ZSMS - ENOTNA, UČINKOVITA IN AKCIJSKO SPOSOBNA RAZREDNA FRONTA MLADIH LJUDI Okrašena skupščinska dvorana je nabito polna. Glasba utih-ne. 28. september 1976: 5. seja občinske konference ZSMS Ljubljana Moste-Polje, programsko-volilna konferenca. Slove-sno razpoloženje, tovariško vzdušje... Delovno predsedstvo začne sejo... »9. kongres ZSMS je bil 2., 3. in 4. oktobra 1974 v Moravcih pri Murski Soboti. 540 delegatov, ki so zastopali 380.000 mladink in mladincev zveze mladine Slovenije, je na kongresu sprejelo sta-tut ZSMS ter resolucijo o nadaljnji vlogi in akcijah mlade gene-racije pri gradnji samoupravne socialistične družbe. 16. januarja 1975 je bila konstituirana občinska konferenca zveze socialistične mladine Ljubljana Moste-Polje.« Obdobje od 9. kongresa ZSMS je dovolj dolgo, da oce-nimo kvaliteto premikov tudi v občinski organizaciji ZSMS. Ti premiki so bili najbolj oapzni tako v organizacijski ureditvi področij delovanja mladih kot v vsebini našega delovanja, v kadrovski struk-turi in delovnih navadah. Ocenimo' lahko, da je osnovna usmeritev 9. kon-gresa ZSMS v naši občinski organizaciji v celoti dosežena. Nova organizacija postaja vse bolj enotna, učinkovita, akcij-sko sposobna, razredna fronta mladih ljudi, ki svoje sile usmerja v neposredne druž-bene akcije znotraj družbeno-političnih, interesnih skupno-sti in drugih sredin, v katerih se mladi politično in samou-pravno že uveljavljajo kot de-lavci, učenci, študentje, obča-ni. Naša organizacija postaja prostor idejnopolitičnega do-govarjanja vseh naprednih mladih ljudi za akcije v vseh družbenih sredinah na osnovi sprejetih programskih načel ZSMJ in ZKJ. Globalna ocena osnovnih premikov v občinski organi-zaciji ZSMS Ljubljana Moste-Polje. 1. Vsi pozitivni rezultati se odražajo v enotnem organizi-ranju in delovanju vseh delov mlade generacije, v jasnih idejnih izhodiščih za to delo-vanje, v enotni akcijski usme-ritvi in močnejši povezanosti vseh organizacij, ki združujejo mlade. Naš vpliv in nepo-sredna akcija sta se okrepila tudi med mladinskimi množi-cami. Vsi deli organizirane mladine se v svojih akcijah povezujejo na osnovi enotne in jasno izražene idejnopolitične platforme ZKJ; v naših aktiv-nostih je vse bolj zagotovljena odločujoča vloga in vpliv de-lavske mladine. 2. Programi se približujejo življenjskim problemom mla-dih (to nedvomno omogočajo tudi delegatski odnosi in or-ganiziranje mladine po po-oročjih). V mnogih širsih sre-dinah se je zaostril odnos med samoupravnim organiziran- jem in delovanjem mladinske organizacije ter ostanki kla-sičnega političnega organizi-ranja; mladi uresničujejo sklepe neposredno in mno-žično v družbenopolitičnih organizacijah. Vsekakor lahko stanje po 9. kongresu ZSMS v primerjavi z obdobjem pred njim ocenimo kot resnično kvalitetno in najbrž smo prav zdaj v tistem obdobju, ko se največje število mladih neposredno angažira s svojim požrtvovalnim delom v procesih družbenega upravl- janja in v aktivnostih družbe-nopolitičnih organizacij. V obdobju po kongresu ZSMS smo se mladi v naši ob-čini vključili v številna druž-bena prizadevanja za stabili-zacijo gospodarstva, za uvel-javljanje ustave in sklepov 10. kongresa ZKJ, aktivno in tvorno so sodelovali v razpra-vah o osnutku zakona o zdru-ženem delu, o družbenem na-črtovanju, ob sprejemanju številnih samoupravnih spo-razumov in programov sa-moupravnih interesnih skup-nosti in drugih subjektivnih Veliko število mladih se je tvorno vključilo v uveljavl-janje delegatskega sistema kot oblike neposrednega odlo-čanja delovnih Ijudi. Prehajamo v zaključne in odločilne f aze naših priprav za uvedbo drugega samopri-spevka. Te bodo tudi najpo-membnejše, saj se bomo v njih neposredno srečevali delovni ljudje in občani. Skupno se bomo morali opredeliti za sa-moprispevek, dokončno spre-jeti program in se dogovoriti za celotno akcijo. Mladi se za-vedamo ekonomskega in poli-tičnega pomena priprav in izvedbe referenduma. Stalno poudarjamo na vseh ravneh, da moramo biti medprvimi, ki bomo vodili politično bitko za uspešnost akcije za samopri-spevek