12.15 Kmetijski nasveti — Cirila Bambič: Družbena skrb za kmetijske proizvajalke 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 V domačem vzdušju 13.50 Vaši operni ljubljenci vam pojo 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Ali vam ugaja 16.40 Mešani zbor France Prešeren iz Kranja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Hammond orgle in vibraron 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Bela krajina — Marjan Kozina 18.30 Španske in italijanske popevke 18.45 Okno v svet TelevizHski spored NEDELJA, 19. februarja 9.30 Oddaja za kmetovalce 10.00 TV film iz serije O Lessie 14.30 Svetovno prvenstvo v kolesarjenju — prenos iz Hannovra 1550 Tehnična promenada — prenos iz San Roma 16.40 Drugi polčas rugby tekme med Francijo in Južno Afriko 17.30 Revija boksa - prenos iz Zagreba 20.00 Sedem dni 20.45 Richard III - angleški umetniški film PONEDELJEK, 20. februarja 18.00 Film iz serije Medic 18.30 Poljudna znanost in tehnika 19.40 Odlomki iz opere Lucia Delamoure 20.00 TV dnovnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 Tretji je prišel sam — TV drama 21.30 Ljubezen čarovnica — TV priredba baleta TOREK, 21. februarja 17.00 TV za otroke 18.45 Simfonični koncert Schumaun 19.20 Dogodivščine umetnin 21.00 Carosello — zabavno reklamna oddaja 21.15 Dramski večer SREDA, 22. februarja 17.00 TV za otroke 18.00 Pionirski mozaik 18.45 Svet v znamkah 19.00 C as, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Dokumentarni film 19.00 T V pregled 20.30 Sest svečanih povabil — zabavno glasbena oddaja 21.30 TV reportaža 22.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — prenos iz Prage ČETRTEK, 23. februarja 9.00 TV v šoli 17.00 Naš mali svet 18.00 Gozdna šola na zeleni trati — TV slikanica 18.10 Družinska oddaja 18.20 TV pošta 18.30 Zaroka — film iz serije Robin Hood 19.00 Problemi nalezljivih bolezni * 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 Vratolomnosti — kratki film 20.30 Spoznavajmo svet in domovino 21.30 Franz Listz: Fantazija 22.00 Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju — prenos iz Prage PETEK, 24. februarja 17.00 TV za otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 Arhangeli in avtomati — prenos igre iz Zagreba SOBOTA, 25. februarja 17.00 TV za otroke 18.00 Begunec — TV igra za otroke 18.45 TV film iz serije Nevarnost je moj poklic 20.00 TV dnevnik 20.15 Dokumentarni film 20.30 Nocoj sem sama — zabavna oddaja 21.30 Film iz serije Cannonball 22.00 Prenos dela zabavno glasbene oddaje Zimski vrt s^fOTTA, I«, februarja 1961 DRUŽINSKI POMENKI STRAN V zadnjem času je bil uveden nov poklic kuharice v šolski mlečni kuhinji. To je vsekakor velika pridobitev, saj bo tako delo v teh kuhinjah boljše in se mu bo prav gotovo želelo posvetiti še več žena, predvsem mlajših. Obratovanje v mlečnih kuhinjah je po šolah na Gorenjskem kot tudi drugod že zelo dobro urejeno. Skoraj vsi učenci prejemajo v njih dopolnilne obroke hrane in le redki so še starši, ki še niso uvideli Pomembnosti teh obrokov in zato njihovi otroci še vedno (največkrat zelo neredno) prinašajo malico od doma. Kvaliteta pripravljene hrane je seveda poleg materialnih možnosti odvisna predvsem od kuharic, ki so zaposlene v šolskih mlečnih kuhinjah. Do sedaj so bile to večkrat snažilke (posebno v manjših šolah), ki so poleg čiščenja prostorov pripravljale tudi malico. — Razumljivo je, da v takih primerih hrana največkrat ni bila dobro pripravljena, saj je bilo snažilkam kljub večji ali manjši nagradi to delo velikokrat odveč ali pa se mu tudi niso mogle popolnoma posvetiti. Ker hrana ni bila vedno biološko pravilno sestavljena in strokovno dobro pripravljena, je bilo nujno usposobiti kader, ki dela v šolskih mlečnih kuhinjah. Zakon o šolah obravnava ŠMK kot neločljivi del šole in jim s tem daje še borjfee pogoje za uspešen razvoj. Zavod za napredek gospodinjstva je tako razbremenjen skrbi za ustanavljanje SMK in ima sedaj le nalogo strokovno usposabljati tu zaposleno osebje. Tako sta bila pred kratkim na Gorenjskem dva tečaja za polkva-liflkacijo kuharic, zaposlenih v šolskih mlečnih kuhinjah. Pripravil ju je Okrajni zavod za napredek gospodinjstva. V Kranju je obiskovalo tečaj 12 kuharic. Tečaj, ki je bil v prostorih jeseniškega gospodinjskega centra in so ga vodile gospodinjske učiteljice tega centra, je obiskovalo v dveh skupinah okrog 20 kuharic Oba tečaju sta trajala po 12 dni. Učni pro^ gram je bil zelo obširen in je vseboval 50 ur teoretičnega pouka — kjer so ' se tečajnice seznanile z osnovami nauka o prehrani, higiene in zdravja in z osnovami moralne vzgoje in gospodinjstva. — Imele pa so tudi 70 ur praktičnih vaj iz prehrane in gospodinjstva. V prihodnjem tednu bodo tečajnice opravile Se izpit za peJkvali-fikaeijski naziv. Značilno za te tečaje je, d« je zanje zelo veliko zanimanje. Povečini so ga obiskovale kuharice, ki že dalj časa delajo v mlečnih kuhinjah ln imajo tako dovolj^ prakse, primanjkuje pa jim teoretičnega znanj«. v s« pa si seveda tudi želijo, da bi čimprej dobile polkvallfikacijski naziv, ki jim bo omogočil še obiskovanje kvalifikacijskega tečaja in tako pridobitev ustreznega naziva. Jedila od vsepovsod Sirovi cmoki so pripravljeni hitro in so dobri in poceni. Potrebujete: pol kilograma sku- Namesto pločevinastih, največkrat kičasto okrašenih škatel za spravil« raznih živil, sedaj lahko kupite lepo, prozorne škatle z barvastim pokrovom. Garnitura, ki jo sestavljajo tri škatle različna velikosti, stane 450 dinarjev OBRATNA MLEKARNA Poljče — Na Kmetijskem posestvu v Poljčah pri Begunjah nI Gorenjskem so že lani pričeli graditi obratno mlekarno, ki bo na>-•noderneje urejena. Mlekarna bo jrnela tudi strojno molzišče, ki bo nermetifeo povezano z mlekarna Iz hleva se bo zbiralo mleko v Mlekarskem obratu po ceveh in se teko ne bo moglo okužiti. Na posestvu imajo 240 glav živine, od tega je 40% junic, ki bodo v letošnjem letu povrgle. Iz mlekarskega obrata bodo potem vozili mleko na Bled oziroma preko Bleda na Jesenice in Se v nekatere druge kraje. Skupna investicija bo znašala nekaj manj kot 8 milijonov dinarjev. Nov mlekarski •krat bo dograjen marca letos. -an spesni Čebelarji Železniki - v Železnikih nad Sk. I j ko imajo čebelarji svojo čebelarsko družino, ki šteje 22 članov. Njihova družina skubi za vsestran-Rko strokovno vzgojo svojih članov. Naj omenimo, da so vsi člani Paročeni na Slovenskega čebelar-1*. Na minulem občnem zboru so sklenili, da bodo v svoje vrste Pritegnili še nekatere neorganizirane člane, predvsem pa bodo skušali vzbuditi ljubezen do čebelarjenja med šolsko in izvenšolsko jnladino. Po občnem zboru so ime-■ zanimivo predavanje o čebeli-"druženo z predvajanjem filma. -an Male zanimivosti • Neka ameriška statistika kaže, da je v ZDA več kot 200 vdov in Vdovcev starih manj kot 15 let. Po statistiki mednarodne zdrav-^ene organizacije od 100.000 že-j** le ena dočaka 100 let. Na Malti še danes nosijo žene crne kape. Te so ostale kot spomin na čase, ko so na Malti go-sPodovaii Arabci in so si tudi že-^o na tem otoku morale zakrivati obraz. Praktične so skledioe iz plastične mase, ki so izdelane v najrazličnejših barvah. Cena 390 din Marsikatera gospodinja se je že navdušila za škatlo za jajca. Izdelana je iz plastične snovi: pokrov iz prozorne, spodnji del pa iz različno obarvane. — V tako škatlo lahko naenkrat spravimo 12 jaje in je primerna tako *a kupovanje in nošnjo domov, kot tudi za spravilo doma te, 2 jajci, 1 žlico margarine, mleko, zdrob in drobtine. Pretlačeno skuto zmešajte z jajcema, margarino, moko, zdrobom in dodajte še malo zdrobljene sredice starega belega kruha. Oblikujte večje cmoke in jih skuhajte v slanem kropu. Vro naj počasi okoli četrt ure. Dobro odcejene prelijte z na masti prepraženimi drobtinami. Ce se vam zdi, da ste naredili premehko testo, mu dodajte drobtine ell zdrob, če jc pa pretrdo, pa mleko. Musaka s kislim zeljem Naribano kislo zelje operite v hladni vodi in dobro odcedlte, da se vsa voda izeedi. Na žlici masti prepražite glavico dobro sesekljane čebule, dodajte zelje in dušite, da se zelje zmehča. Medtem prepražite tudi zmleto meso, dodajte eno jajce, malo soli in popra in vse dobro premešajte. V dobro po-maščeno posodo nalagajte plast zelja, plast mesa in spet zelja tako, da bo gornji sloj zelje. — Na koncu prelijte z jajcem, razžvrk-ljanim v skodelici kislega mleka, ki mu lahko dodaste tudi malo juhe. Pecite v dobro segreti pečici. Kdo Je pomagal vojnemu zločincu Elchmannu IKo se je Eichmann pod imenom Ricardo Kletnent počutil v Argentini dovolj Varnega, Jo pi-— sal svoji družini v Linz, naj se jjjj preseli k njemu v Argentino, g Dne 28. julija 1992 je njegova I družina prispela v Buenos Alfi res. Žena in vsi trije sinovi so I živeli še nadalje pod priimkom I Eichmann, medtem ko so njega H klicali »Onkel Ricardo«. Leta 1955 pa se mu je rodil še četrti sin, ki ga je dal krstiti na ime Ricardo Francisco, v spomin na Vatikan, ki mu je z vizu-m -i na lažno ime Ricardo spomin na frančiškanskega patra Francisca, ki ga je skrival pred odhodom čez morje v frančiškanskem samostanu v Genovi. Medtem je firma CAPRI prenehala z delom. Eichmarm se je vrnil v Buenos Aires, kjer Je našel zaposlitev najprej kot vodja neke zajčje farme v Chaca-bucu, v kraju, ki leži okrog 150 km zahodno od Buenos Alresa, nato pa v Buenos Airesu v nem- ški tvrdki Mercedes-Benz Argentina«, kjier.jebil zaposlen nft vodilnih položajiH. Dne 20. marca je postal vodja kontrolnega oddelka za norme. Njegov gmotni položaj se je tako izboljšal, da je začel graditi svojo lastno hišo nedaleč od Buenos Alresa. Eichmann je v Argentini živel udobno meščansko Življenje. Njegov' starejši sin je v Buenos Airesu študiral kemijo. Njegov strah pred zasledovalci je ugasnil. Počutil se je varnega in je do 10. februarja stanoval s svojo družino celo v stanovanju v hiši, katere lastnik je bil Jud. Lastnik ni niti slutil, da Je imel za najemnika morilca milijonov svojih sonarodn Jakov, kar je zvedel tri mesece kasneje, ko so konec maja 1960 javili iz Izraela vsemu svetu, da se množični morilec, vojni zločinec Adolf Eichmann nahaja v izraelskih rokah. Petnajstletni lov za Eichma-nnom kronan s smelim podvi- gom, kakršnega ne pomni svet Ljudstvo, ki je v minuli vojni izgubilo nad šest milijonov svojih pripadnikov na najbolj grozoten in nečloveški način, ima vso pravico, da sodi tistim, ki so mu povzročili gorje, kakršnega ne pomni judovska zgodovina. Njegova obveščevalna služba si je s pomočjo prostovoljcev naložila nalogo, da izsledi in -kaznuje še žive najhujše vojne zločince, ki se svobodno sprehajajo po Zahodni Nemčiji, Španiji ln Južni Ameriki. Ta služba je odkrila, da Martin Bormartn, Hitlerjeva desna roka in nacist . Štev. 2 ni mrtev, kakor so pisali in še pišejo zahodni časopisi. To je po pisanju francoskega novinarja Victorja Aleksandrova potrdil neki gospod F., ki zasleduje Bormanna po Južni Ameriki že celih deset let. Prav lov na Bormanna, ki je bil že nekajkrat odkrit, a se je doslej vselej pravočasno umaknil, je pripeljal k odkritju sledi za j Eichmannom. Elchmannu se v Argentini ni bilo treba bati, d* bi ga ta država izročila Izraelu, četudi bi mu prišli na sled in bi ga zahtevali. Med Argentino in Izraelom vse do začetka 1960 ni bilo nobene pogodbe, ki bi določala izročitev zločincev, ki so zagrešili zločin v eni državi in se Potem zatekli v drugo. (Nadaljevanje prihodnjič) Enostavni, a zato rtič manj elegantni obleki, ki ju vidite na sliki« sta primerni za vsako, še tako svečano priložnost Starši, laicitite ponovno svoje otroke proti otroški paralizi Prihodnje dni bomo po vsem kranjskem okraja pričeli z veliko oepllno akcijo proti otroški ohromelosti. Otroke bomo cepili prvič z novo živo vakcino. Zajeli bomo vse otroke, ki s rojeni med 1. januarjem 1949 In 1. decembrom 1990. Cepili Jih ne bomo več z mrtvim Salkovlm cepivom kot dosedaj, temveč z modernejšim in učinkovitejšim sredstvom - živo Sabinovo vakcino. Otroška paraliza je težka bolezen, ki jo poznamo že dolgo vrsto let. Ker so njene posledice smrt, ali v večini primerov ohromitev udov, ti znanstveniki leta in leta prizadevajo to strašno bolezen za-treti. Zdravila za to bolezen še ne poznamo. Poznamo pa cepivo, ki preprečuje izbruh te bolezni. Imamo dve vrsti cepiva: Salkovo cepivo je pripravljeno iz ubitih virusov, Sabinovo cepivo pa je izdelano iz živih nenevarnih virusov, ki se po dajanju skozi usta naselijo na črevesni sluznici in tamkaj razmnožujejo. Imuniteta, ki jo izzove to cepivo, je popolnejša in trajnejša kot pri Salko-vem cepivu. Ce pride do okužbe, bolezen ne izbruhne. V kranjskem okraju so lansko leto zboleli za otroško paralizo trije otroci, ki niso bili cepljeni. Eden je umrl, druga dva sta ohromela. Na ljubljanski infekcijski kliniki so sprejeli 21 obolelih otroki 18 jih ni bilo cepljenih, trije so bili cepljeni in sicer: 2 nepopolno s Salkovlm cepivom, 1 pa je prejel vse tri injekcije. Otroci, ki niso bili cepljeni, so ozdraveli z ohromitvijo, eden med njimi je umrl. Tisti trije otroci pa, ki so bili cepljeni, so popolnoma Ozdraveli, torej cepljenje je omililo potek bolezni. To je na vsak način velik uspeh cepljenja, čeprav z mrtvo Salkovo vakclno. Veliko večji uspeh pa obetajo novemu Sabinovemu cepivu, ki je boljši in trajnejši, medtem ko pri Salkovem cepivu traja imuniteta približno tri leta. Vakcino bodo otroci morali popiti na žlički sirupa ali čaja, zato naj prinesejo s seboj žličke. Cepljenje se ponovi trikrat v razdobju po 6 tednov. Zaenkrat smo se omejili samo na letnike otrok, rojenih od 1949. leta do leta 1960, vendar na željo lahko cepimo tudi starejše. Prispevek za cepljenje bo znašal 400 dinarjev za trikratno cepljenje. Otroci, ki so bili v letu 1960 cepljeni dvakrat, bodo prispevali sedaj za trikratno cepljenje 200 dinarjev. Posameznih vabil po kranjski občini ne bomo razpošiljali, temveč bo razpored cepljenj za predšolske otroke objavljen z letaki. Šolski otroci bodo cepljeni v svojih šolah. dr. Tuma Vela ■1 [p joLMlD UVOD »Drugo svetovno vojno bi bili zavezniki dobili JJ*V brez Francoza Michela Hollarda,^ vendar pa bi •»*• brez njega zmagali pod veliko težjimi pogoji in * neprimerno večjimi žrtvami> Taka je sodba zavezniških vojaških krogov ter Poročevalskih častnikov o vojni dejavnosti francoske-%a patriota Michela Hollarda, ki je začel svoje proti-n*mško delo kot preprost amater, zaključil pa kot šef najuspešnejših vohunskih mrež, ki se je imenovala *mreza Agir« ali francosko »Roseau Agir«. Njemu in njegovim sodelavcem je uspelo namreč nič več in nič manj — odkriti skrivnost nemškega *CHdežnega orožja* VI ter o tem obvestiti še o pra-Vefn času angleško veleposlaništvo v Bernu, tako da j Zc™ezniki mogli nameravano uničenje Londona z *leteco bombo* omejiti na minimum in nato v redu, °cno in p0 načrtu izvesti invazijo v Normandiji. . Michel Hollard je v prvih treh letih vojne osem-n(*evetdesetkrat ilegalno prekoračil z nemškimi bajo-netl, sirogo zastraženo mejo iz zasedene Francije v ^obodno in mirno Švico in sc prav tako vračal, ko je Pravil svoje poslanstvo. Kot kmet, z vrečo krompirja a />rbtu, v kateri je pod krompirjem skrival svoja az>\a poročila, se je vedno približal meji, počakal na Soden trenutek in se splazil čez obmejno črto. 9 teb njegovih nadvse drznih prehodih čez mtjo, tr?J?%°?ih tveganih ukrepih in podvigih, o njegovem Phenju, pa tudi o njegovem končnem zmagoslavju, rrtpoveditje ta resnična zgodba. nen *Se ne^a'l ie> k<*r nam glavnega junaka te zgodbe t^fv^dno približa, to je izredna podobnost pozorišča * *r je med okupacijo borilo proti istemu sovtmgu in — eni in isti sovražnik. Koliko naših borcev in z enakim orožjem, neizprosno kakor Hollard, neuklonljivo, stisnjenih ustnic, najhujše mučenje ni moglo izsiliti iz njihovih ust eno samo besedo izdaje. Kljub vsej sličnosti borbe pa se iz zgodbe vendarle da najti razlika med njim in našimi borci za svobodo. Ta razlika je predvsem v težavnosti borbe, v odnosih sovražnika do njegovega in do našega naroda. Dočim so bili Francozi »le« oikupirani, je bil naš narod obsojen na smrt. Hollard jc mogel v Švico, naše borce pa je okoli in, okoli obdajalo sovražno morje — W končno: Hollard se je boril proti sovražniku s tem, da je podpiral zaveznike, naši borci pa so branili svoj narod neposredno. Kljub temu pa se bomo ob prebiranju te zgodbe spominjali neštetih prigod iz naših lastnih bojev — z »boehem« .* i* »Boche« (Boš) pomeni Francozu isto kot nam »Svabo«. i. VOHUNSKI ASP1RANT Enajst mesecev po vkorakanju nemških čet v Pariz se je neke nedelje — bilo je zadnjega maja 1941. leta — približal švicarskemu obmejnemu stražniku starejši možak, vitek, temnolas, v zdelani obleki in preluknjanih čevljih. Pravkar je bil po 30 kilometrskem maršu prek hribovja Jure ilegalno prekoračil mejo, ki je ločila zasedeno Petalnovo Francijo od svobodne in mirne Švice. Ko je prispel do carinarne, je obmejnemu uradniku, ki je stopil iz poslopja, pokazal svojo francosko osebno legitimacijo. Glasila se je na ime Michel Hollard, star 43 let, bivališče Pariz, poklic generalni zastopnik »Malson Gazogene Autofoloc«. »Ravnokar sem prišel prek meje,« je dejal Hollard. Imam pa nujne opravke v Švici in res nisem Imel Časa, da bi si oskrbel potni Ust.« »Kakšne opravke?« je hotel vedeti carinik. »Rodbinske zadeve.« »Kako dolgo M radi ostali?« »Stiriod v&jset »Ali boste ob povratku prišli spet tod skozi?« Michel Hollard Je pokimal. »Prav. Lahko greste, toda vašo osebno legitimacijo bom pridržal. Dobili Jo boste spet pri povratka.« »In Če me med potjo ustavijo?« »Potem recite samo, da so vaši dokumenti ostali tu in d« sem vas jas spustil čez mejo.« »Hvala lepa,« Je dajal Hollard in se napotil naprej v smeri proti Le Loči«, kjer je menil, da dobi vlak proti Bernu. V Col de Roches, že blizu Le Loele ga j« resnično ustavil orožnik m povprašal za listine. Švicar je bfl prijazen, toda nezaupljiv, ko Je 6ul Hollardovo pojasnilo. Po telefonskem pogovoru z obmejnim stražnikom pa, ki mu je potrdil Francoasove izjave, Je postal izredno IJubeznJlv ln Je samotnemu popotnika dal za spremstvo svojega tovariša, ki naj M ga pospremil do Le Loele. n. RADOVEDNI SVICAJt Potnika sta se med potjo razgovarjala o tem In onem. Izkazalo se je, da je Hollardov spremljevalec sila radovedne narave. Vedeti Je hotel tisoč, ne le sto stvari. Se dosti bolj radoveden, J« zatrdil Hollard u mirnodušno, pa jc njegov poročnik, posebno kar se tiče poročil obiskovalcev iz Francije. Povabil Je zato Francoza, naj ga pospremi do tega oficirja. No, francoskega gosta Je oficirska radovednost manj zanimala. Mudilo se mu Je v Bern, kjer Je nameraval brž opraviti Mate »rodbinske zadeve« in se nato vrniti v Francijo. Vendar pa je privolil v obisk pri poročniku. Nikakor ni hotel pdtl navzkriž s Švicarji takoj pri prvem obisku, kajti temu bodo - tako Je računal - sledili še nadaljnji. Izkazalo se Je, da je radovedni policijski oficir v odredu švicarske obveščevalne službe. S Hollardom se je razgovarjal debeli dve uri, tako da je bilo Francozu nazodn J« že težko odgovarjati na njegova znal. Mnogo tako ni mogel povedati. Nikoli v Življenju še ni vohunil in trenutno še ni niti vedel, na kak način bi se dalo v Franciji sploh vohuniti. Kljub tema pa Je kazalo, da Je radovedni Švicar izredno zadovoljen z izkupičkom Iz razgovora s Francozom. Ko mu je Francoz pripovedoval o svojem pustolovskem potovanja po »Zone Rouge«, ki je strogo zastražena, in omenil, da je pri tem prišel večkrat v neprijetne in celo nevarne stike z raznimi nemškimi oddelki, je policijski oficir nekajkrat moral prestaviti na velikem zemljevidu razne zastavice. To ga je očlvidno tako razveselilo, da je osebno pospremil svojega obiskovalca na postajo In mu celo kupil vozovnico do Berna. Nedeljsko popoldne nd ravno najprikladnejši čas za obiske na angleškem veleposlanstvu zlasti pa ne, 6e se obiskovalec ne more izkazati s papirji in spominja njegova zunanjost na potepuha. To Je zvedel tudi možak Iz Francije, ki Je Ilegalno prestopa državno mejo, ko je pozvonil pri vratih angleškega veleposlaništva v Bernu ln povedal, da bi rad govoril s poslanikom osebno. Vratar ga je dolgo ogledoval, njegov pogled Je bil zelo nezaupljiv. Končno ga je peljal v sobo tn mu velel, naj počaka. Tu je imel obiskovalec priložnost natanko študirati »tiri stene sobe, kar je trajalo dve uri. Na eni teh sten Je visel pergament in na njem izrek angleškega ministrskega predsednika VVinstona Churchilla: V vojni: Odločnost V porazu: Upornost V zmagi: Velikodušnost V miru: Dobra volja Druga vrstica Je Michela Hollarda posebno ogrela, vtisnil si jo Je trdno v spomin in globoko v srce. Pozabil Je nI med vojno niti za trenutek. Saj Je ta vrstica tako Jasno izpričala ravno tisto, kar Je nJega gnalo, da Je stal v tej sobi. Gnalo pa ga Je potem vedno znova v nevarnosti v štirih nadaljnjih letih. 9336 ft OTvOH Z A li L A DO Vi 4Q. L. *T£VEWSOM 115. — Bil sem prav dobre volje ln napotil sem se proti utrdbi k svojim tovarišem. Hodil sem skozi precej redek grozd in nato prehredel potok. Voda mi je segala komaj đo sredine meč. Medtem je padla noč in spotikal sem se med grmovjem in padal v peščene jame. Rešil me je mesec, ki se je ves svetal dvignil izza gora. Zdaj mi jc pomagala njegova svetloba, da sem naglo prebrodil ostali del poti. V utrdbi je bilo vse mirno in tiho sem se splazil do ograje tam, kjer je \bilo največ sence in splezal čez 116. — Po rokah in kolenih sem se približeval hišnemu vogalu. Presenečen sem ugotovil, da moji prijatelji brezskrbno spijo in glasno smrčijo. Toda stražili so tako nemarno, da bi jih moralo biti v resnici sram. Ko bi se zdajle prikradel Silver s svojimi pajdaši, bi jih vse pobili v spanju. Priplazil sem se do vrat. Notri je bila tema kot v rogu. Iztegnil sem roke predse in stopil čez prag. — Zadel sem z nogo ob spečega, ki pa se ni predramil. Tedaj je zaklical oster glas iz teme TELESNA KULTURA Začelo se je XVI, smučarsko državno prvenstvo v klasičnih disciplinah Velik smučarski praznik ojstrani Prvi prvaki s Reš. Kobilica, Rekarieva In Grlntalova Mojstrana, 17. februarja - Od našega posebnega dopisnika). — Mojstrana, kraj v katerem je zraslo že toliko smučarjev — reprezentatov v klasičnih disciplinah, je v teh dneh prizorišče XVI. povojnega državnega prvenstva v klasičnih disciplinah. Hkrati pa je ta največja domača smučarska prireditev, združena s proslavo 40. letnice organiziranega smučarskega športa v Mojstrani. Prav za ta njihov visok jubilej je marljivim Mojstrčanom Smučarska zveza Jugoslavije poverila organizacijo letošnjega državnega prvenstva. V teh 40 letih je Mojstrana dala res veliko število odličnih smučarjev. Imena, kot so: Janez Hlebanja, Mmca Rabič, Maks Rabič, Joško Janša, ing. Janko Janša, Ciril Lakota, Albin Jakopič, Avgust Jakopič,, Gregor Klančnik, Alojz Klančnik, Karel Klančnik, Janez Polda, Zdravko Hlebanja, Mato Krznarič, Mara Rckar, Milena Cindrič, Marjan Pečar, Franc Lakota in drugi, so bili in so še znani ne le doma, pač pa so svoje ime in ime domovine uspešno ponesli tudi že preko meja. Za nji- n H Š R H Z G O U O H Uspeh nam je najboljše plačilo Vedno so pripravljeni. V viharni noči ali ob lepem vremenu pohite na pomoč človeku, ki potrebuje prvo pomoč ali pa se že bori s smrtjo. In kdo so ti ljudje? To so člani gorske reševalne 6lužbe. V planinah se bo spet začel tajati sneg in nesreče bodo pogostejše. Poglejmo, kaj nam je o delu Gorske reševalne službe m v Tržiču povedal njen predsednik tov. Ladko Salberger. Na vprašanje, kako so letos pripravljeni za morebitno reševanje v gorah, nam je odgovoril: »Vsekakor smo se dobro pripravili. Brž ko dobimo poziv, že pohitimo na pomoč ponesrečencu. Za hitrejšo obveščanje smo okrepili tudi našo obveščevalno službo. Po vseh postojankah smo da- li navodila, kam in kako naj sporočajo v primeru nesreče. Tudi naši preventivni službi nimam kaj oporekati. — Nekaj, kar me najbolj veseli je to, da se ljudje radi vključujejo v našo organizacijo in da prav posebno mladina ne zaostaja.« Zelo verjetno so še nekatere pomanjkljivosti pri delu Gorske reševalne službe. Kaj vas po vašem mnenju najbolj ovira? »Naša služba zelo potrebuje za hitrejše in uspešnejše delo pse. Te posebno pogrešamo prav v zimskem času. Upam, da nam bo uspelo to vrzel odpraviti ie v letošnjem letu. Razumljivo je, da bi bilo naše delo olajšano, ako bi razpolagali z radijskimi oddajniki. Naša hitra intervencija je mnogokrat onemogočena, ker nimamo lastnega prevoznega ff sredstva. Zelo bi želeli, da bi na- || šli kako možnost za nakup reše- §| valnega avtomobila.« V katerem letnem času in iz I kakšnega razloga je največ ne- §§ sreč v gorah? »To jc težko čisto točno pove- || dati. Pozimi se pripete nesreče s smučarjem, poleti pa raznim hrl- == bolazcem in podobno. Nesreč, ki s so posledice plezalnih tur, nimamo dosti. Dosti večji problem pa predstavljajo za nas tako imenovani mejaši,« je zaključil tovariš Salberger. np zueoeu smo... £ Strelska družina v Gozd Martuljku je v zadnjem času spet kar dobro zaživela. Posebno so se izkazale članice in mladinke. Ker je teh vedno več, so sklenili, da bodo ustanovili posebno žensko sekcijo. 0 V okviru Občinskega odbora LT na Jesenicah deluje letos tudi Društvo za podvodno raziskavo, ki šteje 15 članov. Društvo je najtesneje povezano z radio in foto amaterji z Jesenic. Članstvo se bo v glavnem ukvarjalo s podvodnimi raziskavami, predvsem z raziskavanjem morske flore in favne. Za sedaj imajo v programu raziskovanje gorenjskih jezer. % Organizacija ZB v Predosljah se že pripravlja na letošnje praznovanje Dneva žena. — Kakor prejšnje leto, bodo tudi letos izvedli svečano akademijo v Prosvetnem domu in skromno pogostitev žena. % Gasilci gasilskega odreda jeseniške Železarne se pri gašenju ne poslužujejo samo vodnih curkov. V minulem letu so pri gašenju porabili 413 kg ogljikove kisline, 76 kg tetraklorove tekočine, 26 kosov polnitev za kemično peno in 17 kosov polnitev za navadno gašenje. Vrednost teh sredstev, s katerimi so omejili požare, znaša nad 200.000 din. 0 V tovarni Tiskanina v Kranju imajo med drugimi tudi komisijo za reševanje prošenj pri UO. Komisija se sestane enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat in rešuje predvsem denarne prošnje. % Na minulem razširjenem plenumu OSO Kranj, ki je bil v sejnih prostorih OLO, so med drugimi tekočimi zadevami in problemi strelske organizacije na Gorenjskem razpravljali tudi o izvedbi letošnje skupščine OSO in sklenili, da bo v Kranju 2. aprila letos. Ta skupščina bo prvič delovala v plenarnem zasedanju in po komisijah, GL0DALIŠČ6 Prešernovo gledališče Kranj: uprizori v nedeljo, 19. februarja ob 10. uri dopoldne URO PRAVLJIC, ob 16. uri pa P. Levvjevo PO CEM JE RESNICA za izven. Gledališče »Tone Cufar«, Jesenice: uprizori v soboto, 18. februarja ob 20. uri Bevkovo KRIVDO — gostovanje Goriškega gledališča iz Nove Gorice. — V nedeljo, dne 19. februarja isto dramo v štirih dejanjih — ob 15. uri. - Zveze z vlaki ugodne. Posvet sekretarjev Ob O SZDL Tudi v prihodnje po komisijah Kranj, 17. februarja — Danes dopoldne so se v Kranju zbrali sekretarji občinskih odborov SZDL, ki so na posebnem posvetu ocenili zadnje občinske konference SZDL. Razen tega pa so govorili o izkušnjah s seminarjev za predsednike in sekretarje krajevnih odborov in o novih oblikah informiranja. mi pa že obstaja nov rod, ki ima še boljše možnosti in podporo, da gre v tej njihovi smučarski tradiciji še dlje, k večjim uspehom. — Ljubezen do smučarskega športa je v njihovem mladem rodu najboljše zagotovilo za nadaljnji uspešni razvoj smučarskega športa v tem našem gorenjskem smučarskem središču. Prvenstvo se je začelo že včeraj s slovesno otvoritvijo ter tekom članov na 30 km in mladincev na 10 km dolgi progi. v »Maratonu« najboljši ljubljančan res Prvi dan letošnjega državnega prvenstva v klasičnih disciplinah je bila na sporedu najtežja tekaška disciplina — tek na 30 km dolgi progi. Vreme je bilo kot nalašč za začetek tega velikega slavja v Mojstrani. Na startu članov na 30 kilometrov dolgi progi se je pojavilo 24 tekmovalcev. Zal pa med njimi ni bilo lanskoletnega državnega prvaka Kranjčana Romana Seljaka, ki se tega tekmovanja ni udeležil zaradi pomanjkanja treninga. Prav tako ni bilo na startu domačinov Hlebanje in Lakote, tako da so bile vrste favoritov dokaj razredčene. Ko je nato pri 23 kilometrih odstopil še Cveto Pav-čič, je končno us pelo nepričakovano osvojiti prvi letošnji naslov državnega prvaka Ljubljančana Reša, ki je pustil za seboj tudi Janeza Pavčiča in Gašperja Kor-deža. Bolj trd je bil boj med mladinci na 10 km dolgi progi. Tu je star-talo preko 60 mladincev. Pričakovali smo ogorčen boj za prvo mesto med tekmovalci iz Gorij, Raven, Bohinja in tudi Kranja. Favorit, slovenski prvak Bavče iz Raven, je med tekom odstopil in je tako zmaga pripadla mlademu tekmovalcu Kobilici iz Gorij. Na odlično drugo mesto pa se je plasiral Kranjčan Praprotnik. Proga Enotna ugotovitev o zadnjih občinskih konferencah je bila, da so bile organizacijsko in vsebinsko bolje pripravljene kot prejšnja leta, da so problematiko obravnavale konkretneje in da je bilo prav zaradi tega na njih sprejetih več koristnih smernic za delo v prihodnje. Uspešnejše od ostalih konferenc pa so bile tiste, kjer so delegati o problemih razpravljali po neoeuo KRANJ V nedeljo ob 10. uri bo v Prešernovem gledališču kot običajno URA PRAVLJIC, popoldne ob 16. uri pa P. Lewyevo dramsko delo »PO CEM JE RESNICA-. V nedeljo dopoldne bo redna občinska konferenca Občinskega odbora ZB Kranj. Dopoldne bo tudi občinsko prvenstvo za »ZLATO PUŠČICO«, ki se ga bodo udeležili vsi strelci, ki so bili na družinskih prvenstvih uspešni. JESENICE Danes ob 20. uri bodo v Cufarje-vem gledališču gostovali člani Goriškega gledališča iz Nove Gorice, in sicer z dramo v štirih dejanjih Franceta Bevka »KRIVDA«. V nedeljo ob 15. uri bodo igro ponovili. MOJSTRANA Danes in jutri bo nadaljevanje državnega smučarskega prvenstva v klasičnih disciplinah, in sicer v tekih na 15 km za člane, 10 km za članice in 5 km za mladince in mladinke. Jutri, v nedeljo pa bodo štafete, in sicer s startom ob 9. uri. NAKLO Jutri, 19. februarja, bodo v Naklem moddruštveni smučarski 6koki s pričetkom ob 10. uri. PLANICA V nedeljo bodo skoki tudi na planiškl skakalnici. Ob 9.30 uri bodo skakali mladinci, ob 11. uri pa člani. RADOVLJICA V nedeljo ob 15. uri bo redni letni občni zbor Planinskega društva Radovljica. komisijah (Jesenice, Kranj, Tržič in Radovljica), ker 60 bili problemi porazdeljeni na posamezna področja in so se tudi delegati lahko številneje udeleževali razprav. Osnovna naloga SZDL pa je sedaj, da bo vse te številne predloge tudi realizirala. Zato bodo morali občinski odbori SZDL najti najtesnejše sodelovanje s krajevnimi odbori. Seveda pa bo prav tem treba v najkrajšem času zagotoviti primerne delovne prostore, sicer se bodo visi dobri načrti lahko izjalovili. Z druge strani pa je treba tudi oblastvenim krajevnim odborom in stanovanjskim skupnostim zagotoviti vnčjo materialno osnovo, kajti le potem lahko pričakujemo večjo politično aktivnost v okviru krajevnih in stanovanjskih skupnosti. V razpravi o seminarjih so vsi poudarili, da je splošna želja vseh, da bi podobne seminarje prirejali tudi v prihodnje. Doslej se je namreč pokazalo, da so bili seminarji v veliko korist. Ker seminarji še niso bili izvedeni po vseh občinah, so se danes okvirno dogovorili za datume, kdaj naj bi bili. n. n. V tekmovanju Slanic na 10 km dolgi progi je nastopilo le 8 tekmovalk. Na startu sc je pojavila tudi domačinka in dolgoletna državna prvakinja Mara Rckar, ki je tudi tokrat zanesljivo zmagala Odločna obsodba zahrbtnega umora (Nadaljevanje s 1. str.) »Lumumba In njegova nr.jr'/>, sodelavca so mrtvi. Ni mrtvo tisto, kar je premier Lumumba nesporno predstavljal, odkar je postal žrtev političnega spletkarjenja najnizkotnejše vrte: ideja o zares neodvisnem Kongu se je okrepila in z njo sHe, ki hočejo doseči ta cilj«, so bile besede govornika na zborovanju v Železnikih. Tudi od tu so poslali protestno pismo Republiškemu odboru Zveze sindikatov Slovenijo. ^ Sekretariatu Organizacije Združenih narodov pa je kolektiv Tr-žiške tovarne kos in srpov s protestnega zborovanja poslal naslednjo protestno resolucijo: »Kolektiv Tržiške tovarne kos in srpov Tržit z največjim ogorčenjem protestira pri generalnem sekretarju OZN v zvezi z nečloveškimi dejanji belgijskih koloni- aiistov in njihovih plačanih mo-1 vih sodelavcev. rilskih odpadnikov do kongoškega ljudstva, posebno pa še v zvezi gnusnega dejanja zverinskega umora zakonitega voditelja Patri-: ce Lumumbe in sodelavcev.« Kranjska mladina je poslala Varnostnemu svetu protestno brzojavko, v kateri pravi, da so morilci Lumumbe in njegovih sodelavcev z umorom prizadejali težak udarec boju za neodvisnost Konga. Toda človek umre, človeštvo ostane. Ostanejo milijoni in milijoni črnih in belih ljudi tega sveta, ki se iz dneva v dan borijo za to, za kar je umrl Patrice Lumumba. Se so prihajala poročila o protestnih zborovanjih iz Škofje Loke, Bohinja, Zirov, delovnih kolektivov in šol vse Gorenjske. Gorenjci so ostro obsodili gnusen zločin najpriljubljenejšega Kongo-žana Patrice Lumumba in njego- je bila za člane kakor tudi za mladince precej težka. Rezultati prvega dne — člani: 1. Reš (Enotnost) 1:4135, 2. J. Pavčič (Enotnost) 1:49,41, 3. Gašper Kor-dež (Triglav) 1:57,57, 4. Trifunovič (Kopaonik-Srbija) 1:57,08, 5. Peter- nel (Enotnost) 1:57,26 itd. - Mladinci: 1. Kobilica (Gorje) 38:37, 2. Praprotnik (Triglav) 39:43, 3. Kalan (Gorje) 39:52, 4. Tišov (Bohinj) 40:08, 5. Lavtižar (Mojstrana) 40:23. DRUGI DAN tek ČLANIC IN MLADINK ter SKOKI ZA KOMBINACIJO V tekmovanju članic na 10 krt dolgi progi je nastopilo le 8 tekmovalk. Na startu se je pojavila tudi domačinka in dolgoletna državna prvakinja, Mara Rekar, ki je tudi v današnjem tekmovanju brez posebnih težav, kljub temu* da se za letošnjo sezono ni posebej pripravljala, osvojila naslov državne prvakinje. Druga favori-tinja, prav tako domačinka, Milena Cindrič, je bila druga in je zaostala za zmagovalko RekarjevO za skoraj 2 minuti. Tudi udeležba pri mladincih ni bila preveč številna, saj je nastopilo le 10 tekmovalk. Tudi letos je naslov državne prvakinje osvojila članica Enotnosti, Marjan« Grintal. Lepo pa je presenetila Kranj čanka Ivanka Tolar z osvojitvijo drugega mesta, čeprav letos prvič tekmuje v smučarskem teku. Tretje mesto pa je jripadlo Pavli Puc iz Gorij. Snežne razmere so bile danes ugodnejše za tekmovalce, kakor tudi ostali vremenski pogoji. Na cilju se je zbralo lepo število gledalcev, med katerimi je bilo največ domače šolske mladine, ki so z veseljem pozdravili zmago domačinke Rekarjeve, pa tudi ostalih tekmovalk. Na 35-metrski skakalnici v Planici pa so bili popoldne še skoki za kombinacijo članov in mladincev. Rezultati — članice: 1. Mara Rekar (Mojstrana) 46:11, 2. Milena Cindrič (Mojstrana) 48:03, 3. Nada Kustec-Birko (Sleme Zagreb) 52:12, 4. Lenka Kosmač (Mojstrana) 59:01; 5. Anica Rozman (Bohinj) 59:07; mladinke: 1. Marjana Grintal (Enotnost) 22:22, 2. Ivanka Toiaf (Triglav) 23:16, 3. Pavla Puc (Got-je) 23:49, 4. Katica Sporer (Sarajevo) 24:07, 5. Marija Tolar (Tri: glav) 24:28 itd. Prvenstvo se nadaljuje. Jutri, * soboto, je na sporedu ena izmed najzanimivejših disciplin i- te* članov na 15 km. Tu bodo starta" vsi znani tekmovalci in bo borba za prvo mesto zares ogorčena. Po* poldne ob 14. uri pa so na sporedu Štafete članic na 3X5 km dolg1 progi ter tek štafet mladincev na isti progi. V nedeljo pa bodo dopoldne v Mojstrani še štafetni teki članov na 4X10 km dolgi progi« medtem ko bodo skoki v Planici-Mladinci bodo tekmovali na 35' metrski skakalnici s startom ob 9.30. uri, člani pa bodo tekmovali na 80-meterski skakalnici in sicer od 11. ure dalje. Zaključek letošnjega prvenstva pa bo v Mojstrani popoldne ob 16. uri s slovesno razglasitvijo rezultatov in z razdelitvijo nagrad in plaket. Jože Javornik Namizni tenis TEKMOVANJE A CONE NA JESENICAH Danes in jutri ho na Jesenicah tekmovanje A cone v namiznem tenisu, kjer bodo nastopile ekip*! Mladost, Ventilator, Pravo iz Zagreba, Šibenik, Opatija, Odred 1' Ljubljane, Maribor, Mladost KraoJ« Kemičar Hrastnik in Jesenice. 1* vsake republike bo tekmovalo P° 5 ekip, ki so se plasirale na repub' liškem prvenstvu na 4. do 8. n»** sto. ZA zlato PUŠČICO v Skofji loki Preteklo nedelje je bilo v Skofji Loki občinsko tekmovanje 2« zlato puščico, ki ga je priredil* strelska družina »Brata Kavčič« i' Škofje Loke. Tekmovanja z zračno puško se je udeležilo 8 naj* boljših strelcev iz občine. Zmaga* je Mik>n Mauri, ki je nabral 36» točk. Drugi je bil Novine, tretjj pa Cuš. Najboljši strelec je dobi' značko zlate puščice, ostali pa^0 desetega mesta častne diplome. V. B» M. Z. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri član ALOJZ SIMNOVEC, tajnik AMD Šenčur Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 19. februarja, ob IS. url na pokopališče v Šenčur. Naprošamo vse člane AMD Gorenjske, da ga s svojimi motornimi vozili spremijo na njegovi zadnji poti. Za člane AMD Šenčur pa smatramo, da si štejejo v svojo dolžnost, da se pogreba brezpogojno udeležijo. Ohranili ga bomo v dolgotrajnem spominu. Žalujoči odbor AMD Šenčur 7M