Poslovanje organizadj združenega dela občine Grosuplje v letu 1985 Gospodarstvo Poročilo o poslovnih rezultatih organizacij združenegadelajescs-tavljeno na podlagi podatkov iz zaključnih računov za leio 1985 in drugih statističnih virov. V letu 1985 je pričela z delom Obrtna zadruga MAGRO Grosuplje v us-tanavljanju, tako da v občini po-sluje na področju gospodarstva 38 organizacij združenega dela. v katerih je zaposlenih 5.875 delav-cev. Finančni obračun poslovanja za leto 1985 so organizacije zd-ruženega dela naredile v skladu z zakonom o ugotavljanju in razpo-rejanju celotnega prihodka in dohodka, ki je podlagaza usklaje-vanje obračunskega sistema z zahtevami programa stabilizacije. Hkrati s tem zakonom so bili sprejeti še nekateri zakoni z na-menom, da se zatre inflacijsko fi-nanciraiije reprodukcije. razpore-janje fiktivnega dohodka oziroma porabo nad realno razpoložljivi-mi sredstvi. Vsi ti predpisi vnašajo v finančni obračun poslovanja ve-like novosti, ki onemogočajo neposredno primerjavo finančnih rezultatov z letom 1984. Spreme-mba predpisov najbolj vpliva na višino porabljenih sredstev, do-hodka in razporeditevdohodka, v manjši meri pa na kategorijo čiste-ga dohodka in njegovo razporedi-tev. Gospodarstvo občine je v letu 1985 doseglo razmeroma ugodne finančne rezultate. predvsem na visokem povečanju posameznih kategorij v primerjavi s predhod-nim letom; vendar pripominjamo, da je bil v lctu 1984 dosežen zelo skromen poslovni rezultat, ki je bil precej pod doseženim popreč-jem v republiki. Realno presojanje uspešnosti otežkoča tudi dejstvo, da gospodarstvo posluje v pogojih visoke inflacije. Po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovefiije so bile cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v letu 1985, v primerjavi z Ietoni 1984, višje za 94,8%, cene izdelkov v prodaji na drobno za 79,3%, življenjski stro-ški pa so bili višji za 79,4%. Na področju blagovne menjave s tujino je gospodarstvo občine Grosuplje, predvsem organizacije združenega dela s področja in-dustrije, ki so nosilke zunanje trgovinske menjavo, doseglo raz-meroma ugodne rezultate v izv-ozu blaga in storhev na konverti-bilno področje. Po podatkih izca- rinskih deklaracij je znašala vred-nost izvoza na konvertibilno področje 1.865.840 tisočdin.aliza 13% več kot v predhodnem letu. Od večjih izvoznikov so največ povečali izvoz na konvertibilno področje TOZD Motvoz in platno (33%) in DO Black & Decker Grosuplje (32%-). vendar je v.teh organizacijah močno porastel tu-di uvoz reprodukcijskega mate-riala in surovin. Precej se slabša tudi pokritost uvoza z izvozom v celotnem gospodarstvu na kon-vertibilnem trgu, od 175%; v letu 1984 na 145% v letu 1985, predvsem zaradi visokega porasta uvoza s konvertibilnega področja (37%). Med večjimi izvozniki dosegajo največjo pokritost celo-tnega uvoza z izvozom v DO Li-var TOZD Livarna sive in nodu-larne litine (6 krat), DO Stolarna Dobrepolje (2,3 krat) in v TOZD Stikalni elementi Dobrepolje (1,6 krat). Po podatkih iz zaključnih raču-nov je gospodarstvo doseglo boljše rezultatekot vzadnjih letih, v posameznih organizacijah pa je poslovni uspeh zelo različen, od zelo uspešnih do najslabših, ki so poslovanje zaključile z izgubo. V letu 1985 so organizacije zd-ruženega dela dosegle 37.151.374 tisoč din celotnega prihodka, kar je 81% več kot v letu 1984. Ob visoki rasti cefi se celotni prihodek realno ni povečal. Na rezultate poslovanja občinskega gospodar-stva bistveno vplivajo organiza-cije s področja mcfustrije in . gradbeništva. ki ustvanjo /2% celotnega prihodka. Organizacije s področja industrije so dosegle za 85% višji celotni prihodek, s' področja gradbeništva pa 86%. Visoko rast celotnega prihodka, ki je bila hkrati tudi višja od rasti porabljenih sredstev, so dosegli v DO Livar TOZD Livarna sive in nodularne litine (96%) in v DO Pekarna Grosuplje (115%). V strukturi celotnega prihodka ni bistvenih premikov. Večina prihodkov so organi/acijc doscgu s prodajo izdelkov in storitev na domačem trgu. Delež prihodkov od prodaje na tujem trgu ni visok in je ostal nu ravni Ieta 1984 (9,2%). Organizacije združenega dela so obračunale 28.018.329 tisoč din porabljenih sredstev ali za 86% več koi v predhodnem lctu. Zara-di novega obračunskega sistema porabljena sredstva niso povsem primerljiva. Ob izločitvi vpliva sprememb so primerljiva porab-ljena sredstva porastla za 77%, kar je manj od rasti celotnega prihodka. Tako lahko ocenimo, da se je ekonomičnost poslovanja nekoliko izboljšala. Po obračunu porabljenih sred-stev je organizacijem združenega dela ostalo 9.133.044 tisoč din dohodka, kar je 70% več kot v letu 1984. Rast primerljivegadohodka , je bila precej višja in je znašala 97%. Dohodek na delavca je v gospodarstvu znašal 1.524.715 din, v industriji 1.764.378 din in v gradbeništvu 1.210.714 din. Naj-višji dohodek na delavca so dose-gli v Obrtni zadrugi Magro v usta-navljanju (4.073.667 din), DO Black & Deeker (3.485.461 din), DO PekarnaGrosuplje(2.803.328 din) in v DO Livar TOZD Tovar-na armatur (2.654.831 din). Na-štete organizacije so v devetih mesecih dosegle višji dohodek na zaposleriega od doseženega v us-trezni skupini dejavnosti v repub-liki. V razporeditvi dohodka žaradi novega obračunskega sistema ni smiselna primerjava posameznih deležev, zato navajamo le rast po-sameznih kategorij. Rast skupne (121%) in splošne porabe (250%) iz dohodka je precej višja od rasti celotnega prihodka, kar je posle-dica sprejetih večjih obremenitev in večjih osnov, Zaradi prenosa nekaterih postavk med porablje-na sredstva pa se je del dohodka za druge namene znižal za 9%. Po obračunu obveznosti iz dohodka je gospodarstvo doseglo 6.423.708 tisoč din čistcga dohod-' r'vv ¦ ¦ " i)oix'icni čisti di>ho- dek je bil višji od doseženega za znesek izgub v višini 151.430 tisoč din. Z izgubo so poslovali v dveh organizacijah združenega dela: v TOZD Specialne baterije Šentvid (69.353 tisoč din) in v TOZD Sinoles Ivančna gorica (82.077 tisoč din). V obeh organizacijah je znesek izgube višji kot po perio-dičnem obračunu za devet mese-cev. Razporeditev čistega dohodka je nekoliko slabša kot v devetme-sečnem obdobju 1985. Razporeje-na sredstva za bruto OD so v primerjavi z letom 1984 višja za 100%, sredstva za stanovanjske potrebe skupne porabe za 68%, sredstva za druge potrebe skupne porabe za 141% in sredstva za akumulacijo za 101%. Največ sredstev za akumulacijo so razporedili v DO Livar TOZD Livarna sive in nodularne litine (241.215 tisoč din) in v TOZD Motvoz in platno Grosuplje (207.365 tisoč din). Glede na neugodno razpore-ditev sredstev za skupno, splošno in tudi osebno porabo, dosega gospodarstvo občine le 20,6%-ni delež sredstev za akumulacijo v čistem dohodku. Ocenjujerrto, da je delež sredstev za akumulacijo v občini precej nižji od doseženega v republiki. Manj sredstev za aku-mulacijo, kot v letu 1984, je razporedilo sedem organizacij zd-ruženega dela. Poleg organizacij, ki sta poslovali z izgubo, niso razporedili nobenih sredstev za oblikovanje poslovnega sklada še v: TOZD Albin Grajzar Ivančna gorica, DO Instalacije Grosuplje in Temeljna zadružna organizaci-ja Grosuplje. Število zaposlenih se v gospo-darstvu ni povečalo. Vletu 1985 je bilo povprečno zaposlenih 5.875 Novi prostori zobozdravstvene ambulante v Zdravstvenem domu v Grosupijem (foto: M. Žurman) delavcev. Zniževanje zaposlenosti je prisotno na področju gradbeni-štva ter v gostinstvu in turizmu. Poprečni mesečni obračunani čisti osebni dohodek je v gospodarstvu občine znašal 47.566 din in je bil odleta 1984višjiza96%.Gledena nižjo rast cen življenjskih potre-bščin se je tudi realni osebni dohodek v večina organizacij zd-ruženega dela povečal. Najnižje osebne dohodke, in sicer pod 40.000 din so obračunali v TOZD Sinoles Ivančna gorica in GPG TOZD Splošne gradnje. Negospodarstvo Na področju negospodarstva posluje v občini Grosuplje 14 or-ganizacij združenega dela družbe-nih dejavnosti in 4 delovne skupnosti DPS in SIS. v kutcrih združuje delo poprečno 934 de-lavcev. Družbene dejavnosti poslujejo odvisno od dohodkovne sposob-nosti gospodarstva občine. Prog-rame dela morajo torej prilagajati v skladu z omejenimi materialni-mi sredstvi. V letu 1985 se je celotni prihodek v družbenih dejavnostih povečal za 109%, dohodek za 114% in čisti dohodek za 110% (podatki brez novo organiziranih OZD). Dohodek je bil bolj obremenjen z obveznostmi kot pred letom. Organizacijamjetako osta! manjši del dohodka, v katerem je nekoliko porastel delež za čiste osebne dohodke in sreds-tva za skupno porabo delavcev, nižji pa je bil delež sredstev za akumulacijo. Poprečni obračuna-ni čisti osebni dohodek nadelavca v družbenih dejavnostih je znašal v letu 1985 mesečno 53.584 din ali 99% več kot pred letom, v delov-nih 'skupnostih SIS in DPS pa 59.194 din (94%). Rast osebnih dohodkov v družbenih dejavnos-tih je bila nekoliko višja kot v gospodarstvu, predvsetn zaradi poračuna osebnih dohodkov za preteklo leto. Osebni dohodki so tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu precej nižji od poprečnih v republiki. Finančni rezultat gospodarstva občine Grosuplje v letu 1985 — v tisoč din Elementi in kazalci 1984 1985 IND Celotni prihodek 20,474,383 37,151,374 181 Porabljena sredstva 15,087,509 28,018,329 186 Doseženi dohodek ' 5,386,873 9,133,044 170 Razporeditev skupnega dohodka 145,297 195,387 134 Del dohodka za skupne potrebe 470,859 1.041,517 221 Del dohodka za splošne potrebe 30,861 107,998 350 Del dohodka za druge potrebe 1,511,795 1,374,728 91 Čistidohodek 3,228,018 6,423,708 199 Razporeditev sredstev za bruto OD 2,352,271 4,708,348 200 Skupna poraba v TOZD 258,997 534,293 206 Akumulacija _ 657,040 1.322,171 201 Izguba • 40,297 151,430 376 Dohodek na delavca (v din) 905,205 1,524,715 168 Dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi (v %) , 42.6 47.3 .111 Akumul. v primerj. s popr. uporab. poslov. sredstvi (v %) — akumulacij. stopnja 5.2 6.8 132 Sredst. za repod. v primer. s popr. upor. posl. sred. (v %) — reproduk. stopnja 9.4 12.3 131 Delež prihod. ustv. na tujem trgu v celotnem prihodku (v%) 9.2 9.2 100 Delež sredstev za OD in skupno porabo v čistem dohodku (v %) 80.9 81.6 101 Delež sredstev za akumul. v ČD (v %) 20.4 20.6 101 Poprečni mesečni obračunani čisti OD na delavca (v din) ' 24,208 47,566 196 Poprečno število zaposlenih na podlagi stanja konec meseca 5,889 5,875 100 Izvoz in uvoz blaga in reprodukcijskega materiala v letu 1985: — v tisoč din — 1 $ = 185,70 din Regional. struk. v % 1984 1985 1ND 1984 1985 Izvoz skupaj 2.043.481 2.171.613 106 100 100 — na konver. trg 1.644.705 1.865.840 113 80 86 — na klirinški trg 398.776 305.773 77 20 14 Uvozskupaj " 1.351.696 1.601.546 118 100 100 — s konvcr. trga 940.065 1.288.212 137 70 80 — s klirin. trga 411.631 313.334 76 30 20