Winkler Venceslav
. ¦               Šentjanžev kres
V kres šentjanžev vabimo;        V gibčnem kolu skačemo.
velik plamen do neba,                Pota z rajem smo prepleli,
svetla luč do dna srca —          v pisan venec jih ujeli                       :     t,
vse mrakove je izpila.                 kot bi samo venec bila.
Mlado pesem pojemo.                                  ,       "      ,    •      \
Polna luči in lepote                , ( (  .       .    '        "  -''  v
vriska v gluhi molk samote,   .....    r ^, k               *
vsc bo k sebi privabila.                              •«•=-;¦**".¦¦
......                                                                                                                           .   .                                                                             .                                                                                              .      ......                                                              .1,  .• ,  ¦
249