izgon inozemskih rudarjev iz indiane. 8lo "Avstrijoev" pregnanih Oakland Oityja. KONFUZNA POROČILA. Princeton, Ind. — V petek po-t noči in v soboto se je v okrajema Gibson in Pike pojavila nove vrste Ku Kluks lan/ tajna organi . zacija, ki je nepričakovano pričela izganjati inozemske delavce in tudi nekatere ameriške "neza-ieljetice". , Poročila o delu teh napadalcev še niso popolna niti jasna. Javlja / ae le toliko, da je okrbg 800 do 1000 molkih v avtomobilih obiskalo kolonije inoaemakih rudarjev v Frapciscu, Oakland City ju, Fetersburgu in Hosmerju in kmalu nato so inosemei bciali iz avo-. jih stanovanj na vae strani Bojev ni bilo, medtem ko se glasi neka vest, da je bil tepen neki Si raon Orevar v Oakland Ckyju, ki jc hotel zabraniti napadalcem vstop v svoje stanovanje. .Časnikarski poročevalci pripovedujejo, da je tajna organizsci * ja — ki baje obstoji is unijskih rudarjev ameriške narodnosti pričela izganjati neunijske ino-zemce z namenom, da bodo domačini, ki ao brez posla, imeli delo. Odborniki United Mine Workera of America izjavljajo, da ne vedo ničesar O tej organi- W Kakor se poroča, so neznanci najprvo Obiskali jamskega superintendente Coxa in zahtevali, ds vposli več rudarjev, da bo manj brezposelnosti. To so dosegli. Nato so se peljali v Hosmer in prisilili delovodjo ondotnega ' 1 T- RUDARJI V ANGLIJI OLABU JBJO O KAJNOVSJllH Ml ROVNIH POGOJIH. London, 12. jun. — Delogktje rudarjev so v konferenci zadnji petcfc zaključili, da po najnovejši pogoji, ki ao jih predložili lastniki rudnikov, dado na spletno gla bo končan v par dneh in rezultat bo objavljen v torek ali sredo Ako rudarji aprejemejo pogoje, tedaj bo stavka 'končana . nova vanqerlipova pogodba z rusijo, KattfOrnijald finančnik je dobil | T' : jpadfidnl. obali _ a»nn>m> LAHKO DOBI LOTOB. London, xt jun. —Weahlngton D, ^anderlip, voditelj amerlške-ga sindikata v Los Angelesu, Kalifornija, za ekaploatacijo ruskega naravnega bogastva, ki se je «e drugič vrnil is Moekev, izjav lja, da je ruska sovjetska vlada dala njegovemu sindikatu dva pristanišča na obredju Sibirije, ki ae deta epremeuiti v dobri mor nariiki oporišči. Prva luka se nahaja v zalivu Avaiče na polotoku Kamčatkk druge pa v bližini Vladivoatbka. ¿1 Vanderlip pravi,. daimajo Združene države obe hiki na rnz-»oiago ,ako hočejo zgraditi tam base ali oporišča za svojo bojno mornarico. Avača^ ki leži kakih tiaoč milj od'Japonske proti severu jkjer qe Picifik spaja s Be-ringvkim morjem, je zelo straže-te bolj važna rudarjev. Peto v druge naselbine in zapoveda-11 inozemcem, da naj hitro poberejo svoje atvari in zapuste «kraj. Iz Oskland€ityja so izgnali okrog sto «"Avstrijcev" in Madžarov, ki so delali na železniški progi Policijske oblssti niso prijele nikogar in pravijo, da nimajo «ajmanjše sledi ss tajnimi napadalci. Upravitelji rudnikov gro-ze, da bodo apelirali na gover-norja za vojaštvo, ako ne bodo mogli šerifi ugnati teroristov. m Podrobnosti glede teh, koncesij so še v rokah senatorja Lodgeja, ki je član senatnega odseke za au-nanje stvari v Waahingtonu. Dalje je rekel Vanderlip, da je ameriški sindikat, katerega on sestopa, dobil od sovjetov 40,000 akrov sveta v Ksmfčs/tki za dobo 60 let, medtem ko omenjena pristanišča ostaneta trajno v rokah Američanov. t ,"-4 I FOTOORAVXBJIBOBB HA •por je predložen razsodišču. Hew Torti, V. Y. — Potogra-, verji, ki so zasUvkaii v prejšnjem tednu, so se vrnili na delo. Sedanje delavne raamere ostanejo veljavne, dbkler se ne sklene nove pogodbe. Ako se v teku šestdeset dni ns izravna spor « pogsjsnji, tedaj se sporne točke predlože razsodišču, da razsodi o njih. Zaposljenih js okoU 225 foto-grsverjev v mesta Zastavkali so, ker jim podjetniki niso mezde po-višali za šest dolarjev na teden. TI fotograverji so zaposleni pri časnikih. V komercijalnih podjetjih ko fotograverji bolje plačani in tudi delovne razmere so bolj ugodne. ' U fULUU PRID* DO STAVO DBLAVOBV V KAlfADI. Vhip« Oaa. — V tukajšnjem mestu najbri pride do sUvke tiskarskih delavcev e prvim juli jem. Zastavkalo bo okoli dva tisoč pet ato delavcev in prizadetih bo šest in petdeset podjetij Organi-zacija deleveev es Še skosi 1 mesecev pripravlja sa U boj. De lavei plačujejo izreden pridevek v stavkovni sklad. Pogodba s delodajalci, ki ao seveda tudi oregnisirani v podjetniški ergaisaeiji, poteče s 30. Junijem. Podjetniška organizacija je spvejela svoječseno resolucijo, da se deloval «as ne znkšs in da np-itopi proti delavaki sahtevi, da se uvade le 44 ur dele v tednu. M «ooiAusiidnr voditelj u. HORJKir NA BAVABBKBM. 12. jun. - Kari Gareis, socialistični poslanec v bavarski zbornici in voditelj neodvisnih socialistov na Bavarskem, je bil v petek ustreljen, ko ss je vračal iz Sborniee, kjer je imel ognjevit govor preti klerikalcem zaradi nji-love opozicije proti rasoroženju "orgsschs" (civilne garde). Socialisti in komunisti ao takoj pozvali delavce v Muenchenu v generalno stsvko, ki ima trajati ;fei dni Protestna stavka je popolna. Strokovne unije, delavski sveti in aocialni demokratje so se odzvali do zadnjega moža. Vse tovsrne v mestu počivsjo, poulična železnica ns vozi, prodajalni^ ao ssprte In edini če-aopia, ki izhaja, je (lazilo neodvisnih socialistov. Bavaraka vlada je uradno ob-aodiU umor in razpisaU 10,000 mark nagrade tistemu, ki are ti rs storilca. Vse berlinske *— pisje brez izjesae še flgraša nad - TOVARlil BO ORÓPAXJ BAN DITA CiL- Boy Gard nerje, obeojenega poštnega ropar ja na pet hi dvajset let ječe. so odvedli na kraj* o katerem ae go vori, da je sekopeaa vreša, v ka-tari je obvoznic od «U0.000 do $190.000. Ko ae odkepeli okrivi-šče, ni bilo nikjer vrais s obvez nieami. Gardner es je jesfl in je dejal, da ae ga njegovi tovariši a-kradli Preiskali so okoliše skrivi-šča, toda našli niso ska zvezda zatonila. velim narodna sr*f ^s^^iitu Pueblo, Golo. — Po najnovejši uradnem seznamu je 94 oaeb SE^KJSLTffidPV®Pri P°T0dBJ1 MALMI C« Pa«M.k. ilor.nilu uu.1 V JETN18NIOO. , hla, U nlmMB0 nobmlh direkt nih poročil, isvaamši sne brsojav- Dn*>« l\i I • « J AM--— S— —----- PorabM ja denar irbstaga podpor- Joa Kočevarja, U apa nega društva vsvoje privatne in- ¡fa denarno pomoč., BrsojaV ***** t» ne omenja nobenih Uvljensklh Pittsburgh, Pa. — Zatouila je ^»gki^ž^^mril^ zopet velika narodna srbska sve-z»la. Tods bila ni prava narod zvezda, kajti svetila je in pot v jugoslovansko kr ne pa v svobodno republiko, v teri morajo pravice in dolžnosti vaeh državljanov biti enake, v kateri mora biti uveljavljena politična in goapodarska enakopravnost. I nova 6rska ofen-: živa proti kemalu. Ud Zupan je junija brsojavil "Glasilu K. B. J.", da je na stotine "našii mrtvih, tri pozneje (9. ju ) je pa braojavfl Kasimirju da ni noben Bloenneo bil življenja, pač pa Je okrog rojakov izgubilo svoje domo-Katero poročilo je torej «a. nealjivo. — Op. uredništva.) M. N. Glumičič, bivši lastnik restavracije, prehranjevalna in tobakarpe v Johnatownu, mora odslužiti ne manj kot eno leto in v$č kot oaemnajat mesecev v joči, ker je igral svojo ulogo pri pone-. verjenju obvesnic za $46.000, ki DBLAVBTVO JE PRETRGALO so bile lastnina srbskega orto- W STIKE 8 P0DJKnSkIIO doksega podpornega društva, in > ORGANIZACIJAMI družine brezposelnih v pomanjkanju. zaroti, ki ss je izeimila is te verbe v zvezi s newyoiškim meše-tarjem H. A Rosenbergom, ko bilo Is društvene blagajne vse nedeljah $38.000, da ae kupi sa varovanje in tako prikrije pri manjkljaj v blagajni. Obaodil ga je sodnik James R MoFarland na «j^skih družin v Connecti-kriminalnem sodišiu pred par cmtü s4í nah|ijt v 8Ílnt,m pom(mj dne vil Glumičič ae je priznal krivim po obtošniei. Nastopil je kot državna priča proti Rooenbergu, ko se je proti njemu vršila obravnava lani v novembru. GiumičUSeva izpoved je zanimiva, kajti ona pripoveduje, rog. rripovedoval je, ko je bilo, ko je prišel asm v to dešelo. Odločil ae je, da bo boljo lanj, če ne dela kot njegovi rojaki v tovarnah, rudnikih in drugih industrijelnih podjetjih, ampak da začne "Hnis", ki nosi denar da človek postane bojat. V letu 1916 fe kupil V Johnatownu maj hen hotel Tega ni etoril s svojim denarjem, ampak denar si je izposodil. Najmanjša vsota, ki ai jo je izpoaodil, je bila pet aU> dolarjev, najvišja pa dva tisoč pet sto dolsrjev. Dejal je sodniku, da se je spri s ondotnimi profesijonal nimi političarji in oblastveno dovoljenje mu je bilo odvseto. Ali Glumičič ni obupal Opazil je, da med svojlim rojaki nekaj velja, odkar je bila v cvetju propagand» za jugoslovansko kraljevino, čeprav si je denar sa svoje podjetje sposodil Izgubil js oblastvene dovoljenje za hotel, je pripovedoval aodniku, torej je moral začeti kaj drugega. Kaj t Izvoliti je dal pri srbski sajedniei za predsedniki*' - Zdaj je bil predsednik srbske podporne organizacije, po premirju je pričel romati denar v Jugoslavijo in vsled padanja valute pri izmenjavi denarja se dajo zaslužiti tisočaki. In ks j naj človek počne, če vidi, kako ss lahko pridobe tisočaki. Posvetoval ss js svojimi prijatelji in prišel je do zaključka, da postane šifkaitsš in <14 prične poiiljsti doner v staro domovino. Ali s tem še niso bile končane njegove želje. Postaj je hotel lastnik ladij. Kako jrfj pa te človek deesše, če nimi denar ja. On ros ni imel denarja, a ime la ga ja srbsks podporna organi lja. Glumičič je pač mislil, ie sdsjle posežsm v blagsjno pod porns organize«-ij«-, vzamem Is nje Mike, ki jih potrebujem, vr __te tisočake, ko postanem bogat, silno bogat. In vzel je obvez nir,---sa $46000. Izplačal js svoje toveriše in z ostalim de aarjem odpotoval v New #Vork. Loj, gs, le j, os rekli njegovi prijs tel ji. Glumiči! je ras bribtaa gle va. Tako m^le časa je v Ameriki pa še tako bogat. Is njega še po-«tone nekaj. In res je kasneje pel at slo ni-kaj is ajsge. (Dalje na t. etranL) brezposelnosti in kamnanii delavskim strokovni» orga- plow Haven, Oonn. - Okoli sto kanju in jih ugrožii lakota, ker so družinski očetje brez dela, in če s0 delavske razmere ne spremene, je poročal JL N. Ornburn, tajnik Ameriške delavake federacije Connect icutu, a državni konvenci-erganttaoiia. Največja jo be Vprav zdaj finačne in podjetni Ške silo osredotoenjejo VSO SVOje moči, da uničijo delavske strokovne organizacije. Kampanja je pa dirigirana v tem mestu. Lokalna trgovska zbornica se je pridružila silam, ki so na dolu, ds isvojujejo "odprto delavnico". Taktika teh delavskih nasprotnikov je bila ti-ko ofenzivna, da je Patrlck F. O1 Meara, predsednik Ameriške delavske federacije v tej državi, naznanil rezignacijo dveh delavskih delegstov pri vseh ssključkih lokalne, trgovske sborniee. Ta akcija pomeni, da je bila pretrgana zadnja ves med kspitslom in delavstvom. Podjetniki so zelo veseli sedanjih časov in s prsvim vsseljem povdarjsjo, da se za vaško delo priglssPpo pet delavcev, dasiravno samo eden zadostuje. Odprto priznajo» ds so pričeli s svojo ksmpenjo ob času, v katerem ao upali, ds z njo dosežejo nsjvečje uspehe. Odborniki delavskih strokovnih organizacij odgovarjajo na to Is-zivanjc, da podjetniška kampanja ni napravila takega učinka na delavske strokovne orgsnizscije, kot so ga pričakovali- podjetniki, ampak is vrftilo ae js narobs. Dela v. ske strokovne organizacije ao o-stale trdne in pri nekaterih ae je Članstvo še pomnožilo. "Podjetniki se prepričujejo, da ne morejo deleveev pripraviti do tegs, ds zapuste stqpkovne organizacije, čeprsv jih «fgroža lakota, ksj naj torej pričsknjejo, ko čssi postanejo normalni in prišno zahtevati delavce I" js dejal neki delavaki delegat. Vsi podjetniki pe tudi niso slo žni v tej gonji proti strokovno or ganizlrsnemu delavstvu. Nekatari so eelo prepove turškem pristanišču Trobisondu. Poročila is italijanskih virov se glase, da ao čete turških nacionalistov še 80 milj od Carigrada. Vaak dan prodro deset milj. Ork! orgauiairajo obrambno črto v o-kolišu Kandre, 40 milj od Cari grada. 'OT^i; London, 19, Jun. la Aten po-ročajo, da je Grčija pričela s po morskimi operacijami proti turškim uaoUmoliatom v Anaftoliji. Grška flota v Ornem morju bom* bardira Ke rekle jo. Dopeia dalje poročf, da ofenziva na suh am prične ta teden. j "Dally Bjcproaa" piše, da bo Velika Britanija pomagala Grkom s blokade obrežje maloaaij-ske TurčUe ki angleške tvrdke bodo aakladale Giiko s oroijem in iionieijo. . , "Daily (Newa" pravi, da ja ljudstvo AnjrUde proti vojni t 0-rijentu in ne V> dovolilo, di bi vlada Jx)»lala angleške čete na grško-turtko front«. Lloyd George Je viersj kottfe/frsl s svojimi ministri o vprašanju bllšnjaga hodi In 8OOIALI8TIONI KONGRBBNIK PRBDLOtO» RBZOLUOIJO ZA PRIZNANJI RUSIJE Washington. D. C. — Moyer London, social^titai kongreanik is New Yorks, je ssduji petek predložil resolucijo v poslsnskl Îborulci ss po4M>tno priznanje ru-ke aovjetake vlade v Moakvl He ao4uclja eatvteva diplomatično priauanj«. ki odpre vrsts političnim, trgovskim in drugim pogodbam ter kunenjsvi poalanlkov v Waahingtonu In Moakvl. Resoluciji jc bila izročena odseku za vnanje zadeve. Carigrad, 11, jun. - Mustjtfa Kemal paši, prodsednik naoiona-liatične vlade v Angori, Je organi* tiral armado 100,000 mož za boj Grki. : : ) ;. • V Angori je fcU isdaj.ukaz, ds t polove iu «apro vsi angleški diiavljani, «ki as nahajajo v Ana-toiiji, — Angleška floti Je dospo-la b Malte v tuitko vodovje, ^urttttl listi v'An gori pišejo, da je Veliki Britaniji na robu velike revolucije. . Grška armalda, ki se konootrira vzhodno od Srni ras, šteje okrog 80,000 mož * POKLICAN DOMOV. —i Waahington, D, C. — Mornariški tajnik Dsuby js v soboto br-so javno pozval admirala Simss, ki ss pahaja v Londonu, da mora takoj priw|domov in ss osebno zgleeitl pri njs*., Iz Londona js prišU vsst, ds Bims odpotuje v sre^o. Hi ms Ji ponovno Isjifvil, ds ne prekliče ničesar, kar js ssd-nji torek govoril proti Ireem it 11 i i f i^Jle 1111 Ncufttor Jciuf katere t O AKCIJI BBLBZNIOABJBV ftB ^^ VI ISJAVB. ChiüfO, m. - B. M. Jewell, prodsedlk šelesničsrsksgi depsrt-menu v Ameriški delivsk! feds* raciji, šs ii podil i«jove, kakšno akcijo podviamejo . šelesnlčsrji proti znižanju mezde, ki stopi v veljavo prvega Julija. ' . Delavsko razmere v Indnstrijal-nih krajih ieve Anglije so skoraj VMd enake. V Hpringfieldu, Kali Blverju, Providencu, lUrt-fordu in Manchestru Je ni tisoče delavcev brez dels. b Anburyja prihaja vsst, da nameravajo klobučar« k i podjetniki podpisati s delavskimi organizacijami zopet, kjer portoji taka pogod U. Ujema sU Uvarnl HUI ia lastnika nampč Is Javijata, ds sta sa odprto delavnico. Orge nizi rani deletel so prenehali delsti, tovarnarja * ps ps sdsj trudlts, ds debita sUvko < t državni pravdnih je povedal svoje. NA OBTOtBNOA MI NJBOfflV ¿B O UME NT NAPRAVIL PKI- laatopilki rinili ergiaiaioij sanlmajo sa ibravnivo. ledham, Mam, — Zagovornik je potrudil, da so ne predloše )mt dokaz slike avtomobila Buiok-ovega sistema, ki so ga baje rabili bandltje pri roparakem umoru, ko sta bila umorjena in oropana Kredo^il Parmanter in Alaaan-dor BerardalU. Zagovornik jo ti ugovor vložil, ker dosdij še ni avtomobil v nobeni svesi s hudodelstvom In ker Je avtomobil sdaj v-roksh države, tako da ga lahko poluMl fedar šoli/ V nekaterih " dršivik fk ' najbolje "dokaaoval-no pravilo" popolnoma pvianano pravilo. Sodnik Thayer je odklonil advokatov pre«U<>g^jejpij^ ilitlf nMRtlil Itlt %IUMiv VA^Itp \ Sodnik je dalje pojaatijeval, da je vodno pri volji sprejeti besedo državnega pravdnlka, da bodo ekahibiti, ki ao bili predlagani, kravočaano sdruženl s stvarjo. Končno Je pa rekel, di ae mogoče fotografije no porabijo kot skahibiti, ampak kot "črta, poteg-njena s krščem", dokler ni jaano dokazano, da je med avtomobilom In hudodelstvom tesna svoia. Črta, potegnjena a krŠČsm ali 'ebilk", kot to Imeiujsjo v en-gleščlnf, pomeni tehnično, di ja vredno«t črte le v besedah in ds ae vas skupaj lahko Isbriši, kakor črts, potegnjena s krščeni na do aki, kadar Jo Je treba iabrieatl Pomožni Javni tošitslj Harold WIUiami je odpfi obravnavo za drŽavo 1 argumenti. Isjavll Je, da državni prevdaik preskrbi pričo,k ki bo prlssgls, ds Js vidsli Vsn-cettija Iti dne t aprila v Brsin-treeju ii vlsk. To sa Js sgodilo «Jutiij, precej ur prod umorom. Neka druga priča bo Izpovedala, ds Jo Seceo oddal dvs strela ni Bersrdellijs, ko Je alednjl ležal na tleh, je obljubil Javni tožltelj, Otroški obraz Saeca Je bil pri lah besedsh izredno miren in Js gla-dsl ravno tako mlrdo ns porotnike in dršsvasgs pravdniks, kikor di ns gov______♦_:._.llhLLil i rovizonm® poji MU. Carkaurfai Paraib A^mUmU C4M47 Im) ................ P.rrtlk MaurcUaia. . junija 11 ........ h*|kMi|k »d V STARI KRAJ. KI« Mffcarla m m m- M-l__-11--.^--*■--¿■¥■11—ll In I. domovin. » Amrtto. AtttOft ZB&5NIK, ^ * i.^ MmkiL j J ' >, )■ vrtal« «M V MUnkl MMrf lj Kmpiinl $1 dO,000.00, o, Id m je preje «vet evobodnih n —Veekiienja dmmn:M JmeiAi m* l*k, M* , IA vit! *r. Men«», drtevre. «e je uetrrlll r levo v «veji eobi. Vzrok: hrn rla In efedetre ze življrnK — PHdVno f 'orku J* nmjmt de je tVI P-rftk* aano H Henrv Toou ie tofftl cettno- debelo tiHkummi Mlet » "Ooe PEOSVETA 1 jen ju. Jimmie ni ramo mialil aa vae. ampak i» tsočno<*e jO »pomnil raeh pacfflstičntti arsumen- | tov, kar jih ja aliial v erajem itvijenjn. Kaj »a 1 tristo ziodjcv mu ja padlo r glavo. da ae ja podal to -otf Vod tu vod naravnost aa tiato meato. kamor jo namenjena vaa nemika armada — naj-opaanejM pas* kar jih morebiti v vojni! Kako v imenu Karla Markaa in vae revolucionarne hierarhije ja aabradai v ta močnik!! On, Jim-mie Higgina, boljiev* in etrigalieal Toda poaia«ati aa ne da: — delo aiora biti izvršno! Zelene aroje Mv^enje v graš>en — samo zato, ker ja začel — zato, ker je dal častno besedo — zato, ker nosi zemljevide, ki rešijo "bottcree" in bvojujejo zmago! Ali sa je res kdsj brigal toliko sa vratfo kapitalistično vojno t T- Tako je vpil proletarski degion r dkH Jim-inieja Hi~~insa, medtem, pa je njecov stroj tol-lu-i in Čuka! - čuk A* čuk čuk - dalje in a* ka čudeina sila v globo«nah njegova polzavesti je premikala diialo, da nI kolo padlo v luknje ali ae zaletelo v navlako na eerti Zrak nad njim je tulil, granate ao ftvifeaie in pokala in zemlja je Aakala kviiko na raeh koncih in krajih. Jim-mie je sttfal le pokanja, dragih glaaov ni mogel več razločiti Pot pred njim «e je čistUa: transport se je redčil, le rasbiti vozovi ao ležali na obeh straneh. Avtomobili, Id ao ie vozili, ae zapustili cesto, na katero ao padale granate, in dirjali po njivah in tratah. ; Kje je razpotje! Kaj če ao Nemci ujeli "Bottcree Normb Cott" — ali mora Jimmie vseeno tja in pokloniti Nemcem nov motorci-kelj s seboj vred t Strojnik je gredoč videl drage baterije. Zakaj ne bi tem topničarjcm izročil zemljevidov! Jimmie je drčal dalje, godrnjajo v sveti jezi. Ako bi bil kurir, tedaj U ie znal, kako ae ima ravnati, ampak on ja bil le poprav-ljač motoretttljev — in kdo jim je dal pravioo, da mu nalagajo taka, njemu tuja dela! Privolil ja v gozd a okleščenimi dreveai. Jimmie ae ja spomnil, da bi bilo dobro, če malo poetoji in pogleda, ako niso morda Nemci na drugi strani razcefranega gosds. Obila ga je sU-na groza in v trenotkn je začutil, da nima več nog, tako strašno 'je grmeto, pikalo in rahljalo okrog njega. Naeftkrat mu je prUtto slabo v ie-lodou in zadal je bljurati kakor je btfuval prve tri dni na mprju, ko je zapustil Ameriko. lato-časno so operirale vae funkcije njegovega telesa. Mimo njega je fta rfntpina Francozov, ki ao sa zakrohotaH, ko ao videli Ifigginaa v njegovem t uinem položaju. Raa je bilo ameino hi poniie-valno, ampak Jimmie si ni naogfl pomagati — on ni bH rojen aa vojaka, ni se pogodil, da bo vojak, in a kakšno pravico ao ga poalali semkaj, kjer granata odpirajo globoke kraterja v tlak, kjer se celi hrasti folijo a koreninami vred U tal in kjer ja srak jmln smrada t Morda je potrebna plinska maaka — toda kako naj airomaini Jim-mie ve, da je potrebna! Jimmie Higgina. • Pa ja bHa vettks bitka, o tem ni bile dvoma. ampak gnamje topov je bilo take vseetran-ako. da Jkaade at vedel, dali je bitka pral njim ali sa njfaa. Medtem pa aa je nadaljeval trans-gort — vuaovi a konji ka mulami, motorni vozovi cela vmta e0 Ja poteši fat pottpeiljivo vie-Ida po eaatft aa csbaja ae n* pokanje granat. Jimmie se je orni nazaj, Prekleti rdečelasi Irec i ja vozU za njimi U Ja aUftal aaoren glas: Naprej. naprej« taaff M atrabopetee! Jimmie je skočil na kola I« Ha pognal! Prišel je a* a**e, kjer Je nekaj aadelo tovor, mu niči js. fflg Hak ao leiaii kosi voza in voznika. Htrašert prizor! Toda Jimmie je vo»U A mimo brsa obialkov — njegova dnia ae ja koncentrirala na Oanena in "Okatty Terry." Pri vozil je da vaai ia aagledal pred seboj kmetsko kočo bieg etrebe. Peklenski smrad mu je znova udaril V nos. Ob cesti je staU sUra lena s dvema otrokoma, ki sta ae držale starke sa krilo in mrla «trafen. Jimmie je ustavi! mo-tofcikelj in za vpil prMj starki: "Chatty Terry!" ¿sns ip Js gledala, tods odgovorila ni. 44Chatty Terry! — Ja ponovil — Chatty Terry! j Ali se razumete francoskof Ohatty Terry!" Ženska vsekakor ni rsaamala francosko - molčala je. , < Jj^^Hgft Nadaljeval je skoal vaa in naletel na vojaškega policista. Hifrgins je ponovil vprašanje. Policist je rasnmel angicikl in dajal: "Chateau Tlerry je padel" Jimmla Je aUi poparjen, ne vedoč, kaj naj stori Policist mu je tudi povedal, da je glavni stan prestavljen v to vaa; nahaja ae v jrradiL MoŠ je rekel "chateau" In Jimmie ni razumel te angleščine. PuetH je poli-eiste aa seboj in voaU dalje, dokler ni prišel do aivega poslopja a velikimi železnimi vratmi in vrtom. Zunaj je stala straža. Jimmie je vedel. da ja prtiel na cilj in njegov irski aovrai-nik je bil premagan! - ---— ------S" "S" "O- - - ........... -1 ■ - Njegova iakssnics je bila v francoščini in angisMini. «trainik je ja prečital in mahnit, z roko, ds naj gre v grad. Pri notranjem vhodu je Jimade aopet pokazal hrtcasnieo. ^Vam^aki častnik, Id je bil na moetovfci, gs js zagledal * oddaleč in veselo vakliknil: "Kolesar! Mon Dira!- Pograbil Ja mslegs etrojnika in ga ako-raj vlekel v sobo, v kateri je sedel Afngi častnik za veUkp miao a rasgrnjenim zemljevidom prod seboj. 'Un courier Ameriealn!" "Kaj. samo eden!" ja vprašaje odgovoril čaatnik aa miao sngiaiki. s "Pat jih «• pride," je hitro dodal Jimmie • ponoeno/ Sovražil je Onllena kot vraga, kljirt» temu ni maral, da bi Francozi vedeli, da je poveljnik kolesarske četice*zaostal na potu. "Ce-sU je vaa raäkopana — ja pojaanjeval častniku — polna navlske, ljudi, vosov. Jas sem vosil him,--» "Pogisj!" mu Js tiaglo prcsekcl besedo čaatnik ne baS tako ljndno kot ae pričakuje od - francosov, "v tej aslepki ao semljevldi, ki smo jih naredili ia letalskih fotografij, razumeš! To je sa topničarje —M V tistem idpn Je sonsj zairrmelo, lipe v pknn eo ae zdrobila bi oster prah ja udaril Jim- mleju v obraa^v ^' ••§' "Viola!" Ja asrantsčll oficir. "Sovražnik se bliža! Naie ttee ao pretrgane! Polijemo kurirje, s mogoča ns pvidljot Več kurirjev ja treba poslati! Kaj pravü! Razumeš!" i >. v. Raaumfin ", odvrne Jimmie. "Stvar Ja atrašno nujna. Cals bitka, vojna , zavisi od tega! Basumeš!" "Rssumsm". ' • "Bravo, junak! Hraber fant, mon garaon!" .1 i m mie aa Ja obotavljal nekaj hipov. Sicer ' je rekei da i asoma, toda vaega ni razumel, čaat-sik ps ni kotel * " I "Znaš francoski!' ' .limmie odkima. "Potrebno Ja, da ss naučiš. Reel: Botterre Normi» Oott. Poskusi, ako te vaaaU: Bottcree NsrmbOott" Jimmie aa Ja anmal kakor šolski učenec In poskusil. Čaatnik mn Ja velel, da naj ponavlja beaede in glaaovs, ds ne pozabi. To je vse, kar je za zdaj treba aaatL Vaak Francoz bo vedel, kaj hoče. Voziti mora po glavni eesti Is vasi do res-pot js In tam aaJ vdari na desno. Ko pride do gozda, aa naj obrne na levo in kogar sreča, naj mu rečet "Bottevse Kormh Oott." "Ali Imaš kskino orožje!- je končno vprašal častnik. Jtaaala je aopet odkimal, nakar je ^ čaatnik pritUnil gumb in našlo nekaj rikel pri-šedšemu vojaks, kl aa je kmalu vrnil a avtomatičnim revolverjem in pasom. Hlggiss as js opa-aal s mešanim občutkom *roie In ponosa, čaatnik js nadaljevali "Povej možem baterije, ds pridejo Amarišsal kaulu ns pomoč. Saj jih naj-dri. kaj ne, maj psgamnl Američan!" * Cestnik Ja govoril tako Ijuhesnjlvo, kakor da govori a lastnim ateom. in Jimmie, ki ni še ni-kder dobil povalja v takem tonu, je veselo stisnil pest iu odiovorili "Storim vae, kar morem, go-spod". Obrnil aa K da aepuati aobo — in koma je mgtedal aa miiBluiln! Mike Oullen je stal na praga! Jlpsde Js fmiMknil. nabral ustplee v r lehne gäbe. odM naffio na dvorliče la skočil na molorelkelj, , Čas nekaj čsaa je nsdvlsdal tresoča ae kolena in groteskni napor njegovega teleaa, ki Je