List g9. Tcrpljeiijc Kristusovo. VIII. /W križem in na kriza. rStalo no |»a poleg Jezusoviga križa Njegova mali iu HCHira Nj«gove matere in Maria .Magdalena". J..n. 11». 2.V Pokleknem pred Tebe, o Kristus! ino Te molim razpetima in iimirajočigu na sv. križu ino Te prosim, sprejmi in zakleni me v svojo prehodciio desno stran. Trikrat je padel Jezus na svojim potu do gore (■olgate pnd težkim križem naših grehov, nas ueil. de, ako tiuli nas včasi križ terpljenja. kri/, skušnjav ali križ grehov na lla poliači iu naj hi sr nam (o ne kar irikral, ampak sto iu stokrat primerilo. nikdar ne smemo obupati, nikdar opešati, in nikdar ua lleli obležali, temne de moramo \ takrat urno sc zopet zJczusam vzdigniti, iu junaško z Njim dalje hiteli. Le novincu v šoli križa je kri/, težak, pa sc vedno zlaj.šiijc, kolikor dalej ga nosimo, tako de jc poslednjič hogoljuhui duši nar veči sladkost in radost, kakor je Jezus sv. Ilrigili razodel rekoč: ...Moja lici! kraj, ua kterim moji zakladi skriti leže, se sicer zdi s trm jem obdan, kdor m pa perviga hodenja lic ustraši, (emu sc vse \ sladkost spremeni**. In le v začetku nas kriz pogostama ua tla verze, ker so naše rame še slabe iu nase noge križeviga pota še ne vajene, kolikor dalej pa križ nosimo, bolj se uterdijo rame, in kolikor dalej po križevim potu hodimo, bolj varno se učijo noge "lopati, tle scasama nianjkrat pademo in vciiuo bolj urno in junaško se s Kristusam bližamo gori (iol-gati, kakor nas sv. Tcrezia uči rekoč: ..Hes jc, de je treba v duhovskim življenju veliko terpeli, pa ako le enkrat terdno sklenemo, de hočemo terpeti, je terpljenje že tudi končano". - Jezus jc sicer dovolil, de iiiii jc pomagal Simon Circuski križ nositi, pa le zalo. de nam je pokazal, de jc naš križ, kteriga je On nosil, dc nas je prepričal, de je naša dolžnost križ nositi, in de nas jc ueil, de so naši kri/.i tako rekoč svetinje križa Kristusovima, in de vselej, kedar kriz voljno nosimo, Kristusu samimii križ nosili pomagamo, pa tudi Njegove krone pričakovati smemo po besedah apostelnovih: „Ako smo tovarši Njegoviga tcrpljenja, bomo tudi tovarši Njegoviga povelicanja". O kolika čast je tt*«laj za nas, križ nositi, kolika tolažba in kolika sreča! — Pobožna Veronika je še posebno gnado ria križevim potu dosegla, de ji je Jezus v Njemu podani peri podobo svojiga nresvetiga obraza vtisnil. O presrečna Veronika kano lep spomin si od Jezusa v slovo 'IVcai H. prejela! O s koliko častjo si ti presveto podobo shranila, s kako gorečo pohožuostjo jo ogledovala in premišlovala, in s kako vročimi solzami žalosti iu ljubezni si jo močila! O duša moja! ludi midva premislujeva danes zadnjikrat v tem sv. postnim času lerpljcnje Kristusovo in bova danes od Jezusa slovo vzela. Sprejmi tudi li v spomin najniga preinislovanja prehrilko podobo terpljenja Kristu-soviga! Shrani jo dobro, ogleduj iu premislil j jo pogosto, de nc pozabiš, kaj vse si v leni sv. času se učila iu obljubila iu jokaj neprenehama per njenim pogledu s pobožno Veroniko solze žalosti in ljubezni. Pot jc hila končana: ves zmarlraii iu do snierii oslabljen je dospe! Jezus ua goro (iol-gato. | rno ga ohslopijo vojaki, mu sleč Njegove oblačila. Oli naj hi hila ravno Njegova preljuba mati rahlo in mehko lo delo opravljala, koliko bolečin hi hil mogel Jezus terpeti. ker so sc oblačila /.«• ua kervave rane prisusilc! Zdaj pa ko so ter-dosercuili raheljuov neusmiljene roke s serdilo naglico oblačila z Njega potegnile, oh kdo hi zamo-gel popisali velikost novih bolečin, ko seje Jezusu zopet iz s|o sludcucov presveta kri na lla vlila? Iveinej j»' |o delo storjeno, ga veržejo neusmiljeno ua lerdi kri/, iu iiiii s tremi ojstrimi žeblji roke in noge nanj pribijejo. Ali pa tudi ves. o duša moja! kako se trem žebljem pravi, s ktcrimi seje dal Jezus na kri/, pcrhili? Perv imii žeblju se pravi ljubezin in drugimu žeblju se pravi ljubezin iu treljimu žeblju se pravi ljubezin. Zakaj ljubezin in edina ljubezin je bila. de jc hotel per svojim rojstvu v lerdili jaslicah ležati in zopet je hil.i ljubezin iu edina ljubezin. de jc hotel v smerti na lerdi postelji sv. kriza zaspati. I.e bližej Ii križu pristopi, o duša moja! z Mario in sv. Janczam in poslušaj: Kaj druziga je bilo kakor ljubezin. ko je govoril: ..llesnieno, resnično ti povem, šc danes bos z menoj v sv. raju?-* Kaj druziga je bilo kakor ljubezin. ko jc govoril: ..Mali glej: tvoj sin! — Sin, glej: tvoja mali?- Kaj druziga jc bilo kakor ljubi zin, ko je zdihuil: ..Oče, v Tvoje roke zrocim svojo dušo", in jc nagnil glavo iu umeri? In kaj druziga jc bilo kakor ljubezin, de je pustil se po smerti svojo stran prebosli in nam presveti tenipel svojiga serca v perhežalise naših duš odpreti? O sv. križ, poprej tako ostudin iu zaničevan, kako si zdaj lep in častitljiv, ko jc nar lepši roža, ki jc iz Jcsetovc korenine pognala, v čudoviti lepoti na tebi razcvetela: prelepa roža Jezus Kristus! Pel prelepih cvetkov je ta roža pognala, s ktcrimi so ovenčane roke, noge in serce mojiga umirajočiga ženina Jezusa Kristusa. Ako uie utegneš vprašali, o duša moja! kakšni cvetki so to? ti odgovori Jezus sam: ..To so rane, s ktcrimi sim ranjen bil v Katoli&k cerkven Ei*l, V četertik 21. sušca |N53. hiši listih, kleri so me ljuhili-4. I)e, o moj Jezus! moji gn lii so hili neusmiljeni rabeljni, kleri so o-hlačila s Tebe stergali, Te ranili in na kriz perbili, ti zolca in jesilia piti dali in prebodli Tvojo sveto stran. D prežalostni pogled! Angelske liarpe v nebesih so utihnile, vsi Keruhi in Serafi žalujejo, plieici* pod neham so omolknile, vsa zemlja tre peče, de skale pokajo, cel« solnce na nebu je svoj obraz zakrilo pred groznim hudodelstvam, kteriga sim jaz in so ga z menoj vsi grešniki v tej uri dopernesli. Stvari so umorile svojiga Stvarnika in otroci človeški so umorili Sina lložjiga! Vender umirajoči Jezus nam ne očita naših grehov, nas ne toži pred svojim Oeclam, temuč poln ljubezni šu z umirajočim glasam moli: Oče, odpusti jim! O sveti križ, ti precastitljivi sedež nar večili rudežev božjih, na kterim se je pravica z usmiljenjem, jeza z ljubeznijo in smert vojskovala z življenjem! — Veselo zopet donijo liarpe angelske, Keruhi in Serati in duše v tamnicah se veselo ra-d njej o, raztergali so se scrdouosni oblaki jeze božje in solnce usmiljenja in ljubezni večniga Očeta je zopet prijazno zasijalo. Smert je zmagana, greli je zbrisan, svet je odrešen in tamkcj na gori Gol-gati pod križem Kristusovim smemo zopet svoj glas veselo iu zaupljivo k ucbesani povzdignili in moliti: Oče nas, kteri si v nebesih! O moj križani Jezus! presunjcn od Tvoje prevelike ljubezni se približam tudi jaz z Mario in Janezam Tvojimu svetimu križu, padem ves skesan in objokan na svoje grešne kolena in ohjamem in poljubim Tvoj sv. kriz z občutki nar gorečniši ljubezni svoje. O moj Jezus, nikar me od sebe nc suni in nikar me grešnika ne za-verzi. Svetu sini se odpovedal, svet sini zapustil: kam hočem tedaj perbezati kakor k tebi, o Jezus! in kje pomoči iskati kakor pred sedežem Tvoje milosti in ljubezni? Dovoli mi torej, o Jezus, dc si na gori Golgati postavim svoje slaiiovalisc iu pod Tvojim sv. križem svoje prebivališč. Pod križem je stala Maria s pobožnimi ženami in z licencam Ja-n e/. a m iu je tukej v duhu s Teho terpela in s Tebo umirala. Pod križem so stali apostelni in prisegli, de hočejo rajši vse terpeti, kakor se kriza ločiti. Poti križem so stali učeniki iu spoznovavci in per-segli, de nočejo nič druziga znati in vediti kakor le Tebe, Jezusa, iu sicer Jezusa križaniga, Pod križem so stale vse sv. tlivice. in si tukej plctlc iz cvetlic Tvojih ran venec devištva svojiga. Pod križem hočem tudi jaz s sv. Bernardam zanaprej stanovati. Pod križem hočem molili in premišlovati, poti križem pisati in brati, pod križem jesti, piti in sc zatajevati, pod križem sc veseliti in žalovati, pod križem budeti in spati, pod križem vsako svoje delo začeti in končali. O sv. križ! šc enkrat te tedaj ohjamem in poljubim in te pozdravim s prelepimi besedami, s klerimi te je sv. Andrej pozdravil, ko te je v smert peljau od daleč zagledal, rekoč: ^Bodi pozdravljen , o sveti križ! z veseljem pridem jaz k tebi, z veseljem sprejmi tudi ti mene, ki sini učenec Tistiga, kleri je na tebi visel.". Vender le pod križem stati in Kristusovo terpljenje premišlovati, za bogoljuhiio dušo, ki želi v resnici Jezusova nevesta hiti, ni zadosti. Jezus, moj gospod in kralj iu ženin, visi, terpi in umira na križu: tudi jaz Njegov hlapec in vojšak in Njegova nevesta ne smem pod križem ostati, temuč se moram ž Njim vred na križ povzdigniti, na križu živeti, terpeti in umreti, kakor apostolski listi uče: ..Ker jc Kristus terpel v svojim mesu, moramo tudi mi z enako miselijo se ohorožati, ter zatajevanje križa iicpreiichama v svojim telesu nositi iu svoje meso z vsimi grehi in željami njegovimi križati". Vi, moji brezštevilni grehi, ste hili tisti neusmiljeni rabeljni, kteri ste Jezusa zgrabili, na križ perbili, ranili in umorili; obstopite tedaj v tej uri tudi mene, voljno vam podani roke in noge, in me na kriz perbite s tremi žeblji ljubezni Jezusove, de me nobena moč z križa več snela ne bo. Ne kar pod križem, ampak 11 a križu hočem zanaprej z Jezusam živeti, terpeti in umreti. Oborožnti se tedaj hočem z miselijo junaške Tcrczie, ktero je vedno v sercu in na jeziku imela: nO Gospod, terpeti ali pa umreti!" Vender kako se perderznem jaz, nar veči grešnik, smerti si želeti, ker sini še ves ne-spokorjen in hi ue mogel zadosti pokore storiti, ako bi tudi celo večnost v nar večini tcrpljcnju na križu visel? Ohorožati se tedaj rajši hočem z miselijo še bolj junaške Magdalene Pacianske, ktera je takole molila: „0 Gospod, ne umreti, ampak terpeti!*6 Gotovo, o moj Jezus! ta molitev jc meni, prevelikimi! grešniku, nad vse druge permerna: ne umreti, ampak terpeti — dolgo terpeti — in veliko terpeti! Serčno se tedaj, o moj Jezus! s Tvojo pomočjo k Tebi povzdignem na križ in Tc ohjamem iu poljubim ne več pod križem, ampak na križu. 1'crda postelja, na kteri Jezus, moj ženin, spi in umira, bo tudi zadust mehka za mene, Njegovo nevesto. — Križ v moje serce in moje seree na križ, to bo zanaprej vedno zdihovanjc moje duše, vedna molitev mojiga jezika. In kakor je Tvoje serce, o moj Jezus! celo in popolnama meni odperto in darovano, tudi jaz tebi ne polovice, ampak celo serce darujem in k Tebi na križ perhijem. Tudi sv. Tcrezia je nekoliko časa v svoji mladosti ljubezin svojiga serca na dvojno stran delila, pa še Ic potem, ko je seree vsakoršne druge ljubezni očistila in ga v križani ljubezni popolnama Jezusu darovaia, je hila vredna, od Njega zaslišali preljubeznjive besede: .,Zdaj si ti popolnama moja, in jaz popolnama tvoj". S sv. Terezio tedaj tudi jaz Tebi, o Jezus! celo scrce v križani ljubezni darujem in ako sim Ti poslednjič obljubil, de hočem živeti na svetu, pa ne s svetam, Ti danes obljubim in slovesno persežem, de hočem zanaprej živeti pod križem in na križu. Mertev za vse posvetno in v popolni ljubezni križan Tebi in zavolj Tebe zaupani pred Teboj usmiljenje najti in kedar se mi boš v smertni uri kakor Sodnik prikazal, s sv. Terezio zaslišali od Tebe tolažljive besede: Zdaj si ti popolnama moj in jaz popolnama tvoj. O moj Jezus, usliši me! — O moj Jezus pomagaj mi! In k sklepu zdaj še enkrat pred Tebe pokleknem. o umirajoči Zveličar moj! Te zahvalim za vse dobrote in gnade, ktere sini v pretečenim postnim času od Tebe prejel in za vsako razsvetljenje, kteriga si svojimu nevrednimu hlapcu v prcmišlovanju Tvoj iga hrilkiga terpljenja podelil. Le eno samo prošnjo še imam do Tebe, o Jezus! Prejden za-tisneš svoje oči in umerješ, daj mi še svoj sveti žegen, kakor ga umirajoč oče da svojimu jokajo-cimu otroku. Pokrižaj me ua čelu, de sc ne bom nikdar Tvojiga križa* sramoval. Pokrižaj me na ustih, de bom še s poslednjo besedo Tvoje niartre oznanoval. Pokrižaj me na persih, de bom do po-slednjiga zdihljeja tvoje terpljenje prcmišloval. Tvoj križ naj bo moja zmernost v sreči in veselju, — moja podpora v nesreči in tcrpljcnju, — moja hramba v skušnjavah — in moja moč v življenju in v smerti. In kadar sc mi sodni dau sv, križ zopet na nebu perkaže, takrat, o moj Jckiis, mi dodeli, de ga ne bom zagledal s trepetanjem, ampak z veseljem, in me poklici na svojo desuo stran in mi še enkrat ponovi besede, kteri si sv. Tcrczii rekel: Zdaj si ti ves moj iu jaz ves tvoj! Amen. Pod križem je Maria stala Iii milo milo se jokala, Ko njeni 8tii umiral je. P«d križem hočem jaz tud' stati. Z Mario britko žalovati. Točiti solze pregrenke. \a križu Jagnjo je preinilo 1T ntrašnili martrah kri prelito, Odperlo svoje mi serce. \a križu ceni tud jaz tcrpeti. Živet' nu križu in umreti: <1 Jagnje lložje, vsliši me! K—. Odkupovanje zamorskih otrok. Znani duhoven g. Olivicri, ki je namenil vse svoje življenje v reševanje iihozili zamorskih otrok iz njih žalostne prežalostne sužnosti odkupovati, piše 20. listop. |K>2 iz Alcksaudrie, de je zopet «iG zamorskih olrok med 0. in 7. letam, Ji i dekli-čev iu 5 dečkov odkupil. Kniga fantka bodo Sicnski bogoslovci in duhovni ua svoje lastne stroške v rejo vzeli in ga za duhovna odredili, ako bo poklican. Ta lepi zgled so gospodje od desetošoleov v Livorni posneli, kteri s svojim lastnim pritergo-vanjem rede perviga Olivicroviga odkupljenca, so ga že v duhovniško obleko oblekli iu obeta mašnik hiti. Ilrugi 4 pridejo v Subiaško sobivališe na liimskiiu. Zamorke bo oddal v ženske samostane, zlasti na Laškim in Francoskim. Naj veči del tacih ubozih otrok, pravi Olivicri dalje, pukupijo turki po dva, po tri, po pet, in to so po tem zgubljene duše; ki bi se jih vender veliko oteti zamo-glu, ali kdo misli ua zveličanje teb ubozih stvari? Iu vender so tudi od Sinu iiožjiga z ravno tisto ceno odkupljene. .\c bojim sc razodeti: dokler me Hog pusti živiga, si bom z vsimi močmi za te nesrečne ubožčike pečal, od kterih se grozovinske reči slišijo! Med zamorkatui, ki sim jih zdaj odkupil, ste dve sestri, ki se neizrečeno med sabo ljubite (dal jih bom v Rrcmono). One ste mi pravile, dc sle imele maliga brata, kterimu je divjašk človek vpričo njij glavo odrezal in ga do glave iu nog vsiga snedel. V drugim pismu od 1. grudna I. I. človekoljubni gospod pripoveduje, de je na morju od Alc-ksandrie do Mclite mogel strašili vihar prestati, kakoršniga mornarji šc niso pomnili. V taki sili jc sklenil vse zamorske olročiče kerstiti in je začel naj mlajšiga fantička kerševati. Ubogi otroci — pravi on — so mi ncsterpljivo klicali: „Ahuja nna kannmija", to je, oče se mene, in so svoje glavce tje molili: tu obnašanje me je nar glohokejši v serce ginilo. Ivo sini jili pokcrstil, se oberneiu k dekli, ki se je hudo jokala, in ji rečeni: ..Le serčnost! Naj pred Jlogu svoje življenje darujmo, kteri dobro ve vzrok našiga poputvanja; njemu se zročimo, in obudimo djanja vere, upanja in ljubezni, in perpravite se, odvezo prejeti. Želel siiu tudi jest se spovedati, pa ni bilo druziga mašnika z nami. Obudil sim tedaj, kolikor se je dalo. popolnama obžalovanje (grevingoJ in siiu se čisto v lložje usmiljenje zročil. Poslednjič nas je razveselilo veselo vpitje: rOtok Malta se vidi. otok Malta se vidi! kmalo bomo v zavetju:** in res smo pod posebno hrambo presvete Marije Device srečno vanj zakernili. !\Tekqj oil otročjih plesov ali balo?, kakitrsne nespametni starši po mestih naprartjajo. in od jemanja otrok seboj r zija lise ali teater. Satir v svojim „ Humoristu- (st. 2*) od tacih kužljivih otročjih kratkočasov med drugim to Ic piše: ,,Kolikor vem, je neka nemška vlada unidan naredim razglasila, po kteri noben otrok pod 14. ali 16. letanj ne sme v gledišč priti. Nikoli ni bil prime miš i, pohožniši in nravniši ukaz dan. kakor je ta. Od HO let sem sini stanovitno zoper vsako očitno skazovenje otrok z gorečnostjo iu ravnosle-d nosijo govoril. Odpravljenje otroških plcsil (Kiu-derballets) je bilo cvetlica v vencu nrauie postave. Deržava je od Hoga iu od pravice varbiuja vsili otrok in njih ohnasave**. ,,Z žalostjo in serčno bolečino vidimo, kako se olroci, nar svelejši, kar je človeštvu Previdnost zročila, ravno v starosti, v kteri peteri odvoknti počulljivosti, peteri počutki namreč, začno oci od-perati, v pervo šolo saiuopašnosti pošiljajo, reči slišijo, vidijo in govore, kterili se ne ume jo. jili pa v svoji domišlii za prihodnost obranijo, se holj se nam vžali, ko vidimo, kako lavžent iu tav/.cm mater svoje otroke v gledišč vodi. ko so otročje plcsila ali otročje igre . . . Nespametne matere! . . . ki ne pomislite, de v svojih otrocih na \>e zgodej obudujete nečimernost, pohlepnost dopasli, nagnjenje k praznimu hlišii in zijalarii. — Olroci morajo iz glediša čisto izginiti, lo tirja uravje, spodobnost, leposlovje, zdravilne zadeveu. teleti po Slovenskim. Iz Ljubljane. Preeastito Ljubljansko škofijstva je v razglasu II. susca 185.'! vernim odpustike naznanilo, ki so jih sveti oče na prošnjo prečastitiga kardinala in velikiga škofa JSvarcenherga Mariini družbi v razširjanje katoliške vero v srednji Afriki 5. grudna 185t£ dovolili; namreč popolnama odpustik v god najdcniga svetiga križa in .Mariiuiga rojstva, in enkrat v mescu, kteri dan koli, pa le. ako se odloeeuo molitve vse dni tega mesca opravljajo. Kdor hoče ta odpustik zadohiti. mora vredno prejeti zakramenta svete pokore iu svetiga rešnjiga telesa, in pobožno obiskati mision-ko ccrkcv ali kapelo, ako je pa ni, farno cerkev, iu v nji goreče moliti zu blagor svete cerkve iu v namen papežev. Iloluiki in slabotni niso dolžni farno ccrkvo obiskati; vender pa morajo, kolikor je mogoče, po modrim uasvetuvaiiju spovednikovim vse druge odločene dobre dela opraviti. — V tistih krajih, v kterih mision ni vpeljan, se zamore sleherna cerkev ali očitna kapela ob