GEOGRAFSKI OBZORNIK TEMPERATURNA INVERZIJA IN NEKATERE DRUGE MIKROKLIMATSKE ZNAČILNOSTI KOZJANSKEGA Anton Polšak UDK 551.584(497.12-11) TEMPERATURNA INVERZIJA IN NEKATERE DRUGE MIKROKLIMATSKE ZNAČILNOSTI KOZJANSKEGA Anton Polšak, Pod peč 14, 63225 Planina, Slovenija Članek obravnava v glavnem temperaturne značilnosti Koz- janskega, še posebej pa izpostavlja inverzijo. Temperature so podane primerjalno še za nekatere sosednje meteorološ- ke postaje. Opazovanje inverzije pa je pokazalo, da lahko ob določenih pogojih nastopa velika temperaturna razlika in da je inverzija samo delno posledica vremena. UDC 551.584(497.12-11) TEMPERATURE INVERSION AND SOME OTHER MICROCLIMATE CHARACTERISTICS OF KOZJANSKO Anton Polšak, Podpeč 14, 63225 Planina, Slovenia The article mostly deals with some characteristics in tempe- rature of the Kozjansko area, with special expose for inver- sion of temperature. The temperatures are given compara- tive for some neighbouring meteorological stations. The observation of the inversion of temperature by fixed condi- tions shows the great difference in temperature which is only partially influenced by weather set in. Prehodnost Kozjanskega se kaže tudi v podneb- nih značilnostih. Primerjava med meteorološkimi po- stajami Planina, Zusem in Buče kaže na razlike med vzhodnim in zahodnim Kozjanskim, poleg tega pa se pojavljajo tudi nekatere krajevne posebnosti. Podrobnejša analiza je otežkočena, ker so do ne- davna na ožjem Kozjanskem delovale le tri meteo- rološke postaje, po prenehanju delovanja MP Plani- na spomladi leta 1992 pa delujeta še MP Zusem in Buče (toda obe sta le padavinski). Za okvirno primer- javo podnebnih značilnosti Kozjanskega in okolice je Gams (1) vzel MP Planina, Virštanj, Rogaška Sla- tina in Celje. Med letoma 1931 in 1960 so bile sred- nje letne temperature: v Celju (245 m) 9,0°C, v Ro- gaški Slatini (230 m) 9,4°C, v Virštanju (434 m) 9,8°C in na Planini pri Sevnici (588 m) 9,0°C. Planina je imela enako srednjo temperaturo kot Celje, čeprav leži 343 metrov višje. Pokaže se, da so poleti na Pla- nini nižje, pozimi pa v povprečju višje temperature. To je tudi razumljivo, kajti Celje leži v obsežni kotli- ni, Planina pa na slemenu, vsaj 100 metrov nad do- linami. Visok povpreček za Virštanj pa je deloma po- sledica višjih temperatur v termalnem pasu terciarnih goric vzhodne Slovenije. Med letoma 1931 in 1960 je bila srednja minimalna temperatura v Celju 3,5°C, na Planini pa skoraj 2°C več, 5,4°C. Pozimi se v do- linah in kotlinah javlja temperaturna inverzija bolj po- gosto kot v višjem svetu. V istem obdobju je bila pov- prečna januarska temperatura zraka v Rogaški Sla- tini -1,8°C, v Celju -2,1 °C, Virštanju -2,0°C in na Planini -1,4°C, kar le potrjuje zgornjo tezo. Planina ima nižjo absulutno maksimalno in višjo absulutno minimalno temperaturo, obenem pa niž- jo maksimalno in minimalno junijsko, kar govori o višji nadmorski višini in hladnejšem poletju kot v Ro- gaški Slatini ali Celju, toda zima je na Planini v pov- prečju toplejša. V Celju pade temperatura zraka pod 0°C povprečno v 123 dneh (obdobje med letoma 1919 in 1 960), na Planini pa le v 93 dneh. Število dni, ko se temperatura dvigne nad 25°C, je v Celju Preglednica 1: Primerjava maksimalnih in minimalnih temperatur za meteorološke postaje Celje, Rogaška Slatina Planina pri Sevnici. Temperature Celje Rogaška Slatina Planina Srednja letna minimalna 5,0 5,2 5,3 Srednja letna maksimalna 14,3 13,4 12,9 Minimalna januarska -4,7 -4,4 -3,9 Maksimalna januarska 1,8 1,2 1,9 Minimalna julijska 14,0 14,4 13,7 Maksimalna julijska 26,3 24,9 23,1 Absolutna minimalna -31,0 -26,1 -18,7 Absolutna maksimalna 39,4 36,2 33,5 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK in Rogaški Slatini približno enako (58 oziroma 57 dni), na Planini pa gre le za 26 oziroma 27 dni. Seveda podatki za MP Planina (prej Sela) niso zna- čilni za celotno ožje Kozjansko. Veljajo le za kraje na približno enaki nadmorski višini in podobni legi. Kraji v dnu dolin pa imajo verjetno nižje povprečne in tudi januarske (zimske) temperature, kajti povsod tu se pojavlja temperaturni obrat. V takih dolinah je tudi več megle in slane. Na Zusmu se slana pojav- lja v povprečju 2,8 dni v januarju, 0,4 dni v februar- ju, enako v marcu, v aprilu pa še 0,2 dni. Nato se pojavlja spet v jeseni; v oktobru v povprečju 1,6 dni, v novembru 3,3 dni in v decembru 0,8 dni. Vse na- štete mesece se pojavlja tudi na Bučah, le da v pov- prečju več dni; januarja 4,4 dni, februarja 3,5 dni, marca 5,1 dni, aprila 2,5 dni in maja 0,3 dni. Po- javi se spet septembra, v povprčju 0,2 dni. Zanimi- vo pa je, da je oktobra (0,6 dni) in novembra (2,9 dni) manj kot pa Zusmu, več pa nato spet decembra (1,8 dni). Se večja je razlika v pojavljanju megle, kar kaže slika 1. Inverzija je nedvoumno značilna tudi za območ- je Kozjanskega. Ugotovimo pa lahko tudi, da natanč- nejša in podrobnejša analiza (opazovanje) pokaže presenetljive rezultate. Inverzija se pojavlja v vseh kozjanskih dolinah in kotlinah. Ker krajevni potoki pogosto prebijajo trše kamenine, so doline vse po vrsti sorazmerno ozke, kar preprečuje odtekanje hlad- nejšega zraka po dolini navzdol. Zato je marsikje že problematično gojenje nekaterih kultur in sadja, saj se pojavljata pomladanska pozeba in zgodnja jesenska slana. Treba je tudi vedeti, da se zrak naj- bolj ohladi tik nad zemljo (nekatere postaje merijo temperaturo zraka 5 cm nad tlemi), in prav ta tem- peratura najbolj vpliva na nizko pomladansko rast- je na začetku vegitacijske dobe. Kot so pokazale me- ritve na MP Planina, so najnižje temperature zraka 5 cm nad tlemi v povprečju tudi do 4°C nižje kot naj- nižje minimalne temperature zraka na običajnih 2 m od tal. Celo na MP Planina so še v juniju 5 cm nad tlemi izmerili temperaturo pod nič stopinj (-0,8°C, točen datum ni naveden), septembra pa ce- lo še nekaj nižjo (-1,6°C). To je pomembno tudi za- radi tega, ker je teoretična vegetacijska doba na Pla- nini v povprečju od 21. marca do 17. novembra. V nadaljevanju navajam primer opazovanja temperaturnega obrata v nekaterih dneh med 5. de- cembrom leta 1994 in 5. februarjem leta 1995. Vre- me smo opazovali, da bi ugotovili, kako se bodo tem- perature gibale v omenjenih dneh, in sicer na dveh lokacijah: prva je bila v dolini, nekaj manj kot 10 metrov nad samim dnom v nadmorski višini 435 metrov, druga pa na razgibanem pobočju, nad gozdnim pasom v nadmorski višini 498 metrov. Vi- šinska razlika je bila torej le 63 metrov, vendar od- ločilna pri pojavu inverzije. Meritve smo izvedli na 1. merilni postaji neprekinjeno vse dni, na drugi pa zaradi določenih težav zaporedoma po 5 dni in z dvodnevnimi presledki, ob 7. in 13. uri. Tempera- ture ob 7. uri lahko imamo tudi za minimalne, čeprav je opazovanje pokazalo, da se temperatura v zim- skem času znižuje vse do približno 8.30, torej do dejanskega sončnega vzhoda. Temperature so v tej uri in pol včasih padle še za 1 do 1,5°C, kar je pre- senetljivo. Vreme je bilo v začetku decembra soraz- merno toplo, fronte so vsakih nekaj dni prehajale čez Slovenijo. Ob prehodu hladne fronte se je vreme 16. decembra občutno ohladilo, saj je bilo zjutraj okoli -8°C. Tako vreme se je nadaljevalo do 20. de- cembra, ko so se pojavile izdatnejše snežne pada- vine, temperature pa so se za pet dni ustalile na -2°C. Nato je nastopila odjuga, ki je trajala vse do 2. ja- nuarja leta 1995. Do 19. januarja je sledilo hlad- no obdobje s pogostimi prehodi front in v tem času je bila 1 8. januarja izmerjena tudi najnižja tempe- ratura ob 7. uri v vsej zimi 1994/95, ki je znašala na merilni postaji 1 -12,2°C. Od 20. januarja na- prej je sledilo v splošnem lepše in toplejše vreme, ven- dar s pogostimi prehodi front (vsaka 2 dneva), ko se nočne temperature niso več spustile pod -4°C. Zgo- dilo se je tudi, da je bila temperatura ob 7. uri viš- ja kot ob 1 3. uri, npr. 20. decembra, ko se je od 7. do 13. ure ohladilo z 1 °C na 0,0°C in je začelo sne- žiti, ali pa npr. 19. januarja, ko je bilo ob 7. uri 3,5°C ob 1 3. uri pa -1,5°C. Zapihal je severovzhodni do severni veter, ki je prinesel ohladitev brez padavin. Inverzija je nastopila največkrat ob 7. uri zjutraj, neod- visno od vremena, ni pa bila izključena tudi ob 13. uri. Jasno je, da se zaradi močnega ohlajanja površja temperatura najbolj zniža ob jasnih jutrih in da se hladnejši zrak steka v dno kotlin in dolin. To se je pojavljalo tudi v opisanem primeru, vendar za vse dni z inverzijo to ne drži. Ob 13. uri je inverzi- ja nastopala izrazito v prvi polovici decembra. V dneh od 5. do 15. decembra se je pojavljala ozi- roma vztrajala vse dni, razen 10. decembra, ko se je po prehodu hladne fronte in jugozahodnem vetru nekoliko ohladilo, veter pa jo je le razpihal hladen zrak v dolini. Najizrazitejša inverzija je bila ne gle- de na uro 13. in 14. decembra. 14. decembra je 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK 9 - O _ O 7 - 6 - Legenda: 5 - A 4 - \ Y V / v / 3 - \ \ # ¿k \ \ / / v 2 - \ \ J / J \ y / \ 1 - \ \ > / \ 0 - / \ ^ i i i i i i i i i i i i J F M A M J J A S O N D Slika 1: Povprečno število meglenih dni in povprečno število dni s slano med letoma 1981 in 1990 za postaji Zusem in Buče. bilo ob 7. uri no merilni postaji 1 (435 m) 2,1 °C, na merilni postaji 2 (498 m) pa 5,0°C. Ob 13. uri je bilo na merilni postaji 1 6,2°C, na merilni postaji 2 pa 7,8°C. Dan poprej je bilo na merilni postaji 1 ob 7. uri 1,0°C, na merilni postaji 2 pa 2,0°C oziro- ma ob 13. uri na merilni postaji 17,5°C, na višje le- žeči merilni postaji pa 10,5°C. Izrazita inverzija je bila tudi 16. decembra ob 7. uri, ko je bilo na niž- ji merilni postaji -8,8°C, na višji pa le -5,5°C. V opa- zovanih dneh je bila izrazita inverzija še od 9. do 13. januarja, od 16. do 19. januarja in v nekaterih dneh ob koncu meseca (25., 30. in 31. januarja). Največja razlika v temperaturi zraka je bila med me- rilnima postajama 17. januarja (4,8°C) in 1 8. januar- ja (3,5°C), kar pomeni, da je bila 17. januarja tem- peratura ob 7. uri na merilni postaji 1 (435 m) -10,0°C, na 63 metrov višje ležeči merilni postaji 2 pa -5,2°C. Temperatura je v 63 metrih višinske raz- like narasla za 4,8°C, kar bi pomenilo kar 7,6°C na 100 m. Zaključimo lahko, da je inverzija v opazo- valnem obdobju nastopala tako zjutraj kot ob 13. uri. Na pojav inverzije vpliva vremenska situacija, kjer pa moramo upoštevati več dejavnikov (veter, zrač- no vlago, temperaturo zraka, vpliv visokega ali niz- kega pritiska, prehode front), zato ne moremo trdi- ti, da je pogoj za pojav inverzije le jasno vreme in dokaj mirno ozračje, saj je inverzija v opisanem ob- dobju nastopala tudi ob jugozahodnem vetru, oblač- nem vremenu ali ob snežnih padavinah. Preseneča pa dokaj velik temperaturni gradient ob inverzijah. Ob kritičnem prenosu zgornjih ugotovitev in pozna- vanju vremena na Kozjanskem lahko ugotovimo, da se inverzija pojavlja velikokrat in niti ni omejena na določen letni čas. Splošen vtis je, da je poleg zim- skega časa pogosta še v pozni jeseni (oktober, no- vember), ko pa nima takšnega negativnega vpliva na rastje kot spomladi. /. Gams, I. 1984: Nekaj naravnogeografskih značil- nosti. Zbornik Med Bočem in Bohorjem. Šentjur, Šmarje. 2. Klimatografija Slovenije; Temperature zraka 1951-1980 (prvi zvezek). Hidrometeorološki za- vod Republike Slovenije. Ljubljana, 1988. 3. Podatki hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije; Temperature 1961-1990 in Temperatu- re 1981-1990. Ljubljana. 22