AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER Li .J "tsi i NO. 176. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 29th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. Hoover bo ponovni predsedniški kandidat < v letu 1932 Washington, 27. julija. Senator Simeon D. Fess iz države Ohio se je izjavil, da je absolutno gotova stvar, da bo predsednik Hoover ponovni kandidat za predsednika v letu 1932. To je prva pozitivna beseda v tem ozi-ru, izgovorjena od visokega vladnega uradnika, akoravno se je v splošnem govorilo, da bo Hoover ponovno kandidiral. Prve predpriprave za prihodnjo predsedniško bitko se bodo vršile letošnjo jesen, ko se bodo vršile volitve kongresmanov in senatorjev v zbornice Zed. držav. Predsedniška kampanja bo odvisna veliko od teh volitev, ko se bo videlo, katera stranka bo dobila več uradov. Kar se tiče republikanske stranke, ne bo imel Hoover nobenega nasprotstva, ako bo hotel ponovno kandidirati, ker stoji vsa stranka na njegovi strani s tako večino, da ne bo nobene težkoče pomiriti kake male insurgente, ki bi morda hoteli stranki nagajati. V republikanski stranki sta samo dva moža, ki bi edina mogla biti kandidata proti Hooverju. Eden teh je Calvin Coolidge, bivši predsednik Zed. držav, drugi pa Dwight W. Morrow, letošnji kandidat za senatorja v državi New Jersey. Coolidge se je pozitivno izjavil, da on ne bo kandidiral, Morrow pa .ve, da }oi bilo brezupno kandidirati proti Hooverju. Tudi če bi hotel Morrow kandidirati na "mokri" platformi, ve, da čas za to ni zrel pred letom 1936. Edini, ki bi lahko nasprotovali Hooverju bi bili progresivci, ki pa danes še nimajo pravega vodje. Z druge strani se pa javlja, da bodo demokratje nastopili pri prihodnjih predsedniških volitvah bolj kompaktno, ker se je spor od leta 1928 med jugom in severom poravnal. To kaže dejstvo, da so na jugu pustili na cedilu že dva nasprotnika bivšega predsedniškega kandidata Smitha, senatorja Simmonsa in Heflina. Tudi zadnji poraz demokrata Thomas B. Love v Texasu je raz-, lagati, da bo prihodnja demokratska fronta edina. Mnogo se omenja imena governerja Roose-velta države New York in Cleve-landčana Newton D. Bakerja kot prihodnja demokratska kandidata za predsednikai. Glavno vprašanje, katera stl-anka bo zmagala v letu 1932, je vpraša-! nje prosperitete v Zed. državah, če bo v prihodnjih dveh letih brezposelnost ponehala, potem je republikanska stranka gotova zmage, če se pa delavske razmere ne bodo obrnile na boljše, potem pa ima demokratska stranka najlepšo priliko, da izvoli svojega kandidata za prihodnjega predsednika Zed. držav. Finančno poročilo slovenske hranilnice kaže jako lep napredek V današnjem listu prinašamo polletni račun finančnega stanja The International Savings & Loan Company, slovenske hranilnice v Clevelandu. Kot nam sporoča vodstvo hranilnice so bili pregledani in potrjeni ti ra-i čuni od javnih računovodij (public accountants) t v r d k e Zwemer, Uebel & Co. Slovenska hranilnica je sedanjo gospodarsko krizo do sedaj jako malo občutila, ker ima večino denarja posojenega našim ljudem na prve vknjižbe v manjših vsotah. Izogibala se je že od nekdaj visokih posojil na apartment hiše in na posestva, v katerih izposoje-valci ne stanujejo. Hranilnica je plačala redno polletno divi-dendo (7% letno), ostala ji je pa še lepa vsota za rezervni sklad, ki znaša s 30. julijem $60,000, nerazdeljen dobiček pa $21,656. Podružnica v lastnem La Salle gledališkem poslopju na 185. cesti lepo napreduje. Saj so vloge v par letih narastle na $240,000 navzlic primeroma novi slovenski in hrvatski naselbini v Not-1 tinghamu in Euclidu. Našim ljudem ima hranilnica posojenih blizu dveh milijonov dolarjev. Povpraševanja za posojili je j vedno dovolj. Zato je priporočljivo, da rojaki vlagajo denar v to zanesljivo hranilnico, ki plačuje po 5% od dneva vloge. Mar-sikteri teh vlagateljev bo še potreboval posojila, ko si bo želel kupiti lastni dom. ---o- Slovenec prvak v telovadbi Louxemburg. Mednarodne telovadne tekme so se zaključile z zmago Jugoslovana Primožiča, ki je absolutni prvak sveta v te-j lovadbi. Drugi za njim je Čeho-f.lovak Cajdoš, tretji čehoslo-; vak Lechner. Jugoslovanski telovadci so se borili sijajno in niso popustili v nobenem pogledu. Med njimi vlada veliko veselje radi uspeha in priznanja, ki so ga bili deležni pri vseh narodih. Hoover je srečno potegnil mirovno pogodbo na suho Na počitnice Od 3. julija do 18. avgusta se podasta na počitnice dr. L. J. Perme in dr. W. J. Lausche. Mnogo zabave želima obema doktorjema na oddihu. žrtve vročine V pondeljek sta se zgrudila na cesti od vročine Frank Dolby, razvažalec mleka in neki nepoznan moški. Barvanje stare šole Kdor hoče ponuditi ceno za barvanje stare šole sv. Vida, lahko to stori samo'še danes, ker se ne more več čakati in odlašati z barvanjem. Smrtna kosa Sinoči je preminila četrt ure, črez osem Uršula Gorišek, roje-1 na Stepic, stara 63 let, stanujoča na St. Clair Ave., prva hiša na eni strani 260. ceste, kjer je: vhod na Pintarjevo farmo. Družina Matey Goriška je poznana širom naselbine, osobito! še med Slovenci Newburga radi farmarskih prostorov, kjer so se vršile veselice in pikniki društev in izletnikov. 13 let so posedovali prostore v Randallu, nekaj let v Brecks-ville in zadnje čase na St. Clair i Ave. Pri Goriškovih je bila prava domača in pristna postrežba. Goriškove matere bo sedaj manjkalo. Rajna mati je doma iz Prim-skovega pri Litiji, Dolenjsko, v Ameriki je bivala 28 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga, brata Ignacij Praznik, sina Franka, hčer Josephino Podboj, sina An-|thonija in drugo hčer Frances I Skebe. Zapušča še mnogo sorod-1 nikov v naselbini in v Lorainu.' Bila je članica Oltarskega društva fare sv. Kristine. Pogreb se vrši v četrtek pod vodstvom A. Grdina in Sinov, članice Oltarnega dr. se prosi, da pridejo | ob večerih molit h krsti ranjke. Za pogorelce Mr. Chas. Vrtovsnik je daroval za Jeričevo družino v New-jburgu, kateri je nedavno pogo-Irela hiša, vsoto $1.00. Hvala! Amerika bo prepovedala uvoz raznih izdelkov iz Rusije Washington, 27. julija. Senator David A. Reed iz Pennsylva-nije je poslal danes pismo na za-kladniškega tajnika Mellona, da se ustavi takoj ves uvoz raznih produktov iz Sovjetske Rusije, namreč onih produktov, ki jih izdelujejo kaznenci. V novi tarifni postavi Zed. držav je namreč določba, da se v Zed. države ne sme uvažati nobenih predmetov, ki jih izdeljujejo kaznenci, politični ali drugi. V tem je pa zakladniški tajnik pripravil vse potrebno, da se takoj ustavi ves dovoz premoga, lesa in kovinske rude iz Rusije, ker tega v Rusiji ne producirajo delavci, ampak kaznenci, katerih delo je skoro zastonj. Ameriška vlada pa je v tem že ustavila uvoz lesnega materiala, ki se rabi za izdelovanje papirja, ker se je dognalo, da so pri tem zaposljeni izključno kaznenci. Na ta najnovejši korak ameriške vlade bo Rusija najbrže odgovorila s tem, da bo preklicala nakup raznega materiala, strojev in jekla v Zed. državah, kar znaša letno mnogo milijonov dolarjev. Rusija je bila zadnje čase ena najboljših odjemalcev za ameriške izdelke, in če bodo Zed. države zaprle uvoz raznih predmetov iz Rusije, bo tudi Rusija poiskala drugje trg, kjer bo kupovala svoje potrebščine. Poroka mladega para "V soboto 2. avgusta se vrši v cerkvi Marije Vnebovzete v Collin woodu poroka Mr. Fred J. Owen-a v gdč. Rose Hribar, hčerko Math in Uršula Hribar, 1&024 Holmes Ave. Tovariši in tovarišice bodo: Mary Klun, Anna Zadnik, Math Hribar, Albert Owen, Mary Stefanic in Anthony Kuhel. Mnogo sreče želimo mladejnu paru! Anglija ne misli še upeljati prohibicije, pravi pastor Včeraj je imel v Clevelandu govor pastor Raynold B. Boden iz Anglije, ki se je med drugim dotaknil tudi prohibicijskega vprašanja. Izjavil je, da on osebno ne bo podal svojega mnenja o ameriški prohibiciji (najbrže ve, da je vse skupaj polo-mija), pač pa da je prepričan, da nobena sedanja politična stranka v Angliji ne misli, da bi se upeljala prohibicija v Angliji. Angleški narod v splošnem misli o prohibiciji kot o jako dobri šali, o kateri pa Anglija nima časa premišljevati, ker ima na vratu veliko bolj pereča vprašanja, namreč: nemire v Indiji, nemire v Egiptu in velika brezposelnost doma. Pastor se je dotaknil indijskega vprašanja in je rekel, da Anglija misli, da Indija še ni zrela za samostojnost. In tudi če se Anglija umakne iz Indije, bo vdrla v ozemlje takoj sovjetska Rusija. Glede brezposelnosti v Angliji je pastor izjavil, da se ni še prav nič izboljšalo. Industrijska kriza v drugih deželah upljiva na izvoz angleških izdelkov, vsled česar je sedaj toliko delavcev brez dela. Mrs. Ferguson zmagovalka Dallas, Texas. Mrs. "mama" Ferguson, ki je bila governor države Texasa leta 1924, je ponovna kandidatinja za ta urad in kot poročila kažejo, je dobila največ glasov izmed vseh kandidatov v primarnih volitvah. Mrs. Ferguson kandidira na demokratskem tiketu. Brata išče Erjavec Frančiška iz Idrije bi rada zvedela za naslov svojega brata, Štefana Erjavec, ki se že ni oglasil od leta 1928. Njen naslov je: Erjavec Frančiška, poroč. Koler, Idria, Via delle Universe 497, Italia. Tekma za prvenstvo je vzrok krvavim butle-gerskim pobojem Clevelandska policija je mnenja, da sta dve gangi, ki sta se zarotili, da iztrebita s površja zemlje vse Porrello brate. Ena ganga je iz razvpitega Mayfield Rd. okraja, ki hoče dobiti v svojo oblast vso prodajo rujavega sladkorja, iz katerega se kuha žganje. Druga ganga je pa iz južnega dela mesta Clevelanda, ki operira neštevilno kotlov in ki hoče dobiti ves monopol za prodajo žganja v svčije roke. Odkar so v Kanadi strožje postave za izvoz žganja v Zed. države je lepše pričela cvesti indu-j strija kuhanja žganja, kateri so načelovali po smrti Lonardov bratov, bratje Porrello. To pa ni bilo po volji raznim gange-žem, zato so sklenili, da pomore vse Porrelle. V dobrih treh tednih sta bila umorjena Joe in Jim Porrello in njun telesni i stražnik Tilocco. Eni gangi napeljuje Milano Valentino, katerega sedaj išče clevelandska policija, ker sumi, da ve precej po-I drobnosti o tem zadnjem umoru. Milano, ki ima za seboj močno gango, je hotela stopiti s Porrel-li v dogovor, da se razdeli delovanje in prodaja opojne pijače in sladkorja. Toda Porrelli niso hoteli ničesar slišati o kakih dogovorih, zato govori sedaj puška in stileto. Oba Porrella imata še pet bratov živih. Eden od teh je sedaj zaprt v državnih zaporih, eden, najstarejši, pa je znan, da se ne meša v boje gan-gežev. Ostanejo torej še trije, ki bodo sedaj odločevali, kako se bo vršilo maščevanje obeh svojih bratov. Po tradiciji sirili j an-skega naroda mora biti zob za zob, nož za nož. Policija išče žavni oddelek Zed. držav je iz- lastnika avtomobila, iz katerega! dal odredbo, po kateri ameriški eo bili iztreljeni streli na Jima poslaniki, diplomatje in konzu- p0rrella. Avtomobil je bil kup-li v drugih državah ne smejo ku- ijen 23. januarja letos in je do povati opojnih pijač z denarjem, sedaj prevozil samo 250 miij, toki jim je dan na razpolago iz rej je m0ral biti kupljen samo vladne blagajne za vzdrževanje za namen, kateremu je končno tega urada. Do sedaj so smeli! tudi služil — za prevoz morilcev.1 poslaniki in konzulati v deželah, Kupec avtomobila je izjavil, ko kjer ni prohibicije kupovati in je avtomobil kupil, da ne zna rabiti opojno pijačo, dasiravno brati ne pisati, in se je podpisal so ameriški suhači neprestano na listino samo s križem. Polici-nadlegovali vlado, naj jim to ja je dobila na avtomobilu več prepove, ker Zed. države prepo- precej jasnih odtisov prstov, ka-vedujejo svojim državljanom tere bodo skušali rabiti pri iz- Ameriški poslaniki smejo kupovati opojno pijačo s svojim denarjem Washington, 27. julija. Dr- uživanje opojnih pijač. Vlada pa ni ničesar storila v tem oziru in tudi poslej ne misli, ako poslaniki in konzuli kupujejo pijačo iz svojega lastnega žepa. Nika- sleditvi zločincev. --o- če ima tat smolo Poznani trgovec v naselbini, kor pa ne smejo za pijačo rabiti j Mr. Zavasky, 6011 St. Clair denarja, ki ga jim da na razpo- Ave., je imel pred nekaj mese-lago vlada Zed. držav za "zdrže- ci smolo, da je vzel pri nekem vanje poslaniških in konzularnih nakupu ponarejen deset dolar-uradov." ski bankovec v račun. Zava- v staro domovino se ->e teda-> mal° Pridušil i" V pondeljek so odpotovali v : pobentil, potem je pa bankovec staro domovino sledeči rojaki: pritrdil na prodajalno mizo za1 Helen Cubakova, Sofija Relich, svarilen vzgled drugim. No, v Izidor Sambolec, Mate Ključa- soboto pa je prišel v trgovino rič, Regina Eppich, Peter Kobe, neki odjemalec, in ko je Zava- Mike Kasper, Lizi Kame, George sky se obrnil proč, je "odjema- Mahovlič, Nick Radman in Geo. lec' 'hitro pograbil ponarejeni Pavlovich. Potnike je spremil j bankovec, misleč, da je pravi, do New Yorka Mr. M. Mihalje-lin bežal z njim. Zavasky se je vich, kjer so ti potniki kupili smejal, da je vse pokalo v njem, vozne listke. V sredo se bodo ti in povedal nam je, da rad da potniki vkrcali na parnik Aqui- pravi dolar tatu,' ako prinese tania in odpluli pod vodstvom ponarejeni bankovec nazaj. Rev. V. J. Vukoniča proti stari Trj , v , .v „ , • • t, j ji, j Kdo hoče niso: domovini. Pred odhodom pozdravljajo vse prijatelje in j Kdor hoče kupiti eno ali več znance v Clevelandu in jim kli-: cerkvenih hiš na Glass Ave., naj če j o na skorajšnjo svidenje. ■ se zglasi do sobote v župnem ura-Popravek du sv. Vida in sicer vsako jutro Včeraj smo poročali, da je Ido 9. ure. Ako ne bodo hiše pro-umrl 16 let stari Ignatius Slak. dane do sobote, se bo vršila ja-Pravilno bi se moralo glasiti Ig- vna dražba istih v soboto ob 2. natious Flak, sin družine Anton ; popoldne na licu mesta, Glass in Anna Flak. ;Ave. in 61. cesta. Usoda obeh zamenjanih otrok je šele napol rešena Chicago, 111. 28. julija. Kakor znano, sta bila rojena 30. junija letos v Englewood bolnici v Chi-cagi dva otroka in sicer staršem Watkins in Bamberger. Ko sta prišli obe materi domov, sta videli, da imata otroka, zamenjana listka na vratu in sicer je imel Watkinsov otrok napis Bamberger, Bamberger j ev pa je imel ime Watkins Seve, starši so takoj obvestili bolnico in izjavili, da sta otroka zamenjana. Vodstvo bolnice pa pravi, da otroka nista zamenjana, pač pa samo listka z imeni. Ta slučaj je zbudil po vsej deželi veliko zanimanja, poklicani so bili na pomoč izvedenci, ki naj razsodijo čigav je kateri otrok. In tudi izvedenci niso mogli biti edini: nekateri so rekli, da imajo omenjeni starši svoja prava otroka, drugi so pa izjavili, da sta otroka zamenjana. Družina Bamberger se je sedaj udala in pravi, da je otrok res njih in da ne marajo nobenega drugega. Watkinsovi pa še vedno trdijo, da otrok, ki ga imajo ni njih, pač pa Bam-bergerjev. V soboto sta imeli obe družini skupaj večerjo, da se pogovore o nadaljnem. Drugi dan je pa Bambergerjeva družina ponesla svojega otroka h krstu in ga krstili na ime George Edward Bamberger. Izjavili so, da je za nje ta slučaj končan in da ne bodo več pustili svojega otroka raznim izvedencem v roke, da bi ga preskuševali, če je res njih, ali ne. Družina Watkins je hotela preprečiti Bam-bergerjevim, da bi krstili otroka, toda prišli so prepozno, ko so se pripeljali v cerkev, je bil ctrok že krščen. Zdravstveni urad. ki ima štatistiko rojstev v srhivu, je vzel imena obeh otrok iz arhiva za toliko časa, da se cbc družini podpišeta, da imata pravega otroka. Družina Watkins pravi, da ne bo prej-mirovala, da sodni j a izreče čigav je kateri otrok. -o- Nov trik banditov Joseph Jurnek, 3200 W. 132. St. je sporočil policiji, da je bil napaden od roparjev, ko se je peljal v svojem avtomobilu. Roparji so privozili mimo njegovega avtomobila in ga prisilili, da je ustavil. Vzeli so mu $1, vse kar je mel pri sebi. Ko so se roparji odpejali, je hotel Jurnek zapisati njihovo licenčno številke, toda, licenčna tablica se je v tistem hipu obrnila narobe in zakrila številke. Obisk rojaka V našem uradu se je oglasil včeraj rojak Charles Rot, ki je prišel s svojo ženo na obisk iz Sheffield, Pa. Ustavil se je pri svojem prijatelju John Pirnatu, 1234 E. 61st St. Mr. Rot vodi veliko gozdarsko kempo v penn-sylvanskih gozdovih, kjer je za-posljenih veliko naših rojakov. Pozdravi iz West Va. Mr. in Mrs. Anton Penko iz Conneaut, O. pošiljata lepe pozdrave vsem bratom in sestram v Collinwoodu ter vsem prijateljem in znapcem v Conneaut, O. Nahajata se na obisku pri sestri Mrs. Penko v Shinnston, West 'Va. Poškodbe pri skoku v vodo V nedeljo je skočil v Fairpor-tu Reed Meadly z 68 čevljev vi-1 sokega svetilnika v vodo, in dobil pri tem take poškodbe, da so ga morali odpeljati v bolnico. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNIN^: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 176. Tue. July 29th, 1930. lavce, da pridejo na protestni shod, ki se vrši v četrtek 3. julija ob 8. uri zvečer v Public Au-ditoriju, konvenčna dvorana. Socialistična stranka v Cleve-landu je podvzela korake, da se priredi ta protestni shod v namenu, da se osvobodi iz ječe 'oba gori omenjena delavca. Nekaj časa se je že mislilo, da bosta oproščena, kot pa izgleda sedaj ne bosta, dokler ju delavstvo samo ne reši in sicer edino le v močni in združeni organizaciji. Zato se vabi vse delavstvo mesta Clevelanda, da pride na ta važni protestni shod, kjer bo oddalo svoj glas za svobodo teh dveh žrtev iz buržoazijskih zaporov. Na shodu bo več dobrih govornikov. Ne zamudite tega shoda, ker se to tiče tudi nas vseh, ki garamo neorganizirano za gospodarje, ki nas tlačijo vsak dan bolj in bolj, dokler nas spravijo v grob ali v zapore. Zato se moramo sami delavci brigati za svoje interese, če hočemo, da se osvobodimo suženjstva. Za odbor: Kari Trinastič. Konvencija K. S. K. J. Avgusta meseca se otvori v Waukegan, Illinois, XVII. redna konvencija Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Delegati in delegatinje so že zbrani pri skoro vseh društvih, da potujejo v Waukegan k zborovanju, ki se otvori 18. avgusta. Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota je najstarejša slovenska podporna organizacija ameriških Slovencev, prva med njimi ustanovljena, ko so pred 36. leti za narodni Magor vneti možje položili temelj tej Jednoti. Jednota je tekom zadnjih šest ali sedem let sijajno napredovala. Tisoče in tisoče novih članov je pristopilo. Zlasti lepo so napredovala žeitska društva, in ženske članice so lahko ponosne, ker je ravno žensko društvo največje pri jednoti, in sicer dr. Marije Magdalene v Clevelandu. Kot razumemo bo skoro 80 delegatinj zastopalo ženske članice na konvenciji. Pač častno število. Tudi Mladinski oddelek se je pri K. S. K. Jednoti lepo razvil, in je upanje bodočnosti. Imeniten napredek je Jednota pokazala tudi v Kanadi, kjer se je ustanovilo vse polno društev, in je pristopilo par tisoč članov. Po Kanadi je seveda tisoče naših rojakov, ki so se naselili tam, ker jim je bila pot v Zedinjene države zaprta. Letošnja konvencija ima pred seboj vse polno problemov, kot je razvidno iz dopisov, katere že par mesecev pri-občuje uradno glasilo Jednote. Iz vseh krajev širne Ameri-še prihajajo dopisi, nasveti, spremembe k pravilom. Ako bi članstvo ne pisalo toliko dopisov, bi bilo to znamenje, da se ne zanima za poslovanje pri Jednoti, ker je pa toliko odziva, je to lep dokaz, kako živo se članstvo zanima za napredek pri Jednoti. Med predmeti, ki vzbujajo največjo pozornost, je gotovo zahteva nekaterih, ki želijo imeti spremenjeno ime Jednote, namreč, da se beseda "Kranjska" nadomesti z bolj primernim imenom, naprimer "Slovenka." Ni namen tega članka dajati nasvete komurkoli glede spremembe imena, ker to ni naša zadeva, pač pa zadeva konvencije. Omenili smo le, da vlada glede imena jako dosti zanimanja, in je videti zaenkrat, da so na obeh straneh skoro enako močni. Druga zelo važna zadeva, s katero se bo konvencija pečala je gotovo zahteva po centralizaciji bolniške podpore. Društva K. S. K. Jednote niso danes prisiljena, da bi plačevala asesment za bolniško podporo v centralno blagajno, pač pa to lahko vsako društvo za sebe ukrene. Pri vseh drugih slovenskih organizacijah je že upeljana centralizirana bolniška podpora razven pri !K. S. K. Jednoti. Ponekod se je izkazala uspešno, zopet drugje pa ne. Veliko zanimanje je tudi za takozvani športni klub, ki je namenjen mladinskim društvom. Mladini se mora pri naših organizacijah nekaj nuditi, kar mladino privabi, ker sicer se je ne dobi. In brez mladine ni bodočnosti za organizacijo. Mnogo društev je tudi mnenja, da bi se zmanjšalo število delegatov, do katerih so posamezna društva upravičena. Letošnja konvencija bo namreč jako številna glede delegatov. Vse to pa velja obilico denarja, in danes med članstvom ni ravno preveč denarja radi slabih časov. Pričakuje se, da bo konvencija število delegatov zmanjšala. Še mnogo drugih več ali manj važnih problemov ima XVII. konvencija Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Da se bo kaj dobrega ukrenilo, priča zanimanje društev in splošnega članstva po Ameriki. V našem imenu želimo delegaciji najbolj srečen uspeh pri poslovanju. NEKAJ PODATKOV O ZADNJI SVETOVNI VOJNI lej. Ko je ta zgodba prišla oblastem na ušesa, je Bela Kis že odšel v vojno. Nahajal se je na srbski fronti. Stanovanje so odprli, da bi zaplenili baje tam shranjeni petrolej. V sedmih posodah pa niso našli petroleja, ampak sedem ženskih trupel. Sedem deklet, ki so vse imele na vratu znake davljenja. Posode so bile hermetično zaprte in so bila trupla še dobro ohranjena in so jih lahko agnoscirali. Našli so na tucate plačanih računov od inseratov, ki so bili objavljeni v raznih madjarskih podežel skih listih: ženitne ponudbe in prerokovanje bodočnosti. Bilo je jasno, da je Bela Kiss s pomočjo takih inseratov izvabljal de- Nekdo mu ga je moral ukrasti. Kaznjence, ki so stali v bližini čarovnika, so prijeli in preiskali. In so res našli denar, in si-ser v čevljih onega moža, ki mu ga je čarovnik pričaral iz nosu. Kaj pa je bilo drugega pričakovati od starega mednarodnega tatu! Kaznovali so ga milo; dobil je le tri dni posta ob kruhu in vodi. Čarovnik pa je šel ves pobit iz kaznilnice in se zaklel, da za noben denar ne nastopi več pred kaznjenci, ki jim manjka potrebna resnost za njegove "čarovnije." -o- ZAKLAD V RIBI V petek, 25. julija, ob 8. zve-! Iz krajev, kjer sva se vozila čer, nekje v Illinois državi. V do sedaj, ne morem nič posebne-Columbus, O. sva dospela ob ga poročati, ker so približno ta-9:30 zjutraj, kjer sem se oglasil ki kot je Ohio in pa ker potuje-pri avtoritetah za podpise. Toda na mojo veliki žalost in jezo ni bilo mojih "dobrih" prijateljev: Cooperja, Browna in ne Mr. Betmana doma, torej sem va kolikor mogoče hitro, da prideva v Los Angeles, kjer se pra-"špas" šele prične. vi Hišna gospodinja, kjer sva ostala čez noč, nama je skuhala moral nadaljevati vožnjo brez čaja in ko sem jo vprašal, kako avtografičnih podpisov. S prijateljem sva nadaljevala vrste čaj je to, je rekla, da je "Gun powder." To je dober čak vožnjo skozi Springfield, O., j in jako prijetnega okusa. Vpra-Richmond, Ind., Indianapolis injšajte Kundeta, če on pozna te Terre Haute, Ind., in prišla v! vrste čaj. Illinois. Do 7:30 zvečer sva pre-j Več prihodnjič. Pozdrav, vozila nekako 450 milj vožnje. Joseph Križman. -o- PROTESTNI SHOD ZA OPROSTITEV DELAVCEV Kot je že znano delavcem Zed. držav, sedita dva, po nedolžnem zaprta delavca v californijskih zaporih, Tom Mooney in Warren Billings. Zakrivila nista ničesar drugega, kot da sta organizirala delavcev v unijo. Podtaknila pa se jim je bombni napad v San Francisco, Cal. in tako sedita po nedolžnem v ječi že od leta 1916. Socialistična stranka v Clevelandu pozivlje tem potom vse de- (Nadaljevanje) 20. februarja. — Zavezniško brodovje bombardira turške utrdbe v Dardanelah. Ameriški parnik Evelyn potopljen od mine. 24. februarja. — Ameriški parnik Carib potopljen od mine. 13. marca. — Zavezniško brodovje zopet napade Dardanele. 22. marca^. — Avstrijska trdnjava Premisl se poda Rusom ;po šestmesečnem obleganju. 25. marca. — Bitka med Avstrijci in Rusi v Karpatih. 8. aprila. — Italija zahteva od zaveznikov nekaj avstrijskega. ozemlja kot plačilo, ker je ostala nevtralna. Rusi prodro avstrijske vrste v Karpatih pri Smolniku. 22. aprila. — Prične se druga bitka pri Ypresu. 26. aprila. — Zavezniške čete se izkrcajo v Dardanelah. 27. aprila. — Angleži potisnejo Nemce nazaj pi-i Ypresu. Nemci prvič vporabljajo strupene pline. 1. maja. — Torpedo zadene ameriški parnik Gulflight in ga potopi. 7. maja. — 100 Amerikancev najde smrt v valovih, ko nem-iška podmornica potopi angleški parnik Lusitania ob Irskem obrežju. ' ~m f • 12. maja. — Turki potope angleško bojno ladjo Goliath v Dardanelah. 13. maja. — Predsednik Wilson zahteva od Nemčije odškodnino za življenja Amerikancev, ki so se potopili z Lusitanijo. Nadalje zahteva Wilson da podmornice takoj prenehajo z napadi na trgovske ladje. 21. maja. — Boji v vzhodni Galiciji. Nemci prodirajo skozi rusko središče, toda se umaknejo nekoliko na obeh krilih. 23. maja. — Italija napove vojno Avstriji. 25. maja. — Italija zablokira Avstrijo. 30. maja. — Nemčija odgovori glede napada na Lusitanijo; pravi, da je ladja vozila orožje in Kanadsko vojaštvo. 1. junija. — Avstrijsko in nemško vojaštvo zavzame zopet Premisl. 3. junija. — Angleško vojaštvo prične z operacijami v Mezopotamiji. 9. junija. — Predsednik Wilson pošlje Nemčiji ponovno vprašanje glede odškodnine Lu-sitanije. 13. junija. — Bitka ob Dnje-stru. Rusi vržejo nazaj nemško in avstrijsko armado. 14. junija. — Nemčiji zlomijo rusko moč na 43 milj dolgi bojni črti. To je bil prvi večji poraz za rusko armado. 15. junija. — Bitka pri Hoo-gu. Angleške čete zavzamejo prve nemške okope. 22. junija. — Rusi zapuste Lvov, glavno mesto Galicije. 29. junija. — Rusi dožive ponoven poraz v Galiciji. 2. julija. — Pomorska bitka v Baltiškem morju. Rusko brodovje premaga nemško flotilo. 4. julija. — Skupna armada Avstrijcev in Nemcev zlomi rusko bojno črto pri Krasniku. 21. julija. — Avstrijsko-nem-ške čete obkoljujejo Varšavo. 2. avgusta. - Italija napove ikIeta' ki bi se ™de možile in ta" vojno Turčiji ke' ki bi rade vi°ele v bodočnost, 26. avgusta. - Nemci zavza- v sv°Je stanovanje, kjer jih je mejo Brest-Litovsk, močno ru- zadaviI in oroPal dragocenosti in sko postojanko. 1 denar" Iskali 80 naPre-> in našli 1. septembra. - Nemčija ob-ina dvorišču zakopanih še deset ljubi, da ne bo potapljala večltruPel m v nekem ladij brez svarila. bližnjem gozdu zopet deset. Skupaj 27 pricno z veliko vzhodni fronti. 2. septembra. - Avstrijci za-1 ženskih truPeL Večinoma so bi-vžamejo Grodno na Poljskem, Ia dekleta z dežele. Iskanje zve- 4. septembra. - Morala ru- i finskega morilca ni trajalo dol-ske armada postaja brezupna, i so. Poveljnik čete, pri kateri je 5. septembra. — Car Nikolai's!užil morilec, je sporočil, da je II. postane vrhovni poveljnik j infanterist Bela Kiss v neki voj-ruske armade; odstavljen je ve-'ni bolnišnici v Srbiji umrl za liki knez Nikolaj. legarjem. Policija se pa s tem 25. septembra. — Zavezniki ni zadovoljila; poslala je krimi-ofenzivo na j nalnega uradnika na južno fronto, da bi odkril morebitno zame-28. septembra. — Angleška nJ'av0- "Bil je ljubek, pohleven armada dobi bitko pri Kut-el- dečko s svetlimi skravžljammi Amara v Aziji. lasmi in plavimi očmi," je pri- 5. oktobra. — Zavezniške če-1 povedovala bolniška strežnica, te se izkrcajo pri Saloniki v ki Je stregla Beli Kissu v njego-Grčiji vi h poslednjih urah. Ampak ven- 9. oktobra. — Nemci zavza-!dar vampir iz Činkote je bil ta-mejo Belgrad. krat že 35 let star, temnih las in 12. oktobra." — Nemci ustrelej™ izgledal kakor pohleven mlade-bolniško strežnico Edith Cavell inič- Očividno je vzel hudo bol-(Angležinj o) v Bruslju, ker je I nemu tovarišu identitetno izkaz-vohunila za Anglijo. i nico in umirajočemu obesil svo- 14. oktobra. — Bolgarija na-' J'°- Preiskovali so dalje, toda pove vojno Srbiji. zaman. Skoro poldrugo desetlet- 15. oktobra. — Anglija napo-;Je Je že Preteklo od tega. Akt ve vojno Bolgariji. ! Bela Kiss leži zaprašen v pre- 16. oktobra. — Francija na- dalih budimpeštanske policije, pove vojno Bolgariji. ]judska domišljija pa ne miruje. 19. oktobra. — Rusija in Ita- i v °£rskih vaseh, od koder je Be-lija napovesta vojno Bolgariji. la Kiss izvabljal svoje žrtve, se 28 oktobra. — Aristide Bri-1 od časa da časa Pojavljajo govo-and imenovan ministerskim rice ° dozdevnem Beli Kissu, to-predsednikom Francije. ■ da doslej manjka vsaka sled. 1. decembra. — Turčija pre-'i maga angleške čete pri Bagdadu. 4. decembra. — Henry Ford se odpelje v Evropo s posebno mirovno komisijo. HOKUSPOKUS PRED JETNIKI V neki angleški kaznilnici je neki slavni iluzijonist priredil 20. decembra." — Anglija od- Predstavo, čije točke so vsebova-pokliče avstralsko armado iz ^ same "Čudežne stvari." Bilo Galipolisa. je to prvič, pa je bilo tudi zad- (Pride še) njič. Zakaj konec ni .bil nič kaj o- j prijeten. Večino kaznjencev so SKRIVNOSTNI MAD J AR f/;veda ®Jretf. zv^fče VAMPIR čarovnika. Gibčnost m hitri- __ca, s katero je povzročil, da so V neki mali vasi nekoč ogrske, Posamezni predmeti brez sledu sedaj romunske provincije Sed- izbili, je skoro vse gedalce mograške, se je te dni pojavila !kar Prevzela. Ni pa zadivila pri- govorica, da je neki kleparski mojster, ki je tam izvršil samomor, bil Bela Kiss, ki je pod napačnim imenom živel v vasi ob pobočju Karpatov. Take govorice se pojavljajo skoro vsako le- potnih vlomilcev. V teku predstave je pokazal tudi trik, kateremu so se morali tudi lopovi smejati, kajti tega pa tudi oni niso znali. Pokazal jim je namreč umetnost, da je pričaral de- to. Kjer so dvomi, tam začenja!«« od koderkoli. Lopovi so po-svoje delo domišljija. O Beli ™ali le trik': 4 :4 0: 4:45: 5:45: 0:16: 6:17: 6 :4 0 : 6:45: 7 :14 : 7:15: 7 :30 : 8:00: 8:01 : 8:30: 0:00: 0:15: 10:00: 10 :01 : 10:15: 11 :00: 11:01 : 1 1 :.10 : 12:00: Za sredo, 30, julija WTAM Sign on Station WTAM. WTAM String Trio. Cheerio (NBC). Morning Melodies (NBC). National Home Hour (NBC). Patty Jean's Chat. Blue Streftks (NBC). Don Douglas, pianist. Charles W. Reed, baritone. WTAM Little Symphony. Morning Madrigal. Pat Haley. Chester Zohn and Theodore Rauten-berg. Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra. Noonday Melodies. Cleveland Haydn String Quartette. Evening Stars (NBC). Moxie Hostess Program. Baseball Game—'Cleveland vs. Detroit. Joe and Russ. Meditation. Organ Processional Hour. Collegiate Trio. Baseball Scores. Spang Baker—Charles Hamp. Bulova Time. Hotel Cleveland Orchestra. Mobiloil Concert (NBC). Widlar Welcomer. Midsummer Revels. Coco Cola Program (NBC). Canfield Petey and Lulu Belle. Uncle Abe and David. Bulova Time—Announcements. Pat and Alice. WTAM Players. Austin Wylie's Chippewa Lake Park Orchestra. Midnight Melodies. Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra. Sign off Station WTAM. WHK Radio Reveille--. Morning Devotions. Something for Everyone (CBS). Burlesque Broadcasters. What's Happening. Radio Homemaker—Ida Bailey Allen (CBS). Julia Hayes. Radio Homemakers—Ida Bailey Allen (CBS). The Boy and Girl Friend. Radio Homemakers—Ida Bailey Allen (CBS). Ethel and Harry. Manhattan Tower's Orchestra (CBS). Columbia Little Symphony and Soloist (CBS). Health Talk—Dr. Winfrey. Housekeepers Chat. Cleveland Theronoid. Ten Time Topics. Musical Albume (CBS). Meditation. Uncle Gordon. World Book Man. Messenger Boys. The Couple Next Door (CBS). Schedule for the Evening. Sammy Watkins Willowick Country Club Orchestra. Raybestos Sport Flashes. Willowick Country Club Orchestra. Quality Time. Mr. Quality (Ted De Turk). Forty Fathom Trawlers (CBS). Raybestos Radiogra. Pocahontas Blue Flash Indians. La Palina Smoker (CBS). Rahal's Cherry Pickers. Voice or Columbia (CBS). Gruen Guild Watch Time. Bert Lown's Orchestra (CHS). Slumber Hour (Orchestra—Soloist). Rubberneck Man. Paul Trc-niaine's Orchestra (CBS). Nocturne (CBS). Willes Lake Shore Garden Or. chestra. WJAY to Nemčiji. .5. avgusta. — Avstrijsko-nemške čete zavzamejo Varšavo. A. M. 7 :00: Morning Melodies. 7 :.10: Elaine and Sis. 8 :00: WurliUer Program. 8 tU: Dance Music. 9 :00 : Elgin Time. Heeza Knutt. 9 :4 5 : Germ Brothers. 10 :00 : Student Prince Weather Korecast, Ruth and Blair. 11 :00: Hawaiian Echoes. 11 :15 : Maxine and Alyce. 11 :4 5: Eric Neidorlc. 12 :»0: Elgin Time. Student Prince Weather Forecast. P. M. 12)01 : John Belion. 12 1 :30: Troy Singer's Orchestra. :30: Freddy Stone. 2 :00 : Concert Program. 2 45 : Hut h Rlchey. 8 00: Brady Lake. 4 :8l): Ednu and Joan. . 6 .00: Elgin Time, Student Prince Weather Forecast. 6 15 : Studio. j , » 6 30: Dick Rennie find Jimmy. 7 00 : Merchants mid Consumers. 7 20: Hollonden Hotel Orchestra 7 55: Elgin Time, Sign Off. Kakor gre v teh časih vsak rad na oddih farm e, če le more, tako se je podala tudi družina Post. Ključ od hiše je dobil naš Jože Pograjc, ki je bil postavljen za angelčka varha nad premičnino in neprimičnino Postovega posestva. Jože je že toliko odrastel, da se mu lahko poveri tako važna naloga, posebno zato, ker se sedaj bolj drži hiše in garaže, kar je kupil avtomobil. Vsak večer ga briše in umiva, da bo kmalu zdrgnil vso barvo z avtomobila. Fant se hoče postavljat! S ključem od hiše je dobil tudi zapoved in so mu zažugali, da naj pazi na oba kanarčka, ki so last Mrs. Postove. Naročili so mu, naj jima da jesti, pa ne žgancev in zelja, ampak samo proso, premeni naj jima vodo vsak dan, in vsak drug dan naj jih lepo skopi je, da jima ne bo vroče. Kar se tiče jestvine, ni bil Pograjc nič v zadregi. Vzel cel škrnicel prosa, pa ga je postavil kanarčkoma v tičnico z lepimi in jako prikupi j ivimi besedami: "Tukaj imata, pa jej-ta1! Če mislita, da vama bom vsako zrno posebej v kljun nosil, še ne poznata Jožeta Po-grajca!" Torej z jedjo sta bila kanarčka preskrbljena. Vode jima je dal pa kar cel kvort, da bo delj časa mir. Ampak kako naj zadosti naročilu Mrs. Post, da mora kanarčka najmanj vsak drug dan okopat. To je ložje obljubiti, kot pa napraviti. Jože ni še v vsem svojem življenju omival kake živali. Omiti zna avtomobil, ampak kanarčka omiti—to je pa druga moka. Jože si je belil glavo, ali naj da kanarčku pr-šno kopel j, ali ju naj dene v banjo. Tudi ni vedel, ali naj ju namaže najprej z žajfnico in petem zdrgne s krtačo, ali naj rabi kar čisto vodo. Tudi ni vedel, ali naj rabi za kopelj mrzlo ali gorko vodo. Kar se Jože spomni, da omiva svoj avtomobil z gumasto cevjo (šlau-hom), in si misli brihtna glava, da bi bilo to tudi priročno za kanarčke: jih saj ne bo treba držati v roki pri kopanju in ne bo nevarnosti, da bi katerega zmastil, ker Jožetova roka ni vajena kanarčkov, pač pa raznih velikih in težkih modelov v slovenski livarni. Pa gre in napelje gumasto cev skozi okno iz dvorišča v kuhinjo. Postavi tičnico na desko pri lijaku in odpre vodo. Seveda, voda je planila z vso silo iz cevi in se zaprašila v oba kanarčka, ki v prvem hipu nista vedela ali je udaril tornado v hišo ali kaj. Potem sta pa začela prhutati po tičnici in se skušala rešiti nezaželjene pršne kopeli. Voda je bila tako huda, da je odnesla tičnico prav na kraj deske in bi bila padla na tla, da je ni Jože vjel z roko. Pri tem je bil pa prisiljen, da je spustil z roke gumasto cev z vodo, ki se je zato obrnila in vsa ploha se je zaprašila Jožetu za srajco. Jože je držal z eno roko tičnico, z drugo je pa lovil vodno cev. Cevi ni mogel naglo zgrabiti, pa jo je pustil, da dela svoje orgije po njem kakor ve in zna in je samo gledal, da je spravil tičnico in oba kanarčka na vaSrno. Potem je šele letel ven na dvorišče in hitro zaprl vodo. Bil je žalosten pogled na zmočenega Jožeta, ki je bil premočen do kože. Širokih korakov je šel v kuhinjo, kjer je ugledal na tleh celo povoden j. Ni kazalo drugega, da je vzel cunjo in začel brisati tla. Vzelo ga je precej časa, da je vse lepo počistil in posušil tla. Potem se je pa preoblekel, zatem pa takoj odhitel na brzojavno postajo, kjer je oddal brzojav na Postove v Gene-vo, O.: "Pridite takoj domov; jaz ne bom več omival kanarčkov ! Pozdrav—Jože." OVČAR MARKO Janez Jalen "Zakaj?" Jok je nalašč po-molčal, da je bil Marko v skrajni zadregi, češ, bo potem bolj voljno stopil v ojnice: "Ce te kakšna posebna nesreča ne zadene, katere te Bog varuj, boš kakor kaže, kakšnega pol tuca-ta jarcev pripasel. Ali si že pozabil, kako sta se s Podlipni-kom dogovorila?" Marko se je razvnel: "Nisem pozabil. In ne popustim Cenu niti za kosem volne ne. In če se do grda špreva. Zakaj bi imeli bogatini vedno prav. Saj prihodnje leto skoro gotovo ne bom več pasel pri Podlipniku. Si bom že poiskal kakšno drugo delo." Z vso dlanjo se je Jok drgnil okrog ust in po neobriti, resasti i bradi, da je skril smeh, ki mu je uhajal. Prav dobro je vedel, kako bi Podlipnik svojega ovčarja lahko prikrajšal za dogovorjeno plačo, če bi si Marko in Ančka ne bila prišla navzkriž : "Pa ga ne bi. Preveč sam nase drži. Le hud bodi fant, čeprav nimaš prav. Čakaj! Sedaj te vprežem." # Jok je dvignil glavo: "Marko ! Kam pa boš s pripasenimi jarci?" "Prodal jih bom." "V jeseni, ko bodo na pol zastonj?" "Cez zimo jih ne morem' pre-živiti; imam premalo mrve." "Napravi jo!" Jok je vstal: "V Srednjem vrhu kamor se z živino zavoljo zverine ne upamo, raste v nekaterih krajih i do pasu visoka trava. In marsikje med skalami, kamor jarci ne morejo, človek pa pride, je tako gosta deteljica, da gre komaj kosa skozi njo. Po srp in po koso, po kladiva in rjuho stopi domu in seci in žari j i na hrbtu nosi do poti; pod Srednji vrh, na kopišče. Kopo naredi in jo ogradi zavoljo živine. Za kravo lahko napraviš mrve, ne samo za nekaj jarcev, če si, kakor bi moral biti. Pozimi pa s samotnicami ponjo, da ti ne bo dolgčas brez dela. Veš, Marko, to pravim: dolgčas je za mladega človeka najbolj malopriden tovariš." Marko se je zavedel, da Jok pozna njegove težave in mu hoče pomagati: "Niti oče bi ne mogel biti boljši z mano." Ni vedel, kaj bi rekel. "No, kaj razmišljaš?" je opomnil Jok, pa precej trdo. "Vidim, da so še ljudje na svetu, ki me imajo radi." "Tako govorjenje je za babe. Ali boš, ali ne boš?" Marko je kratko premislil. "Za konja napravim mrve, če treba. Kajžar je Podlipnik proti meni s svojim rovtom. Moj je večji. Ves svet med Stolom in Begunjščico je moja seča." "Ta beseda se ti poda, ne pa, da se biješ po kolenih. Bo že, kakor vama je namenjeno." Jarci so vstali in Volkun pri tropu je začel besno lajati. Mar- j ko se je zganil: "Pes me kliče." "Tudi prej te je, pa ga nisi! slišal." Marko se je samo nasmehnil in v skokih odhitel k tropu. Spehan je lezel Jok navkreber k svoji drobnici. Oziral se je na Marka: "Kako zna pasti. Ančki utegne biti čez leta še žal, da se mu je skujala. Ce se mu je—." it« $ ijt Trudni od mlatve, saj je prav isti dan Joža zadnjič zavrtel Podlipnikov pajkel in sta Ančka in Rozalka opravili zadnje rešeto pšenice, sta dekleti kmalu ugasnili lojenko in legli spat. Skozi odprto okno sta slišali, kako je nategnil Koširjev pes verigo, zalajal in se zaganjal kakor na neznanca, ki gre po stezi za vrtovi. Pes je utihnil. Ančka in Rozalka pa sta razločno čuli, da je nekdo prišel pod njiju okno in se ustavil. Pridržali sta sapo. V liageljnih je razšumelo, kakor bi bil nekdo vrgel droben kamen v viseče rože. Še enkrat. Nato se je kamenček narahlo zadel v omrežje v oknu, da je kovinasto zazvenelo, priletel v sobico in udaril ob tla. Dekleti sta pridušeno poše-petali med sabo. Pod oknom pa je na pol tiho nepoznani va-sovavec poklical: "Rozalka!" "Marko!" je zatrepetala v postelji Ančka. Tudi Rozalka je brata po glasu takoj spoznala. Stopila je k oknu in radi lepšega vprašala: "Kdo je?" "Kdo? Jaz." "Kaj bi pa rad? Ali je mar Manica zbolela?" "Po koso, po grablje, po rjuho in srp sem prišel. Bom napravil za Šijo nekaj sena. Ključ od hiše mi daj." "Počakaj, da ga poiščem." Trdno prepričana, da bo Marko poklical Ančko, je odšla Rozalka po ključ. Ančka je čakala. Natančno i je že vedela, kako se bo hitro ogrnila in stekla k oknu, kadar jo Marko pokliče. Ančka je čakala. Marko pod oknom se ni j oglasil, še prestopil se ni. Hotela je vstati sama od sebe, stopiti k oknu in mu voščiti dober večer. Odgrnila je že odejo, pa jo je hitro potegnila nazaj nase, da bi ne opazila Rozalka: "Ne. Ne morem, ne smem. Ce je tak, pa naj bo." Pod oknom je kakor v zemljo vkopan stal Marko. Srce mu je bilo, ne v prsih, v grlu, kakor kadar je bil najbolj spehan J med hojo po strminah. Sama so se odpirala usta, in močno se je moral premagovati, da ni' poklical: "Ančka!" Premagalo bi ga bilo, če bi Si ne bil natihoma ponavljal: "Ne. Ne. Nemorem, ne smem. Ce je taka, pa naj bo." Rozalka je že davno snela z' žeblja ključ in ga držala v roki; z drugo pa je še vedno tipala po steni, kakor bi ga še vedno iskala, pa je le poslušala, j kdaj se bo oglasil Marko. Ančka je čakala. Rozalka je še vedno navidezno iskala ključa. Marko pa se je oglasil: "Ali ga šele kuješ ali kaj. Tak daj že vendar ključ." Vrgla mu je ključ na pesek pod oknom. "V kradi ti ga bom pustil. Lahko noč!" Utihnili so Markovi koraki. Ančka si je želela, da bi zalajal kak pes, kakor bi se bila bala, da bi v nočni tišini ne slišala Rozalka, kako kriči v njej: "Ni me poklical. Ni me naročil pozdraviti. Ni. Še vprašal ni po meni." In naj si je še tako ponavljala: "Ce je tak, pa naj bo," ni mogla prevpiti sama sebe. Niti poznala se ni več. Saj se je vsa spremenila v en sam bolesten krik: "Marko! Maaa-rkooo!" Kakor sta bili dekleti trudni, tisto noč Ančka ni zatisnila očesa; Rozalki se je pa šele proti jutru za nekaj minut zadremalo. Marko je takrat počival pri križu na vrhu krniške poti. Še vedno je imel v nosu plesnivo pust vonj, katerega se je nabral čaz noč v zapuščeni svoji lastni hiši: "Ni prav, da smo tako zapustili svoj dom. Ni prav. Oča bi bili žalostni, če bi še živeli." V vaseh so klicali petelini dan. "Ni prav. Sama od sebe bi v kratkih letih hiša razpadla. In jaz sem tako odredil. Slab gospodar sem. Morda mi gre zato vse narobe." V Završnici se je napil vode. Brez kosila je gnal trop na pašo. * # * Ančka in Rozalka sta -se po-kropili in stopili iz lope. Iz gruče fantov pred cerkvijo se je odtrgal Višnarjev Šimen in se jima pridružil. Prijazno je ogovarjal Anč-' ko, popravljal ogrnjen suknjič, se poigral tuintam s težko srebrno verižico, za Rozalko se pa še zmenil ni, kakor bi bilo njemu, gruntarskem, prepovedano govoriti z lanovko. Rozalka je pri prvi priložnosti zaostala in se pridružila drugim dekletom, ki so namiga-vali na Šimna in Ančko: "Brhek par sta." Polje in Reber sta molčala, le v lipju je zakrakala vrana in takoj spet utihnila, kakor bi se bila ustrašila svojega lastnega razklanega glasu. Šimen pa je pripovedoval Ančki, da bodo postavili novo stiskalnico za sadje in da bi rad šel pogledat, kakšna je Podlip-nikova. "Kako je znal poiskati izgovor, da bo z mamo govoril in se mi skušal prikupiti," si je mislila Ančka, ko ga je morala vabiti, naj le gre pogledat stiskalnico, če mu bo všeč narejena: "Seveda. Mar mu sadje in stiskalnica. Saj je ne bo delal." Ponosno je šel Šimen poleg Ančke in marsikatera dekle jo je zavidala, Ančka pa bi bila rada prav precej dala, če bi se ji ne bil pridružil: "Sedaj bodo začeli ljudje takoj govoriti. Pa, ko ga ne maram—" Doma se je izmuznila preoblačit in je prepustila Višnar-jevega mami. Kako ji je znal govoriti. Ogledal je stiskalnico in mama ga je povabila v hišo. Ančka se ni hotela nič pokazati in mama jo je morala poklicati, ko je Šimen odhajal. "Še kaj pridi v vas," je povabila Podlipnica, kakor se spo dobi. Kako je spet znal zasukati: "Ne vem, če je Ančki prav, ko se je ves čas skrivala." Ančka je mislila: "Naj mu pa rečem, da ga ni treba več. Saj ne morem. Ne spodobilo bi se, In še vpričo mame." Rekla pa je: "Nič se nisem skrivala. Saj rada vidim, če kdo pride v vas; vsaj ni dolgčas." In prijazna je bila, kakor se spodobi. Vseeno jo je Podlipnica učila: "Ančka! Ne smeš biti tako boječa. Kako prijazen zna biti Višnarjev. In v kako brhkega fanta je dorastel. Kar vesela bo lahko, katero bo povprašal Kaj praviš Ančka?" "Nič mu ne vem reči." Odšla je na vrt, pobrala v predpasnik nekaj hrušk, ugriznila V eno, pa ji ni teknila. Napol dojedeno je vrgla praši čem, ki so bili v svinjariji. "Da je še mama tako neumna. Saj ima prav. Nazadnje—če se Marko nič več ne zmeni zame. Naj pa sam sebi pripiše. Kaj bi bil tako na pičlem." Sršeni in ose so objedali zoreče hruške in v njenem vrhu je podričaval kakor sredi najhujše zime ščinkovec: "Drič, drič, drič." (Dalje prihodnjič). Vreme V Johannesburgu, Južna Afrika, je včeraj padlcf za par inčev snega. Srečni Afrikanci! Priporočilo Pošten slovenski rokodelec se priporoča našim ljudem za vsakovrstna zidarska dela, za razna popravila pri hiši. Sprejme se vsako delo, in cene so take kot primerne današnjim razmeram. Vprašajte na 1071 E. 61st St. (176) Poceni naprodaj peč na plin in premog. Istotam se proda pralni stroj. 1004 E. 61st St. (176) Stanovanje 5 sob i se odda; kopališče, centralna kurjava; jako lepo stanovanje. Rent $25, ce vzamete 6 sob je pa rent $30. Vprašajte na 1052 E. 62nd St. (178) Soba se odda za enega fanta; soba ima posebni uhod. Vprašajte na 1046 E. 69th St. (177) ^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ | PRIPOROČILO! J S Slovenska trgovina z vso opra- E E vo za moške, ženske in otroke. E E Se priporoča za obilen poset. E — Blago najboljše vrste. IP. U S A Y I 783 E. 185th Street Slov. Kat. pev. dr. Lira ima danes ob pol osmi uri zve- i čer sestanek radi piknika, ki se i vrši 10. avgusta. Prosi se vse E E pevce in pevke, da so navzoči, .............Ill........................... da se vse potrebno ukrene. — Vodja. VABILO NA VABILO PIKNIK katerega priredi DRUŠTVO SLOVENSKI FARMERJI št. 44 S. D. Z., Geneva, O. NA FRANK GRUBARJEVI FARMI, GENEVA, O. V NEDELJO 3. AVGUSTA 1930 Društvo se dobro pripravlja za 3. avgusta, da bo postreglo občinstvu prvovrstno v vseh ozirih. Na pikniku bo tudi licitacija koštruna in kokoši. Tudi več dobitkov bo na razpolago, katerih bo lahko vsak deležen. Kdor ljubi ples, naj prinese seboj še ene škornje, da ne bo šel bos domov, k.:r vam bosta Uletova brata podplate šegetala. Prijazno vas vabi ODBOR V najem se da stanovanje, obstoječe iz 4 sob, na 1128 E. 63rd St. V najem se da tudi garaža. Poizve se na 1139 Norwood Rd. (178) Stanovanje 5 sob se da v najem, rent $25.00. j Prosta najemnina do 10. avgu-1 sta. 5416 Homer Ave. (178) Naznanilo občinstvu Naznanjam, da sem otvoril prostor za ključavničarstvo in brušenje brivskih potrebščin ! ter raznih drugih rezil. Vedno bom gledal, da bom vsem našim odjemalcem kolikor mogoč dobro postregel v njh zadovoljstvo. Se vljudno priporočam. Fr. čepirlo, 1342 E. 55th St., vogal St. Clair Ave. (Tue.X) V SPOMIN druge obletnice smrti našega dragega soproga in očeta Josepha Zaje ki je umrl 29. julija, 1928. Še vedno Te imamo ohranjenega v blagem spominu, dragi in Ti kličemo: Počivaj v miru, dokler se ne združimo zopet nad zvezdami. — Žalujoči ostali: Josephine Zaje, soproga. Joseph, sin. Josephine in Sylvia, hčeri. Cleveland, O., 28. julija, 1930. »MOjMieftui«. DeLUXE 5 DAYS 5 NIGHTS To SAULT STE. MARIE MACKINAC ISLAND CHICAGO and RETURN PLAN YOUR VACATION to leave on the Great Ship "SEEANDBEE" from Cleveland, September 8th; returning Saturday, September 13th. Cruise includes Lake Erie, the Detroit River, Lake St. Clair, the St. Clair River, Lake Huron, beautiful St. Marys River and Lake Michigan. Stop-overs at the famous "Soo" Locks, with sightseeing trips at Chicago and Mackinac Island, wonderful scenery. Endless entertainment. Excellent meals. All expense, including fare, meals, stateroom accommodations and sightseeing trips ..... From Cleveland, only $75.00 Ask your Tourist Agent or write us for free special C&B Line Cruise Deluxe Folder The Cleveland and Buffalo Transit Co. E. 9th Street Pier / Cleveland, Ohio Daily Steamer Service between Cleveland and Buffalo, also Cleveland and Pt. Stanley, Canada Pontonski most v Koblenzu, Nemčija, ki se je zrušil in je pri tem utonilo preko 70 oseb. Nesreča se je zgodila o priliki slavno sti, ko so zadnje francoske čete zapustile Nemčijo. Množica je bila zbrana na obrežju in na mostu, da je opazovala umetni ogenj z gradu nad mestom, ko se je slab most nenadoma porušil. Laško mesto Neapolj, ki je bilo v zadnjem potresu močno poškodovano. Na desni je zgodovinski spomenik pesnika Virgila, ki je bil v potresu razdejan, v sredi sta pa laški kralj Emanuel in Mussolini. THE OLD HOME TOWN R opisi e red V S Patonl Oflirp Stanley 4 SPOMINI Z DIVJEGA ZAPADA Maurice Constantine Weyer A to ni še bila najina največja skrb. Kajti zdaj, v prvih pomladnih dneh, se je vreme obrnilo. Pričelo se je tako-le: mesečina je pokazala dvorec. Bilo je slikovito, a jaz si mislim: lepa hvala za slikovitost! Zvezde so otekle in so zrle utrujene doli. V nočeh je bilo slišati že melanholično, slutenj polno tuljenje volkov in psi so se plazili potuhnjeno, kakor pred nevidno pretečo nevarnostjo. Če bi bila kje na varnem kraju, bi bil odredil počitek. A nahajala sva se baš v sredi tiste "dežele molka," ki ji rečejo Angleži "Barren Lands," "gola zemlja." Gola je bila zares. Gola pod snegom, deviške in krute golote . . . Morda dose-ževa z vztrajnim prodiranjem gozd in—to sem seveda Paulu Durandu zamolčal—varnost. Pospešil sem tempo prodiranja .. . Kljub bridkemu mrazu, ki je mlel zledeneli sneg v prah, tako da se mi je usipal kakor moka na dile, sem čutil, da se kopljem v potu kakor v mrzlem olju. V neizprosnem prašnem snegu so se udirale moje dolge indijanske smuke za dobro ped. Psi za menoj so že za pol pedi ostajali v mojem,sledu. Dasi sem tvegal zdrobiti svojo moč, sem se nekajkrat ozrl za njimi. S srditim naporom so nategovali renčanje svoje jermenje ter iztegovali svoje vratove daleč naprej. Škripanje sanišč je postalo glasnejše, brezmočen škripajoč protest zoper mraz. Zadaj je drčal Paul. Ves zakrit s kapuco je upogibal glavo nizko do prsi, da se zavaruje proti ledeni sapi, in krepko je stopal, prizadevaj e si držati ritmični korak, ki sem mu ga z muko vtepel. Nehote mi uide smeh kadar se domislim, kako je bil izpočetka zelo neroden, kako se je spotikal in padal. Ali bo zdaj izdržal . . . ? . . . Temna lisa—pa ne preveč temna, ker je bila daleč—se je pokazala na obzorju. Ni dvoma—gozd ! Gozd—to se pravi: zavetje! ... Ni dvoma? Da vidimo! Gozd? ... Ali je fata morgana? . . . Fa-ta mor-ga-na? . . . Zlogi teh besed so mi plesali pred očmi in omotica se me je lptevala. Utripajoči svetlobni odsevi na snegu so izgubili čar, ki mi je bil vse dotlej pomagal preko vseh težav, preko mraza in utrujenosti. A zlogi besedi fata morgana niso nehali svojega vrtinčastega vražjega plesa. V omotici so mi kolena začela odpovedovati pokorščino, tako da sem moral napeti vse svoje sile, da premagam nevarno čarovnijo teh besed in da ji ne podležem. Z obupnim vzponom sem prišel zopet k sebi in se pognal z novo silo na svojo pot, kakor na beg pred tistima demoničnima besedama: fata mor—ne! Nočem več izgubiti ravnovesja in blebetati sam zase tiste zloge! Osredotočil sem svoje možgane v zlogu "bes." Da! Bes, bes, bes! To ima še nekaj smisla! Bes, bes! Gonja smrti nad ubogo živalico! Bes, bes, bes! Moja volja je zmagala. Izza silnega jeza iz snega je rastel gozd, počasi, je vabil in se mi bližal. Torej ni fata morgana! Zdaj sem smel zopet izustiti to besedo, ne da bi vprizorili začarani zlogi svojega blaznega plesa. Gozd je bil! Gozd—in zdaj, zdaj pridemo v njegovo zavetje. Moral sem nevede zavleči svojo hojo, kajti čelni pes mi je stopil s prednjima tacama na dile, da sem -se prekobrčil. Hipoma sem stal spet na nogah, otepal sneg, ki me je grizel v vrat in ušesa. Bodeča bolečina me je presunila: desno uho . . . prokle . . . ! Desno uho mi je zmrznilo? Drgnil sem ga tako močno s svojo usnjeno rokavico, da so mi stopile solze v oči, in . . . prokleto! Gozd, sneg, vse—je utonilo. Moje oči so oledenele . . . Poznal sem že tako nesrečo. Ni bilo povoda, da bi se razburjal. Snežna oslepitev je prirod-na reakcija na pestro rajanje barv in na prerezko svetlobo. Nikdar še ni trajala pri meni delj ko nekaj minut. Tipal sem nazaj in dotipal zmršeno, z ledeno skorjo prevlečeno dlako čelnega psa. Ni se repenčil, ko sem ga prijel. Bil je priljudnejši nego so običajno taki psi. To ne pameni veliko: le toliko, da roki, ki ga je hotela pobožati, ni ravno odgriznil nekaj prstov, temveč pri tej priliki še nekoliko pomahal s svojim v ledeno palico spremenjenim repom. Pogladil sem ga po boku, ki mi je trepetal pod dlanjo, in spoznal sem, da se je vprega, vsa izmučena, že vlegla v sneg. Tedaj sem poklical Paula. Njegov odgovor je prišel iz čudne daljave. Njegove besede so bile kakor zmrznjene. Kričal sem v njegovo smer, da sem od snega oslepel, a da to ni nič. hudega. "Pridi sem—le naprej," sem klical, "prevzameš vodstvo ti. Hodil bom za tvojimi sanmi ter se držal zanje ..." "Saj sem slep tudi sam!" je klavrno odvrnil. Ko sem se ustavil, sem pogledal naprej, pa je mahoma bilo, kakor da mi je svetloba izžgala oči. "Ne premakni se z mesta! Poskusim priti do tebe!" Posrečilo se mi je tudi obrniti se, čeprav sem pri tem poizkusu najprej telebnil ob tla. Nato sem tipal ob jermen ju vprege nazaj, vsak čas pripravljen, da me naskoči eden izmed psov. Naposled sem otipal sani in še nato nekaj živega: Paula, ki je sključen v klopčič sedel na svojem tovoru. Potihem je ječal predse. Nagovarjal sem ga, naj zbere vse svoje sile in naj vstane. Posrečilo se mu je, a pri tem sem jaz zopet padel in moral sem si odvezati smuke, da sem mogel vstati. Nato sem si jih spet pritrdil—še vedno slej?. Le vrtinčaste sence sem videl na svojih vekah—bele sence, da, same plešoče svetlobne pike—in omotica, grozna omotica . . . "Kaj bova storila?" je ječal Paul. Mislil sem, da je poglavitno to, da ne zmrznemo na mestu, zato sem mu predlagal, da se drživa za roke in tečeva okrog. Bo že šlo! In začel sem se smejati. Strašansko narejen je moral zveneti ta smeh, kajti Paul je vzkliknil: "Nikar se tako ne smeji! To je grozno!" "Prav! Zdaj bova tekala, sicer še na mestu zmrzneva. Veš, da je najmanj 50 stopinj pod ničlo." Prijel sem ga za roko, a komaj sva napravila nekaj korakov, sva seveda telebnila ob tla —oba. Poskušala sva priti pokonci. Pri tem sem skušal obrniti vso zadevo na smešno plat in ko sva prav nerodno visela I drug ob drugem, sem mu vpil v uho: "Kaj bi dal, da bi zdaj mogel videti, kako izgledava! Dva pijanca bi ne mogla biti tako smešna!" Bridko je odvrnil, da ni povoda za zbijanje šal. To me je razjarilo in zatulil sem nanj, da ni vreden živeti kdor nima moči, da se samemu sebi smeje! Zdi se mi, da je nato začel ihteti, kar je moj bes še bolj upalilo. Tako surovo sem ga stresal, da sva se spet oba zakotalila po snegu. Dvignil sem se. Ori pa se je upiral, še enkrat vstati. "Prav. Pa pogini, če hočeš! Vitez žalostne postave si, če nimaš srca na pravem mestu!" Razkačen sem marširal, pal, vstal, spet pal in spet vstal. V meni je vrel srd in kosti so me bolele—saj sem se moral že najmanj tridesetkrat pobrati in odvezati si smuke. Pri tem sem se brezmočen pogrezal do prsi v sneg. Zašel sem bil v snežni kup. V tem obupnem položaju mi je prišlo na um, da bi bilo bolje storiti nekaj drugega nego trapati brez smatra po snegu. Z vso naglico sem povečal luknjo, v kateri sem tičal in sem se tiho stisnil v kot. Tako sem našel zase skromno zavetje. O, ni bilo toplo, ne, toplo ni bilo, a vendar sem čutil, da bo toplota moje krvi zadostovala, da ne zmrznem. Zdaj naposled sem smel misliti na svoje oči. lzmenjaje sem slekel zdaj eno, zdaj drugo rokavico ter pritiskal toplo dlan ob veke. Pri tem sem se vpraševal, kaj bi bilo bolje; slepota ali zmrznjena dlan, pa sem se hitro odločil za poslednje. Vsaj dotlej, dokler mi niso prsti levice docela odumrli. Tedaj se mi je zazdelo slepota manjše zlo in posvetil sem roki vso svojo skrb. In ko sem se trudil, da si oživim roke, sem nenadoma a popolnoma brez moje volje, zopet imel vid. Ne vem zakaj, je izbruhnil iz mene tako strahoten smeh, da me je postalo sebe groza. Sem mar zblaznel? Da si o tem pridem na jasno, sem napravil takoj poizkus na tak način, da sem začel dekla-mirati prvo Virgilovo pastirsko pesem. Uspelo mi je. Tako je na čudežen način rešil Virgil v razdalji dveh tisočletij in nekaj milijonov kilometrov, pesnik solnčne dežele, moj um iz groze ledu in snega ... Za hip sem bil daleč proč. Tedaj pa sem se domislil Paula. Ko sem zapustil svoj brlog, me je mraz napadel z dvojno silo. Radi izpuhtevanja sem hipoma dobil oklep iz ledu, ki je težko pritiskal na ramena, na boke in na noge. Ko sem si nataknil svoje snežke, se mi je posrečilo, osvoboditi se vsaj deloma tega oklepa. Zgib z rameni in zgib z boki sta me vsaj pretežnega dela te teže osvobodila. Le na nogah je še lepil čvrsto led. Vse eno! Zdaj sem moral za vsako ceno ven iz te verige! Spet sem na tihem sam sebi pri tisti priči prisegel, da se nikoli več ne vrnem v te kraje. .. a te prisege seveda nisem izpolnil. S priprtimi očmi—z dlanjo sem si jih senčil—sem ogledoval ravan. Silil sem se, da bi jo videl trezno belo. Nič odsevov, nič barv, nič razkožja! To ne de dobro. In glej, zares se mi je prikazalo vse obzorje brezbarvno kot neskončna enoličnost. Prozaično—obzorje brez fate morgane. Spet sem stal na svojih nogah; kajpa, solnce je tonilo, tonilo . . . Daleč na vzhodu—mnogo dalje kot je segala daleč moja orjaška senca;—je ležal grd madež: psi in sani. Kje je tičal Paul? Kam za vraga je izginil? Trapal sem naprej. Spotoma sem opazil hieroglife, ki sva jih bila zarisala v sneg. Ljubi Bog! Kolikokrat sva telebnila! Paula sem odkril kot kup brez življenja—a ne mrtvega— napol pokritega s snegom. Po dolgem pretresanju se mu je izvil vzdih. Naložil sem si ga na ramo. O Bog! Kako globoko sem se pogrezal! . . . Nič ne pomaga! Naprej! Do sani! . . . Naprej! ... Ne tuliti! Le ne tuliti! . . . Tja priti! Le priti tja . . . i Na saneh sem odkril steklenico whiskya, ki sem jo tam najti upal . Vlil sem odreve-\ nelemu mladiču požirek, ko sem mu s silo ločil stisnjene zobe . . . j A jaz? ... Jaz? ... Koliko :premagovanje, da nisem pil! A j ne, le tega ne! Če tudi je mo-: je telo, ta kup mesa, vpilo po pijači, moj razum je natanko vedel, kako en sam požirek ohromili noge izčrpanega člo-j veka. Ne, vztrajaj do konca. . . močan ... in mlad. Ukrotim te, beštija! Paula Duranda sem zavil v vse razpoložljive odeje, tudi glavo, nato sem zmetal kože raz sani ter ga natovoril kakor balo nanje. Tudi svoje sani sem nekoliko olajšal. Zdaj pa naprej ! V gozd! V gozd? . . . Kje pa je ta gozd ? Pač! Tamle doli! Še lep kos poti . . . Globoko sem potegnil sapo ... Potem, ko sfem že hotel nastopiti to pot, se je zganila v meni skopost. Nisem se znal obvladati. Moral sem se ozreti nazaj. Prelepe kože! . . . Najino premoženje. Tam je ležalo na klavrnem kupu in Paulove smuke so bile zraven zataknjene v sneg . . . A kaj mari? Prišel sem do gozda in sem si napravil ogenj. In jutri! Jutri zjutraj poj-dem po kože. * Ko sem zanetil ogenj, sem moral skrbeti za nekaj hrane. Moje in v še večji meri mojega tovariša življenje je zavise-lo od moje sebičnosti, prav gotovo, od sile moje sebičnosti. Nič se ne brigaj za svojega druga! Privošči si dobri, pri domorodcih nakupljeni pemmi-kan (posušeno meso) ! Vtakni v svojo notranjo peč, ki vse to čvrsto, redilno kurivo, požri suho sadje, ki ti ga je dala skrbna squaw—obvaruje te skor-buta! Ko sem se nasitil, sem se lo-: til s sekiro sekanja tenkih debel za zaščitno streho nad prostorom, ki sem ga očistil snega in kjer sem zanetil ogenj. Plahte in kože sem položil kakor za 'šotor ! povrh . . .' Hvala Bogu! Uspelo mi je spraviti v notranjosti temperaturo za 40 stopinj na bolje. Tedaj šele sem se posvetil Paulu : in sem obdeloval — kakor kopališki mojster, v indijanskih čevljih ter umazani srajci — njegovo suho, bedno, ušivo telo . . . Kako se je ta" umazana golota odražala od deviške čistote snega! .. . Hvala Bogu, začel se je vsaj premikati — in jaz sem ga spet oblekel . . . Nekaj požirkov vročega čaja '— in fant je polagoma začel postajati živo bitje . . . Bled in še vedno slep se je kljub vsemu milo nasmehnil, ko je izpregovoril svoje prve besede: "Spet bova videla Madge." Ta čas sem imel seveda drugega opravka zadosti, da nisem mogel sanjariti. Sanje imam zelo rad, a trudim se jih uresničiti. In prav nobena sanja se nama ne bo uresničila, sem prevdaril, niti njemu, ubogemu privesku mojega motorja, niti meni, če se ne postavim zdaj z dovršenim delom. Zato sem se najprej preoblekel, pri kateri priliki sem svoje drgetajoče noge temeljito oribal z whiskyem. Pol steklenice sem žrtvoval v ta namen. Potem — ko sem čuval mirno spe čega Paula — sem se zamislil. Kakor da sem se preporodil, mi je bilo. Srečen sem zrl v plamen in sem pital dobri, veliki ogenj z naročji drv. Mojo požrtvovalno vdanost mi je poplačal s tem, da mi je razvezal otrple ude. Obuzdani, kakor so bili, čvrsto zasidrani ob saneh, so se psi udajali počitku, škilili postrani in njih volčje oči so kresale iskre, že se je oglašal ves čar bivaka. Tako sem prebil dobršen del noči, ne da bi zatisnil očesa. čaj. pipa in pemmikan so me izme-njaje poživljali in moja kri, ta zvesti sužabnik, jih je lepo pre-kvašala in razdeljevala, čaj sem, maščoba tja, a v možgane neprecenljivi užitek tobaka. Da bi več ko dva uri spal, nisem smel niti misliti'radi Paula Duranda . . . Malo pred solnčnim vzhodom, ob uri, ko so sence severne noči najgloblje, sem zatisnil svoje oči. * Ko sem se predramil, je bilo komaj še malo žerjavice. A nekaj polen je kmalu porodilo švigajoče plamene v modri in oranžni barvi, v tisti mešanici barv, v kateri neki kovinski elementi, ki so bili vse dotlej organično zvezani med seboj, praznujejo svojo mlado svobodo in svojo zagonetno spojitev. Prav tako bo- do nekoč vprizorili atomi mojega telesa ples radosti, ko jih veliki alhimist Smrt odreši iz njih ječe. Smrt! ... še včeraj sva se tikala, danes pa se mi ni zdela več tako strašna. Neugnano požel jenje po življenju, ki sem ga nosil v sebi, je prav rado pozabljalo, je samo sebe čutilo, opojno radost, da sem živ človek, ki misli in dela, a bolesti so služile le temu, da razširijo in povzdignejo v neskončnost veselje do življenja ... A Paul? . . . Glava mu je bila vroča, nekoliko preveč. Na glas je sanjal. Misli so mu preskakovale . . . eno le sem utegnil dojeti: Madge . . . "Pusti vendar to dekle! Saj te je docela začarala! Ali ne znaš ničesar drugega videti v sanjah kot vedno le to neumno gosko? . . . Jaz se bom zdaj najedel — to je najvažnejše." (Dalje prihodnjič.) -O- Šestnajst vasi pod vodo Karachi, India. Reka Indus je prestopila bregove v zadnjem hudem nalivu in poplavila šestnajst vasi. Mnogo ljudi in živine je utonilo. Tommy Abbott in njegova žena Irena, ki sta bila aretirana zadnji čas v Chi-cagit, obdolžena umora čas-nikarskega poročevalca Lingla. Kraj, kjer bo predsednik Hoover prebil letošnje počitnice. Nahaja se v Glacier National parku. titttittittu SLOVENSKA HRANILNICA The International Savings & Loan Co. CLEVELAND, OHIO STATEMENT OF CONDITION JUNE 30, 1930 ASSETS Cash on hand ..................• $ 112,438.56 Loans on First Mortgage Security .. 1,907,705.51 Loans on Other Security......................70,022.87 Furniture and Fixtures ........................6,609.85 Real Estate—Land and Office Buildings ..........................................225,346.24 Real Estate—Salable Property ..........59,389.29 Due from Borrowers ............................2,581.46 Total Assets ........................................$2,384,093.78 . LIABILITIES Running Stock........................................$ 12,145.63 * Paid up Stock ........................................196,200.00 Savings Deposits ....................................2,068,337.32 Unfinished Building Accounts ............25,754.22 Undivided Profits ..................................21,656.61 Reserve Fund ...;..................................60,000.00 Total Liabilities..............................................$2,384,093.78 COMPARATIVE GROWTH IN ASSETS December 31, 1917 ..........................................................$..25,000.00 December 31, 1920 ..........................................................486,468.35 December 31, 1922 ..........................................................657,940.19 December 31, 1924 ..........................................................1,177,590.76 December 31, 1926 ..........................................................1,603,793.07 December 31, 1928 ..........................................................2,043,719.23 June 30, 1930 .....................................2^384,093.78 CERTIFICATE WE HEREBY CERTIFY that we have examined the accounts and records of The International Savings & Loan Company and in our opinion this statement correctly sets forth the financial position of the Compayiy at this date. Respectfully submitted, (Signed) ZWEMER UEBEL & CO. Certified Public Accountants. fflrnnmmmmfflmmmtttmmmmnmmOTffl»mmmm»mnnnmnn»mt