Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini, Lendava, 17. julija 1938. 29 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka reč 1:50 Din. Portugalska. Leta 1936. meseca maja so se zbrali portugalski püšpeki pri Fatimi k dühovnim vajam. Gda so je lepo opravili, prle kak so se razišli, so oblübili Mariji od Fatima, ka, či Ona reši domo- vino pred nesrečov komunizma, se bodo zbrali za dve. leti ne samo oni, liki celi narod. Marija je rešila Portugalsko komunizma i püšpeki so tüdi spunili oblübo. Prišli so na dühovne vaje i ž njimi 13. maja 1. 1938. na- roda okoli tristojezero. Med temi je nej falilo ministrov i drügi vučenjakov. Vsi so priznali Ma- rijino pomoč. Bilo je veselja do- sta, i to se je povekšalo, gda je eden mrtvouden človek na nag- loma ozdravo. Narod je nej znao, ka bi delao. Kričali so vsi: „Čü- da, čüda!” Legionarom se je komaj posrečilo staviti vnožino. Vsi bi radi vidili ozdravela. Te se zove Eugenio dos Santos. Bio je od kapi zadet, z ednov nogov je nikaj nej mogeo. Gda je patriarh davao blagoslov z Naj- svetejšim, je ponizno molo za vse betežnike z domovine. Pri tom se je zgodila čüda, štera je po- trdila, da je patriarhova molitev poslühnjena: ozdravo je betež- nik, rešena bo tüdi domovina. Kral vseh Kralov i Vladar vseh vladarov po svojoj materi, Ma- riji, rešava narode. Nas tüdi bo Marija rešila, če ostanemo njena verna deca. Prle je tüdi lübo Marijo Portugalec, a zdaj jo bo šče bole. Mali je te narod, zato si je izvolo za pomočnico proti velikomi sovražniki Marijo. Lepo je gledati kak so tü vsi zdrüženi, dühovniki i svetni, celo vučenjaki. Pripoznali so, ka narod samo dobro krščanstvo lejko reši iz zablode. Na vsakom velkom zbo- rüvanji se čüje sladki püšpekov glas, šteri sega mladini do srca i ostane kak vodilo na trdo delo. Ka so zavozili očevje s komu- nisti, to šče zdaj mladi rod po- praviti z verov i z krščanskim živlenjom, štero vsikdar bole cvete. Portugalci majo vzgled v samom predsedniki, ki je veren katoličanec i Zednim minister za vzgojo naroda. On se ne sra- müje polübiti roke dühovniki ali pa pri meši biti med prostim narodom. Zato je nej Čüdno, či vlada mir i zadovolstvo tü v toj maloj a znova cvetočoj državi. Maja 29. so Portugalci svetili narodni osvetek denešnje vlade. S tem so pokazali, da napredü- jejo proti srečnoj bodočnosti. K osvetki jih je nešteto prišlo z cele države. Vsi so ednoga düha, ednoga srca: „Katoličanski do- molübi.ˮ Kak je rdeči postao dühovnik. (Od našega poročevalca z Portugalije.) V Leridi se je zgodilo, kda so jo meli ešče rdeči pod svo- jov oblastjov. Na smrt so obso- dili 40 dühovnikov. Naj napra- vijo veliko slovesnost, so je ode- gnali v Stolno cerkev i to okin- čali, kak za kakšo novo mešo ali proščenje. Eden komunist je šteo pri toj žaloigri napraviti ve- liki smeh. Odišeo je domo i si je oblekeo vkradjeno reverendo. V njej pride v cerkev, da napravi smeh med tovariši. Ali Bog je tak šteo, neso ga spoznali. Kda ovarajo reverendo, začnejo mla- titi po tovariši. Te je prosi, naj ga nehajo pri meri, ve je on njihov pajdaš iz rdečega šerega. Nikaj ne pomagalo. Prisegao je, a smejali so se njemi. Moliti ne vüpao, te bi ga šče bole mučili. Kak 40 dühovnikov, tak tüdi nje- ga so polejali z benzinom i vse vužgali. Dühovniki so z lübezni do Jezuša trpeti i sprejeli muče- niško korono, te hüdobnež je pa med obvüpnim kričanjom prejšo. Ogenj se je od žrtev razširo tüdi na cerkev i je cela zgorela. Težki računi. Moderno. Ta reč se je že tak vdomačila, da dete komaj pride na svet, pa jo že zna iz- govarjati. Ka je že vse dnesden moderno, nemo naštevali, pove- mo samo edno novo modernost, štere je prle naš narod ne poz- nao i štera postaja od dneva do dneva bole nevarna i za narod pogübna. Komi se mamo zahvaliti za obstoj našega naroda, če ne zdra- vim i v Boga vüpajočim drüži- nam naši prednikov, šteri so nej telko dali na račun, nego več na previdnost božo, šteri so ne telko dali na telovno vživanje, nego več na Boga i njegove zapovedi. Kelko drüžin, kelko možov i žen pa je že dnesdén, ki v svojem hižnom zakoni živejo protinarav- no, proti zapovedam božim, samo da bi bole komodno živeli. Pred nekaj leti smo mi te tak zvane „bele kügeˮ v naši krajaj ne po- znali, zadnje čase pa, kda je naše lüdstvo dobilo zvezo z varaši i začnolo iti tüdi na delo v drüge države, je to nevarno i grešno delo prineslo tüdi v naše kraje. Dnesden je za drüžino že sra- mota, štera ma malo več dece i s prstom kažejo na takše stariše i v obraz se njemi norca delajo. Kelko zakonski morilcov je i kel- ko zakonov samo z ednim ali pa z dvema detetoma, posebno pri bole premožni lüdej i dobro plačani gospodaj, šteri bi ravno zgled mogli dati drügim. Vsi pri- jatelje toga velikoga greha se radi zagovarjajo, da se komaj z malo dece preživlajo, ne da bi jih šče več meli. Vsi tej pa ne- vejo, ali pa neščejo znati reči bože, štere je Bog povedao Adami i Evi v paradižomi: Rastita i mno- žita se i napunita zemlo. Dvoje je: ali naj človek zavolo hipno- ga zemelskoga veselja vniči z grešnim živlenjom svojo neskon- čno i večno srečo, ali pa poslüša i se ravna po božem naročili, štero je Bog povedao Adami i Evi v paradižomi. Narode, šteri verjejo samo v svojo moč, zlož- nost i vživanje, na previdnost i zapovedi bože pa ne dajo nikaj, je zadene kaštiga i zginejo s po- vršja zemle. Nasladnosti vživanje v grehi pela v peklensko jamo, v šteroj tüdi zgine krivec za vekomaj. Ali bodo naše krščanske drüžine, štere so dozdaj ne bile zagiftane z grehom vmora, nasledüvao one, štere zavolo toga greha bežijo v gobec pekla? Ali bodo naše Slo- venske drüžine z več številnov decov zdaj obvüpao, če je One z menje številnov decov sramo- tijo, dolgledajo, zapostavlajo i napadajo? Ne, drage Slovenske krščanske drüžine! To sramote- nje je samo trenutno, kak so vaši križi, nevole i siromaštvo za volo številni drüžin samo začasni, po- tem pa vas čaka neskončna sreča, za štero je dao poroštvo Bog sam. Ne iščimo vzrokov, da bi se ž njimi pred Bogom upravičüvali, ar tam nede pomagalo se zago- varjati, da smo bili v siromaštvi, ali v takšoj ali takšoj slüžbi, tüdi nede pomagalo se zazavali na okolščine, razmere i javno mne- nje, ali na kakše drüge vzroke, zato ka boža zapoved je jasna i odločna, od štere se ne da ni- kaj vzeti i nej kcoj djati i proti toj zapovedi ne pomaga iskati vzrokov v svoje opravičilo. Do- bro so nam znane reči Jezušove, štere je Spisao sv. Mataj: „Ne skr- bite za svoje živlenje ka bote jeli, tüdi ne za svoje telo, s kem se bote oblekli; ali ne živlenje več kak jelo i telo več kak obleka? Poglednite ptice pod nebom: ne sejajo i ne ženjejo i ne sprav- lajo v žitnice, i vaš nebeski Oča je žive. Ali neste vi dosta več vredni, kak one? Što izmed vas pa more s svojov skrbjov dodati svojoj postavi en laket? I ka ste v skrbej za obleko? Poglejte le- lije na poli, kak rastejo: ne trü- dijo se i tüdi ne predejo, ali po- vem vam, da se šče Šalamon v vsem svojem sijaji ne oblačo kak štera izmed njij. Če pa travo na poli, štera dnes stoji i vütro se pa v peč vrže, Bog tak oblači, nebo li dosta bole skrbo za vas, maloverni? Ne skrbite zato i ne pítajte: Ka bomo jeli ali ka bomo pili i skem se bomo oblačili? Zato ka po vsem tom pitajo po- gani. Vaš Oča nebeski pa zna, da vse to potrebüjete." Što verje v Boga, more te reči bože večkrat premišlavati i se po njih ravnati. Reč i zapo- ved boža ne tak lehkomiselne povedana, kak se to dogaja več- krat pri človeki, nego to zapoved je zapovedao Bog že izraelskomi narodi, Sin boži pa je s svojim prihodom to zapoved potrdo. Kakšekoli Zroke mo iskali proti toj zapovedi, v štero koli stran bomo sükali i si tolmačili zapo- ved i evangelske reči Jezušove, ne najdemo nikšega opravičila za sebe. Ve je pa tüdi Jezuš pravo: Neba i zemla bota Prejšla, moje reči pa ne bodo prejšle. V zvezi z rečmi božimi, izgovorjenimi Adami i Evi v Paradižomi: ras- tita i množita se i napunita ze- mlo, je peta i šesta boža zapo- ved: ne mori i ne nečistüj. Proti božoj zapovedi i zapovedi za ohranjüvanje človeštva, je vsakši človeči račun i zagovor pogrešen. Vsi računi i zagovori lüdi, šteri se branijo dece, so Vkanjenje sa- moga sebe, zato ka ne vpošte- vlejo Previdnosti bože. Hvala Bogi pa, da šče mamo lüdi pune zavüpanja v Boga, šteri spunja- vajo zapovedi bože i pravijo, čeravno da so Siromaki, da po- leg troje četvero dece šče lehko preživejo več. Takši stariši majo mirno düšno vest, deca je poš- tüjejo, jim pomagajo pri deli i počasi so njim v opora i vse- stransko pomoč. Previdnost boža skrbi i prinaša tüdi plačilo za trplenje že na tom sveti. Što v vsem svojem živlenji zavüpa v Boga, toga Bog nigdar ne zapü- sti. I če poglednemo zakonce ali drüžine z nikaj, ali pa z ednim ali z dvema detetoma, ali nega tam nájveč svaje, bitja, preklin- janja i nezadovolstva? Mati, štera ma samo edno ali dvoje dece, jiva carta kak v obleki, tak v zgoji i posledica je, da stariši zgübijo vso poštenje pred svojim dete- tom i nazadnje, ali morejo sta- riši od hiže ali pa dete. S sto i sto zgledami bi lehko potrdili, da je največ svaje med onimi zakonci i drüžinami, šteri majo malo ali pa nikaj dece i dosta- krat se zgodi, da edno edino dete merje i za tem bi stariši radi meli več, pa je prekesno. Stem je zadela boža kaštiga že na tom sveti, da ostanejo brez potomcov, na ov kraj groba pa, pred večnim sodnikom, bodo do- bili za svoje živlenje primerno strašno plačilo. Bog je od vekomaj določo, keliko düš moreta z danov stvo- ritelskov močjov oča i mati njemi odgojiti, ki po njima dava živle- nje bitji, ki nosi na sebi Bože podobo. Bože živlenje, Božo po- dobo zapravlati zavolo naslad- nosti, ešče zamisliti je strašno. Zato dragi krščanski stariši, šteri mate vekše število dece, ne obüpavajte zavolo dolgledanja i sramotenja onih, šteri majo malo. Oni ščejo biti bole modri v svoji računaj, kak pa Bog sam, da so pa strašni siromačeki. Načrt kr- ščanske i Slovenske drüžine more biti: Živeti po zapovedi boži i navukaj katoličanske cerkve i spo- močjov božov vzrediti i vzgojiti vso deco, štero nam Bog po svo- joj previdnosti nakloni, tak te bodo pred Bogom lehki računi. — Gmes. Samo eden dühovnik se je rešo v Hijari. (Od našega poročevalca iz Portugalije.) Gda je Francova vojska prišla v Hijar, sta njemi prišla na proti dva starca, mož i žena. Pozvedavata, če so resan prišli v mesto Francovi vojaki. Gda dobita potrdilen odgovor, pro- sita vojake, naj njima rešijo sina. Vojaki idejo ž njima na njiva dom. Tü poderejo edno steno, štera je vezala štalo i lev. Gda so steno podrli, se je prikazala v ednom kükli človeča podoba, ki je ne bila za gledati. Človek, ki je čüčao v tom kükli, je meo vlasé zraščene do ram, brada njemi je segala do čreva, oči je pa meo samo na pou odprte, da je komaj gledao. Zgledao je kak strašno. Kak je prišo te človek v to lüknjo i što je bio? Gda se je začnola nesrečna državlanska vojska, sta teva stariva stariša skrila v to lüknjo svojega sina, jedinoga dühovnika tistoga kraja, vse ove so pobili komunisti. Si- romak je večkrat čüo v tom skri- vališči kak so rdeči mučili nje- gove stare stariše, da bi ovadili, kde se nahaja njihov sin, dü- hovnik, a raj sta trpela, kak bi ga odkrila. Hranila sta ga skoz žleba, po šteroj je tekla gnojš- nica i to dvajseti mesecov. Zdaj je prišla vüra rešitve i z veselimi skuzami sta starca obinola svo- jega sina dühovnika, ki jiva je iz globoke zahvalnosti blagoslovo. Akcija Kominterne na sveti. Letošnje leto meseca maja je bilo odkrito v vnogih mestaj delovanje kominterne. 12. maja je bilo objavleno v uradniških podatkaj rdeče Španije, da so v maji bolševiški sodi v Madridi, Valenciji i Kataloniji obsodili na smrt več kak 2400 lüdi. 13. maja so v Lisaboni odkrili tajno tis- karno, kde se je tiskao list „Avanteˮ, ki je izdajao nezako- nito v Portugalskoj. 14. maja so v Volinji na Polskom odkrili ne- kaj komunističnih gnezd. Pri toj priliki so zaprli več komunističnih agitatorov. 17. maja je v Meksiki sküpina študentov komunistov vdrla na univerzo, da bi prisilila rektora na ostavko. Pri toj priliki je prišlo do spopada s študenti — nacionalisti i je več lüdi ranjenih. 19. maja so nedaleč od franco- ske meje bolševiki spostrelali 120 beguncov, ki so bežali iz rdeče Španije. V prvoj polovici maja so bolševiki obesili 78 lüdi v Madridi, ki so bili njihovi na- sprotniki. 25. maja v Győri na Vogrskom je Policija odkrila bol- ševiško agentsko centralo. Pri toj priliki je bilo zapretih 20 komunistov. Poslanik generala Franca pri Sv. Oči. Sv. Oča so s vsemi častmi sprejeli dona Joše Messia, pos- lanika Francove Španije. Posla- nik je s pretreslivimi rečmi Spo- ročo sv. Oči, da ga pošila tista Španija, ki je vsikdar bila kato- ličanska, ki je Zmagala pri Le- paki, ki je okrepila Cerkev s sv. Ignacom, Terezijov, Frančiš- kom Ksaverijom, gda jo je osla- bi protestantizem, v imeni tis- tih stojezerih mantrnikov, ki so zdaj darüvali svoje živlenje za Kristuša v borbi proti komunis- tom i nieden ne odpadno. 2 NOVINE 17. julija 1938. Nedela po risalaj šesta. Evangelij (Sv.Marka 8).Tisti čas, gda bi vnožina velika bila z Jezu- šom, 1 ne bi mela kaj jesti, prizvajoči vučenike veli njim: milomi je nad vno- žinov, ar ovo že tri dni trpijo z me- nom, i nemajo, ka bi jeli: či odpüstim nje lačne k njihovim hižam, pomenkajo na poti: ar so niki med njimi zdaleka prišli. I odgovorili so njemi vučenicke njegovi: odket bi što nje mogo eti na- sititi s krühom vu püstini? i opitao je nje: keliko krühov mate? šteri so pra- vili: sedem. I zapovedao je vnožini doli sesti na zemlo. 1 vzemši sedem krühov, i hvalo davši vlomo je: i dao je vučenikom svojim, da bi pred nje dali, i dali so pred vnožino. 1 meli so malo ribic, i one je blagoslovo, i za- povedao je pred nje dati. I jeli so, i nasitili so se, i nabrali so z ostanje- noga drtinja sedem košar. Bilo ji je pa, ki so jeli, okoli štiri jezero, i od- püsto je nje. * Posebni boži blagoslov je sprevajao obed, ar se je na je- zere broječa vnožica nasitila s sedmerimi krühi i s par ribicami. Kak se je to moglo zgoditi? Zgo- dilo se je to, ar je Kristuš sam pred tem obedom na glas molo i krühi pa ribam dao čüdežno moč. Sv. Evangelij nam svedoči, da je Jezuš zmerom, pred vsa- kov jedjov molo. Molo je pri zadnjoj večerji, molo je v Emausi, prle kak je dao vučenikoma krüh. To je glasen opomin za nas, da moremo tüdi mi moliti pred je- lom i po jeli. Zakaj? 1. Bog to zapovedavle. V sv. Pismi čtemo: „Oda ješ i se nasitiš, pazi, da ne pozabiš Go- spoda.ˮ 2. Hvaležnost terja, da se pri obedi spominamo Gospoda. Jed i pijača sta boži dar. Bog je dao zemli moč, da prinaša rastline i zelišča. S temi se hrani človek i žival. Žival ne moli, se Bogi ne zahvali, ar nema pameti. Ide k jaslam pa od njih brezi molitve. Človek pa nesme tak. 3. Molitev odžene od hra- ne oblast hüdoga düha. Šatan, ki je premagao človeka, se je Spravo tüdi v drüge stvari, štere so bile vstvarjene za človeka. Če pa šatan ma oblast nad stvarmi, je mogoče, da ž njimi vred pride v človeka. Jesti pa piti moramo, da si ohranimo živlenje. Kak se pa naj občuvamo pred škodli- vim vplivom hüdobnoga düha? Edino z molitvov pred i po jeli. 4. Molitev, ali spomin na Boga nas bo občuvala tüdi na- pak i pregreh, ki se rade godijo pri jeli. Te so: nezmernost, la- komnost, čemer, nepotrptlivost. Rado se zgodi, da düh peša, gda se telo krepča. Molitev, dobra molitev pred jelom nas očuva, da düša ostane gospodinja nad telom. 5. Molitev nas občuva ne- sreč, ki se lehko pripetijo med jelom, ali potem. Dostakrat čü- jemo, da je komi ostala v guti koščica ali čonta pa se je zadavo. 6. Molitev pred jelom nam blagoslovi hrano, da nam bole tekne. Najboše jedi nikaj ne iz- dajo, če ne božega blagoslova. Nešterni zmerom jejo pa pijejo, a ne hasni jim, sühi so i kak senca se vlačijo. Drügim se vsa hrana spremeni v mast pa jih prerano spravi v grob. Ka naj molimo? Najprimer- nejša molitev pred jelom i po jeli je Očanaš. Deca znajo iz šole prav lepe i kratke molitvice. Naj jih li molijo, kak so se na- včili, tüdi kesnej v živlenji. Kak naj molimo? Molitev pri stoli more biti pobožna, kakšteč kratka je. Največkrat je pa to ne. Mati prestirajo, delijo posodo, režejo krüh, medtem pa molijo. Takša molitev je malo vredna. Deca se smejejo, bijejo za žlice, za prostor, za krüh, pa zednim molijo. To je nikaj vredna mo- litev. Prle, kak je hrana na stoli naj vsi vküp lepo opravijo mo- litev. Oča ali mati naprej, drügi za njimi. Razgled po katoličanskom sveti. Zdravniki pri sveti Oči. Junija 26. se je poklonit nad 100 zdravnikov sv. Oči, med njimi vekše število vseučiliških profe- sorov i predstojnikov klinik. Ti vučeni gospodje so najprle opra- vili dühovne vaje i zatém šli k sv. Oči. Sv. Oča so je z velikim veseljom sprejeli i njim na srce navezali, naj poleg tela gledajo tüdi na düšo betežnikov. Nemčija. Državni minister za znanost Rust je prezvao svojo prvejšo odredbo i zato se šole ne bodo več začinjale s slüžbov božov. Klanje pravoslavnih dü- hovnikov v Rusiji.. Komunis- tična oblast je usmrtila pravoslav- noga metropolita v Tomski Ser- gija Kudrjavceva. Toga 73 let- noga starca so dužili, da je so- delüvao pri buni maršala Tuha- čevskoga i da je vršo špijonažo proti državi. Z metropolitom so usmrtili še 8 pravoslavnih dü- hovnikov. Jedini samostan v Rusiji, kak navaja „Brezbožnikˮ v 10. številki, je samostan Ečmiazdin, sedež armenske cerkve, ki je na- stao še v 4. stoletji. Velki del dragocenosti iz toga samostana se nahaja v sovjetskih muzejih. „Brezbožnikˮ zahtevle, da naj se tüdi te samostan zapre, ka so po njegovom mišlenji menihi kri- vi veleizdaje. Brezbožni muzej v Har- kovi. V glavnom mesti Ukrajine, Harkovi, je bio na državne stro- ške otvorjeni muzej v ednoj cer- kvi. Nevolen ukrajinski narod mora tiho gledati, kak se stra- hovlada bolševikov širi v Božih hišah. Te muzej je poleg muzeja v Kijevi drügi te vrste v Ukrajini. Bežanje iz Sovjetskoga „raja“. V listi „Komsomolskaja Pravdaˮ se slüžbeno objavla, kak velko je število onih, ki ščejo pobegnoti iz Rusije. Samo edno odelenje na meji je tekom 12 let zgrabilo 31.019 lüdi, ki so šteli skrivoma zapüstiti Rusijo. Obsojena kniga. Višja cer- kvena oblast v Rimi je obsodila i v seznam obsojeni knig pri- štela Mensching Gustava nemško knigo: „Der Katolicismus, Sein Stirb und Werde. Von katholi- schen Theologen und Laienˮ. Grozodejstva rdečih v ednoj špan- skoj vesi. Pariški list „Journalˮ pri- naša to pretreslivo žaloigre iz Španske vesi Santa Catharina del Pulpis. V toj vesi je bilo okoli 500 kmečkih lüdi, ki neso meli svoje zemle, nego so bili odvisni od veleposestnikov, šteri so meli skoro vso zemlo v svojoj oblasti. Zato ne Čüdno, ka so tej Siro- maki včasi stopili v revolucijo- narni tabor, kde jim je bilo obe- čano, ka postanejo lastniki zemle, i so tüdi držali z rdečov vladov i za njo glasüvali. Kda pa je nastanola držav- lanska bojna, so občinski možje nastavili Veški sovjet (direktorij se je Prinas zvao. Vr.), šteroga so lüdje sprijali. Za nekaj časa pa so kotrige sovjeta sklenole, da bodo po ruskom vzori vpe- lali sküpno lastnino i gospodár- stvo. Kda so kmetje zvedili, ka ne bodo lastniki zemle, nego bo šče tisto, ka je bilo do tistoga mao njihova last, postalo Sküpna last „kolektivaˮ, so postali raz- draženi, spuntali so se i ne so več obdelavali njiv tak, ka je bila slaba letina. Zato so je rdeči oblastniki kaštigali, ka je kmete ešče bole razkačilo. Da bi lüdi pomirili, so kotrige „sovjetaˮ po- zvan spravišče, šteroga se je mo- rala vdeležiti cela ves. Tü so začnoli razlagati lüdem, da mora tak biti i naj se vdajo načini sküpnoga gospodarstva. Kmetje so zgrabili kose i rasoje i pobili može „sovjetaˮ. Okrožni odbor je nato poslao 20 vojakov v av- tomobili, da bi vkrotili kmete. Tej so pa v zasedi počakali auto i rdeče vojake spoklali. Rdeči oblastniki so nato poslali odde- lek mednarodne brigade, da bi napravili red v toj vesi. Vojaki so izvršili zapoved: vužgali so ves i spoklali so vse lüdi zvün nešternih, ki so pobegnoli v gore. Kda so Francove čete zavzete Castellon i okolico, so najšle tüdi te pregnanec, ki so s.e pod var- stvom Francovih vojakov podali na kraj, kde so stali njihovi nek- dašnji domovi i začnoli znova graditi porüšene hiže. Pri tom deli jih je najšeo poročevalce lista „Journalˮ, šteromi so po- vedali svojo žalostno zgodbo. — Kmetom jemlejo komunisti, ka bi kmet za te lehkohrance delao od ranoga jütra do kesnoga večera. Lepi navuk — se zna — za ko- muniste — je navuk, da je vse državno, privatne lastnine pa nega. A boži navuk pa priznava zasebno lastnino. Vodja madžarski narodnih socialistov zapreti. Voditeo gibanja „puščičasti križˮ (nyilas), major Szalasi, je bio pred kratkim zavolo hujska- nja lüstva k upori proti državi obsojeni na 10 mesecov zapora, ostao pa je po dovolenji na slo- bodi. Državno prizivno sodišče ga je pa dalo aretirati i njemi povišalo kaštigo na 3 leta za- pora i 5 let zgübe državlanskih pravic. Szalasi se je v svojem zagovori izjavo, da je zastopao gibanje, naj se parlament od- pravi i se uvede diktatura. Po obsodbi so ga zaprli. Sovjetska Policija v borbi z decov. Polski list „Express Porá- nnyˮ poroča od žalostnoga stanja dece brez staršov, ki se — kak tožitelje boljševiškoga režima — že leta v velikom števili klatijo okoli kak brezdomci. Glad jih je prisilo, da so se organizirala v bande, ki se preživlajo s krajov i roparskimi vmori. Večkrat se priklatijo ta deca v kakšo ves i pride do prave bitke med prebi- valci dotične vesi i temi banda- mi pokvarjene dece tak, da mora poseči vmes Policija, to pa brez uspeha! Policija je napravila v vseh ruskih mestaj preiskavo i dognala, da so ta deca brez ro- ditelov i gospodarov v zadnjem časi izvršila 79 vmorov i 130 slučajov kraje. Pri preiskavi so se deca vprla i tak je bilo stre- ljenih 16 dečakov. Bolševiške oblasti nemrejo vkrotiti te dece, čeravno so za deco pod 12 let postavile smrtno kaštigo. Kak so je brez Boga odgajali, tak njim zdaj pačüjejo. V Beči švercajo s stroškom. List „Völkischer Beobachterˮ objavla jako oster članek, v šte- rom pravi, da Vnogi neščejo po- magati pri obnovitvi Avstrije. Ne- šterne dame pri kavi gučijo ra- zlične stvari od političnih oseb- nosti narodnosocialistične Nem- čije. Naküpüvlejo si tüdi velke vnožine stroška (čokolade, riže, bilice, testenine) i pravijo, da ne mogoče jesti krüha i testenin iz črne mele, kak ga jejo v Berlini i ki bo uveden tüdi v Beči. List pravi, da je policija odkrila cela skladišča stroška, da bo nadalü- vala s preiskavov i bo takše zbiranje kaštigano, kak veleiz- daja. Lüdje, ki zbirajo strošek, tak trdi list, ščejo zbüditi mne- nje, da bo v bivšoj Avstriji na- stala lakota i da se že zdaj pri- pravlajo na njo. Oblast jim bo te zbrani Strošek vzela i ga dala onim, ki so v bivšoj Avstriji stradali. Beg Samojloviča v Mandžuriji. Pred ednim tednom je pobegno načelnik političnoga vodstva sovjetske dalnovzhodne armade Henrik Samojlovič Luskov, ar ga je Stalin postavo na listo osumlencov. Luskov je v Hsingkingi, glavnom mesti Mandžurije. Nje- gov beg je zbüdo v Moskvi velki strah i če- mere, ar Luskova dužijo, da je izdao Japon- com ves mobilizacijski i vojni načrt dalnovz- hodne armade. Zavolo njegovoga bega so are- tirali na dalnom vzhodi dosta funkcionarov armade i stranke, nešterne so na mesti spo- strelili z revolveri. Vse to se je izvršilo še pred prihodom preiskovalni komisije, štero vodi komisar za notrašnje zadeve SSSR Ježov. Sovjetska vlada je izgnala v Sibirijo ženo zvünešnjega komisara Litvinova. Ona je po rodi Angležinja. Stalini je pisala pismo, v šte- rom pravi, da ne more več prenašati strahovlade komisara Ježova, ki je telko nedužnih lüdi spra- vo na morišče. Zednim je dala nazaj strankino izkaznico. Stalin je Litvinova prisili, da se je ločo od svoje žene, njo pa je velo odpraviti v Sverdlovsk v Sibirijo, kde vči angleščino. Litvi- nov je potüvao k svojoj ženi, da bi jo pripravo do toga, naj javno prezove svoje dejanje. Slovenski krščanski delavec. Zaposlitev žensk i mladine: Ženske brez razlike starosti i mladostni delavci pod 18. leti se vobče ne smejo zaposlevati ponoči v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rüdarskih i drügih podjetjih, ki so pod za- konom za zaščito delavcov. Samo izjemno dopüšča za- kon, ka se slobodno zapüstijo odraste ženske i delavci od 16. do 18. leta tüdi ponoči v eti primeraj: 1. če bi podjetje prišlo ne- nádno v velko nevarnost ali bi grozila vekša škoda! 2. če je potrebno sirovi ma- terial obvarüvati neizbežne po- kvaro, ar se hitro pokvari.Toje pa dopüščeno samo 30 krat na leto. 3. ob neizogibnoj velkoj državnoj potrebi. Kak nočno delo se računa čas od 10. vüre večer do 5. vüre zajtra. Mladina pred 14. letom ne sme biti nikak zaposlena v red- nom obrati, za šteroga valajo Predpisi zakona o zaščiti delavcov. Istina je, ka bi vnoge žen- ske i Vnogi mladoletni radi de- lali proti odredbam toga zakona. Pomisliti je pa potrebno, ka za- kon s temi določbami varje te- lovno zdravje i telovni razvoj mladoletnih. Za ženske je pa ni- kak ne primerno, ka bi ponoči delale. One bi bile pri takšem deli v nevarnosti za zdravje svo- jega tela i za zdravje svoje düše. Tüdi moramo pomisliti, ka je zadosta odrasli moških delavcov, ki so brez dela i tej majo prvi pravico do zaslüžka. Mladinski mednarodni tabor v Ljubljani. Slovenske dekle v sprevodi. DELAVSKE NOVICE. Iz Sisovca v Moravskoj ba- novini pošila 150 slovenskih de- lavcov pozdrave „Slovenskomi delavciˮ, ki je glasilo krščanske delavske organizacije Zveze Zdrü- ženih delavcev (ZZD). Pišejo, ka se tam širi delavska organizacija Jugoras. Delavci, ki so bili prle pri marksistih organizirani, prestopa- jo v to organizacijo. Tüdi Slovenci so organizirani v toj organizaciji. Zboljšanje plač so do- segnoli delavci pri podjetji Kief- fer pri Sv. Lovrenci na Pohorji. Pogajanja so bila dne 4. julija pri okrajnom glavarstvi v Ma- ribori. Delavstvo je zasipala tüdi ZZD. Tovarna obütve Bata je izkazala za preminočo leto 46 milijonov dinarov dobička. Za plače je tovarna izplačala celo leto 1937 72 milijona dinarov. Novo fabriko verig (lan- cov) nameravajo zgraditi v Ma- ribori. Zaposlüvala bo okoli 200 delavcov. Plače nameščencov. V Sloveniji imamo okoli 12.000 uradnikov v privatni slüžbaj. 47% od teh jih ima plačo pod 1000 dinarov na mesec, 46% pa prek 1200 dinarov na mesec. Brezposelnih je bilo na Slovenskom v leti 1937 41.625. 17. julija 1938. NOVINE 3 „Reši me, Gospod...ˮ Bi radi znali moje delo ednoga tjedna? — V pondelek, 27. junija na god svete Heme, Slovenske svetnice, sem pregle- davao obilno pošto, ki se mi je nabrala v par dnevaj, kak sem hodo v „prepovedanom dèparte- mentiˮ. Zmes dobim pismo „ur- gent-officialˮ (uradno nujno), da naš g. minister žele. da tüdi jaz molim na pokopališč i 28. junija za ++ katoličanske vojake. Bilo je v tork lepo sunčno vreme. Z g. izseljenskim posla- nikom Jeričom i njegovim pomoč- nikom sem se z autom pelao na več km od Pariza oddaljeni Thiais. Okoli krasne vrste gro- bov smo se zbrali, pred nami na visikom drogi plapolata Ju- goslovenska i francoska zastava, se v vetri razideta i znova tesno obimeta. Pravoslavni dühovnik moli, mali zbor njemi pomaga, kadi, škropi... Nato jaz začnem spevati slovenski „Reši me, Go- spod ...“ i latinske molitve za pokojne, velki križi so zaklüček. Sledijo govori našega mi- nistra, francoskih zastopnikov; vse ponavla v izbranih rečaj isto sveto miseo: krv so prelejali za našo slavo i mir — te kotiček zemle je znamenje francosko-ju- goslovenskoga bratstva. „Tri kra- sne zastave se priklanjajo, velike vence polagajo. Okoli nosijo „gito“, Srbsko narodno torto. Imam čast gučati z našim gene- ralom i slikati grob Assad paše, poleg g. izseljenskoga odposla- nika i pomočnika. Pri odhodi se nam pridrüži ravnateo Putnika g. Markovič. Gg. obüjajo spomine na svetov- no bojno i drüge. Sedimo pred kavarnov i pijemo francoski Cin- zano, g. ravnateo pravi kak lepi je bio slovenski „Reši me, Go- spod ...ˮ Na drügo zajtro vsi velki Pariški dnevniki prinašajo poro- čila i slike; med imeni je tüdi „l’abbé yougoslave Camplin.“ Na Petrovo, gda je ZFO v Ljubljani slavila Višek prireditev, sem celi dén delao na odpos- lanstvi, večer imeo obisk do pounoči; zajtra pa trbej vstanoti ob 5 vüri, ka ob 6 vüri že mešüjem. Gda ste se ví doma slo- vesno spominali stoletnice rojstva prvoga slovenskoga kardinala Missia, sem se jaz vozo v Man- tes blagoslavlat našoj izseljen- skoj drüžini podobo Marijino i male Trezike, večer pa v Vil- liers vaja za igro. Znova je že pounoči minolo, gda sem šo spat. „Reši me, Gospod.. .ˮ V petek, 1. julija je skrajni čas, da odpošlem poročila za Novine. Izseljenski vestnik i zbor- nik; pa niti ednoga še nemam napisanoga: pišem odnosno tip- kam brez prestanka, brez obeda do 4 vüre zadvečera. Odposlati moram ne samo priporočeno, liki tüdi expres, ovači de gvüšno prekesno. Pride brzojavka: Villiers. Pridite danes zvečer, edna po- kojna — Hajdinjak. „Reši me, Gospod...“ Mislim, da vam nej trbej znova praviti, kda sem šo k počitki. Na obletnico smrti püšpeka Jegliča se pelam 354 km južno od Pariza v Evaux les Bains. Od Montlucon naprej me prijetno preseneti sprememba pokrajinske slike: velke globeli i bregovi, šümeči vodopadi; tüdi dešč pa- da. Tü nej daleč prej kopajo zlato i toplice majo (les Bains!). V kolodvorskoj restavraciji imam ob 4 vüri zadvečera obed od- nosno jüžino; Čüdno, da me ni- šče nej prišao čakat na kolod- vor, vej mi je naša izseljenka pisala, da g. plebanoš pridejo z autom; najbrž so prezaposleni, je pač Sobota. Hvala Bogi, da se je zjasnilo, bom pa peški malo okoli hodo po krasnoj okolici. Šesta vöra je minola, gda sem se srečao z gospodom plebanošom v farnoj cerkvi. Či prej mam dovolenje od njüve püšpekije. Začüdim se, vej mi pa naša izseljenka že pred dve- ma mesecoma pisala, da je moje pismo izročila g. plebanoši, „z njimi gučalaˮ i so bili jako ve- seli. Pohvalili so nas i so ob- lübili, da vse včinijo, ka de po- trebno, naj jih samo kem več pride. Tüdi oni vidijo naše te- žave i bridkosti — ka do mi še te dni pisali!" Pokažem jim dovolenja 10 francoskih püšpekov; niti jih dosta ne gledajo. Prosim jih, naj mi povejo telefon, da bom tak proso dovolenje od njüve püš- pekije. Neščejo, idejo sami tele- fonirat i mi v segeštijo prinesejo odgovor, da se moram osebno javiti na škofiji, ovači ne dobim dovolenja. Je daleč? Prek 100 km! Zveza z vlakom, tá i nazaj! Tak, da v najbogšem slučaji vremen v Evaux les Bains v ne- delo zadvečera ob 6 vüri! Ali ne razide te že večina izseljen- cov nazaj na delo? Drüge po- moči prej nega! Premišlavle!!!: draga vož- nja, dosta izseljencov. Odločim: jaz sem brez krivde, g. plebanoš so vidili moje listine v redi, lejko bi se odločno potegnoli za po- trebno dovolenje v tom slučaji. Náj obtožim toga gospoda plebanoša ali našo izseljeniški je to soboto komaj prišla, zajtra, h gospodi plebanoši i jim ka- zala „Novineˮ, da majo naši iz- seljenci spoved; mojega pisma jim nej izročila. Ne tožim, samo molim: „Reši me, Gospod.ˮ Mislim, da tüdi vam ne bi dišala večerja pri tom gospodi plebanoši, pa vas ne bi razveselo bontonski: „Opro- stiteˮ. Venda tüdi ne bi tü pre- nočevali, čeprav bi vam nevem kak ponüjali. Tüdi jaz sem včasi odišao nazaj na kolodvor i tam čakao na ½ dvajnasti vlak. Prave čakalnice nej bilo, odnosno tam bi včasi zaspao, te sem pa štu- dirao krasne reklame gradov i cerkev, rek i mostov; se spomno zanimive slike iz cerkve : Jezuš Krstiteli, ešče malomi davle z ed- nov rokov grozd, z drügov pše- nico; Petrovo križanje z glavov navzdol, velka slika v lepoj sta- rinskoj cerkvi, gde nej dovoljeno fotografirati brez posebnoga do- volenja. Posebno me zanima kra- sna reklama ednih toplic z na- pisom: „salus ex aquisˮ; žeden sem gratao, dva vodnjaka najdem, a pri obema svarilo „l’eau non potableˮ (nepitna voda). Dale študiram: znižana Voznina: drü- žinska 75% week-end (nekše vrste izlet) 50%. Najbole je za- nimiva reklama dveh izletnikov: v njegovoj zdignjenoj desnoj roki se na dlani i prstaj modri nebo, do laketa so velke gore i gošče, do ramena i v glavi menši bregi, na prsaj ravnine i doline, pojas je ves s hižami i cerkvenim zvo- Melle Irma Cör 26 ans 1 juillet 1938. Spregovorila: Draga Irma, na Tvojem križi čtemo, da si odišla na den presv. Krvi našega Odküpitela. Trdno vüpamo, da očiščena v toj Krví s popunim požalüvanjom, čeprav sí spovedi nej mogla opraviti, vej smo vsi čüli kak sí pred par tjedni, pred betegom še računala, da se na Velko mešo na Gravelle spoveš. V osmini apoštolov Petra i Pavla tevi dve svetliví oki večnoga me- sta Rima; ki se gvüšno proseče zdaj zgledavleta k nebeskomi Oči, naj ne trpíš predugo v purgato- riumi. Tüdi mí za to molímo i bomo še molili (jok navzočih je glasnejši kak šümenja dežja). Pri tvojem grobi se spominamo zgodbe iz evangelioma, hčerke Jaira: „Ne jočite, ne Vmrla, nego spi.ˮ I posmehavali so se Nje- mi, ar so vedeli, da je vmrla. „Mi se ne smejemo, mi verjemo, da s Tebov vred ednok vstane- mo za večno živlenje.ˮ Zaspev- ao še drügo žalostinko „Gozdič je že zelenˮ. Težko odhajamo s pokopališča, ne samo zavolo dežja. Večina izseljencov je še bila navzoča pri meši, ki sem jo nato darüvao za + Pokoj veki- večni daj njoj Gospodne i svet- lost vekivečna naj njoj sveti. Reši jo, Gospod! Reši me, Gospod? Ne, ne, samo „moči mi daj, Gospod !ˮ Camplin, Glasi iz Slovenske krajine. Na podporo naših listov so nam poslali preč. g. Lejko Štefan, župnik v Dobrovniki, 50 din, neimenüvani iz Sobote 200 din. Bog plačaj! Lepa zahvalnost. Lansko- letna šolarka, Kovač Marija, je na deli v Baranji. Tü je zvedila, da so njeni katehet, g. Zelko na vrastvi v Vurberg!. Za god njim je esi pisala lepi Pozdrav: Za nebesko slavo i čast naj vas Bog živé! Najlepše živlenje vam je Bog dao: mešnik ste, večno lilijo, Jezuša nosite v svojih rokaj! Že- lem vam sto na štiri voglaj i en rdeči ščipek, pa na stoli liter vina, pri šterom se lejko veselite. Pa vam zročim belo postelo, na vsa- kom vogli edno lilijo, na sredi pa sv. Düha, ki vas naj v nebo pela. Zročim vam en ograd, šteri naj bo z rožami zasajeni i z an- geli zagrajeni, na sredi bodite vi Nazadnje vam zročim edno lepo belo lilijo, štera najbole diši i vaše srce proti nebi büdi. Bog vas živi še vnogo let! Ž njov pošilajo srčne pozdrave Kovač Anton, gazda, Gerenčer Anica, Kovač Kamil i Anton v imeni 133 delávcov iz Sokolovaca v Baranji. V sv. Rafaela drüžbo za Slov. krajino so pristopili v Brulange v Franciji: Tivadar Franc i žena, Prša Marija, Vel. Polana, Vuk Matjaš, V. Polana, Žižek Anton, M. Polana, Čurič Jožef,Žižki, Gjergjek Franc,Borej- ci, Petkovič Andrej, Vel. Polana, Hanc Vinci, Črensovci, Virag Ivan i žena, Hozjan Štefan, Dorenčec Štefan, Sabo Peter, Gönc Jožef s Kobilja. Krašče. Teško Pričaküjemo našo prošnjo za Odobritev, da mamo lastno šolo v Kraščih. Prav lepo prosimo višešnjo oblast, naj nam v kratkom reši našo proš- njo, štero smo že dne 24, januara 1938. poslali na Sresko načelstvo v Mursko Soboto. Sresko načel- stvo jo je poslalo na občino Per- toče, kde je sküpni odbor pro- šnjo rešo, ar je sprevido, da je daljava 4 km za našo deco v Pertočo prevelika, posebno v sla- bom vremeni. Naše dece je 80. Prošnja je vrnjena na Sresko na- čelstvo. Prosimo, da se pred za- četkom , šolskoga leta reši. — Prizadeti starišje. Tombola. 31. julija de bel- tinske Prosvetno drüštvo melo tombolo. Ta tombola de najvekša v zadnjem časi. Že več let se drü- štvo pripravla na njo. Odbor je cele tri tjedne samo dobitke vkü- per pisao. Zato do pa dobitki tüdi takši, ka razveselijo vsakšega, ki se tombole vdeleži. Karte so strašno fal, naj ednok Sakši pride do sreče. Odbor kart ešče ne odavle, zato ka je špara za naše lüdi. Kak so zagorci i drügi zve- deli za to tombolo, včasi so zač- noli karte naročüvati. Sakši vert si zdaj v žetvo küpüje prasce za krmlenje, vertinje melo i drva za zimo, ka je zdaj falejše, dekle lepe obleke i punčule, dečki bi- cikline, vöre, vsi si pa najbole želejo gotove peneze. No i vse to lejko dobijo na tomboli sko- ro kšenki. Zato se tüdi vi skrbte i se v nedelo 31. julijuša nikam ne obečavle, nego si vsi prite v Beltince po srečo. Natenci do dobitki objavleni dnes tjeden. Prispodoba starosti. Naših Novin urednik so že stari. Če jih što pita, keliko so stari, njim po- vejo: glejte seri g. dekan Jerič so bili ešče dete, gda sam že duga leta delao v Gospodovih goricaj! Bogojanski g. plebanoš, ki so že pišlivi, so k meni v šolo hodili. Kakši sto let že gvüšno morem meti. Nato si kakša spi- tavajoča mamica začnejo skim- lavati i se starati Bog, o moj, Bog, o moj, ve pa tak, ve pa tak... No pa šče nekaj več po- vemo. Iz Sokolovaca je pisala deklička: „Na Telovo je bila pro- cesija, 30 belooblečenih deklic z lelijami v rokaj je nosilo, kak angelje, Marijino veliko podobo, mešnik so pa bili tak stari, kak naš g. urednik Novin.ˮ „Vö so djali mrtvo telo v dvorišče.ˮ Pod tem naslovom piše Düševni List od 20. junija sledeče: V Sobočkom špitali je Vmrla edna siromaška evangeli- čanska ženska. Ali nikakomi, (ki je v Ljubljani v špitali) je bila verna pomočnica i nikakomi naj- dragši zemeljski kinč: sladka mati; drügim pa sestra (brat je tüdi v špitali bio), rod itd. Dönok se je nišče nej nagno na njeno škri- njo, ar sin njeni, ki si pri cig- lenicaj v Püconci vu težkom deli slüži vsakdenešnji krüh i hči njena, štera na Vaneči slüži, sta li eden den po tistom, kak so njidva mater pokopali, dobila glas od smrti njene. Sin je itak prišao na den Sprevoda v špi- tao, gde so njemi pravli: Zdaj ranč na cintor nesejo tvojo dobro nikom, nato reke i rüdno boga- stvo, na robi leve hlačnice pum- parc i desnoga punčola dve vi- sikivi topoli — z levov rokov pa obimle okoli vrata njo, ki je vsa v sinjini: gornja polovica nebe- sa, dolnja pa morska; v sredi obala, oblaki i jadrnica. — mimo njeva nog pa brzi simboliziran vlak. — Hvala Bogi, prišao je pravi vlak! Pou vöre sem še brez sedeža, nato na pou spim, na- pou poslüšam kak burdijo Fran- cozinje pa Francuzi v istom ku- peji. Ob 6 vöri zajtra sem v Pa- rizi. Odmešüjem, nato idem spat; samo okoli poudneva se za hip obüdim. Idem po pošto i za ve- čerjo si nekaj moram küpiti, ka sem že pošteno lačen. — Obisk dveh naših „Parižankˮ: hvala Bogi, se bar malo razgovorim. V pondelek zajtra v Villiers na sprevod. Dešč ide, ali izsel- jenci itak prihajajo, dve sküpini je vert pripelao z autom; okoli 60 nas je! Na pokopališči zač- nem: Circumdederunt — gvüšno prvič v Franciji po rituale Stri- goniense. — Miserere spevlem na poti v cerkev; tü znova slo- venski „Reši me, Gospodˮ. Na- zaj na pokopališče: čg. Orešnik naprej moli odičeno čislo. Mrt- veči voz obstane pred grobom; molim latinski, škropim grob i trügo. Pod vodstvom čg. Greš- nika zaspevlejo žalostinko „Vi- gred se povrneˮ. Na velkom Čar- nom križi se lepo čte beli napis: mamo i tak je bežeč ešče doj- šao na brütivi. — Ka se to nebi smelo tak goditi, z menom na- vküper vsaki pravi, ki srce i čüt na mesti ma. Ar ne samo na pa- pir, nego vu srce spisana povč- enja tüdi jeste ino jeste dnesden telefon skoron vu vsakšo občino ino faro vpelani. To je prav na- pisano. Zahvala. Uprava prostovoljne gasilske čete Mali Dolenci se v imeni celoga članstva naj prisrčnejšo zahvali vsem naberalcom i darovnikom v Ar- gentini za plemeniti dar, ki so nam ga poslali naši izseljenci iz Argentine. Bog plačaj stokrat. — Darüvali so sle- deči v pesaj: Iz Vel. Dolenec: Karol Ivanič, 5, Esteban Matuš, 1, Frančiška Žlebič, 2, Ana Dravec, 1, Lepoša Franc, 1, Lepoša Janez, 1, Štefan Talaber, 5: Lajnščak Janoš, 5; iz M. Dolenec, Esteban Dončec, 10, Kalman Konkolič, 10; iz Markovec: Žlebič Jožef, 2, Car- les Trplan, 5, Karles Gašpar, 2, Petra Trplan, 1, Štefan Časar, 2, Miguel Ča- sar, 1, Lörinc Bočkor, 1; Küplen Šte- fan, Prosečkaves,1, Roman Dežö, Ho- doš, 1, iz Büdinec: Krajcar Kalman i žena, 1, Aleksander Filo, 2, Jože Matuš, 1, Esteban Matuš, 1, Aleksander Kür- njek, 3, Mešič Jurij, 2; Anton Smodiš, Domajinci, 0.50, Norčič Franc, D. Sla- veči, 1, iz Čepinec: Jože Žido, 5, Mik- loš Gorza, 1, Alujs Frumen, Nuskova, 1, Štefan Gomboc, Mačkovci, 1, Nemeš Janoš, Šalovci, 1. „PREKMURSKE NOVICE. Kdo gospodari v Delavskem domu v Murski Soboti “ Pod tem naslovom piše „Glas iz- seljencov-, ki izhaja v Franciji, od 2. junija sledeče: »V Murski Soboti je že precej časa dogra- jen delavski dom, lepa dvonad- stropna stavba, ki pa je oddana v najem srezkemu načelstvu v Murski Soboti. Delavski dom je veljal 300.000 din i je bil zgra- jen z delavskim denarjem, toda delavstvo v njem nima besede. Za delavske organizacije v njem ni mesta, pač pa gospodarijo v njem gosp. Kerec,. Veletrgovec (beh) Čeh,, narodna pijavka g. Benko i slični „dobrotnikiˮ prek- murskega ljudstva. Zadnji čas je, da se prekmursko delavstvo združi i tem ljudem, ki še toliko niso vredni, da bi smeli presto- piti prag tega doma, napodi ven iz hiše, ki je njegovaˮ. — Ne čüdivamo se, če komunisti tak pišejo, še menje pa, ka laži pi- šejo. Ve je laž jedino orožje ko- munistov z krvoločnim nasiljom. Gospodje, ki so napadeni, pa do se že znali sami zagovoriti. Fantovski odsek v Bo- gojini se najlepše zahvaljüje Vzajemnoj zavarovalnici v Ljub- ljani za poslano podporo. Bog plačaj! Delavcem — članom Zveze poljedeljskih delavcev. Slovenska krajina ali Prekmurje, nazivljemo najseverovzhodnejši del Slo- venske zemlje, ki se loči, kakor v mno- gih stvareh od ostale Slovenije, tudi v tem, da se njeno prebivalstvo leto za letom izseljuje na poljsko-sezonska dela v tu in inozemstvo. Nekateri os- tanejo v tujini po več let, n. pr. v Franciji in deloma tudi v Nemčiji. Če pogledamo širom Slovenije, vidimo, da se vsi delavski sloji strin- jajo v skupne vrste in se organizirajo. Naši poljedelski delavci pa še pred enim dobrim letom niso imeli svojih Zedinjenih vrst, kjer bi lahko pod darü- jem organizacije skupno nastopali i se borili za zboljšanje svojega položaja ter dosegli svoje pravice. Na svojo la- stno pobudo in še posebno pobudo nekaterih delavskih voditeljev so usta- novili svojo lastno organizacijo - Zvezo poljedeljskih delavcev s sedežem v M. Soboti. Danes šteje društvo poljedelj- skega delavstva v Prekmurju že 6269 članov. To se pravi, da je velika ve- čina naših delavcev strnjenih v svoji domači organizaciji, potom katere jim je mogoče doseči svoje pravice in uvel- javiti svoje potrebe, kajti le domače društvo, katero vodijo ljudje, ki poz- najo razmere, je v stanju zboljšati po- ložaj delavcev. Ne govorimo že o preteklem de- lovanja ZPD, če omenimo samo, ko- liko je organizacija pomagala delav- com pri raznih posredovanjih, pri zvi- šanja plač na Belju in drugod, kolikim pa pri sprejemu v delo, na podlagi svojih intervencij in prošenj pri mero- dajnih uradih ter z mnogimi nasveti itd. V letošnji sezoni pošlje Zveza poljedeljskih delavcev na državno po- sestvo „Beljeˮ in po možnosti tudi na privatna posestva v Vojvodini, svojega zastopnika, ki bo šel od posestva do posestva, se tam pozanimal za stanje delavcev, jim dal potrebne nasvete in jim razložil načrte o nadaljnjem delo- vanja njihove organizacije. V jeseni bo ZPD ustanovila po vseh večjih krajih Prekmurja podruž- nice, za katero odbor že sestavlja pra- vila v okviru pravil Centrale Zveze pol- jedelskih delavcev, Namen ZPD je, da: 1. doseže za svoje članstvo iste pravice, kakor je imajo ostali delavci, L j. bolniško, ne- zgodno in starostno zavarovanje; 2. da pripravi osnutek o minimalnih mezdah veljavnega za vso poljedelsko in kmet- sko delavstvo in istega predloži pri- stojni oblasti v Odobritev; 3. da pod- pira osirotele delavce; 4. da zgradi dom za stare in onemogle delavce. Vsem delavcem, članom, ki se nahajajo v bližnji in dalnji tujini, po- laga odbor ZPD na srce, da naj so pošteni, povsod in v vsakem slučaju, zvesti Bogu, zvesti svojemu sloven- skemu narodu in Jugoslovenski državi ter zavedni člani svoje organizacije, ki je ustanovljena na njihovi domači , v prelepi Slovenski krajini. Odbor ZPD. Oda se motorbicikl marke IND1AN s prikolicov, v dobrom stanji, i jako niskoj ceni. Pitajte pri W o r t m a n Ladislav, Dolnja Lendava. 4 N O V I N E 17. julija 1938. Kak naši želejo dühovnika. Rimáucour, 4. maja 1938. Preč. g. Camplin! Hvaljen Jezuš i Marija, to je moj prvi Pozdrav, šteroga jaz pošlem pred Vas. Prišeo je lepi mesec maj, ki je posvečen Mariji, Kralici ne- beskoj. Tüdi midve s sestrov mavi tü v najnoj sobici postav- leni oltarček, ki je ves v cvetji, da tak pokaževi svojo lübezen nebeskoj Materi. Preč. g. izseljeniški dühov- nik, kak veselo je bilo doma v meseci maji, kda sem bila pri svojoj materi i smo se zbirali v domačoj melinčkoj kapelici i smo prepevali pesmi na čast Mariji. Zdaj, kda sem v tüjini, je to vse minolo, ne več tak, kak je bilo doma pri materi. Zdaj se pa zro- čimo nebeskoj materi, ki nam je vodnica našega živlenja. Preča- stiti naš dühovnik iz Slovenske krajine, edno želo mam do Vas. Če bi mogoče bilo, da bi Vi prišli spovedavat v mesto Chau- mont, Hte Marne. Zbralo bi se nas več; prosim, da bi te den naznanili v Novinaj. Prečastiti g. dühovnik še en iskren pozdrav mam, do Vas. Prišli ste med nas kak pastir med svoje ovce, Je- zuš Kristuš Vas je pozvao se v to mrzlo tüjino, da bi širili Nje- govo kralestvo med nami. Bla- goslovleno naj bodo Vaše noge, ki bodo hodile med nami; bla- goslovlene naj bodo Vaše roke, ki nam bodo delile sv. blagos- lov i sv. odvezo. Blagoslovlena naj bodo Vaša vüha, ki poslüšajo naše slabosti. Blagoslovleno Vaše telo, ki se za nas žrtvüjete, da bi nas rešili večnoga pogüblenjá. Blažena naj bo Vaša požrtvó- valna düša, da bo ednok po- vzdignjena na oltar i tam dose- že svetniško korono. Sv. Devica naj prosi za Vas! Pastír božji ste izvoljeni, i med nas sem poslani. Da bi mi vsi tak srečni bili, da bi se leh- ko z Vami zdrüžili. Izgüblena čreda zove Vas, Oj pridite Vi zdaj pastir! Da naše düše pasli bodete, i jih v večni raj pripe- late. Pozdravleni, Vi, dühovnik ste, ki se za nas žrtvüjete, ho- čete nas rešiti, za večno domo- vino. Molim za vas jaz srčno, Srce Jezušovo naj bo Vam vsmi- leno, s cvetlicami naj bo postlana Vaša pot, nebes Kralica naj Vas vodi povsod. Hvaljen Jezuš! — Zorko Frančiška, Ferme de la Forge, doma iz Melinec. To pismo svedoči, da mamo mi v tüjini vnogo, vnogo düš, ki so nam samo na čast. Pretež- na večina pa ostane takša, če mo podpirali delo izseljenskoga dühovnika z molitvami i s pri- stopom k Rafaelovoj drüžbi. Vr. Pisma naših z tüjine. Prečastiti g. urednik! Naj- prle vas lepo pozdravimo i vam želemo zdravje od G. Boga i B. D. Marije. Toplo se vam zahva- limo na redhom pošilanji Novin, štere že vsako soboto dobimo, ki nas spominajo na drago do- movino i našo lübleno Slov. kra- jino. Zá dekle naše pa naročimo tüdi M. List. Nas je eti šest mo- škov i 10 žensk. Se nam po sred- njem dobro godi, samo to nas žalosti, ka ne moremo spunjavati svojih verskih dužnosti, ar je naša kat. Cerkev 28 km oddaljena od nas. Zato se nas pa spominajte vi domačem kraji, posebno naši starišje i domači, zavolo šterih smo mogli sladki rojstni kraj zapüstiti, da si v tüjini slü- žimo krüh z žülnatimi rokami i mokrimi očami. Tüjina nam reže trdi krüh, a lübezen do doma nam da moč, da si ga verno slü- žimo. Bog je naše vüpanje, i B. Dev. Marija, šteroj na čast vsaki večer zmolimo, kakšte smo trüdni, sveto čislo prle kak ležemo, naj nas čuva na düši i teli i srečno pripela ednok domo. Pozdravla- mo celo Slov. krajino, posebno vas preč. g. urednik, vse naše drage stariše, brate, sestre, celo rodbino, sosede, vse dühovnike Slov. krajine, gg. Kereca, Casara i Novaka pri Borzi dela, g. Baj- leca, ban. svetnika, potem Jürjan- čarje g. provizora Vargo, bivšega kaplana g. Gabora i novoga g. Tratnjeka, Jelenčarje g. plebanoša Vargo, šol. upravitela Poredoša z gospov i dekličkov; Cankov- čar i Gračarje vse svoje domače dühovnike i vse svoje domače z rodbinov i poznanci vred. Od Sv. Jürja: Mihalič Alojz, Gomboc Marija i Emilija, Donoša Angela, Hajdinjak Franc i Kornhauser Marija z G. Slaveč. Od Sv. Jelene: Kolmanko Jozefa i Micika, Mad- jar Alojz z Večeslavec, Vogrinčič Marija z Pertoč.Čerpnjak Regina, Madjar Marija z Ropoč. Z Gračke fare: Ficko Janoš i Grah Jožef z Motovilec. Z Cankovske fare: Lülik Marija z Črnec. Z Sobočke fare: Bancik Ludvik z Lukačevec. Vsi v Lehstehni v Nemčiji. Prečastiti g. urednik! Po- zdravleni v Jezuši i Mariji, ki tak močno skrbite za nas izsel- jence z rednim pošilanjom krščan- skih Novin i M: listov. Zročim vas v varstvo B. D. Marije i sv. Jožefa, naj vam bodeta na po- moč v živlenji i plačnika v ne- besaj za vaš veliki trüd. Naroč- nino sem poslala, naslov sem spremenila. Gjergjek Marija, Cha- vogne, Francija iz Kovačovec. Z Jezušovim Imenom vas prav lepo pozdravim i se zahva- lim na rednom pošilanji naših krščanskih listov. Novine že vsa- ko soboto v roke dobim. Na ve- liko radost so mi. Večer prle ne zaspim, dokeč jih bar do polo- vice ne prečtem. O kak so nam potrebne eti v veri sovražnoj Franciji, kde dühovnike sovražijo. Ti gospodje teško živejo, zemle nemajo, dohodkov tüdi ne, kak doma pri nas; vsaka hiša bi njim mogla dati 10 frankov, pa kelko hiš ne spunjava svoje te male dužnosti! Poslala sem naročnino za sebe i svoje stariše, staro i novo, Višek pa na podporo naših listov. Černi Terezija, Courelles, Francija iz Renkovec. Hvaljen Jezuš i Marija, pre- svéto Srce Jezuša i Marije! Z temi rečmi vas prav lepo iskre- no pozdravlamo. — Prečastiti gospod, dühovni oča i urednik tej lepih listov, s šterimi nas to- lažite, v toj dalnoj tüjini, ki nas tak razveselijo, gda je dobimo. Bog van daj, še do visoke starosti živlenje, da z Vašimi listi še vnogo biserov i kinčov do- prinesete. Pozdravlamo pa tüdi častite g. dühovnike Beltinske fare, g. Vadoviča, g. Štukovnika i g. Ciglara, ki ste nam delili sv. svestva. — Nadale pa tüdi vse častite dühovnike Slov. kra- jine, namestnike Gospodove, vse bogoslovce pa tüdi brate i sestre iz reda sv. Frančiška. Pozdrav- lam pa tüdi svoje domače sta- riše ino vse prijatele i poznance, bodite vsi pozdravleni, zdaj pa ostanke z Bogom na veselo svi- denje. Bog živi ! Auguštin Štefan, Hozjan Ivan, Kociper Ivan, Jatk- vltz Nemčija. Prečastiti g. urednik! Hva- ljen Jezuš i Marija! Naj vam bo- deta na pomoč, da bi duga leta še živeli i nam širili naše liste, v šterih najdemo jedino veselje v toj mrzloj tüjini. Poslao sem naročnino staro i novo. Ošlaj Jošef, Saille, Francija, iz Filovec. Velečastiti g. urednik! Do- volite mi, da se jaz tüdi prvikrat oglasim iz dalne tüjine. Sama sem v tom mesti, zato pa želno pričaküjem vsaki hip Novine, štere redno dobivam. Naj vas čuva Bog, da te nam razstepe- nim ovcam ešče nešteto let de- lili tolažbo. Samo deset minut sem od cerkve i idem vsako ne- delo i svetek k božoj slüžbi. Tü je vseli slovesna sveta meša, pri šteroj dvori deset dühovnikov. Krasno lepo je. Pošilam naroč- nino i pozdravlam ajteka, mamo, maloga brata, sestro, dedeka, mamico, tetico, svaka z decov, prijatelice i poznance doma i v tüjini pa celo Slov. krajino, po- sebno č. g. dühovnike črensov- ske fare, šterim se v pobožno molitev Priporočam. Jaz se vas, Preč. g. vsaki den spominam v molitvi. Prelübi moj dom, pozabla te nikdar ne bom. Škafar Marija, Allier, Francija iz G. Bistrice'. Prečastiti gospod ! Prav srč- no vas pozdravlam i vam želem obilo zdravja, da bi ešče duga leta vrejüvali naše liste. Novine z domi dobivam, iz šterih si pre- čtemo evangelij, a k meši tüdi vsako nedelo hodimo zvün jako slaboga vremena. Pozdrávlam celo Slov. krajino, bogojansko faro, svoje domače, botrino i mamico pa tetico v Črensovcih. Jako žalostno je v tüjini, kda mlada deklina prevrže vküp si- nom delovodje i zavolo toga mora trpeti cela kompanija. O starišje, pazite na svoje hčeri i je ostro opominajte! Novak Mi- cika, Sabow, Nemčija, iz Bogojine. Č. g. urednik! Z Jezušom i Marijov vas najlepše pozdravimo i vam Želemo od lüboga Jezuša i Marije vnogo lepoga zdravja i božega blagoslova. Liste redno dobivam i so mi na veliko ve- selje. Višek od naročnine darü- jem za naše dobre liste. Pozdra- vim celo Slov. krajino, svoje sta- riše, sestre, brata, nevesto, roj- stno ves G. Črnce, mladino can- kovske fare i celo rodbino. Jug Marija, Terezija, Jozefa, Janoš z príjatelicov Grah Emilijov, Zerme- zeele, Francija iz G. Črnce. Č. g. urednik! Nahajamo se v Belovi, kde je lepi kraj, a ze- mla vsa pesična. Naš gospod z svojima uradnikoma je jako do- ber, je toti evangeličanec, a lejko nedele svetimo doma brez dela, cerkev je oddaljena 14 km. Čü- jemo, ká se nešterne naše dekle slabo oponašajo. Na našem ma- rofi je vse pošteno, moški i žen- ske. Prosimo vse dekle, naj ži- vejo kak Bog zapovedava, ar ne delajo samo sebi sramote, nego vsem nam, kajti po njih sodijo nas ostale vse tüdi. Pozdravlam vas g. urednik, kak i naše drage domače, tišinskoga g. dekana, rojstno ves Vančaves, znance, pri- jatele i celo Stov. krajino. Gider Joško, Below, Nemčija, z Vanča- vesi z svojimi tovariši. Oznanilo Martinišča. Sprejem dijakov v Mar- tinišče. Sprejemajo se le telesno in duševno zdravi dijaki. Za prvi razred samo taki, ki so že poto- žili sprejemni izpit na kaki gimna- ziji. Oskrbovalnina najnižje 2500 din za šolsko leto. Lahko se tudi odplačuje v desetmesečnih oto- kih po 250 din. Kdor želi biti sprejet, naj pošlje na Vodstvo Martinišča prošnjo za sprejem, krstni list in zadnje šolsko spri- čevalo. Prednost pri sprejemu imajo prekmurski dijaki, toda javiti se morajo Vsaj do 31. julija. Šolski uspeh martiniških dijakov v šol. letu 1937-38. Od dijakov, ki so bili sprejeti v začetku šol. leta jih je ostalo do konca v zavodu 96. Od teh jih je bilo 9 odličnih, 42 prav dobrih, 27 dobrih, popravni izpit jih ima 14, razreda nista izdelala 2. V drugem polletju jih je prišlo v zavod posebno radi slabega uspe- ha v šoli 8. Od teh so trije iz- delali, 3 imajo popravni izpit, 2 sta pa padla. Zdravstvo. Tropski problem. V vnogih državah se jako pogo- stoma pojavijo razni betegi, ki pred- stavlajo trajno nevarnost ne samo za dotične države, nego za celi svet. Zavolo ogromnoga svetovnoga prometa ne obsojajo več nikše raz- daljo. Če na priliko nekdi na Kitajskom vlada napad betega, more to pomeniti nevarnost kak za Sredozemsko morje tak na priliko tüdi za predele okoli Mehikanskoga zaliva. Zato je jako važno, da kak hitro se v kakšoj državi, na kakšoj ladji i. t si. pojavi kakša nalezliva bolezen v vekšem števili, da se to včasi javi vsem javnim zdravstvenim oblastem po ce- lom sveti, da morejo pravočasno na- praviti potrebne stopaje. Vzhodni urad v Singapuri se specialno bavi z nadzorstvom nad gi- banjem nalezlivih betegov v gosto na- seljenih vzhodnih krajaj, v šterih se tej betegi ne redko pojavijo. Vsakšo ne- delo te urad razpošle poročili o zdrav- stvenom stanji na Vzhodi, ka napravi potom telegrafa ali radija. Eden izmed betegov, šteri se najbole pogosto pojavijo i šterim Vz- hodni urad mora posvečati posebno pažnjo, je malarijá. Čeravno ne mo- goče točno označiti števila malaričhih betežnikov v sveti, se smatra, da to Število znaša okoli 800,000.000 (po mnenji profesora Rajnera Milera). Vz- hodni urad je osnovalo Drüštvo naro- dov, ravno tak kak odbor za pobijanje malarije, šteri se ravno tak bavi s prob- lemom malarije i s pitanjom deljenja kinina, ki stoji s tem v zvezi., V svo- jem poročili objavlenom pred nedav- nim časom, je odbor za pobijanje ma- larije izrazo svoje mišlenje, da je naj- bolši način zdravlenja malarije kratko trajajoče kininsko zdravlenje, t. j. mora se 5—7 dni zaporedöma jemati 1—1.2 grama kinina i v slüčaji ponovile be- tega ponoviti to zdravlenje. Kak proti- sredstvo se priporoča dnevno 0.4 gra- ma v dobi cele sezone malarije. To staro zdravilo je še najbolše orožje v borbi proti najvekšemi biči človečanstva, malarija CENE. Penez. Holandski ranjški 24.06 din, Nemška marka 17.50 din, Švicarski frank 10 din, Angleški fünt 217 din, Amerikanski dolar 43.50 din, Francoski frank 1.20 din, Češka krona 1.50 din, Talijanska lira 2 30 din. — To so cene na ljubljanskoj borzi. V zasebnoj küp- čiji so cene nekelko pomenšane. Živina. Jünci i biki od 5—6.50; telice od 5—6.25; krave od 4—5; teoci od 6.50—7.50; prašiči špeharje od 10—10.50; na pol krmleni (pršutarje) 8 din, vse kita na živo vago. Praščeki 5—6 tjednov stari od 95—130 din za glavo; od 7—9 tjednov stari od 140-170 din; 3—4 mesece stari 190—260 din; 5—7 mesecov stari 300—430 din; 8—10 mesecov stari 440—550 din; leta stari 710—820 din. Meso i mešni izdelki. Govedi- na 8—14 din kg; loj 6—8; teletina 10—20; svinjina 8—16; slanina 15—17; salo 17—18; mást 18—20; šunka friška 22—24; povojeno meso 16—20 din kg. Perutnina. Pišče komad 14—17 din; kokoš i kokot 20—28 din; reca 22—25 din; goska 30 —40 din; goiob 4—5 din; domači Zavec 6—10 din; ko- pün 30 din po falati. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 200, žito 170—180, oves 170—190, ku- korica 120—140, grah 150—160 din. Pošta. Sreš Martin, Bratonci. Novine Mesarič Bare so prišle iz Francije na- zaj. Javite nam njeni novi naslov. Prša Ivana domači, M. Polana. Prša Ivana Novine so prišle iz Francije nazaj. Ja- vite nam njegov novi naslov. Volf Franc, Polana. Novine Volf Štefana so prišle nazaj iz Francije. Prinesite njegov novi naslov. Gjergjek Marija, Bassignac. Sprejeli iz Kovačevec letešnjo naroč- nino. Bedič Marija, Marcanville. Od Bedič Ane sprejeli 50 din, tak je na- prej plačano 56.60 din. Gumilar Alek- sander, Vidonci. Sprejeli naročnino za sledeče: Ficko Anton, Francija 36 din, Ficko Rudolf, Nemčija 36 din, Sukič Mihal, Francija 18 din. Matjašec Aana á Esnes. Sprejeli din 60. Gjergjek Jurij, Kovačevci 1. Ne razmimo iz vašega pisma, dali ne ste dobili samo Novin št. 24, ali tüdi Marijinih Listov junijske številke ne ? Javite nam točno, kak je s tov stvarjov. Miholič Jožef, Šülinci. Za Kerec Marico smo sprejeli od tebe 50 din, ostalih 50 pa smo od nje prosili, zato ka je naročnina na leto 100 din za vse liste. Če ti plačaš tüdi drügo polovico, smo ne znali. Štesl Anton, Fontegny. G. Camplin nam po- šilajo tvoj naslov i Javlajo, da je brat plačao naročnino. Mi naročnine nikše nesmo sprijeli od niednoga Štesl Anto- na, čeravno smo trem pošilali v Fran- cijo naše liste. Naznani nam tvoj prvejši naslov i kde je tvoj brat doma. Liste ti zdaj pošilamo. Sukič Alojz, á Bechy, Od g. Camplina sprejeli 15 frankov, to je 19.25 din za naročnino Novin. Novine pošilamo. Frumen Marija, Ver- sailles. G. Camplini si dužna 14.50 din za doblene knige od Mohorove drüžbe. Ralbar Ana a Mounes. Sprejeli 42 din, na koj je poslano ? Naročnino maš že plačano. Balažic Anica á Viglain. Sprejeli 355 din. Razdelili etak: lanski dug 55.50, letošnji 100, za sestro Marto 100, za mater 50, ostalo ešče više 49.50, za naročnino 1939. 1. Horvat Alojz, Plenis Trevise. Sprejeli 27.20 din. Rajsar Emilija a Sauleny. Sprejeli 131 din, 100 din spisali na lansko leto, za letos 31. Za letos je tak ešče duga 69 din. Berden Štefan, Villiers. Sprejeli 40.20 din. Žalik Jožef, ferme Pradon. Sprejeli 46.90 din. Duga je ešče za M. list 20 din. Feher Jožef, Kobilje 174. Plačali ste za sebe i Ber- den Pavla naročnino za celo letošnje leto, ostalo vam je šče na drügo leto 9.50 din. Ketiš Franc, Duntzenheim. Od Majera dobili 54.50 din naročnine. Mihalič Alojz, a Rügen. Od oče spre- jeli 40 din naročnine. Flisar Anton, M. Sobota. Sprejeli 35 din za lanski dug. Gaber Franc, širiteo Serdica. Mi smo lansko leto pošilali dvema Büček Alojzoma, vsakomi na drügi naslov, Novine v Nemčijo. Ednomi ste Vi naročili od 1. septembra i drügomi so g. Gabor naročili od 1. novembra. G. Gabor so plačali za svojega lansko leto i za letos na 10 mesecov sküpno 72 din. Za vašega smo pa letos dobili obprvim 18 din, lanski dug ne plačani. Ritlop Marija, Hotel Central. Za le- tos plačano 80 din, s tem je do no- voga leta naročnina poravnana. Grah Cecilija. Vielmur. Sprejeli 74.80 din. BANKA BARUCH 11, Rue Auber Paris 9 0 Odpretoga denar v Jugoslavijo najhit- reje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan- diji in Luksenburgu Sprejemajo plačila za naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: Štev. 1458-66 Ned. Dienst; Francija: Štev. 1117-94, Paris; Luksenburg: št, 5967, Luxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. Stavbeni les, žagan, sühi za rušte, čakature t drugo prodajo JOSIP MURSA na KRAPJI. Vino in jabolčnik dobite vsako množini pri FRANC SENČAR Mala Nedelja — Ljutomer. 2.500 din potrebüjete, da za- slüžite 1000 din mesečno doma. — „Anos“ Maribor, Orožnova 6. Po- stranskl zaslužek! 731. Vso manufakturno i špe- cerijsko blago i Petanjska Slatina se najcenej dobi pri poznanoj trgovini Horvat Ferdija v Bogojini Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskamo Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.