Sfiv. $3 (Posamezna številka S vinarjev.) V Trstu* v tetrtok 28. mmrm 1918 Letnik XUH. •hr'ji vsak dan zjutrai, tudi ob nedeljuti »a praznikih. — Ured.-istvo: sv. Frančiška Aslškega št 20, L nadeir. — Dopisi naj se po«!jajo it. 11-57. — Naročnina znaša: Za tek> leto K 31-20, pol leta K 15'60, txi tnesece K 7-80, za nedeljsko Izdajo za telo leto K 6 20, pol leta K 3*60 Posamezne bievUke po 8 Tin., rastareie 10 vin Oglasi se računajo na miiioi«*m v Sirokosti ene kokme. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov m:n po 10 via; smrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavoda* m.n po 50 v in; oglasi v tekstu list« do p« vrat K 20.— ; vsaka nsdaljna vrsta K 2.—. MaH ogiasi po 5 vin. beseda, najmanj pa «0 vin. Oglase sorejema inseratnl eddelafc .Edinosti". Naročnina In reklamacije m pošiljajo* upravi lista. Plačuje m trki jut no le opravi „Edinosti*. Plača in toli se v Trsta. Uprava In i nitratni oddelek ae nahajata v uLsv. FnnčiSkii Al «t 4J0. Po*tnohraiUnlčil račun il 841.952. 1IEM ARHADM POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 27. (Kor.) Uradno se razglaša: Na iiaiijanski fronti nobenih posebnih dogokdov. zavezniki so iz v oje v aH v Franciji tiadaljne velUe uspehe. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BP^OLIN, 27. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Dne 25. marca pora- ?eška In francoske divizije so poizkušate vCeral v fcrezpotnera Hjssiera ozemlja sosnmskc i" vnovič ustaviti naše prodiranje. Naš napad jv prebil sovražne črte. Od zsodsj zjutraj ss je sovražnik »?a oboh straneh Sctnme umikati j; f-i-oki fronti. Žilav! odpor sovražnih zadnjih od-d iv fe b!i v hudem drvenju strt. Severno in Alberta smo izvcjevall prehod čez Ancro. I Z^.t je padel Albert ■ r'no Sotr--ne smo pognali sovražnika po srditih fcojiv preko Chaulnesa in Lihonsa. Roye je bil za-v t z naskokom in Noyon v srditem pouličnem briu očiščen sovražnika. Prek orači!! srno stare postojanke pred sommsko h]*'-:o 1916 proti zapadu na mnogih točkah. Število nje talko v narašča, plen se mr.oži. Topovski boji v Flandriji, pred Verdunom in v 1,-f-rirtiiiH se nadaljujejo. Ritmoister baron Rlcbt-hofen je Izvojeval 69. in 70. letalsko zmago. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorft NEMŠKA OFENZIVA NA ZAPADU. DLROLIN. 26. (Kor.) Wolffov urad poroča: Seri dan velike nemške obrambne ofenzive prodira-o naf© uimade slejkoprej kljub neprestanim vc-::ki;n bojem zmagovito dalje proti zapadu. Močne, : vseh vetrov privedene- sovražne rezerve kljub im p-vuinapadom niso mogle zaustaviti nem7 a navaja. Krvave izgube Angležev in njihovih r iga'ev dosegajo strahovite Številke in presc-^-i > vs5 dosedanje. Niti v Rusiji niti v Italiji niso . izgube tako velike. Dejstvo si je razlagati z m odporom Angležev in z njihovimi mašili, od Francozov in Amerikancav podpiraniml ^■ro-I.iapadi. Vrh tega angleška pehota močno trpi •t J o-m'a lastnega topništva. Veliko število an-!.:h dfvizil ie popolnoma uničenih. Med tem ?e . loška brezžična služba brez ovinkov priznala t.c izgube neprestano napadajočih Nemcev. " 'cd skoro vsakdr.evr.e megle so se Često neopa-ii^n ■ približali angleškim postojankam. Tudi šte-'-jetnikov se je zenet zvišalo. Uspeh je vsak da:-, večji, kajii na široki fronti se je pričelo že za-ledovanje premaganega sovražnika. PARIZ, 26. (Kor.) Agense Havas javlja: »Matin« '>■2: V razvoju se nahajajoča bitka ne bo niti an-iOŠVa niti francoska, an pak enotna bitka. Usode ■o' * a redov se bodo pomešale vkrvl njihovih - l ov. >Jci;rnal* pravi, da sledi javno mner.je n:i"c razvoju strahovite bitke z zaupanjem. Frrmct^ka javnost ve, kako premenljivi so vo-'l:i dogodki te vojne, ona ve, da se po oseki pri-. ;a plina. Vsi napori moraio biti nroerjeni na f da ..c doseže ta prevrat. »Fitraro« pravi: Seda-1; • !o naj bo zaupanje v armado in njene vo-diteiie. TURŠKO. 4R5GRAD, 26. (Kor.) Iz glavnera stana se po- a: Palestinska fronta: Na vs?j fronti zmerno t j< sko jtre!;ax"e. Pri Ura Ikbaru in Che! Deru ed ^Uaho In Jordaao*n so bile naprezajoče It«e Lto:n?»e posname nazai. Vzhodno Jorda-*v'kor tudi severno in zapadno odtod predira-' " • s'de ro biTo ustavllcne. — K'avkalka fronta: • čete so zasedle C HI. — Na drugih frontah • L iiii bistvenih dogodkov. Somme so bili, kakor smo že poročali, danea zjutraj izvršeni močni sovražni napadi s svežimi nemškimi silami In sicer proti Noycnu in Roye. Danes popoidne so se zopet pričeli sovražni napadi v bližini Chaulnesa, kakor tudi med tem mestom in Sommo. Severno odtod se je nadaljevala bitka na vsej fronti južno Somme. V preteklih Šestih dneh neprestano trajajočih bojih so dokazale naše čete na vseh delih bojne fronte največjo hrabrost. Raz ven že omenjenih angleških divizij so se posebno sijajno izkazale tudi 9., 10., 3K 61. in 66. divizija. LONDON, 26. (Kor.) Vojni urad poroča: Sovražnik v n»Či od 25. na 26. t. m. ni izvršil na nali fronti severno Somme nobenih nadaljnih napadov. Popoldne so se vršili krajevni boji na tem delu bojne fronte, tekom katerih je bil sovražnik pognan nazaj. Resnejših napadov ni bilo. Crta severno Somme gre preko Brave—Albert—Beaumont—Ha-mel — Pursieux — Ayette — Bciry — Henin — Vn.ncourt do zapadno Mcnchy proti Scarpj, od tam ob naši prvotni fronti. Južno Somme so izvršili Nemci danes srdite napade. Ob 10T30 dopoldne je bil Rcye zavzet. Crta gre tamkaj od Mericourta ob Sommi skozi Rosieres, zapadno Roye, zapadno Novona. V teh delih bojišča so bile opažene sveže nemške divizije, vštevši obe gardni in dve brani-borski diviziji. Tamkaj se bojujejo ramo ob rami angleške, francoske in ameriške čete. Sveža oja-čenja se bližajo naglo. Sovražnik je bil zapadno Roye in v okolišu Novona ustavljen. Aiigleška vlada za povečanje inuaicile la hitrejša prebiranja moštva. LONDON, 26. (Kor.) Municljski minister Win-ston Churchill poživlja v javnem razglasu k izrednim naporom, da se takoj nadomeste resne Izgube na topovih, strojnicah in strelivu, ki so nastale vsled velike bitke v Franciji. Oprema bojnjočlh se čet mora ostati na isti višini. K sreči so pomožna sredstva v vsakem ožim zadostovala, vendar pa je potrebna največja naglica. Gotove vrste topovi in granate bi se lahko izdelali še v veliko večji meri kakor dosedaj, ravnotako tudi tanki, strojnice itd. Delo tudi tekom velikonočnih praznikov ne sme počivati. Bojujoča se armada naj sedaj vidi, kaj zamore storiti armada v tovarnah. AMSTKRDAM, 27. (Kor.) »Daily Mail« piše: Za vse slučaje je vlada sklenila, da izvede nabore hitreje. 2e potrjeni bodo hitreje poklicani pod orožje, kakor se jo prvotno nameravalo. V slučaju potrebe bo odredila vlada najstrožje odredbe. Rudarji so sklenili, da priskočijo vladi na pomoč In bodo stavili na razpolago potrebne mladeniče. Stavili so oblastim na razpolago celo svojo organizacijo. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 27. (Kor.) Naši podvodniki so potopili v Rokavskem prelivu in v Irskem morju 5 parnikov in več jadrnic, skupno 20.000 ton. . ^ CESAR NA ČEŠKE?*. TOPLICE, 27. (Kor.) Cesar ie prispel včeraj ob 5 popoldne semkaj. Na kolodvoru so se mu predstavili zastopniki prebivalstva Topiic, Ustja, Mosta, Litomeric in Bilina. Predstavljeni so se zahvalili cesarju, da je prišel osebno, da se informira o prehranjevalnih razmerah in naglašall neomajno zvestobo in vdanost prebivalstva. Državni poslanec Seliger je prosil posebno za težke delavce. Cesar je zagotavljal vse, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se olajša beda prebivalstva in je priznaval odločujoča cela industrijskih delavcev za i:--rd vojne. Cesar je naglašal željo, da je skorojšen mir tudi njegova želja. Med živahnimi msr.iiesta-ciiami prebivalstva se je odpeljal cesar nato v Te-čin. .......• U!. str SOVR \2XA URADNA POROČILA. Francosko poročilo. . ..l^rca poi -Idne. Biika se je nadaljevala 25. zvečer ;n ponoči z veliko srditostjo. Sovra2- jc r.ino- i? napade na vsej fronti od Noyona Cha .'i a. V okolišu mesta Noyona izborno j . lit na francoska artiljerija je uspešno podpi-frr.rcosko pehoto, katere odpor s protinapadi s' vil r.prcdovanje Nemcev in jim prizadejal ' o rziiubc. Novon je bil ponoči izpraznjen v čjern r.d:i. Francozi trdno drže levi breg ^rgleško poročilo. . ,viurca /Juiraj. — Boj je tekom noči'ponehal; j i c so sc ustalile v novih postojankah vzho-Piye in Alberta. Severno Scmme ie pričako-i:n\ h bojev. Poroča se, d2 so se danes zju-j t«o Somme razvili napadi proti našim in :ot,k;m -Tetam v bližini Roye In Chaulnesa. Iz-^ r i nika so težke. Sovražnik je bil prisi-j.t ju svojo bojno fronto ojačil na vseh stra-'.apadoega bojišča. Boja se udeležuje nad 70 ižnih divizij. . n:arca zvečer. — Severno Somme so se vr-..a ruznih točkah boji. Močno gibanje sovražit in trena je bilo opaženo na bojišču In ob-• javano cd na?le pehoie In naših letal: Južno r> n P ? f ^ T p str aan. Francoski spisal Danijel Lesucur. 'v? ravni k ji je pomagal v svoj lastni voz, kajti ur il si ie: - Popeljem sc rajši sam 1 Brenazovim vozom. Bih, bi še treba, da bi jo videli, da se je vozila ona 2 ■ jgovim vozom ... Iv* -se je Maša vsedla k svoji gospe in zaprla vra ca, je dejal Berger-Ricard svojemu koči-jažu: — Vrnite se v Pariz, tja v bližino »Etoilac, -n ustavite, kjer žele dame. Potem me počakajte pred boa;jjonsko bolnišnico. Voz se je odpeljal. Srari učenjak je gologlav zrl za vozom. Beli. svilnati lasje so mu plali v vetru okoli širokih senc in bistri pogled se mu je še poostril kot pri nitki krvavi operaciji. — In vendar — je pošepeta! sam zase, — ta IZ UKRAJINE. Prva seja ukralinsko-nemškc-avsifi'ske državne komisije. BEROLIN, 27. (Kor.) Glasom iLokalanzeigerja« se je vršila danes v Kijevu prva skupna seja ukrajinske državne komisije, katere so se udeležili delegati Nemčije in Avstrc-Ogrske. Vršila so se posvetovanja glede izmene blaga. IZ VELIKE RUSIJE. Povratak diplorratičnega zbora v Petrosrad. MOSKVA, 24. (Kor.) Danski poslanik je naznanil vieraj ljudskemu komisarju za vnanje stvari petrograjske občine, Joffeju, da je dip'omatični zbor zaveznikov, ki sc nahaja sedaj na Finskem, izrazil željo, da se vrne v Petrograd. Na odredbo Jofreja je bil diplomatom takoj stavljen na razpolago poseben vlak. Avaresen — vodlšelj dcmokradčue politike na Romunskem. . BUKAREšT, 26. (Ker.) Glasom poročil iz JaSa se ustanavlja nova stranka pod vodstvom generala Avarescu, ki bo zasledovala demokratične cilje. t Claudc Debossy. PARIZ, 25. (Kor.) Glasbenik Ciaude Debossy je umrL ženska ni ^moderno nervozna«, kakor je bila u-boga mala Etionette de Epeuilles, ki je tako žalostno končala po morfiju... Ta ljubi preveč, ona pa nI ljubila dovolj... in obe ravnate napačno... Te prebite male stvarce, da so enako škodljive, pa naj izpolnjujejo svoj namen, aH pa ne! In*ko se je Berger-Ricard nato hitro okreuil in zagledal ostale gospode, je pripomnil: — Pravim vam, gospoda moja, da pesnik! zastrupljajo človeštvo. Ce bi bili odtedaj, kar je nastal svet, opevali prebavljanje in dihanje, kakor so opevali ljubezen, bi bili tudi te koristne funkcije izpremenill v težke, bolestne bolezni. Ljubezen so izprcmenill v živčno bolezen! Varujte se je, kajti ljubezen je najneozdravijivejša in najbolj ponižujoča bolezen, kar jih pozna človeštvo!« XVI. .Popoldne po dvoboju je gospod Miranov vkljub svoji krepki naravi, ali pa morda ravno zato, popolnoma premagan po mrzlici. leža! v svoji sobi in ni niti opazil, da je bila grofica-več ur odsotna z doma. Vprašal ni niti, kak učinek je napravilo nanjo tm0n h m iMBEM a irir-ml VIL Kar se dostaje Trsta In Adrije, s^i dr. Lod- gmaitn, da nimata za cemštvo tiste velike po-m-imbnostU ki so toiiko naglaša. V prvo je Trst notranje medzenmo pristanišče in ostane to, dokler Italijanski topovi nadvladujejo Otranto, angleški pa Gibraltar in.Suec. Ne taji koristi, ki jih donaša Trst zaledju, da-sl ne prihaja skoro nič v vpoštev za severne dele Avstrije, ki gravitiralo v Hamburg. Gotovo pa se da pomembnost Trsta povečati s primernimi tarifnimi odredbami in vse-kako je edino skladališče, s katerim razpolagajo narodi Avstrije. Iz tega pa izhaja že, da je treba Trst ocenjevati kot avstrijski interes, kot interes vseh narodov! Z drugimi besedami: treba prite-gatl vse narode, ko gre za to, da se Trst ohrani Avstriji! Temu interesu služi pristanišče popolnoma, če je smatramo in postopamo žnjim kot pristaniščem državne trgovine in če vse državno ozemlje smatramo kot sknpno gospodarsko ozemlje. Tako bi .bito tudi tedaj, če bi se morda kro-novina Kranjska povečela s deli sosednjih krono-vin, da se tako omogoči avtonomno strneaje Slo-vencev. Ta posest bi mogla biti izgubljena Ie tedaj, če bi prišel Trst pod italijansko gospodstvo, ali če bi jugoslovansko ozemlje med Alpami In Adrijo postalo samostojno gospodarsko območje z lastno politiko. Prvo je vprašanje vojnega obračuna s kraljestvom Italijanskim, drugo pa se da pač najgotoveje preprečiti s tem, da se vzbudi interes vseh narodov monarhije za Trst, da se gospodarsko območje Avstrije zasidra v zavesti narodov. S silnimi besedami, za katerimi n: nikake resnične moči, ni nič storjenega ia naravnost pustolovni se zde predlogi, ki so se stavljali, da se Trst ohrani državi. Nekateri so predlagali, naj se v protitežje italijanski iredenti v Trstu ustvari nemško posebno stanje In naj se zveza z Alpami napravi t ustvaritvijo »nemških opornih točk«; drugi, da na) se pas zemlje, nekako od Celovca do Adrije, »kolonizira«. In vse to v dobi brzovla-ka in zrakoplovstva! Kai da bi koristil tak pas — če bi. prišlo do resnih dogodkov — si doiičniki menda ne delajo nikakih skrbi — ne glede na to, da pri tem vprašanju, kakor pri vseh avstrijskih vprašanjih, niti ne gre za vnanjo zvezo; am-jak za notranje strnenje plemen. Ako res mislijo, da imajo že Trst, Če morejo povsem varno prihajati do njega po nemških tleh, potem bi prcostrjala le ta pot, da vse ozemlje južno od Karavank evakuirajo in nasele z Nemci, čeprav bi tudi to ozemlje v slučaju vojnih zapletljajev — ki jih imajo oči-vidno pred očmi — morali držati proti dvcrna frontama: italijanski na Zapadu in jugoslovanski na Vshodu! Ali, ta prediog bi bil vsaj dosleden in primeren cilju, ki bi ga hoteli doseči. Da-Ji pa fe tudi izvedljiv — o tem naj si vsakdo sanj ustvari sodbo. Podobno razmerje, kot je ima Trst do Av-Ima tudi Reka-*W Ogrske. In tudi te ni Iz-sumi* Ogrska iz svoje oblasti, ker so Mao iri morali dovoliti Hrvatski avtonomijo! Tu prehaja avtor k zaključnim izvaja jm, k vprašanju: V kaki smeri naj bi se avtono- mija narodov, ki naj bi se vporabila v Avstriji? Izvajanja na to vprašanje smo posneli v prvem teh člankov. SM »o za lnpfci. Slovesna izročitev Izjav Jugoslovanskega ženstva za iugoslovansko deklaracijo. V soboto In nedeljo je središče Slov::-.iie, naša bela Ljubljana, praznovala svoj veliki jugoslovanski praznik. Cvetna nedelja je bila d-.-ločena, da naše ženstvo na slovesen način izroči načelniku Jugoslovanskega kluba, poslancu dr. Korošcu svoje izjave za majniško deklaracijo Jugi-slovanskega kluba, in ta slavnest se je razvila v tako ogromno, tako veličastno, tako od navdušenja prekipevajočo manifestacijo za ujedinjenje .n-šega troimenega jugoslovanskega naroda, kakor jc še ui videl jugoslovanski svet. Sprejem dr. Korobca. 2e dolgo pred napovedanim časom se je zbrala pred južnim kolodvorom ogromna mno. ica občinstva, na peronu pa je pod vodstvom ljubljanske županje gospe Franje dr. Tavčarjeve in sestre pokojnega dr. Kreka. gdč. Cilke Krekovo pričakovalo ženstvo načelnika Jugoslovanskega kluba, dek-eta v narodnih nošah. Zastopane so bile tudi slovenske politične stranke po poslancih !?t članih izvršc'-alnega odbora ter oba slovenj. 7 kluba Ijt.l 'krnskega občinskega sveta. Ko je vlak prispel in je občinstvo opazilo Izstopajočega dr. Korošca, so zaorili po peronu viharni živio-klici, pevski zbor pa je zapel h: -.0 »Lepa naša domovina«. V imenu narodnega ;"enstva je nato pozdravila gospa Franja dr. TvČa ova načelnika Jugoslovanskega kluba približno : ;:o-le: Visokočastiti gospod načelnik! S srčnim veseljem izpolnjujem od nabit II: podpisov za majniško deklaracijo poverjeno uA nalogo, da Vam zakličemo ob prihodu v našo belo Ljubljano »Dobro došli!« S tem večjim veseljem njegovo strahovito pismo. Njegova ravnodušnost napram posledicam žaloigre, v kateri je i ral tako grozuo ulogo, sc je zaradi, njegove ranitve očivid-no še povečala Kakor se je zdelo, se je izključno bavil s svoje roko. Na vsak način je hotel okrevati in *icer kolikor mogoče hitro, in ga i c vendar mučila bojazen, da bi njegova roka. krt « j so se nekdaj tako strahovito bali carjevi sovražniki, ne zadobila zopet svoje stare močL Ta skrb mu je dajala moč, da je svojo silovito narav brzdal skoraj do potrpežljivosti. Tekom dolgih dni, ko je nu ral nositi roko obvezano, ie očivldno * e svoje misli uravnava! na to, da ostane miren. K! se pregiba!, ni govoril In čita! je zelo malo, pa^" na je bil vedno zatopljen v mrko razmišljanje. Piri'jajalo je veliko njegovih prijateljev, toda sprejel ni nikogar, in razočarana gospoda se je morala zadovoljevati s tem, da «e vpisavala svoja imena v razpoloženi seznam. Semen se je čudil, da mu Je njegov gospodar prepovedal, da bi prinesel luč v sobo, ko se je začelo mračitL Še bolj pa se Je čudil, ko Je videl, da grof ni niti enkrat vpraSal. kako se počuti njegova soproga aH pa marki de Brenaz. storim io, ker smo iz vsega Vašega nastopa spoznali, s kolikim razumevanjem in koliko ljubeznijo ste odločeni delovati tudi v naprej za dosego našega vzvišenega cilja, za dosego svobode in neodvisne jugoslovanske države. Pozdravljam Vas v imenu vsega slovenskega ženstva, ki se je z vso odločnostjo postavilo na stran Vaših idej in idej Jugoslovanskega kluba, spoznavajoč,, da je le v popolni in brezpogojni izpolnitvi vseh zahtev, Izrečenih v naši deklaraciji, mogoča jfifjitev in sreča našega naroda. Navdušeno pritrjevanje le sledilo besedam gospe županje. Dr. Korošec je odgovoril: Blagorodna gospa, visokočastita županja, cenjene dame! Iskreno se Vam zahvaljujem za Čast, ki ste mi jo izkazale s tem tako izredno srčnim in lepim sprejemom. Dobro se zavedam, da ne velja ta sprejem moji osebi, marveč da velja vsemu Jugoslovanskemu klubu, ki ga danes predstavljam jaz v Vaši sredi, dobro vem, da velja vse to prekipevajoče navdušenje idejam, ki jih zastopa naš Jugoslovanski klub in ki imajo namen, rešiti naš narod iz stoletnih spon ter mu vrniti stoletja ia stoletja zaželjeno In pričakovano svobodo in samostojnost Ve, slovenske žene, in Ve slovenska dekleta, ste visoko dvignile prapor našega edinstva In naše svobode in neustrašeno zastavile vse svoje silo v dosego našega cilja. Navdušenje, s katerim ste se lotile tega dela in ki odseva danes z Vaših lic, mi je porok, da smo na pravi poti in da nas bo pripeljal boj, ki smo ga pričeli, do uspeha in zmage. Ce bi bili kdaj omahovali v svojem prepričanju, da dosežemo svoj cilj, nam mora pogled na Vaše vrste vrniti pogum In moč, da vztrajamo v delu za neodvisnost in svobodo jugoslovanskega naroda. Velecenjena gospa županja! Cenjene dame! Naj končam s tem, da se Vam še enkrat prisrčno zahvalim za sijajni sprejem in za izkazano ljubezen. Živelo naše narodno ženstvo Ljubljane I Zaorili so klici »2ivio!« in pevci so zapeli himno »Hej Slovani«. Ko je stopil dr. Korošec Iz kolodvorskega poslopja ga je nepregledna množica sprejela z nepopisnim navdušenjem. Pozdravila sta ga tu odposlanca izvrševalnega odbora Narodno napredne stranke, dež. poslanec dr. Novak in glavni urednik dr. Kramer ter ga spremila do voza. V prvi Voz so sedli državni poslanci Dsmšar, Gostinčar in dr. Pogačnik, v drugem se je vozil dr. Korošec v spremstvu ljubljanskega poslanca dr. Ravniharja, v tretjem sta spremljali gosta zastopnici ženstva gospa dr. Tavčarjeva in gdčna. Krekova, v četrtem pa odposlanca izvrševalnega odbora Narodnonapredne stranke dr. Novak in dr. Kramer. Vozovi so se odpeljali po Cesti na Južni kolodvor na Dunajsko cesto, ves čas med gostimi navdušenimi ljudskimi masami, ki so v klicih in prepevanju slovanskih himen dajale izraza svojemu razpoloženju. Na Dunajski cesti pa so se strnile vrste občinstva. Za hip so se morali ustaviti vozovi in že je množica obsula voz, v katerem se je peljal dr. Korošec. Prejšnja dva vozova sta se odpeljala naprej, pri voza dr. Korošca pa je ljudstvo izpre-glo konje ter samo odpeljalo gosta naprej po Dunajski cesti, neprestano prepevajoč slovanske budnice. Tako je dospel sprevod pred mestni magistrat Vsa velikanska množica se je strnila pred mest-*no hišo in tudi napolnila notranje prostore. Župan dr. Ivan Tavčar je v tem sprejel načelnika Jugoslovanskega kluba, s trga pa so naglašale slovanske himne in klici: 2ivela Jugoslavla! Žive! Jugoslovanski klub! Žive! dr. Korošec! Dr. Korošca je tu pozdravi! tudi ljubljanski podžupan dr. Karel Triller. Ker klici pred mestno hišo nikakor niso hoteli prenehati, je dr. Korošec z županom in drugo gospodo stopil na balkon in nagovoril množico: Slovenci! Slovenke! Vaše navdušenje, s katerim ste me sorejell, danes kot zastopnika Jugoslovanskega kluba v na^i lepi Ljubljani, ml je dokaz, da smo na pravi roti in da mora zmagati naša sveta stvar. (Klici: Mora zmagati!) Stoletja in stoletja ie bil naš jugoslovanski narod tlačen in potiskan k tlom, danes se ^-.-f-rn in izreVn svofo ?Hlo. svnfo zahtevo po ze-dlnjenja Is svobodi. (Klici: Živela Jugoslavija!) To navdušenje za zedinjenje in svobodo se je po zaslugi našega ženstva vsadilo v srce slehernega Slovenca ter jc prodrlo tja v zadnjo gorsko va«;. In obrodilo je lepe sadov* Vzolamtel jc v vseh srcih ogenj liubezni do naše skupne Jugoslovanske domovine. Kakor mogočen plamen gre ta ljubezen pred nami po vse! naši jugoslovanski domovini. Ta plameneči ogenj bo sežgal vse, kar nam Je nasprotnega. Našim nasprotnikom je naše navdušenje za pravično našo stvar neljubo. To mm je dobro znamenje, In ne bomo odnehali, predno ne dosežemo svojega cilja. (Odobravanje in klici: >?ivio!«) Obljubljam vam. da ne bodo odnehali. (Navdušeno pritrjevanje.) Dajte nam.kar nam gre in po čemer nam hrepeni srce In mirni se bomo vrnili na svole delo (Pritrjevanje.) Vsi skupaj danes slovesno obljubljamo svoji domovini, da bomo trdno, neomajno in nevpogljivo stal! za narodove pravice in da se ne bomo strašili nobenega boja, da dosežemo končno zmago, zmago za našo veliko jugoslovansko idejo! (Klici: Prisegamo! Živela Jugoslavija!) V tem imenu kličem prvobo-riteljici za jugoslovansko idejo, naši beli Ljubljani: Živela! (Burni klici.) Množica je po dr. Koroščevih besedah zopet zapela himni sLepa naša domovina« in »Hej Slovani«, ter nato spremila v velikanskem izprevodu slavljenca v hote! »Union«, kier je bil za 8. uro zvečer napovedan pri'ateljskl sestanek. Sestanek v hotela »Unton«. Velika dvorana hotela »Union« je bila zasedena do zadnjega prostora. Zastopani so bili vsi sloji prebivalstva. In ko Je vstopi! načelnik Jugoslovanskega kluba, je zagrmelo po vsej dvorani: »Živela Jugoslavija!« »Živel dr. Korošec!« >2ivela edinost!« in oglasila sc je ponovno z> pet Irimna »Leoa naša domovina!« Prvi Je pozdravil dr. Korošča ljubljanski župan dr. Tavčar/ ki Je poudarjal, kako so Nemci že takoj v začetku svetovne vojne prišli s svojo zahtevo po preustroju Avstrije, seveda tako, da bi popolnoma pritis- nili ob tla Slovaite. Tedaj pa so naSl poslanci te-pregovorili in izrazili naše zahteve in želje v maj-niški deklaraciji, ki nam je zopet vlila v duše samozavest in nam pokazala pot do naših ciljcv ter našla odmev tudi v srcih našega ženstva. Prišla je o pravem času, da reši ves naš narod in ga zedini v medsebojni ljubezni. Vsled deklamacije je izginila nekdanja podivjavnost iz naših vrst in to pač za vedno. Govornik se jc zahvaljeval dr. Korošcu v imenu Ljubljane za deklaracijo in zaključil: Bodite prepričani, da ostane Ljubljana na Vaši strani in da Vas bo podpirala z vsemi svojimi močmi, dokler ne bo pobito na tla oholo nemštvo! (Dolgo-gotrajno viharno pritrjevanje.) Na naši strani hočemo vztrajati v boju, dokler ne bo uničeno ono nemštvo, ki hoče uničiti naš narod, ki hoče strgati na sebe pred vsem našo zemljo, katere pafi Bog ni ustvaril v ta namen, da bi bila v podlago razdivjanemu barbarstvu, (Navdušeno dolgotrajno pritrjevanje), ki dar.es gospoduje med avstrijskim nemštvom. V tem imenu Vas pozdravljam ter kličem Vašemu klubu in Vam osebno »Na zdar!« Pevci so zapeli »Slovenec scml« M Nato je govoril , . načelnik S. L. S« prelat Kalan, ki je Izvajal, kako si naši nasprotniki belijo glave zaradi ureditve Jugoslavije. MI nimamo teh skrbi in nas ni strali pred bodočnostjo. Naša skrb nI, kako si uredimo Jugoslavijo, temveč da jo čim prej dobimo. Zato pa je treba vztrajnega, nesebičnega in požrtvovalnega dela ter pojuma tem več, čim več ovir se stavi naši stvari. V tem zgodovinskem trenotku moramo ostati vsi složni ia edini. Slavnost izročitev podpisov naših žena se vrši na Cvetno nedeljo, kateri sledi Veliki teden. Morda se bo godilo enako tudi naši ideji: za Velikim petkom ji pride dan Vstajenja. Največ pa je storilo za povzdigo in poglobitev te naše ideje naše ženstvo, ki se ni strašilo hoje ou hiše do hiše ter raz-štrjevanja naše idejo do najskrajnejših koncev naše domovine. Končal je z željo, da bi se v kratkem zabliščal v habsburški kroni nov krasen demant Jugoslavije, in je nazdravil lepši prihodnosti jugoslovanskega naroda. Pevci so zapeli »Eno devo. Ie bom ljubil«. K besedi se ie oglasil nato glavni urednik »Slov. Naroda«, dr. Albert Kramer. ki je pozdravil načelnika Jugoslovanskega kluba klt:ba v Imenu izvrševalnega odbora Narodno-na-piedne stranke, ki se je spominjal časov probu]« slovenskega nnroda pred 70 leti in poudarjal, da nas v sedanji krvavi vojni pomladi navdaja velika In globoka vera v življenie In svobodo. Spo-ninjal se je dr. Koroščevih besedi ob dr. Krekovem grobu: »Iz groba slišim torej glas. ki nam veleva, da vladaj med nami ljubezen, pogum In veselje do neumornega složnega dela«. In narod se ni varal, da je načelnik Jugoslovanskega kluba res( tisti neustrašeni, pogumni voditelj, ki v polni meri izpolnjuje dr. Krekovo oporoko, ki je tudi pred prestolom vsikdar trdno in neomajno zastopal pravice svojega naroda. Govornik je poudarjal, kako so se pod vplivom deklaracije zboljšali tn ublažili odnošaji med strankami, ki sicer ne prenehalo, a se gotovo mednje ne povrne več bivši bratomorni boj. In možu. kakor je načelnik Jugoslovanskega kluba, slede vsi radi in zvesto, ker se je izkaza! mož bistrega uma. velike spreiuostl In prave jugoslovanske poštenosti. Tako tudi sledi Narcdno-naprtdna stranka do zadnjega moža v boju za sveto navodno stvar njemu, ki naj visoko dviga prapor naše svobode in neodvisnosti. Cim više bo plapolala zastava, tem pogumnejše H bo-' mo sledili! Zastava Slave nam mora postati* zastava zmage! Živel načelnik Jugoslovanskega-kluba dr. Korošec in vsi njegovi tovariši! — Vsa dvorana je zapela »Hej Siovani«. Nato je govoril, pozdravljen z viharnim ploskanjem, načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec: Slovenci, Slovenke! Kadar stopijo parlamentarne stranke prvič na parlamentarno tribuno, oddajajo nekatere stranke svoje proteste. Tako bi moral protestirati tudi jaz v tem trenutku, ko bivam v sredi vaše Ljubljane, proti temu. da naj bi veljalo to veliko slavje moji osebi. Dobro pa sc zavedam, da velja proslava velikim idejam, ki Jih Jugoslovanski klub zastopa In za katere je voljan trpeti tudi pregnnia-, nje. Izročena je bila klubu od naroda ta častna naloga In vsa slava ter vse navdušenje ne velia osebam, marveč našemu velikemu Idealu. Ta ve-, lika ideja, ki jo zastopa naš klub na Dunaiu, jc nastala iz razmer, v katerih živi od nekdaj ves slovenski rod. Slovenci srno občin ili trdi jarem v vsej njegovi perzi in hlarScvsko življenje nas je trlo stoletja in stolelja. Zato so kaže naše navdušenje na poseb no izrazit način, ko se otresamo tujega jartna, trpljenja in splza sloletij. Ko so nastopile izredne vojne razmere, smo spoznali, kako nas tujec tlači in kako seca po niši jugoslovanski zemlii. Takrat se je rodila mi^ef. da ta narod ne sme biti delj zasužnjen tujemu narodu, ampak da mora biti sam svoj na svoji lastni zemlii in da mora sam odločati o svoji usodi in o svoji bodočnosti tako, da mu bo za vse čase omogočeno življenje poleg drugih kulturnih narodov. Zato se moralo strniti vse panoge nureea naroda zopet v eno telo. (Živahno odobravanje.) Srb, Hrvat In Slovenec spadajo skupaj. (Burno pritrjevanje, klici: živeli Srbi in Hrvatje!«) Ta narod, ujedinjen in močan, mora dobiti svojo svobodo in svojo neodvisnost od vseh sosedov. (Burno1 pritrjevanje.) Ko smo dali izraza tej naši veliki Idell, se je začela proti nam gonja, ki zlasti v zadnjem času vedno bolj In boli narašča. Imeli so nas za vele-izdajalce in nepatrijote, za ljudi, ki so izgubili izpred oči pravo pot. Ce pa pogledamo, prijatelji, naše nasprotnike dar.es, se nam no vidijo več tako strašni, kakor smo jih videli prej. Ne bojimo^ se jih več. (Viharno pritrjevanje.) Nekdaj smo slišali o Balkanu, da hodijo tam ljudje s samokresi in liandžarji za pasom, danes _pa imajo za pasom čibukc in mehurje za tobak. Ce segajo naši, sovražniki grozeče za pas, češ, s handžarl hi sa-J mokre?! vas bodemo; ne bojimo sc! Za pasom i:na-[ jo le čibuke! (živahna veselost). Strah nas jc ml-j nul. Odkar smo videli te barbare opravljati svoje barbarsko delo v naši sredi, le bojazen utrnila Stran IL .EDINOST* V Trsta, dne 28. mrrea 1913, v srdu. (Burni klici.) To bi morali vedeti tisti, k? nas Se vedno sprašujejo, zakaj ne deloma ve »stare politike«, ki še vedno pričakujejo, da bom-omagali, da bomo klonili vladi nasproti. V miljej. takcca nerazumevanja našega naroda moramo žt veti danes na Dunaiu. Ko prihajamo poslanci A domovino in vidimo vas Slovence in Slovenke » Vašem navdušenju za našo stvar, dobimo vedm novo oporo za svoje delovanje v prilog svoboc' svoie domovine in neodvisne svoie države. V-pomislcki, če bi jih'kedaj kaj imeli, morajo izsrnit' Mi vemo, da gremo r. narodom in da gre narod nami in zato vemo, da smo na pravi poti. (2ivahm odobravanje.) Vclecenjeni gospod župan! Za prijazne besed' "hvala Vam! Tudi obema strankama, ki sta nanov« Izrekli Jugoslovanskemu klubu svoje zaupanje prisrčna hvala. S pogumom bomo nadaljevali svi Je zaooćcto delo. hvaležni Vam za podporo, ki i' nam dajete v borbi za našo neodvisno jugosicvan sko državo 2ivcla bela Ljubljana! 2ivell Slovenk In Slovenke' Burno odobravanje le sledilo Rovoriikovtm Iz vajanjem, in pevci so zapeli »Slovenac, Srb, Hrvata Socijalni demokrat Anton Kristan |e nato govoril o stališču jugoslovanske soclfaln^ demokratične stranke, katera Je na svojem strank nem shodu pozdravila majniško deklaracijo ko' vodilno misel meščanstva fn kmetištva In Izlavll? da organizirani proletarijat tudi uvideva potrebo svobode narodov. »Mi se bojujemo za svoje raz redne koristi in za boljši kos kruha; enako se bomr znaH boriti tudi za to. da pride narod do svoje ravnopravnosti. Razredni boji ne izeinejo, dokle« se ne preuredi družabni red; zato pa na| se stalile sociialne demokracije ne sodi krivo, Ce le-ta skrbi za to, da se ohrani delavstvo za ogromno delo. ki nas čaka. »Pozdravljam vaša stremljenja, ker me veseli, če vidim v politiki nove Ideje. Jugoslovanski -socijalni demokratie niso privesek Ncn.cev, marveč so ravnopravni v velikem ken certu internacijonale. v kateri so združeni vsi zatirane!. najsi bodo Cehi, Nemci. Francozi, Italijan? ali Slovenci. Ne odklanjamo bola za pravico naroda. toda boj za Izboljšanje položaja in za doseg« pravic naroda nam je sporeden. (Medklici.) Oglasil sem se k besedi, da Izjavim da Je jugoslovanski socijalnodemokratična stranka že pred leti sprejela v svoj program uiedinjene Slovencev. Hrvatov in Srbov ter si za to izvolila nazivanie »Jugoslovanska«. Jugoslovanski proletarjat bo vedno stal na strani onih. ki se bore ra demokratično -:n napredno Ju*osiavilo.* (Živahno odobravanje.) Pozdrav koroSklh Slovencev, V iTenn koroških Slovencev je Izpregovorll nato trednlk »Mira«, Ivan SmodeJ. ki le poudarjal med dr?!«:im, kako so se na Koroškem delale največje ovire izjavam za |ugo2lvela Jn-foslavija« in zadonela le pesem »Morje Adritan-tko«. Občinstvo se Je polagoma začelo razhajati, a dr. Korošec Je ostal še do pozne ure v družbi. Ta večer je moral ostati nepozabno v spominu vsakemu udelefcniku. O s'avnostni Izročitvi deklaracliskfli podpisov sami bomo poročali v jutrišnji številki. kuriva. Oglje. 10 kg na rdeča Izkazale«. Sv. VM: št. 751—950 (ob. št. 9) 2S. 3. n». Fabbr! 3, št. 051—intH) fob. št. 9) 2*. 3. ul. S. Giusto 16, št. 10DI—I3C0 (ob. št. 9) 28. 3. ul. Lazzaretto veo-Chio 17. (cena J*4 vin. kg). — Staro mesto: 5t 41!— 14(ob. št. 9) 3. ul. Artisti 4. (cena 84 vin. kg). — Novo mesto: Št. 10M—1170 (ob. Št. 8) 27. 3. ul. Valdirlvo 7. (cena 84 vin. kg). — Stara mltalca: Jt. 3436—3635 (ob. 5t. «) 28. 3. a!. Sorgente 7, St 3f>36—3^35 (ob. Št. 8) 28. 3. uL U. Poscolo 9, it. 4025 (ob. št. 8) 29. 3. nL U. Poscolo t. št. 402*—1245 (ob. št. 8) 29. 3. n!. Sorgente 7, It. 4246—4395 (ob. št. 8) 29. 3. nI. Medla 52, (cena «4 vin. kg). — Sv. .Jakob: 5t 2l6fc-2665 (ob. St 7) 2S 3. uL Mii d on ni na 39, It 2666—2886 (ob. št. 7) 28. 3. ttl. Rlvo 10. št 2887—3106 (ob. It 7) 2t. 3. ni. Rivo 10, It 3107—3356 (ob. It 7) 28. 3. si. Šalice 7, (cena 84 vin. kg). — Kotoafa: St 201—475 (ob. St 6) 29. 3. al. Carplsoa 10, St 1—225 (ob. St 7) 30. 3. ul. Carpisoa 10, (cena M vin. kg). — Vr-đefa: f(. 169—250 (ob. Št 8) 28 3. u!. Scofllefto 45. (cena «6 vin. kg. — Greta: St 101—220 (ob. «t 5) 29. 3. Greta 8, (cena 86 vin. kg). — Rocol: St I— 170 (ob. it 7) 28. 3. ul Scttefoatan« 52, (m« *4 ▼in. kg). Koks. 10 kg «a modra Izkazale«. Sv. Vid: St 291—360 (ob. St 24) 28. 2. nL S Giusto 16, (cena 20 vin. kg). — Vrdela: St 232— 5(ob. Št. 23) 28. 3. ul. Cologna 2, (cena 22 vin. kt>. — Rocol: št. 1—243 (ob. Št 30) 28, 3. uL Sette-fontane 250. (cena 20 vin. kg). Premog (losslle). 20 kg na modre Izkaznica. Sv. Vid: št. 361—457 (ob. št 24) 28. 3. uL S. Olusto 16, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Sv. M. M. zgornja i ft 31—263 (ob. St 17) 28. t. al. Con-cordia 5, (cena I K 66 vin. za 10 kg). — Vrdala* It. 597-611 (ob. št 23) la St 1—271 (oh. St 24) 2«. 3. ul. Cologna 2, (cena 1 K 66 vin. za 10 kg). — Roja a: št. 59—120 (ob. št 11) 28. 3. ttL Roja« 4, (cena J K 66 vin. za 10 kg). — Grafa: St 1—73 (ob. St II) 28. 3. ul. Greta 127. (cena t K 66 vfa. ga 10 kg). St 74—190 (ob. St U) fe 3. oL OrctU 8, (cena ! K 66 .<"fn. za 10 Vg). Koks. 11 kg na rumene 'zkaznlce. Nr.vr, fcesto: ?.t. 163I — 1930 (oh. st 5} 28. 3. al. 5quero nuovo 15, (cena 20 vin. kg). DomaČe vestt. Poletni čas. Z naredbo vsevknpnega ministr-tva, izdano 7. marca t i„ drž. zak. št 87, se Ic •cletni čas za letošnje leto določil na čas od l. iprila do 29. septembra. Ta odredba pa se je se-aj izpremenila toliko, da se poletni čas prične šele 5. aprila in bo trajal samo do 16. septembra 1918. 'se iavne ure se torej 15. aprila zjutraj ob 2 po-iaknejo za eno uro naprej. Da ne bo zmotnjav, * potrebno, da se tudi ves zasebni promet od 15. urila zjutraj dalje uredi izključno po tem časov-•em računanju in se vse ure pravočasno primerno '.aravnajo. Premestitev finančnega ravnateljstva prlmor-kega iz Ljubljane v Trst Sedaj še v Ljubljani se lahajajoči oddelki finančnega ravnateljstva za Pri-norsko so^a^te dni zopet premestili v Trst. tako ia bo od sedaj dalje celotno ravnateljstvo skupaj i predsednistvom poslovalo v tem mestu. Vzdrževalnina. vlaganje prošenj in prizlvov. Da se prepreči zavlačevanje v reševanju prošenj za vzdrževalninske prispevke za pripadnike vpokli-:anih. se opozarjajo stranke na to, da morajo v avstrijskem državnem ozemlju stanujoče osebe vladati te prošnje vedno na okrajno vzdrževalninsko komisijo, v katere okrožju stanuie zahtevajoča oseba. Istotako se moralo tamkai vlagati tudi prilivi, pritožbe In rekurzl proti odločitvam okrajne vzdrževalninske komisije; te pritožbe bo v svrh> odločitve izročila okrajna vzdrževalr.inska k »mr-ciia vedno deželni komisiji, katere odločitev je običajno končna. Le pri prošnjah oseb. ki i*rato svoje redno bivališče zuna] avstrijskega državne-zt ozemlja, le v prvi stopnji pristojna vzdrževal-ninska komisija v Trstu lo v drugi stopnji c. kr ninistrstvo za deželno brambo na Dunaju V:a-^?.n;e prošenj ali pritožb na druge oblasti, posebno ia namestništvo. le zavlačuje rešitev. Okrame »zđrževalniitske komisije Imajo svoj sedež pri p-i-«lojn:h političnih okrajnih oblastvih. Kle Je krivda? Iz Rihemberka: Tn, v Brjah-^;hemberku im?mo več naročnikov ^Edinosti«, a 'iflo bi žih še več. Če bl list redno dohajal in ne ^ko neredno, kakor nam dohaja faktično. Po več :fni — 3 — 4 — sploh ne dobivamo lista, včasih na po več številk hkrati. Seveda ozlovolja to naročnike. posebno v sedanjih časih, ko svetovno-vinski in tudi znameniti dogodki v notranji oolitikl drve drug za drugim. Nestrpno pričakujemo tista ob splošnem zanimanju za Javne dogod-Ve. kakršnjega še nI bilo nikdar med našim ljudstvom. Morete si mislitt kako razočarani in ozlo-voljeni smo. ko nam pošta ne dostavlja za beljenega lista! Trpimo ml la trpi tudi list ve Itko škodo, ker ljudje Izgubljajo vsako veselje do naroča-tja. Ker pa nam uprava zagotovlja, da odpošilja list redno vsak dan, moramo že vprašati: kje je ktlvda? AH v Trstu, ali medpotoma, aH v Rihem-: erku? Ali točneje rečeno: kje In kelo so krivci? ATI je tu nemarnost, ali Je hudoben namen?! Tu-ii to poslednje nI Izključeno ob znanem duhu, ki \!bc. Vsakako moramo najodločneje protestirati proti takim poštno-prometnlm razmeran«, kakrtnje so n«olne le ob popoln! brezobzirno?« •3o občinstva Taka brezobzirnost bi morala biti izključena v moderni državi, pa naj Je tudi prizadeto občinstvo slučajno — slovensko! PtoStna In-sti:j-»ia Ima — po našem skromnem mnenja — s! V. H vsema prebivalstvu, oziroma niegovim moralnim in matet ijalnim interesom. Le. Če vrši to s v.»jo c ifoco. la opravičen nje obstanek. Ce mo-got J rrl rostftl upravi aodijo drugače, potem le na<* dižava res dežela neverjetnosti in abnormalnosti. ii prebivalstvo le v čudnem položaju, da mora institucijo, ki naj M Jo blagoslovljale — preklinjati! Nesramna obztraost Prejeli smo: Ozirom na notico v torkovem Izdanju »Edinosti« pod gornjim naslovom bl si dovolili par pripomb. Tam izrečena splošna obdolžitev prodajalk v ragprodajaliSčih aprovizatijske komisije — čeS, da se maste In da odnašajo razna Živila na dom — ni osnovana. Utegne biti med nHrol tudi takih breevestalc, to Je že možno la tudi verjetno je. AH vse niso take, absolutno nel Nekatere ti ne upajo niti vzeti seboj z doma n. pr. malo marmelade, da bi si osladile mr- zlo polento, da le ne bl se Jim moglo očitati, da jemljejo aH kradejo ▼ razprodajališčo. Pripomnimo naj, da delavni čas začenja fe ob 7 uri zjutrij in morajo ostati tam — vsaj v nekaterih razproda-jališčih, kjer je veliko dela — do večera, dokler ni blago pripravljeno za naslednji dan. Dogaja se celo, da morajo ostati tam do 10 in 11 ure zvečer. In v tej uri morajo nekatere iti domov v daljna predmestja, celo v Barkovlje. To so prave trpink ; brezobzirnostma Je na strani vodstva aprovizad-je. ki ob tolikih sredstvih, s katerim! razpolaga, noče poskrbeti za zadostno delavnih moči. Vsled tega trpe razprodajalke In občinstvo, ki mora L-ro krivdi vodstva aprovizacijske komisije čakat: ure in ure. V Jezikovnem pogledu pa odgovarjam cbdolžitve resnici. Cutl je res razne žaljive opazke. In pri tem trpe zopet slovenske razprodajalke — tisto malo namreč, kolikor Jih Je. Te so torej dvojne trpinke: ker so preobložene z delom In ker morajo poslušat! žaljenja svoje lastne' narodnosti. Trpe torej fizično ln moralično. Posebno agresivni so v tem pogleda takozvani Inšpektorji, ki Jim le naložena služba nekakih rediteljev, ki Jo pa zelo Čudno Izvršujejo. Žaljivo se vedejo napram občinstvu ln tudi in posebno 5e proti tistim razprodajal-kam, ki Hm niso naklonjeni. Vzrok nedostatkom Je v krivični zasnovi vse te službe: v nezadostnem številu delavskih S0 ln pa v dejstvu, da pri nameščanja odločuje narodni moment stremljenje, da so fiameščenke italijanske narodnosti, mesto da bi odločali ozirl na sposobnost Da b! kolikor možno eliminirali malo trgovino, hočejo vse koncentrirati v razprdajattščih aprovizacijske komisije. Potem pa bi bila njihova dolžnost da bi poskrbel! vsaj za zadosten aparat ki bi odgovarjal potrebam trpečega prebivalstva. Strela treičlla v zvonik tnpae ccrkve v Dolini. V torek ob 4 uri zjutraj, ko je divjalo hudo neurje, Je treSčila strela v lepi, stari benečanskl zvonik, edini kras vasi in vsega Brega. Razklan je na pol, edini zvon se }e pogreznil v ogrodje, v razvaline zvonika, kolikor ga le Se ostalo. Kamenje je odletalo po vsej vasi, šipe so popokale, ves prostrani Breg se je stresel pod silnim udarcem. Pogled Je bil grozen, pretresljiv. A ne samo to: katastrofa je zahtevala tudi Živ!Jensko žrtev, uničila je mlado življenje petletnega otroka v hiši pod zvonikom. Otroka Je ubilo, a mater so potegnili težko ranjeno izpod razvalin. Kako usodna je bila zamuda, da niso poskrbeli zvonika s strelovodom! Ta grozna nesreča bodi v svarilo v«em odgovornim činitellem po drugih župnijah! lTtis tega dogodka na ljudstvo vsega Brega je porazen: zavladala je splošna potrtost Krekova slavnost v Sfcednjn. Vstopnice, sedeži, sporedi (tiskano besedilo pesmi in vsebina igre) za slavnost na velikonočni ponedeljek so že v predprodaji v trgovini g. Antona Sancin-Drejača, Skedenj 132. istotam se dobe tudi Krekove razglednice. Ker je za to prireditev mnogo zanimanja in se predvideva velika udeležba, se priporoča, da si vsak že prej kupi vstopnico, da ne bo navala pri vhodu na dan prireditve. Semena. »Tržaška kmetijska družba« naznanja, da so }i prispela razna semena, kakor jedilne bočice. poljske buče, čebulno seme, čebulice, česen, črni koren, detelj hieerna, fižol, grah, broklje, kolerabe, konoplje, korenja za juho, korenje, kumare, tnalanCrine, blede, mesečna redkvica, peter-Silj, krmilna posa, erbeie, peverone, repa majnica. radič, raznovrstne sal»te, travna mešanica la raznovrstno zelje. Oseb«, ki potrebni«?© semena, naj se oglase ▼ nradn Tržaške kmetijske drnlbe, nUca V i ena a St tU, L od S zjutraj do opoldne. Priporočljiva tvrdka. f" Damska krojačnica A. RTEOER, Trst ulica Comm-rc ale 3. TzdHui« vsakovrstne obieka po »nglešketn in francoskem kroju, plesne obleUe, obleke z» (,aro*.e, blu/« za gleiialiaće itd. 1'eue zmerne. 3J7 Češka Budjevička Restavracija (I3osa-(cova uzorna češka gostilna y Trstu) su nahaja v til. G. Oalatti (zraven glavne pošte.)'Slovenska uostreiba in slovenski iedifni listi. GANBRiriUS n 40 mm O vsaki vežer ob 97, sffia wMn en®]]- rs u U tw Vsao^nlAJ K f— tmU 0€LAS3, Itaflffffm za K 4n 0 dvorec V B.^rkovljah riUuUill (Sedem p-o»tornr. klet, pl n ter ltJ7 aežnjeT obdelanega zemljišča). Ulica To-rente 28, Kremser 19H4J Prodam za K. 3 A 00 hišo pri Ferne iću Seža a (5 prr«ton>v, žitnica, 3 kleti, hi^v za konj, 6L00 j«r remljiš^a, polovico, obdela« nega in gostilno/. Ulica Tor rente 28, £r«ouer. IS7G Prosom aa K km-€ko hišo r Strnujana __________ pri Piranu (bl v ter 2 !.0 K) setajev obdelanega zemljišča). Ulica Torrente 2S. Kre-in^r lt* 71 Penslon ■ 45 gOTi, Tuebliiariimi so harni i^ib po niožnoati i važbano dmiaico z 2tiU0 K. ki govori slovensko italijansko in dbtS^ Polovica dobičke. Vpraftati v nlici Torrsite 28. Kremser. 1972 iščem bišno ali p< >strelniej fl ves Galileo 5. II, dan. Ul e? lOfih Prodam hiio v safatkti Grete z IS prosiori ter 350 šetnji zemljici sa K 45.OO0 No« o hi-o v Kolonji s li presto i ter lOj a^Enji cb 'elane^a st mljižča za K »S.OOO, hišico pri sv. A!rj7.i a s & j r "»tori, zemljišč« t nlici Forte 1JJ •eftnjer K 12.000 Torrente 2S. Kremser. IDt 4 ZOBOZOKAVNiK Dr. J. Čer mak v Trsia, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice dells Pv>te. zobov bi«z bo« ledin. — Plombiranje. — U METKI ZOBJE - r POZGV l C?fffftfl -preme Eva B mer. Restavracija riiUiiU Naredni liom, Po«lgrad. Prednost iui^jo ki znajo pomlati v kub nji. Hrana in h a* prosto, place K 40 Hits*cćno. U&odno ra a«7i one. no?ao begun ia j i ko. Ulnska Općili sod« kupujem v vnaU-i množini. Pl; ^mi (.o i ajviJjib danaSujib cecah. Zc:der^i£, št. 45 se dobij-» v niirodilnici Ci lia. nI. V st« B ( UoseK ▼ fikBtljab za naik to se dobi d Ini; i Cillia d Poste »i. rstro- I/ OC^Prtt.mf p »Janini go>tilui oa li4s' tu DUjUuUUI t ga it. 7 se dobyo v« ino t^la jedila po zmernih cenah. Vodit-lj Fr. Novak. DAROVL — V- veseli t>rijats1?sld drufbf r Plraira sme se spomnili, da slovenska miediea v Šentviškem okraju v Trstu potreb uie nurodoo Sok>, ia smo zbrali vsa) za en — »cvek€ te sicer K 137a Darovali so: Frank 4, Odrte 3, Bizjak 2, UrbančiC 2. Veiikonja I, Svajcar L Kamblč 70 vin. Denar hrani nprava. — Ker te fe olrntl irejeta brata Ferdinand a, daruje c. Gombai Adoli za šentvidsko šolo K 30. Denar hrani uprava. TruđKa HenK2l M\ IX. Usrc ti krpnje s^tIo po najviSjib cenah, svilnate Štrene, svilnate niti do 60 K. Svilnate odrczKe ter kipe. — Plačuje 4K> najvišjih cenah štrcane svilnate b.uze, krila, perilo itd. kakor tudi stare ali nove sukn^ue. volnene in bombaževe odrezke. Kupuje tmU vreče in embalaže Pošiliatev na deželo se VT*i točuo. K APEL E I u ulici Curio Gii5ga 1111 kupuje vrv od 3-9 ter tanko vrv po 50 K. I mm\ hmtj j 1 Trs • Gin Sladica 13 - Trsi | C^rtdfi^z^nijra] i li ' m 1 p Oslopnliia R l = Kislo vodo („Silva" vrelec), fganje in vino razpošilja A. OSE T p. Guštenj (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zemaške stare fn nove. mmmssa 2 !» Stroj 23 vezanje, pr^sl nem-SK1 i'zer:I. Sio!žliMl]JiS22l"E3J!4fi332f Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsa ko pa-pr«v1j«nje. — T»rr"!S KBtm»vfj«M 1878. — rrzU Cam^anl?^ št. 19. Nowc pogrebno pacllatls ¥rst. Corso it. 47. (p?! Tf&m ct^Sla t6g»3) TJaron 1M1 Preskrbufe v^akorazredne pogrt&e, prevoz mrliCev na vee kraje drŽave« Zalega in razprodaja mrtvaških pred