ryuMice.., NO. 150 Ameriška Domov uma KZi h i m AM€RICAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAG€ ONLY Serving Ciiicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 16, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXVI Države izvoznice olja dvignile njegovo ceno Na zasedanju na Dunaju pretekli teden so države izvoznice olja z izjemo Savdske Arabije dvignile ceno za 33 centov pri sodu. DUNAJ, Avstr. — Države izvoznice olja, ki so lani ceno tega potrojile in početvorile, še vedno nimajo dovolj. Na svojem zasedanju tod so zadnji petek ceno olja dvignile za 33 centov pri sodu. Pri tem so se postavi-ie na stališče, da je to komaj del škode, ki jo je napravila inflacija. Povišanje je okoli 6'/< , ko je poseben odbor predložil povišanje za 14%. Države izvoznice olja trdijo, da je povišanje tako majhno, da ga oljne družbe lahko same Prevzamejo, ne da bi povišale cene olja svojim kupcem. Pri tem opozarjajo na izreden porast čistih dobičkov oljnih družb °d lani. Savdska Arabija, ki je še ved-ho mnenja, da so cene olja previsoke, je izjavila, da> cene olja ne bo povišala kljub sklepu o- stalih. Direktor agencije za energijo ZDA Sawhill je označil povišanje cen olja za “izsiljevanje” in 2a dokaz, da se morajo ZDA truditi, da bodo čim preje postale čim manj vezane na uvoz °ija. Po družbe prevzele del ‘povišanja, Večino pa bodo prenesle na kupce. NOVI GROBOVI Schmidt gre v Moskvo Frank Boštjančič Včeraj je umrl na domu svoje ; Zahodnonemški kancler Helmut Schmidt bo potoval hčerke Dorothy Lindič 91 let stari Frank Boštjančič, vdovec po 1. 1965 umrli ženi Rose, roj. Laurich, oče Dorothy Lindič in pok. Rose, stari oče Marilyn in pok. Roberta, rojen v Veliki Bukovici v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA in bil zaposlen do svojega 74. leta, ko je stopil v pokoj, pri Hobbying Machine Co. Pokojnik je bil član SNPJ št. 20, W.o.W. in Klubar slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sredo ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na Kalvarijo. Nixonovo zdravstveno stanje vznemirljivo NEW YORK, N.Y. — Bivši Nixonov osebni zdravnik gen. Walter Tkach, ki je Nixona pretekli petek pregledal, je dejal, da se je v njegovi levi nogi napravil še drugi krvni zamašek, ki otežuje krvni obtok in povzroča hudo zateklost in bolečine. Nixonu je začela leva noga delati sitnosti spomladi tekom njegove poti na Srednji vzhod, pa se je toliko izboljšala, da je šel na pot v Sovjetsko zvezo. Od tedaj ni bilo nobenih vesti o Ni-xonovem zdravstvenem stanju do zadnjih tednov, ko so začele prihajati v javnost trditve, da je bivši predsednik v hudi duševni njegovem bodo oljne depresiji, da včasih ni čisto priseben in slično. Dr. W. Tkach je dejal, da je Nixon duševno čisto v redu, da pa mu močno zatekla noga povzroča bolečine. Kljub temu odklanja nasvete družine in prijateljev, da bi šel v bolnišnico. Predsednik Ford preti zmanjšanju pomoči Južnemu Vietnamu Washington, d.c. — Predsednik Gerald R. Ford je pretekli četrtek pozval kongresne vodnike, naj spremene svoje stališče do podpiranja Južnega Wetnama in odobre stotine milijonov pomoči, ko so jih zadnjič tej odbili. Isto naj velja tudi za pomoč ostali Indokini. S tem pozivom je predsednik Ford Pokazal, da hoče vsaj za sedaj Nadaljevati v Indokini s staro Politiko. I V Kongresu so prevladali zagovorniki omejenega podpiranja io postopnega ukinjenja pomoči. tem se ne ozirajo toliko na sposobnost podpirancev za uspešen odpor proti komunistični Nevarnosti kot vlada. Zunanjepolitični odbor Senata je v svojem priporočilu celotni zborni-’ D pomoč tujini v tekočem pro-računskem letu zmanjšal od 3.25 bilijonov na 2.5 bilijona. j Zvezna vlada je predložila za Vojaško pomoč Južnemu Vietna-Nn 1.4 bilijona, senatni odbor je to vsoto zmanjšal na le 700 mi-: bjonov. V obrambnem tajništvu s° izjavili, da bi tolikšno zmanj-šanje pomoči poivzročilo resno Pomanjkanje streliva in gasoli-113 v oboroženih silah Južnega Vietnama. Poljedelski tajnik ne pričakuje višjih cen prihodnje mesece CHICAGO, 111. - Poljedelski tajnik Earl L. Butz je na konferenci o poljedelstvu in hrani tu pretekli petek dejal, da ne pričakuje, da bi se cene deželnih pridelkov v prihodnjih mesecih PRIDE V ZDA — Predsednik japonske vlade Kakuei Tanaka je priletel pretekli teden na u-radni obisk v Mehiko, obiskal pa bo tudi še Brazilijo, Kanado in ZDA. prihodnji mesec na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. BONN, ZRN. — Tu je bilo pretekli teden objavljeno, da bo kancler Helmut Schmidt verjetno 28. oktobra odpotoval na večdnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Na poti ga bo spremljal zunanji minister Hans Diet-rich Genscher. Kancler bi bil rad preje obiskal ZDA, pa niso mogli najti primernega časa za tak obisk v Washingtonu, kjer je predsednik Ford preveč zaposlen. Zunanji minister Genscher je dejal, da sicer ni to tako važno, vendar je Schmidt poskušal po stari navadi napraviti preje o-bisk v ZDA. Zvezna republika Nemčija se trudi za ohranjanje dobrih odnosov z ZDA, kancler H. Schmidt je še posebno znan kot njihov prijatelj. V Moskvi se bo nemški kancler razgovarjal z L. Brežnjevim o gospodarskih in državnih odnosih med ZSSR in Zvezno republiko Nemčijo. Zunanji minister je dejal, da bo prišlo na dnevni red tudi vprašanje položaja Zahodnega Berlina, ki je v preteklem mesecu povzročilo nova trenja med Zahodom in Vzhodom. * v Obisk kanclerja H. Schmidta v Sovjetski zvezi je vrnitev obiska Brežnjeva v Nemčiji v lanskem maju, ki je stvarno sledil obisku kanclerja Willyja Brand-;iz arabskih držav, ta v Sovjetski zvezi. 'JAPONSKA RDEČA ARMADA' V HAAGU NEPUSTI TALCEV Trije japonski teroristi, člani “Japonske rdleče armade”, imajo od petka zasedeno francosko poslaništvo v Haagu in v njem 9 oseb kot talce v podporo svojim zahtevam. Pogajanja še niso privedla do sporazuma. HAAG,, Hol. — Že tretji dan .. • .......— ■ — je v tukajšnjem francoskem po- Chirac dejal, da je odgovornost slaništvu, ki je v oblasti treh ja- za osvoboditev talcev popolnoma ponskih teroristov, skupina lju- v rokah holandskih oblasti, da di,' med njimi sam poslanik, ki naj bi bila njihova izpustitev jo teroristi hočejo zamenjati za izvedena na holandskih tleh in svobodo svojega, v Franciji pri-; pod holandskim varstvom. Ho-jetega in zaprtega tovariša in landske oblasti rte dajejo nobe-za svoj beg v svobodo. Francija nih izjav in ne pustijo poroče- Oljne družbe so se okoristile s položajem Svoje “povečane stroške” so zaračunale dvakrat in o-skubile potrošnike za do 300 milijonov dolarjev. WASHINGTON, D.C. — Zvezna uprava za energijo je obja- je pripeljala jetnika Yutaka Fu-ruya na holandsko mednarodno letališče Scbiphol, toda pogajanja med teroristi in holandskimi oblastmi niso privedla še do nobenega zaključka, ker teroristi baje stalno menjajo in povečujejo svoje zahteve. Drama se je začela pretekli petek popoldne,, ko so trije teo-roristi prihiteli v poslopje poslaništva in se naglo podali v četrto nadstropje, kjer so se polastili talcev, med njimi poslanika Jacquesa Senarda, tri obi-Iskovalce in uslužbenstvo. Skup- valcev blizu, ker da bi to mogli razgovore le ovirati. VREDNOSTNI PAPIRJI NAJNIŽJE V 12 LETIH NEW YORK, N.Y. — Vrednostni papirji na tukajšnji borzi so zadnji teden padali in padali v cenah ter dosegli najnižjo ceno v 12 letih, ko je Dow Jones v petek ob koncu prodaje obstal na 627,19, komaj za eno točko nad ceno, ki je bila v času vrha kubanske krize 19. novembra 1962. . Odkar je odstopil Nixon kot predsednik ZDA, je Dow Jones izgubil skoraj 170 točk. Nekateri napovedujejo, da bo v naslednjih dneh verjetno “presku- padanju. Politika “pičlega” denarja in z njo zvezane visoke obresti po- hištveno povišale. Povišanja ne pričakuje tudi v prvih mesecih prihodnjega leta. Cene deželnih pridelkov so se dvignile od srede leta, ko je nepričakovana suša zmanjšala pri- vila, da so oljne družbe iztisni e no je kito prijetih 11 oseb, od ka-od strank 100 in verjetno celo ^ so teroristi izpustili dve 200 milijonov dolarjev, ko 50genski danes zjutraj. Policija sprejele dvojno plačilo za na- ju je nagi0 odpeljala v sosednje rastle stroške surovega olja. p0sianištVo ZDA. Gre za oljne družbe, ki imajo Med tem je priletelo franco-večje količine domačega olja in sko letalo na letališče Scbiphol, so morale po odredbi zvezne via- prj čemer so začele krožiti vesti, de del tega odstopiti družbam, (jg je dogovor med ugrabitelji, ki imajo domačega olja malo in člani Japonske rdeče armade^ so bile v stiski, ko je bila v ve- kj je p0 svetu postala poznana s°j^ 50 glavna bolečina borz, ko Ijavi zapora nad dobavami olja maja 1972, ko so njeni člani po- trenutno ni videti nobenega bi- strelili na izraelskem letališču stvenega izboljšanja gospodar- Oljne družbe so izkoristile Lod pri Tel Avivi 26 ljudi, ve- sk^ga položaja, posebno določilo v zvezni odred- ij]m pa jih ranili, blizu. Sen. Mike Mansfield je zadnji bi za nakazovanje olja, ki je bila Francozi so baje pripravljeni v veljavi do preteklega maja. dati na razpolago za beg terori-Senatni odbor, ki mu načelju- stov letalo, ne pa moštva zanj, je sen. H. Jackson, je pozval ker bi teroristi na ta način do-Glavni računski urad, organ bili le nove talce. Holandci, ki Kongresa za nadziranje finanč-jso odgovorni za rešitev talcev, nega poslovanja zvezne vlade, iščejo prostovoljno posadko za Iz Clevelanda in okolice Čas pogreba— Pogreb preteklo sredo v Gorici umrlega Jakoba Žaklja bo to sredo ob pol desetih dopoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 62. cesti, v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Vernih duš. Pokojnik je bil tudi član Društva slovenskih protikomunističnih borcev in Krščanske demokracije. Vabilo k molitvi— Društvo slovenskih protikomunističnih borcev vabi člane, da se nocoj ob 8. uri zberejo v Grdinovem pogrebnem zavodu na 62. cesti, da se z molitvijo poslove od svojega umrlega člana Jakoba Žaklja. “Slovenski fantje” se bodo poslovili— Z žalostinkami ob krsti se bo nocoj ob 8.15 uri v Grdinovem pogrebnem zavodu poslovil od umrlega Jakoba Žaklja moški pevski zbor “Slovenski fantje”, katerega člana sta dva sinova pokojnika. Konvencija SNPJ— Danes se začne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue 20. konvencija Slovenske Narodne Podporne Jednote —SNPJ. Udeležijo se je bo 220 izvoljenih delegatov in 25 članov glavnega odbora poleg ne- sli 600 kot naslednjo oviro pri častnih delegatov. Vsi delegati, ki so prišli v Cleveland v delek koruze, soje in živinske naj vprašanje preišče. Ni izklju-, letalo, ki naj bi tri teroriste in ceno, da bo odbor tudi sam iz- njihovega izpuščenega tovariša vedel vrsto zasliševanj, ki naj odneslo z milijonom dolarjev od- krme, precej pod lanskega, ko so preje napovedovali, da bo pridelek rekorden in da bo pre- i položaj razčistijo in ugotove, ka- kupnine v gotovini na svobodo. cej presegel lanskega. !ko in zakaj je prišlo do tega. V Parizu je predsednik vlade GLAVNA SKUPŠČINA ZDRUŽENIH NARODOV SE ZBRALA NA ZASEDANJE Vremenski prerok Večinoma jasno in hladno. ^Tajvišja temperatura 69 F (20 C). ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Danes se začne uradno jesensko zasedanj e glavne skupščine Združenih narodov. Njihovo število bo pomnoženo. z Gvinejo-Bissau in kasneje še z Mozambikom, portugalskima kolonijama v A-friki, ki sta dobili pravico do neodvisnosti. Zasedanje glavne skupščine je izgubio precej na svoji važnosti, odkar v ZN prevaduje afriško-azijska večina s svojo številčno premočjo, četudi je njena dejanska moč zelo skromna. Sklepi te večine so zato le malo pomembni, če jih ne podpreta obe glavni sili ZDA in ZSSR, ki imata moč in sredstva, da poskrbita tudi za njihovo izvedbo. Zasedane glavne skupščine nudi vsaki članici pravico, da pove svoje želje, pritožbe in zahteve. Če jo pri tem k začela izhajati znova, vendar le in da je treba poskrbeti, da bo!po trikrat na teden poleg redne teža te enakomerno razdeljena sredine uradne številke. Kon-na vse plasti prebivalstva. Za l venciji SNPJ želimo uspešno dosego tega sta odgovorna zvez-! delo.' Dobrodošla v našem mena vlada in Kongres. !stu! j K molitvi— i Člani Društva Najsv. Imena _ jfare sv. Vida so vabljeni jutri, v ^nan*! torek, zvečer ob 7.30 v Grdinov tednik Newsweek trdi v zad-, pogrebni zavod na E 62 St k nji stevi i, da je Nixon vedel j^oiitvi za umrlega člana Jakoba Zadnje vesti NEW YORK, N.Y. — za pripravljajoči se vlom v Watergate in kasneje obljubil Haldemanu in Ehrlichmannu polno pomilostitev, pa obljube ni izpolnil. MOSKVA, ZSSR. — Včeraj so Žaklja. Članstvo Marijine legije pri Sv. Vidu je vabljeno nocoj ob 7.30 v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za umrlega Jakoba Žaklja. uradno nepriznani sovjetski i . . , umetniki hoteli pripraviti naj PodružnfcTlt. 32 SŽZ ne bo prostem razstavo svojih del.; jmeia seje v sredo, 18. septem-Zaprosi i. so oblast za zadevno | bra! ampak šele 26. septembra, dovoljenje, ki pa ga niso do-1 q bili, kot tudi niso dobili odklonitve prošnje. Ko bi se morala razstava začeti, so prišli na kraj razstave “delavci” s stroji in kakih 200 zbranih razgnali ter pri tem poškodovali več slik, nekaj pa jih odvzeli. Oblasti so nekatere od razstavljalcev prijele. Podobno kot v slovstvu tudi v upo-dobljajoči umetnosti v Sovjetski zvezi uživajo svobodo objavljanja svojih del le “priznani” umetniki, to so tisti, ki delajo v soglasju z režimom in njegovimi navodili. LONDON, Vel. Brit. — Miss Velika Britanija 1974, 21 let stara Helen Morgan, je nezakonska mati 15 mesecev starega sinka in živi že dve leti skupaj s svojim “fantom”. Novembra letos bo zastopala Veliko Britanijo na izbiri Miss World. Organizatorji te izbire pravijo, da v kolikor Helen ni poročena, lahko sodeluje v tekmi za naslov Miss World. Štirje okli KINSHASA, Zaire. — V težko prehodnih pragozdovih na severovzhodu Zadra zasledujejo slona s štirimi okli. Nenavadno žival so odkrili lovci. Če jim jo bo uspelo ujeti, jp bodo pripeljali v živalski vrt v Kisangani. SAIGON, J. Viet. — Včeraj je neki 40 let stari moški v padalski uniformi ugrabil potniško letalo, ko se je dvignilo z letališča pri Da Nangu in zahteval, da leti v Hanoi. Pilot je izjavil, da mora preje vzeti večjo količini goriva za tako pot. Letalo je treščilo na zemljo pri letališču Phan Rang, 135 milj severovzhodno do tod. Vseh 71 ljudi v njem, posadka in potniki, so bili pri tem mrtvi. Ni jasno, ali je ugrabitelj z bombama, ki jih je imel, letalo razstrelil ali se je zgodilo kaj drugega. !&M\ /tMERI$KA POMOVUt/l /vfvijr «/1 c/’*' ru— no /vi r 6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National »id International Circulation ijiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiinininniiminninmiiniuiiiHiiiiiiniHimiiniiiuniinmu^ «j» mm | BESEDA IZ NARODA | imiminiiimiiimimiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiHiinHiiiiiiniiniiiiiiinuiimiiiHiiiiiiuiJ Kubli&hed daily except Wed,, Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 150 Monday, Sept. 16, 1974 Sreča slovenske besede O snovi, ki jo danes obravnavamo, se je že precej pisalo, predavalo, debatiralo. A na žalost brez zadovoljivih u-spehov, kakor kaže razvoj. Gre za slovensko govorico med nami, med našo mladino in našimi otroci. Za slovensko besedo v naših družinah, kjer edino lahko otrok pridobi temeljni zaklad slovenskega jezika in ljubezen do slovenske besede. , Povod za ponoven poziv za slovensko govorico smo dobili ob branju naših izseljenskih listov. Kanadska “Božja beseda” prinaša v letošnji številki za julij-avgust poročilo slovenske šole iz župnije Brezmadežne. V tem poročilu lahko med drugim beremo: “Do konca leta je obiskovalo šolo 200 učencev... Ugotavljamo, da približno četrtina otrok ne razume slovensko, ko se vpiše v prvi razred... Ugotavljamo, da v večini naših družin slovenščina ni občevalni jezik. V premnogih slučajih pa se starši naveličajo vzpodbujati svoje otroke h govorjenju materinega jezika in jim v naboljšem slučaju še odgovarjajo v slovenščini, medtem ko otroci govore dosledno angleško. Vendar isti starši pričakujejo in žele, da bi slovenska šola naučila otroke tega, kar so sami zanemarili .. In sedaj druga stran istega novca: zasledili smo članek v tržaškem “Novem listu”, z dne 27. junija t.l. Je to intervju z mlado kanadsko Slovenko Sonjo Urbanc, ki je bila na obisku v Trstu. V uvodu časnikar ugotavlja, da to 20-letno dekle “govori slovenščino, kakor bi hodila v slovenske šole — celo mnogo lepšo in čistejšo slovenščino, kot jo navadno slišimo iz ust naših mladih — in je zavedna Slovenka”. Ko jo potem vpraša, kako, da tako dobro govori slovensko, dobi sledeč odgovor: “Govorim slovensko, ker sta se ata in mama za to zanimala in se potrudila, da vse svoje otroke naučita govoriti slovensko.” In še: “Več ali manj govorim poleg angleščine še nemško in francosko. Sedaj na univerzi sem se začela učiti ruščino. Kako sem srečna, da znam slovensko.” Dvoje kaj nasprotnih stališč, ki morajo vzbuditi vest v vsakem izmed naših staršev. Slučajno oba navedena primera spadata v Kanado. A nedvomno bi isto pisanje in sličen primer lahko dobili v Združenih državah ali pa v Avstraliji, Venezueli, Braziliji, pa tudi v Argentini, četudi je v tem oziru še najboljše, ali kjerkoli drugje po svetu, kjer živi kakšna slovenska družina. Tu že ni več debate, al je pametno ali ne, da se otroci, rojeni v tujini, nauče materinega jezika. Noben resen znanstvenik že ne zagovarja več nasprotne teze. še več, mnoge napredne države polagajo veliko važnost in vlagajo celo materialna sredstva v naporu za ohranitev raznih kultur na svojem ozemlju. O potrebi ohranjevanja kulturnih vrednot naroda staršev tudi z vidika nove domovine pač ne more biti dvoma. In med te vrednote v prvi vrsti spada tudi jezik. Pri tem ohranjevanju pa ima, kot smo že rekli in kot je praksa neštetokrat dokazala, bistveno važnost družina. Vlogo družine danes poudarjajo na vseh področjih. Pri verski vzgoji npr. koncil in škofovska sinoda poudarjata, da so razne verske ustanove (šole, veroučne skupine, verske laične organizacije) le dopolnilo temu, kar mora otrok prejeti že v družini. In to danes mnogo bolj kot v preteklosti, kajti sodobna družba vpliva negativno na mladostnika. Enako v narodnem oziru. In tudi kar se tiče jezika. Ves ustroj narodnih skupin v emigraciji sloni na idealizmu, na požrtvovalnosti maloštevilnih oseb (organizatorjev, učnih moči, kulturnih delavcev). Pomanjkanje materialne zaslombe, ki bi dala v roke teh idealistov bolj učinkovita orodja (knjige, razne tehnične elemente), je važno, čeprav ne bistveno. Celotno delo naših šol in drugih ustanov se tako razvija v okolnostih, ki same po sebi ne pomagajo k dosegu uspehov, če pa k temu dodamo nezanimanje družin in včasih celo podiranje dela učiteljev (kaj naj otroku pomagajo štiri tedenske ure, če ves ostali čas, tudi v družini, preživi v vzdušju, kjer se govori, misli in občuje v lokalnem jeziku), potem je ves trud, vsak napor in ves idealizem za ohranjevanje narodnih izročil zaman. Družina, najvažnejša šola življenja, je edina, ki lahko v tem opravi res učinkovito delo. V njenem osrčju se mora otrok naučiti prvih slovenskih besed, slišati prve slovenske pesmi. V njej mora vzljubiti, po ljubezni staršev, njih narodnost in jezik, storiti prve korake v kulturi materinščine. V družini mora otrok dobiti vso zaslombo, ko se poda v slovenske tečaje, in družina ga mora voditi, ko se začne u-dejstvovati v slovenskih organizacijah. Nagrada za ta trud ne bo izostala; hvaležnost otrok za napor staršev bo gotovo najlepše plačilo. In ta hvaležnost bo izpopolnjena še s srečo otrok. Katera mati, kateri oče slovenske krvi bo tako sebičen, da ne bo stori! vsega, le da iz ust svojih otrok lahko sliši tiste lepe besede: “Kako srečna sem, kako srečen sem, da znam slovensko.” Stebri padajo CLEVELAND, O. — V prvem hipu, ko sem zvedel za neverjetno novico, da se je izteklo življenje Jaka Žaklja v Gorici, Oltarno društvo pri Sv. Vidu pripravlja kosilo Pripravile bomo dobro, okus- če vam je za resnico, potem... BRIDGEVILLE, Pa. — Morda bo nekatere zanimalo naslednje kramljanje. V avgustu je ljubljanski list priobčil nekaj iz zgodovine Št. Jošta nad Vrhniko. (Komunist piše: Šentjošt; župnije se menda svetega Jošta boji.) Pri sebi imam dva članka. Pisec Hribernik-Svarun omenja nekaj imen; tudi moje. Fantje, možje in vsi, ki se niso pridružili komunistom, so seveda izdajalci, hlapci Lahov itd. Stara ogulje- Stara Loka - praznovanje SOQ-letnice ko 30 let. Komunist ne bi bil ko- i CLEVELAND, O. — Zopet je se nisem mogel prav znajti, saj ■ leto naokrog in Oltarno društvo bi se moral Jaka čez dva dni! pri Sv. Vidu vabi zopet na kosi-vrniti v Cleveland. Šel je na lo, ki ga pripravlja v farni dvo-pot v sončno goriško, da se tam rani pri’ Sv. Vidu za nedeljo, nekoliko oddahne in poživi. Ob- 22. septembra, ob 11.30 dopol-enem je poromal na Višarje,1 dne do 2. popoldne, kjer se je znašel s svojimi naj- j bližnjimi sorodniki. In tako se ni več živ vrnil v Cleveland, no in obilno kosil°’ na katercga kjer je pustil toliko sledov za vabimo vse svoje članice, clam-seboj, kjer, čeprav ni nosil vo-' ce drugih oltarnih društev I j akin j e. Vsi ste povaljeni in vsi! munistični propagandi. Komuni-slovenski skupnosti. | ^ ^ročiošli! | ste še daines boli> da 200 parti- | Po starem slovenskem običa-1 zanov ni moglo zdrobiti male rb jn bomo pripravile dobro gove-1 §rupe niti 50 fantov (komunist jo juho s knedelci in vse dru-1 Pb ie našel 70) julija 1942. go, kar k dobremu kosilu spada.; ■^‘° sem februarja 1942 prišel Dobiček tega kosila pojde za|Preko nemških ječ in pregnan-našo cerkev in šolo, ki sta obe stva na Hrvatsko v Št. Jošt, vredni in potrebni vse naše pod- sem s^žal od ljudi, da širijo z pore. Čim več naberemo, tem ^ Vrhnike neko osvobodilno giba- CHICAGO, 111. — Kakor smo Ločani lansko leto z zahima-nj em spremlj ali p r a z n o vanj e 1000-letniee Škofje Loke, tako tudi letos ne smemo prezreti — zlasti Staroločani — 900-letnice v Stari Loki. Škofja Loka in Stara Loka sta dve stari naselji, ki sta bili nekdaj od središča do središča oddaljeni samo četrt ure, danes sta pa popolnoma strnjeni. Škofja Loka — zgodovinsko mesto-, Stara Loka — vas, nekdaj pražup- na pesem, ki jo poznamo že pre- nija; potem dekanija, danes žup- munist, če ne bi lagal, potvar-1 jal, po svoje prikrojeval. Od konca junija do septembra 1942 mene ni bilo v Št. Join štu; a komunist vidi tudi člove- l nija z veliko ponosno cerkvijo dilnih naslovov, je oral globoke 1 seveda postale rojake in ro-jka, ki ga ni, ako tako prija ko- menilkL in z zvonovi, ki tekmujejo v pritrkavanju z vsemi znanimi na Slovenskem. Pod župnijo Stara Loka spada znani Crngrob, ki je med prvimi zgodovinskimi spo- brazde Bil je zakopan v načrte in zamisli, kaj je treba vse storiti, da bi se slovenstvo utrdilo, da ostala politična emigracija zve-j sta svojim načelom, da v novem okolju narodnostno ne bi prehitro utonili. Že doma se je javno udejstvoval in skušal doprinesti h go-1 več darujemo za božične praz-spodarskemu napredku sloven- nike. skega človeka. Tej skrbi je ostal Prihodnje dni, 19. septem-zvest tudi v tujini, kjer se je bra, bo pet let, odkar so prišli hitro znašel in ugotovil potrebe j k nam za župnika rev. R. Praz-novopriseljencev, 1 ' ' ’ ki niso bili vedno dobro sprejeti, ker jih je nemarna propaganda proglašala za izdajalce, za ljudi s krvavimi rokami. Jakob Žakelj je hitro uvidel, da, če novi priseljenci ne bodo imeli svojega zatočišča, jih bodo nove razmere duhovno ubile. Poskusil je vse, da bi ti dobili streho v že obstoječih slovenskih prostorih. Vendar ni uspel. Povsod je naletel ne nerazumevanje. Tako je bil prvi med o-snovatelji BARAGOVEGA DOMA na St. Clairu, v katerem so novi našli svoje zavetje. Marsikaj, kar je slovensko pomembnega sedaj v Clevelandu, je imelo svoj početek v Baragovem domu in skoro vsemu je Jakob botroval z njemu lastno silno e-nergijo in trdno voljo. Zelo veliko skrb je posvečal Ligi slovenskih katoliških Ame-rikancev in je zelo ozko sodeloval z dr. Mihom Krekom, da so mogli v najkrajšem času priti v Ameriko tudi tisti, ki so za pr-j votnim valom zaostali, še po j smrti dr. M. Kreka je v tej smeri nadaljeval svoje prizadevanje in številnim je bil sponzor. Bil je trden protikomunist. Neizprosno je posegel povsod v javnosti, kadar je bilo potrebno, da se komunizem pokaže v vsej svoji pravi luči poklicne prevare in laži. Tudi v primerih, ko se zdi, da ima komunizem le nekaj dobrega v sebi,, je on odklanjal, češ, da je to vse samo izposojeno in krinka, da se ljudje premotijo in se tako lažje ujamejo v komunistične mreže. Dom sv. Družine v Gorici je spričevalo tudi njegovemu socialnemu čutu in skrbi, da se slovenstvo ohrani v tistih pokrajinah, ki ne živi v skupnosti narodne celote, ker je manjšina v drugi državi. Lepi so bili zneski, ki jih j,e pod naslovom Lige slov. kat. Amerikancev zbral in tja pošiljal in prav v tem domu se je zaključilo njegovo življenje. Naj sodi kdo Jakoba Žaklja kakorkoli, vsak mu mora priznati, da svojih talentov ni zanemarjal, da jih je po svojih močeh skušal dati javnosti na razpolago, da je bil mož močne volje, da od svojega spoznanja ni odstopil, da je bil kremenit značaj. Ker ga nismo morda dovolj cenili, nam bo verjetno prihodnost pokazala, da bi ga še potrebovali, pa on je svojo pot dovršil. Janez Ovsenik nje. A ni bilo jasno, kdo je za tem. gibanjem. Vsak je želel, da bi slovenska zemlja bila osvobojena. Zdrav čut šentjoškega kmeta je videl za tem gibanjem nik. Trudijo se za našo cerkev nekaj nezdravega. Nisem poznal in faro, da bi vse ohranili v kar ^judh Msem videl ničesar na- najboljšem stanju. Ni vedno lahko, zato podpirajmo njihovo delo požrtvovalno in z vnemo, saj gre za naše lastno dobro! Vsi prisrčno vabljeni na kosilo Oltarnega društva v farno dvorano pri Sv. Vidu 22. septembra! Mary Otoničar Dnevni ponk slovenstva na Cleveland State University CLEVELAND, O. Ob za- pačnega. Pa so mi tako povedali: Prvi, ki so se pridružili temu gibanju, so ljudje, ki bi radi živeli brez dela, ljudje, katerim ne moreš zaupati, ljudje, katerim sta Cerkev, vera postranska nepotrebna zadeva. S temi-razlogi je zdrav kmečki razum takoj v začetku odklonil gibanje novih osvoboditeljev. — Zgodovina naslednjih mesecev in let je pokazala, kako zdrav kmečki čut dobro ih pravilno vidi, česar kak drug zemljan ne more ali ne mara videti. Če je komunistu Hriberniku do resnice, če hočejo imeti ko- četku tega šolskega leta se na- ( munisti točno zgodovino Št. Jo-šim študentom ponuja izredna šta, naj povedo ne samo, da so prilika: inštruktorski pouk slo- ^ Lahi postrelili brez sodbe_kot venstva se bo sedaj poučeval v je zapisano v članku — pet Iju-dnevnih, rednih študijskih u-1 di, ampak naj tudi povedo, da rah. i so komunisti postrelili brez sod- Na Cleveland State Universi-^6 123 šentjoških faranov. Da, ty so sprejeli študij slovenstva' 123 ljudi v fari, ki je takrat kot redni kreditni pouk. Preda-1 štela približno 900 duš. Po za-vanja se bodo vršila v torkih od, sDgi “osvoboditeljev” je bilo 1.00-3.00 popoldan. Redni pouk Pre’ko 12 odstotkov šentjoških se začne ob začetku, šolskega le-1 faranov osvobojenih življenja, ta meseca oktobra. j In naj komunisti tudi povedo, Sedaj je zadnji čas, da se naši da 50 zakopali v Kočevskem Ro-študentje vpišejo v ta razred. gu Preko 80 šentjoških fantov Pouk in predavanja se bodo moz- Komunisti, le pišite vršila v angleščini; snov bo pa zgodovdno, a zgodovina mora bi-zajemala vse splošne jezikovne,| b resnica, ne pa potvarjanje zgodovinske in geografsko-na-. resrbce ^ rodne značilnosti slovenstva.' ^■e Je komunistom do resnice Tako bo namenjena začetnikom, ln Prave zgodovine, naj bi upo-kot tistim, ki. so slovenskega je- števali, kar je v škofjeloških hri-zika že vešči. Rednim slušate- bdl napisal sedaj že rajni Ivan Ijem univerze bo predavanje Dolenc v knjigi MOJA RAST, brezplačno, kreditirano na štiri slr- 137: “Prišel bo čas, ko se bo kreditne ure, ki se bodo štele za ludl Pri nas lahko javno ugoto-dokončno diplomo. Vsem osta- vll°’ da 30 premnogi trpeli lim je študij na razpolago brez Predvsem zaradi tega, ker so po- kreditnih ur z malenkostno šolnino. Študij slovenstva bo koordiniral gospod dr. Krajnik, poučevanje samo bo pa prevzel gospod J. Božnar. kvalificirana in jamčita s svojim navdušenjem za slovensko stvar, da bo stvar uspela. znali resnico o komunizmu . .. Takrat bo zahtevala PRAVIČNOST, da se tudi tem MUČENCEM da vsaj skromno zadošče-nje, fie radi mrtvih, saj ga ne Oba sta visoko! potrebulel°, ampak zaradi POŠTENOSTI do zgodovine in za-1 radi poznejših rodov, ki se bo-, do iz zgodovine učili.” j Naj spet pribijem staro 13em: Če komunisti ne 1 sorodnikom, da bi Že od vsega začetka, marca!, p^uijem staro po- leta 1972, se peščica zavednih ‘sem’ ^ komunisti ne pustite Slovencev trudi, da bi obdržala 801 odrbkorn, da bl izkopali pre-slovenščino in splošno sloven-j sk e^ena lruPla očetov in sinov stvo na clevelandski univerzi. kl P°kopali na domačih po-Sedaj imamo kolosalno priliko, j koPab®čih, ali ne bi bilo pravi-da se naši študentje poslužijo' C1’ resnici in poštenosti vsaj malo zadoščeno, ako bi dali dovo- svojega, po starših dobljenega bogastva. .Sebi in narodu v prid! Za vse nadalje informacije stopite v stik z univerzo samo ali pa s kordinatorjem-predava-teljem. A.B.P. Vojaški red Vojaški red “Purple Heart”- je bil ustanovljen leta 1782. so izdelani iz rdečkastega konglomerata iz bližnjega loškega Kamnitnika. Pokopališče je iz pradavnih, časov še okrog cerkve, oboje postavljeno na vzvišenem prostoru nad vasjo in tako je cerkev vidna daleč naokrog. Le zakaj so leta 1863 zidali taka veliko cerkev? Majhna ne bi mogla sprejeti ogromne množice ljudi ob velikih praznikih, zlasti ne o Vseh svetih, ker so semkaj pokopavali vse iz obširne škofjeloške župnije, kakor seveda tudi iz svoje. Mesto Škofja Loka je dobila svoje lastno pokopališče šele o-krog leta 1900. Obe pokopališči sta v novejšem času postali premajhni in sredi nastanjenih hiš, tako da je postalo vprašanje prestavitve obeh pereče in boleče. Prostorna starološka cerkev ni bila prevelika v času nemške zasedbe v drugi svetovni vojni, ko so bili pregnani vsi duhovniki v Selški in Poljanski dolini. Tukaj so nastavili nemškega duhovnika, ki se j e znal slovenskim ljudem zelo približati. Vse, ki smo bili krščeni v cerkvi sv. Jurija, nosimo v spominu sliko bele cerkve sredi Vasi, ubrano zvonjenje iz. visokega stolpa in pogled na lepo pokopališče, kjer počivajo naši starši. Pozimi smo se pa v njej otroci tresli od mraza in cepetali v slabih čeveljcih in gledali meglico, ki je prihajala z dihajočih ust. Od sorodnikov sva zvedela, da se je sedanji župnik lotil za 900-letnico velikanskega dela — prenovitev cerkve od zunaj in prekrivanja strehe. Od njega 1074. Torej točno 900 let. Pra-J samega sva pozneje prejela tole župnija je takrat obsegala sko-! pismo: Glede zgodovinskih podatkov podpisana ni bila v zadregi, ker sta Ločana dr. Pavle Blaznik in profesor France Planina lansko leto izdala dve obširni knjigi 'iv:: prava bisera — o Škofji Loki in nekdanjem loškem go-spodstvu. Stara Loka spada med naj-starejša slovenska naselja. To je prvotna Loka, omenjena v darilni listini, ko je nemški cesar Oton II. leta 973 daroval loško ozemlje škofu Abrahamu iz Freisinga na Bavarskem. Škofjo Loko so ustanovili šele freisin-ski škofje kmalu po prevzemu oblasti, da so imeli upravno in gospodarsko središče za svojo zemljiško posest, ki je obsegala Sorško polje, Selško in Poljansko dolino. Stara Loka je ena naj starejših slovenskih župnij, ki se navaja v listinah iz leta Ijenje, da se postavi spomenik v Kočevskem Rogu nad grobom, kjer počivajo razmesarjena trupla preko 10,000 fantov in mož, umorjenih v času najhujše dobe 1 slovenske zgodovine? Komuni-; svetla, zelo prostorna — prevesti — če vam je za resnično zgo- j kka za sedaj razmeroma majh-dovino, kdaj boste priznali grob no župnijo. , Visoki zvonik in v Kočevskem Rogu? (streha sta krita z zalološkim ro vse loško ozemlje in je v poznejših stoletjih izšlo iz nje 20 župnij. Med hjimi župnija Škofja Loka, ki se je odcepila od nje šele leta 1804, čeprav je že imela svojo prelepo gotsko cerkev sv. Jakoba. Patron pražupnije Stara Loka je bil,že takrat sv. Jurij. V imenovani listini iz leta 1074 sta se freismški škof in o-glejski patriarh sporazumela o vrsti cerkvenih zadev na laškem gospodstvu, kjer je bilo tedaj več cerkva s središčem v Stari Loki. Vsa duhovska oblast na loškem teritoriju je bila namreč od leta 811 pod patriarhom v Ogleju (danes Italija), od koder so prihajali semkaj tudi misijonarji. Oblast oglejskega patriarha na loškem ozemlju je segala — po stoletjih že nekoliko okrnjena — .prav do avstrijskega cesarja Jožefa II. (1770-1780). Freisinski škof je bil na loškem gospodstvu le posvetna oblast. Zaradi mnogoštevilnih priseljencev iz Bavarske v vasi na loško ozemlje je bil župnik v Stari Loki še v 17. stoletju dolžan pridigati tudi v nemškem jeziku. Domačini Staro Loko imenujejo kar na Fari, vaščane pa Pri-farce. Kakor vas je tudi cerkev sv. Jurija med najstarejšimi na Kranjskem. Ko so staro cerkev pod župnikom Kramerjem leta 1863 podrli, ki zaradi starosti in mnogih predelav ni imela velike vrednosti, so naleteli pod be-ležem na freske in napis, ki je omenjal, da je bila prenovljena leta 1118. Stara cerkev je bila romanska triladijska bazilika z lesenim stropom in bila obrnjena od vzhoda proti zahodu. Nova današnja je grajena v novo-romanskem slogu in v legi od severa proti jugu. Sedanja ima iz starih časov nekaj slik in v stranske kapele postavljene zanimive stare nagrobnike (preuredil župnik Janez Veider). Nekateri spomeniki so pa vzidani v zunanje cerkvene stene. Današnja cerkev je veličastna. Stara Loka, 2. sept. 1974- Dragi! Prisrčen pozdrav in iskren Bog plačaj za Vašo p°~ moč pri obnavljanju starološke farne cerkve. Vi ste prvi, ki navn je od zunaj priskočil na pomoč. Domači farani so se pri prvih dveh darovanjih tudi lepo izkazali. Saj sem dobil zaupanje vanje že, ko smo zidali župnišče (Staro župnišče — farovž in ka-planija sta zasedena po strankah — pripomba podpisnika), drugače se sploh ne bi upal lotiti ogromnega dela. Predračun podjetja je bil okroglo 24 stavil1 milijonov din. Bodo pa še večji stroški, ker istočasno obnavljamo tudi streho, ko se pri postavljenih odrih lažje dela. Upamo, da bodo do roženvenske nedelje-ko bo glavno praznovanje 900-letnice starološke fare^ta zunanja dela v glavnem kbnčana, če ne bo vreme preveč nagajalo-Gotovo Vam bodo kateri farani od nas še pisali, kako dela napredujejo. Zelo Vam bom hvaležen, če boste še pri drugih naših faranih, ki žive v Ameriki in jih srečate, priporočili naše delo. .Vas in vse Vaše lepo P°' zdravlja ter Vam zagotavlja svoj memento pri vsaki maši — hvaležni Stane Hribšek. To objavljeno pismo naj tudi najina prošnja za pomoč domači fari, dragi starološki ia škofjeloški rojaki! Raztreseni smo po ZDA, Kanadi in ostalem svetu. Starejši se med seboj kar vsi poznamo in vsi ljubimo svoj rojstni kraj. Župnik g. Stane Hribšek bo zelo vesel vsakega daru na naslov: Stara Loka 63, 64220 Škofja Loka, Slovenija (najboljše po čeku). Bog povrni! Anton in Ana Gaber 2215 E. Wood St. Chicago, 111. 60608 Jože Cvelbar j skrilom. Nekateri deli oltarjev sosed. Dober izgovor Jaka je vedel, da sosed večkrat pretepa svojo ženo. Ko Je nekega večera spet slišal vpit je in ropot, je drugo jutro vprašal soseda: “Kaj si pa sinoči spat delal, ko je tako pokalo?” “Pralni stroj sem popravljal”, je rekel \MEI*JS;.:A DCr.IOV^A, SEPTEMBER 16, 1971', nekaj razmišljanja o današnjem svetu in ljudeh f GARY, Ind. — Državne zako-' nodaie večkrat z veliko težavo. ^glasuj ej o zakone, ki ‘bi bili v | °rist človeški družbi, ko pa °zbe proti tem zakonom pride-^ navadno pred naj višj e narod-110 sodišče, pa ti bogovi te zako-razveljavijo, ker da so po Jihovem mnenju protiustavni, ^čilno je to, da ti bogovi na-,adno uveljavijo zakone, ki raz-"^jo človeško družbo, delajo 'ko zmede in pospešujejo Sploš»D uničevanje. ^°ja pamet mi pravi, da Ijud-v ’ki so pisali ustavo, niso pri-r °vali take razlage. Ako so se tako zmotili, da danes ta u-^ava uničuje človeško družbo, ar je vsakemu očitno, bi to mo-^a i današnji voditelji družbe to gVldeti in zato predlagati, da se erneni, oziroma popravi, kar Prav napisano tako, da bi bilo da 0riS^ za®d^° narocia. Izgle-> da tega ne morejo storiti, tud' ^a^or estala družba, tako 2 :v njeni voditelji niso več °žni trezno misliti. Človek je sastal preveč materialističen in v. ° juben, pa to zares ni pra-vl 'zraz, kajti današnji človek garesntci ne ljubi več niti same-Sob^ ker se smatra za nespo-ega, kajti v svojem pohle-^a eblastjo in bogastvom ne Pr a dosebi fantastičnega na- Zato^’ zasanja^ in ° s°vraži samega sebe. Jaravn°, da taki ljudje ne v^°rejo delati za dobrobit člove- bahlfrU^De 'n :Sl° tei nekoristni. sn j ° ^'e ugotoviti, da danes Pada v i0vešk‘ to kategorijo večji del e družbe, ter se zato po-ni- loŽai kak rn°re sarno poslabšati, ' Pa ne izboljšati.. . 'Prod desetletjem je bil zgodovine eden naj važne j-Predmetov že v nižjih šolah. J e človek spoznal, da se Pouk ieUda tetii •l6 ni ničesar naučil, kljub VilvU’ da je uvidel, da se zgodo-2e Vedn° ponavlja, kot se vrti Par ^ 0^°b sonca. Zdi se, da ^ ?dn'!m kakor tudi voditeljem 2avodov ta predmet ni več Pač' Va2en- Uvedli so moderne tak^6 udenia> ki je veliko lažje Pj, °’ da imajo učenci veliko več Pre ^ dasa, da pa se ne bi dors c dolgočasili, smo jim pa 2 ^ stui, da se dušdvno hranijo v ^i mamili in tako živijo stj rp^kih in sanjajoči bodočno-lj6v ak° jim ni potreba premiš-kajtj 1 tist° odvratno zgodovino, nil se no^e^Q. učiti iz zgo-u s t v a r j ali časih. .. tudi veliko novih d - mi ^ katero so Je v premklih Pjc 'kov, moderne naslednike Str?Sa' Slikajo in rišejo res h0v^° urnetno, tako da te nji-obr v arrietniške stvaritve lahko V5&h- kakor 'hočeš, pa je od Pe v>, s^rani enaka, nobeden pa i- 0re poj asniti kaj te njiho-predstavljajo... kov/1n0 v d°bi milijonov stvaritve živimo raziskovalcev, vsa- speci- zemlji vlada komunizem. Ti so v vsakem oziru sužnji komunizma v političnem, ekonomskem in v verskem oziru. Prebivalci v državah Južne Amerike, Afrike, predelov Azije so delno sužnji, se pravi, njihova svoboda je omejena. Zdi se, da je ta način vladanja v današnjih razmerah še najboljši, ker se današnji človek v pravi svobodi, kot je v Zlruženih državah Amerike, ne zna obnašati. Svojo svobodo izrablja v veliko škodo svojemu bližnjemu. Ne spoštuje več zakonov, sodišča pa tudi teh več ne uveljavljajo. Zato je tudi v Združenih državah le še vprašanje časa, ko bo prišla na oblast neke vrste diktatura. Velika večina ljudi v Združenih državah je sicer še vedno proti vsaki diktaturi, pa se to mnenje sedaj hitro menja. Večina ameriškega naroda se je zaradi lagodnosti po nespameti prodala za ekonomske sužnje sistemu, ki obvlada ves kapital in je v rokah maloštevilnih ljudi. Ti ljudje po mili volji izžemajo denar od razvajene in razuzdane mase, katera ne zna misliti zase. Da bi se v tem oziru obrnilo na boljše, ni izgleda, ker je ljudstvo že predaleč zašlo. Iztreznila bi ga večja depresija; v tem slučaju bi večji del naroda začel revolucijo in izid bi bil zopet isti — diktatura. Po mojem mnenju je to velika voda na komunistični mlin, kateri nam je že davno napovedal svetovno revolucijo. Možno je, KOLEDAR društvenih prireditev 22. — da hitimo tem časom naproti, s - - . , , tem pa tudi uničenju človeka Tako tudi voditelj! narodov pod Recher Avenue. 20. — Jesenski koncert Glasbene Matice v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 27. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo. 29. — Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob 7. zvečer “card party” v Euclid Club House na Lake Shore Blvd. NOVEMBER 2. — Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 7. zvečer. 9. — Slovenski dom na Holmes Avenue slavi 55-letnico obstoja. 9. — Belokranjski klub priredi MARTINOVANJE v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 17. — Misijonska znamkarska akcija — CMA priredi v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti ob treh popoldne “card party”. 17.—Pevski zbor Jadran priredi1 Jesenski koncert s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igral bo Ed Rodnick orkester. 24. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. 22.-23.-24. — Jesenski dnevi pri ne ljubimo ampak se le hlinimo, j Sv. Vidu. 24. — Dawn Choral Group SŽZ SEPTEMBER Vinska trgatev Slovenski pristavi. 22. — Oltarno društvo fare sv. Vida pripravi kosilo v šolskem avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek serviranja ob 11.30. 28. — Plesna skupina Kres priredi spored narodnih in umetnih plesov. Za zabavo igrajo Veseli Slovenci. 29. — Društvo S.P.B. Cleveland ima vsakoletno romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 5. — “SLOVENSKI FANTJE” priredijo koncert v avditoriju Sv. Vida. 6. — SKD Triglav priredi VINSKO TRGATEV v Triglavskem parku pri Milwaukeeju. 19. — DSPB TABOR priredi jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Večerja in ples. Igrajo Veseli Slovenci. Začetek ob 7.30. 19. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 20. — Klub Ljubljana priredi večerjo s plesom v SDD na te 2°V znanstvenikov. Del teh pripravljeno... vsi Spev raznimi kemikalijami po-Produkcijo hrane, zopet na zemlji. .. Vojske na zemlji so prav tako stare kakor človek. Najprvo se je človek vojskoval s palicami in kamenjem. V teh vojskah ni bilo veliko smrtnih žrtev. Pa je človek bil bister in je izumil sulice in meče, v takih vojskah pa je bilo že več žrtev. Potem je človek izumil smodnik in puško. I V naslednjih vojskah so se žrtve vojsk zelo pomnožile in postajal manjši. Končno je prišla prva svetovna vojna in z: njo velike žrtve, ki so se ljudem zdele nezaslišane ... Bog je takrat pozval človeka po svojih izvoljenih, naj postane pameten in živi po božjih zakonih in ne bo več vojska, če pa se ne poboljša, bo prišla še večja in hujša vojska. Tako je tudi prišlo. V drugi svetovni vojni je človek imel že zelo uničujoče orožje, letala in tanke in je s tem uničil milijone in milijone ljudi. .. Bog je dal človeku novo priložnost, ko je dopustil, da se je končala ta vojna z atomsko bombo. Človeku je pokazal, na kakšen način se bo sam uničil, ako se ne spametuje. Človek se kljub temu ni dal prepričati, da drvi v pogubo, ter se je še z večjo ihto pripravil na tretjo svetovno vojno. Vse je pa vemo, da tretja svetovna vojna pomeni takimi okoliščinami ne morejo najtg potov za sodelovanje med narodi... Pozabiti ne smemo preroških napovedi, katere so se do sedaj točno izpolnile. Edina, ki se še ni izpolnila, je ta, da se leto 2000 po Kristusu ne bo nikoli pisalo, potem pa še in še... Jaz v ta prerokovanj a lahko- ver j amem, prvič zato, ker so se vsa prejš-' nja točno izpolnila, drugič zato, svet je^Q premišljujem, kako korupten in nemoralen je danes človek po vsem svetu, tretjič, ker je za uničenje že vse lepo pripravljeno, nazadnje pa zato, ker sem, kakor lahko vsakdo opazi, po naravi pesimist... Rojaki, ki to moje pisanje či-tajo, tudi z; lahkoto ugotovijo, da nisem trgal hlač po univerzah, zato pišem, tako, kot sem se v življenju sam naučil. Želel pa bi, da bi kateri od čitateljev, optimistov, podal svoje optimistično mnenje o teh mojih razmišljanjih ter tako mnenje podprl z dejstvi, katera bi nam dala malo več upanja v bodočnost. Verjetno bi taka razlaga zanimala še marsikaterega čitatelja Ameriške Domovine. Prav lep pozdrav vsem čita-teljem! Stanko Mrak tudi uničenje človeka na zemlji. lte T.S° Znašli razne pripomoč-j T0 50 spoznali voditelji narodov ^ dajejo hrani lep videz,! F° vsem svetu in bi izgleda se-akus, mehkobo ter spo- j i° radi preprečili, pa ni več za daljšo ohranitev. S|rno§°'če, prepozno je. Bog je kiano na so novzročili raz-! prepustil hudobcu dovolj oblasti nad človekom in mu ie ta er < "ost tak0 * ^ pa so povzročili raz- ezni pri ljudeh, kateri se- j^11 Iiaa cioveKom m mu je ta o-t0v. umirajo. Njihovi mračil razum, človek je tako po- ijj gr^i zdravniški raziskovalci sial preveč sebičen in ne pozna bi}j-^ec'alisti kljub ogromnim ; vea nobene ljubezni do bližnje-0"°m dolarjev za raizskave §a- za| Bog sam je človeku povedal: po taki hrani po-j Največja zapoved je, ljubi svo-stf0U"Uiri bolezni. Zdravniški jega Boga, druga pa je njej po-t>oSe,°Vnjaki so prišli v zadrego, dobna, ljubi svojega bližnjega Setle,tn° Zato> ^er 80 86 Pred de- kakor sam sebe. Bog Je od ta-človeku obetali daljše krat pošiljal svoje poslance uotarjev za kj^01-6!0 najti sredstev V^qv ^enje po taki hrani poda svoj letni koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue v Eu-clidu. Začetek ob 4. popoldne. DECEMBER 15. — Društvo sv. Južefa št. 169 KSKJ ima popoldne ob 3. božičnice v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 31. — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih. 31. — Slovenski delavski dom na 15335 Waterloo Rd. priredi Silvestrovanje. JANUAR 1975 11. — Slovenski športni klub priredi svoj letni ples z večerjo v Slovenskem, domu na Holmes Avenue. 18. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na ~ St. Clairju. JUNIJ 26.-27.-28.-29. — Poletni karneval in bazar pri Sv. Vidu. -----o------ KAJ NI VREDNO? Ali ste vi oni, ki je rešil mojega moža iz valov?” “Da jaz,” je odgovoril tisti, ki ga je rešil. “Toda gospa, kar pustite, ni vredno govoriti o tem.” Žena ga resno pogleda in reče: “Kaj, ni vredno? Kam ste pa dejali njegov ovratnik in ovratnico?” Pan American hoče neposredne polete iz Clevelanda v London Letalska družba, ki je zašla v finančne stiske, hoče reorganizirati promet na rentabilni osnovi. WASHINGTON, D.C. — Pan American World Airways Inc. se je obrnila na Civil Aeronautics Board s predlogom, da bi smela opustiti nekatere sedanjih letalskih zvez med ZDA in Evropo, pa uvedla nekaj novih iz notranjosti ZDA. Med temi naj bi bila vsakodnevna letalska zveza med Clevelandom in Londonom v obe smeri. Slično zvezo z Evropo naj bi dobila tudi mesta Atlanta, Houston in Dallas-Forth Worth, v manjši meri Tampa v Floridi. Pan American bi rada dosegla, da bi Trans World Airlines ukinile polete v London, Frankfurt in Lizbono, s čimer bi omogočile večjo zasedenost v. letalih Pan American na teh progah. TWA se temu upira in to stališče utemeljuje med drugim s tem, da bi to ne bilo v “javno korist”. Sedaj nudi TWA zvezo ' z Londonom ob vmesnem pristanku v New Yorku. Pan American World Airways je v hudi finančni stiski in je zaprosila za podporo zvezne vlade, čemur pa Kongres ni naklonjen. Tako išče druga pota, ki bi ji naj vsaj delno pomagala iz stiske. -----o----- Japonska se hoče pomiriti z Južno Korejo TOKIO, Jap. — Japonska vlada se je odločila poslati v Seoul posebnega zastopnika Estusabu-ro Shiina, podpredsednika vladne Liberalno-demokratske stranke, ki naj bi se pogovoril z vlado v Seoulu in dosegel pomiritev med obema državama. Odkar je bil izveden 15. avgusta letos napad na predsednika korejske republike Parka v Seoulu in je bilo dognano, da je tega izvedel Korejec, ki je prišel iz Japonske, prihaja v Seoulu do vedno novih protijapon-skih izgredov. Položaj se je tako zaostril, da so govorili že o prekinitvi diplomatskih odnosov. V Tokiu upajo, da bo Shiina, ki je vodil pogajanja za vzpostavo rednih diplomatskih stikov med Seoulom in Tokiom, uspel tudi tokrat in dosegel pomiritev razburjenih duhov. požar po dveh dneh nsjprej o-mejili, nato ga pogasili. Do požara je prišlo, ko je bila ladja na poti v New Orleans, da naloži potnike za križarjenje po Mehiškem zalivu in za ogled Mehike. Kolikšno škodo je požar na ladji, katere vrednost naj bi bila 27 milijonov dolarjev, napravil, še ni ugotovljeno. Zopet razgovori med Indijo in Pakistanom KARAČI, Pak. — Razgovori med Indijo in Pakistanom za obnovo rednih stikov in zvez, ki so bili pred tremi meseci prekinjeni zaradi indijskega atomskega preskusa, so bili pretekli četrtek obnovljeni. Na prvem sestanku je bila sklenjena ustanovitev treh odborov, ki naj pripravijo predloge za obnovo poštne, telefonske in telegrafske zveze in za potovanja med obema državama. Greenspan in Simon za sedanjo politiko “pičlega” denarja WASHINGTON, D.C. — Ko se je večje število ekonomistov zavzelo za delno popustitev v politiki “pičlega” denarja, sta se tako predsednikov glavni gospodarski svetovalec Alan Greenspan kot zakladni tajnik William E. Simon izjavila za nadaljevanje te politike. A. Greenspan je dejal, da bi popustitev ustvarila živahno dejavnost in videz blagostanja v naslednjih 12 mesecih, nato pa bi bili v enakem položaju, kot smo zdaj, če “ne celo v slabšem”. Požar na potniški ladji Ambassador pogasili KEY WEST, Fla. — Cunardo-vo potniško ladjo Ambassador, na kateri je prišlo pretekli četrtek zjutraj do požara v njenem strojnem delu, so privlekli sem in jo zasidrali, potem ko so Izgleda, da bo po c „ hoteli ti 7q j62 deset let zelo težko naj- sprejeti njegovih zapovedi, mno-s starega človeka. Seveda gi Leni rešeno vm-ašanie Vai pozneje zavrgli. Nekateri še mi- %ti V^a"je L °2adu v Ame-vsem svetu. Mnogi niso vi h ,z ap so te zapovedi sprejeli, pa jih rešeno vprašanje, kaj s starimi ljudmi, saj to slijo, da ljubijo Boga; ljubezen je itak vedno nekje do bližnjega pa so zavrgli. Pa ni Ve..tu- Radi tega bo nastalo tako, Bog je rekel, kdor svojega vPrašanje, kaj storiti z bližnjega ne ljubi, tudi mene terih02nimi in umobolnimi, ka- ne ljudi. Torej, ako lažemo sa-Bv^vilo vsako leto narašča, mi sebi, da Boga ljubimo, nam tretjini prebivalcev na nie ne pomaga, ker ga v resnici O nepoboljšljivosti Ljudje smo res vsi manj ali več v nekih zadevah nepoboljšljivi. Kakšnih? To je je zadeva proučevanja. O temle dogodku mi je pravil pokojni rojak Čagran, ki je bil dovtipen in šaljiv človek. Tam nekje v okolici, kjer je on priplul na ta okrogli svet, je bilo vedno dosti beračev in pro-sjakov. Oblastem tistega okraja je to začelo presedati, pa so objavili precej strogo prepoved prosjačiti brez dovoljenja. Pri nas bi rekli, da je treba imeti “license” za podvzetja”. Tiste prepovedi ljudje tistega kraja nekaj niso dobro razumeli, še manj upoštevali in prosjačenje je šlo naprej in še bolj kakor preje. Neki berač, ki je prišel v tisti kraj iz nekega drugega kraja in mu prepoved dobro niti znana ni bila, je prišel prosjačit tja. Trkal na vrata, molil, prosil, omenjal razne svetnike, samo da bi pomagalo, da bi kaj več padlo v klobuk. Pa se je zgodilo, da je na njegovem takem “gospodarskem” potovanju naletel na orožnika. Ta ga je ustavil (in aretiral in odvedel pred sodnika. Ta mu je prebral nekaj levitov, kaj se se sme in kaj ne v tistem kraju tiste čase in nato ga je obsodil na štiri tedne zapora. Ubogi prosjak se je jokal in prosil sodnika, naj bi mu zaporno kazen spremenil in naložil denarno kazen. Sodnik pa: “Zakaj ne! Ampak, kje boš revež pa dobil denar?” Prosjak: “To pa meni prepustite, nafehtal ga bom.” In kako sta sodnik in prosjak to vse potem rešila? Rojak č. mi je odvrnil: “To pa jaz sam ne vem. TEKSANSKI MOZAIK — Slika je sestavljena iz posameznih posnetkov, ki jih je napravil umetni satelit iz višine 560 milj. Kako to, da prebivalstvo Sov-jetke zveze še vedno nepreduje? Ker so proizvajalna sredstva ostala v lasti državljanov. * Razen Judov živi največ Madžarov izven svoje države. VseK je 15 milijonov, pa jih živi na Madžarskem samo 10 milijonov, pet pa v izseljenstvu. Tri in pol milijone jih živi v zapadno-evropskih državah, poldrugi milijon pa v prekomorski deželah. PrijateFs Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS MALI OGLASI EUCLID na pol zidan duplex, sprejemna soba, jedilna soba, kuhinja na prvem, dve spalnice zgoraj, klet, garaža, brez madeža. Dobri začetni dom. EUCLID za dve družini, z aluminjam obi-ta hiša, 5-5, po dve spalnice v vsakem stanovanju, ena neizgo-to vi j ena na tretjem, rekreacijska soba v kleti, dvojna garaža. LJUBKA HIŠA tri spalnice, dve leti stara ranč, dvojna priključena garaža. Polna klet. Se nahaja na okroglem lotu, v okolici novih hiš. Se lahko takoj vselite. GLEN DRIVE od Route 91, novi domovi, ranči z tremi spalnicami, z dvojnimi priključenemi garaži, IVz kopalnica, jedilna soba, polna klet. Kvalitetno delane. Kličite da vam pokažemo. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (153) For rent One apartment, 3 rooms, for rent on E. 61 St. Call evenings 942-0620. ! (153) PREŠA NAPRODAJ za en ton, z bakrenim dnom. Kličite po 5. uri 261-1246. (152) FOR SALE By owner, well maintained 6 suite brick apartment. Call 944-1076 (153) HIŠA NAPRODAJ za štiri družine, na Norwood Rd. V dobrem stanju. Samo resne ponudbe. Kličite 1-256-1364. ; i (152) HIŠA V NAJEM pet sob in kopalnica, nov furnez na plin, blizu Sv. Vida cerkve. Sprejme se z enim ali dvema otrokoma. Kličite 321-9317 ali 321-3204. (353) SOBE SE ODDA pet sob zgoraj z garažo na E. 143 St. blizu Lake Shore Blvd. samo • v odrasli; nič živali ali otrok. Priporočila. 531-5517. ____________________ -(151) MALE HELP WANTED RUSKE ŠALE Ali se sme v Sovjetski zvezi citati Solženicinove romane? Da, toda moraš znati nemško ali angleško. ❖ Kakšno definicijo rabi maksi-stično-leninistični slovar za avto? “Avto je vozilo na štirih kolesih, v katerem, se delovno ljudstvo vozi okrog po deželi v obliki svojih prosto izvoljenih predstavnikov'”. JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) MALE HELP Married man wanted for milk delivery. Must speak Slovenian or Croatian. Union wages. Gall 431-2116. i (151) SHEET METAL MAN fabricator of small light gauge parts, requires mechanically inclined person with some metal experience to leam setup of machinery. Expanding department. Good hourly rate. Apply ACME LIGHTING PRODUCTS 1667 E, 40 St. ffj ______________i (153) Female Help Wanted HOUSEWORK Two days per week. Pleasant working conditions. Must speak English. SK 1-3816. ^ (157) po- iedi. liiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmimiiiiiiiimmiiiiiiiiimimmimiiiiiiiimiiiimmun Paul Keller I CVET NAŠE VASI Miiiiiiiiiiuiimmiiiiimmimmimmmiimmiiimmmmiiiiimimmiimiiu ffsfitvsflfiSi A Minino srce se ni zmračilo, dasi so ji zašla vsa sonca. Zmeraj jo je še veselila zemlja, ko je šla z zvestim Jožetom po dvorišču ali sta hodila skupaj po njivah in travnikih ali se je na večere za mizo razgovarjala z njim o gospodarstvu in ni nikoli videla primanjkljaja, nikoli zapazila nereda. Da, vse to je dobro delo kup-čijskemu človeku. Zares, Mine ni opeharil noben živinski prekupčevalec, noben kupec, ki je prišel na dom, noben potnik kakršnekoli stroke. Zgodilo se je, da so kupci in potniki oblezli vso vas, a v Boštjanovo hišo niso vstopili, dobro vedoč, da tu ni mesta zanje. Mina je sprejela štiri bivše jetnice za dekle. Dobro je skrbela zanje. A dve sta jo okradli, odpustila ju je, a ne naznanila, pa sta kljub temu prišli spet v ječo. Dve je rešila. In dejala je učeniku: “Nekaj uspeha je le.” Na večer je večkrat sedevala pri starčku. In pravil ji je o veliki, čisti glasbi. In da je največji skladatelj vseh časov Sebastijan Bach in zaigral ji je iz njegovega “Pasijona sv. Matevža” in je zapel s svojim starim, a donečim glasom nekaj nabožnih, večno živih, lepih pesmi. Ob takih prilikah je bilo srce Mine Boštjanove čisto tiho. Tiho je bilo tudi časih, kadar je stopala z Jožetom krog njiv in so iz dalje pozvanjali zvonovi ali kadar se je za trenutke zazrla v zlata in srebrna čudesa večerne zarje. In nežno in toplo ji je bilo pri srcu, kadar je mislila na svojega ljubljenega Toneta. Nič več ga ni po sdstrsko ljubila; ljubila ga je ko mati. Njegova pisma so ji bila v tolažbo mnogih, pustih dni. Časih je zapisal kako drzno besedo o kakem svojem učitelju, časih je pretepel svoje součence in je bil zato kaznovan. Vse je zmeraj odkrito priznal. Največkrat so bile njegove novice dobre. Ravnatelj, ki se je Mina pri njem zdaj in zdaj Oglašala, ji je dejal: “Imeniten fant! Vsi, učitelji in sošolci, ga imamo radi! Tudi uči se pridno in dobro napreduje.” Tedaj se je Mina v gostilni oklenila tega cigana okoli vratu, ga poljubljala in dejala: “Ah, če tebe ne bi imela!” Nato je prišel dan, ko je tudi z Lojzetom obračunala. Na ma- | terin pogreb ni smel priti. Mina niti prosila ni, da bi mu dovolili. Materino truplo so odnesli v cerkev. Kako bi bil Lojze mogel stopiti za krsto v cerkev, v tisto cerkev, v katero je vlomil in kjer je oropal oltar! Z grozo bi vse ljudstvo zrlo nanj; morda bi ga bili še linčali. Že tedaj, ko je bil Bernardov pogreb, ji je bilo neskončno mučno, ko je morala skozi cerkvena vrata in se je spomnila: Tu je zadal Kajn mojemu nedolžnemu Abelu smrtni udarec. A tretji dan po pogrebu se je Mina vendarle peljala k svoje- mu bratu Lojzetu. Hotela mu je poročati o smrti in ga vprašati, kako si je kot naj starejši sin Boštjanovih zamislil bodočnost. Mati je v svoji oporoki določila Toneta za dediča posestva, za njegovega varuha, dokler ne bo polnoleten pa Mino. Lojzetu je pripadla samo dota. Zdaj je hotela Lojzetu povedati, da ne bo dobil samo svojega deleža, marveč da naj dobi svojo polno tretjino. Med vožnjo pa se je domislila, da bo tako preveč vzela Tonetu, a to bi popravila s tem, da bo vse življenje delala le zanj, ki je bil njen varovanec, njen brat, otrok njenega srca. Mračnega, plahega obraza je stopil Lojze v kaznilniško sobo za goste. Razen paznika ni bilo nikogar v sobi. “Zdaj je končano, Lojze,” je milo dejala. “Mater smo pred včerajšnjim pokopali.” Lojze ni odgovoril. “Mati so že dolgo bolehali, Lojze. Nihče ni kriv, da so zdaj umrli.” “Jaz že ne!” se je razhudil, “kvečjemu ti!” Ni ji zginila barva z lic. Nato je dejala obotavljaje se in poudarila vsako besedo: “Bog že ve, kdo je kriv.” “Bog!” se je zasmejal. “Ali nič več ne veruješ v Boga, Lojze?” “Sleparija!” je siknil. “Vse je samo sleparija! Ali ni bila sleparija tudi to, ko si me vteknila v novo obleko in so morali mati misliti, da sem imeniten gospod?” “To je bilo njeno zadnje veselje, Lojze! To je bila prav nedolžna neresnica, ki jo bo Bog odpustil. Prav tako pravi zdravnik bolniku, ki se bori s smrtjo, da bo še ozdravel, dasi sam ne misli tega.” “Govoriš ko bukve. Mi, kar nas je v tej prisilni beznici, smo drugačnih besed. Mati so mrtvi. To se ne da predrugačiti. Zdaj hočem vedeti, kako je z mojo dediščino: to je zdaj najvažnejše zame.” Tako je govoril Lojze, ki je bil še pred nekaj dnevi tako mehak pri materini smrtni postelji. Ganotje ga je že spet minilo. Mina je vstala in je bila spet močna. “Svojo dediščino dobiš; zato sem prišla. Najemi si odvetnika !in midva — Tone in jaz — si najameva drugega; odvetnika naj skupaj izračunata, koliko ti pri-tiče. In potem lahko ravnaš s svojo lastnino, kakor hočeš. Sam |si pa rekel, da domačije ne maraš prevzeti.” “Ker bi mi loški osli in loške gosi zaradi tiste traparije onemogočili življenje doma in bi mi bilo v rojstni hiši ko v peklu.” “To je res!” “In ti tudi!” “To pa ni res; sicer te ne bi obiskala.” Prav tiho je zašepetal, ko je paznik pogledal skozi okno: I (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev mmaassaaatnaataanmttmaatnnmmfflttttfflmtttmannnnmtfflattanatt: Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Rudolph Praznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki: Frank Zupančič, Joseph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 •»večer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvbrani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. PR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga predsednik Joseph Fortuna, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Joseph Fortuna in Charles Virap+ Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 60. St.: J. IV. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, in dr. F. Jelercic. — Seje so vsak mesec po kolekti v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-^hu, pristopite v društvo sv. Lov-enca. DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.: blagajničarka Laura Berdyck, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Frances Lindich, Helen Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. Sr.: Frances uindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti. DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članstvo od 16. do 60. leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do IB. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Mary Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Dorothy Strniša, Anna Godlar, in Dolores Krause. Rediteljica Jennie i:'emc. Zastop. za ženske m mladm. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 5.30 do 7:30 ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor Tomc. Častni predsednik John Pezdirtz Predsednik Eugene Kogovšek Podpredsednik John Churney Fin. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., tel. 761-6362 Pomožna tajnica Daniella Žnidar Bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642 Zapisnikarica Mary Okicki. Blagajnik Louis Jarem Nadzorniki: Joe Ferra, Maty Schmoltz, Antonia Lamovec Vratar: Frank Supanick Zdravniki: Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Anthony Speck ali svoj zdravnik. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu rta Holmes Avenue. Asesment se pobira pred sejo. od 7.30 to 8:00 ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes, od 6. do 7:30 ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta orez zdravniške preiskave ter ua rasle do 60. leta za zavarovalnino od $1,000 in $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ Predsednica Theresa Lach Podpredsednik, John Hosta Blagajnik Joseph H. Lach Tajnica Ludmila Glavan, 13307 Puritas Ave., Cleveland, O. 44135, Tel. 941-0014. Pomožni tajnik — Jože Melaher Nadzorni odbor, Jože Melaher, Bogomir Glavan, France Tominc. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol, 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slbvenski zdravniki. Zastopnik za Jugoslovanski delavski narodni dom Jakob Gustinčič. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St, ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako tretjo nedeljo od 10. do 12. cerkveni dvorani sv. Vidu (vhod od strani cerkve). Društvo sprejema člane od rojstva pa do 60 leta. Imamo najmodernejše certifikate živi jenske zavarovalnine plačljive 20 let v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina, v slučaju onemoglosti, ki oprošča člana plačevanja posmrtninskega asesmenta — pri vsem tem je član i^pravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik. Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Trohe; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Panel” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Pauline Krall, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Mary Fakult, Frances Plut, Addie Humphreys. — Seje se vršijo vsak pivi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer. PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Dorothy Augustine, tajnica in blagajničarka Christine Zivoder, 1068 E. 67 St. 881-9816; zapisnikarica Marie Telith; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič. —- Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 2:00 uri pop. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 58. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 32 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; blag. Alma Eppick, taj. Josephine Comen-shek, 924 E. 223 St., 731-8698; zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Barbara Baron. — Seje tretjo sredo v mesecu v SDD, 20713 Recher Ave. ob 7. uri zvečer, izvzemši jan. feb. julij in avg. PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Julia Mezgec., tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonia Dolinar, za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v januarja, marc, maj, august, oktober, december. na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Pauline Strnad, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd.. So. Euclid, O. 44121, tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornici: Frances Okorn, in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. Borso, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsed. Josephine Grdina, pod-predsed. Rozi Zupančič, taj. in blag. Mary (Mimi) Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, 44117, tel. 531-2948, zapis. Frances Zakrajšek, nadzornici Jo Levstik in Frances Kodrich, zastop, za SND in za Klub društev Frances Kodrich, zdravnik dr. A. Spech. Seje so vsak drugi torek v mesecu v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje sobe št. 2, ob 1.30 popoldne. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Ivan. Cendol, tajnik m blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Louis Mrhar, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki, Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Ave., Joseph Fabjančič in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Road Frank Plut. Seje so tretjo nedeljo aprila, julija, oktobra, decembra, ob 9:30 predpoldne v sobi št, 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave. Pobira asesment na 25, od 6 do 7:30 zvečer aprila, julija, oktobra in decembra. COLLINWOODSKI SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Stefi Koncilja, podpreds. Alice Grosel, tajnik in blagajnik Frank Koncilja, 1354 Clear-aire, 481-6955; zapisnikarica Mary Černigoj. Nadzornice: Stefi Koncilja, Alice Grosel, Millie Novak. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave., v spodnji dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes /.agar, P'.o predsednica Ann, Perko, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO V4FKKIIN1 *U>V8N<:» ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Raymond Anzick, 2099 Helmsdale Dr. Euclid, 44143, tel. 531-6320; zapisnikar- Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Edward Skodlar, John Nestor in Srečko Eržen.— DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zarnick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Miss Josephine Kristanc, 6711 Schaefer, 391-2084; zapisnikarica Margaret Kristanc. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Frances Stepic in Ernestine Jevec. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Antonia Stokar, podpred sednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennje Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Frank Tomažič. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely, za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drug] mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Rev. Rudolph Praznik; nadborštnar: David J Telban; podborštnar: Anthony Babic. bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; bla- Društvo zboruje vsako tretjo nede- gajnik: Rudolph V. Germ; tajnik Ijo v mesecu ob 9. uri zjutraj v zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 SND, soba št. 3 (staro poslopje), na Tenowstone Rd > EV-1-3958; nadzor. St. Clair Ave. niki: Albert Marolt, Joseph Saver, Anthony Vidmar, sprevoditelja: J. J. SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ 1 Hočevar, Albert R. Giambetro, bol Predsednik Henry Medved, pod-! niški nadzornik: James J. Hočevar, predsednik John Gerl, tajnica Sydvia j 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 Banko, 17301 East Park Dr., 481- ! (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray 7554; blagajničarka Catherine Medved, zapisnikarica Ann, Cecelic. Nadzor odbor: Jean Fabian, Harry Cecelic, Pauline Boštjančič. Zdravniki:: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 7:30 uri zvečer. , DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Jerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. John Kapelj. Vsi slovenski. zdravniki. Seje sb vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. društvo glas clevelandskih delavcev ŠT. 9 ADZ Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Rob«rt Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, William Hočevar; reditelj Florijan _ Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Mary Ziherl, zastopnik za Slov. nar. dom John Persia, Henry Gilles. Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.: 845-4440. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vi-'da. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje. Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Virginia Braddock, 20290 Blackfoot, Euclid, Ohio 481-5810, zapisnikarica Mary Golob, blag. Rose Intihar. Nadzorniki: Charles Delsanter, Freida Miller in Sylvia A. Tanko. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domw na Recher Avenue, i The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Mary Kolegar, Hon, Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 24151 Yosmite Dr., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-4562. Auditors Frances Tavčar, Chmn. Sylvia Mataich, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H. Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Saturday of eery month at 2:30 p.m. at Slovenian National Home, 6409 St. Clair Ave. Room across the office of SNH. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St., 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Joseph Drobnich, Chapl. Frank Majer, Sgt-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of G. Jerry Glavač, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Kolegar, Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v 1. 1973— jan. mar. maj. jul. sept. nov ob ^ dop. v Slovenskem narodnem L (staro poslopje) v sobi n!* ^ e urada SND. Urad zgoraj m m« ure od 2. do 4. pop. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FA»8 SV. VIDA b A. Duhovni vodja Rev. Ru“° p-^o Praznik; predsednica Mary M podpredsednica Mary Zoren , ^ niča in blagajničarka Mary ^ nicar, 1110 E. 66 St., tel. K® } iedi-zapisnikarica Mary Farčruk. teljica Ivanka Pretnar. ^ Dorothy Strniša, Jennie rem’^ Seje so vsako prvo nedeljo v ® ob 1:30 popoldne v šoli sv. : OLTARNO DRUŠTVO FAR£ MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. ^^ctor1nIedS' preds. Pavla Adamic, P° Frances Raischel; tajnica in aC i ničarka Ivanka Kete, 15709 ba e | Rd., 681-0813; zapisnikarica ^ Bavec. Nadzornice: Ivanka^,. ^ minec, Ana Nemec, Ana ^ Zastavonošinja Mary K°ka,,0 ne-Skupno sv. obhajilo vsako Pf*. d3j del j o v mesecu pri 8. marši, , popoldne ob 1:30 uri molitven .pj po blagoslovu pa seja v c dvorani. TONY KRISTAVNlfc PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Poletje je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas aa brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! ^ Sanitas in papiranje ^ - r.v _ Mi V BLAG SPOMIN OB SPOMINU, KO POTEKA DRUGO LETO SMRTI, NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA Frančka Kolarič Svoje blage oči je zatisnil 16. septembra 1972. Planjava - širna planjava; ob vznožju se ustavim — tam, kjer se stika s cesto. Plošča je tam — črna položena v zemljo in na plošči Tvoje ime. Zakaj, se vprašam — o Bog, zakaj .. . Počivaj v miru, dragi mož in očka in sveti naj Ti večna Luč! Žalujoči: MIHAELA — soproga; HELENA, KATARINA, por. Kočevar, BREDA — hčere; PAVEL — sin; KENNY KOČEVAR — zet; KENNY ml., KARiRIE ANN—vnuka in ostalo sorodstvo v Sloveniji. Cleveland, O. 16. sept. 1974. si