tau, *r Kmetica in grofinja C U 'ib, G r i z e 1 <1 a. Lep izvleci poterpezljivosti in ponižnosti vsem ženam. v Ljubljani, L.! sSStl a Laškim, v deželi Piemont, leži pod visoko goro Vezni silno lepa grajšina, kteri je nekaj mest in mnogo lepih vasi podložnih, in se sploh imenuje „Saluciarska dežela 44 . Pervi grof, kteriga je bila ta grajšina, se je imenoval Valtar; mož lepe postave, pošteniga zaderžanja, mlad in bistriga uma je bil. Od mladosti pa je bil velik prijatel lovstva, in sicer tako, de je vse drugo iz nemar pustil in se je za gospodarjenje svoje grajšine malo pečal. Tudi ni imel veselja oženiti se, ker mu je to čez vse na sercu ležalo, de je bil sam in sam gospodaril. Če so mu tedaj večkrat pri— jatli od ženitve govorili, jim je odgovoril: „Ne mika me, svoj nevezan stan prodati in ženo vzeti, ktera bi z mano gospodarila. Do¬ kler sim neoženjen, storim, kar mi je ljubo; če sim pa oženjen, moram dostikrat storiti, kar žena hoče. Ako pa tega ne storim, imam nevoljno ženo in pa kreg in prepir v hiši 44 . Ker so podložni s tem ravnanjem svojiga gospoda nevoljni bili in silno želeli, de bi se grof oženil in komu svojiga rodu svojo graj- šino zapustil, so se najumniši možje posve¬ tovali, kaj storiti, de bi svojiga gospoda k i# 4 možitvi pregovorili, sli so tedaj eiiiga dne vsi k grofu in pervi med njimi ga je tako le ogovoril: „Milostljivi gospod: Vaša prijaznost nam stori serce, naravnost govoriti, kar imamo na sercu 5 in upamo tudi, da Vas naše govorjenje ne bo razžalilo. Ker nam je Vaše očetovsko serce tako dobro znano in vemo, kako do¬ brotljivi ste, se štejemo srečne, de imamo tako milostljiviga gospoda, ki nas gospodari in varje. Pa še bolj srečne se bomo šteli, če bomo Vas vedno med sabo imeli, in če ravno ne Vas, pa vunder Vaše zakonske nasled¬ nike , kterirn bi mogli služiti in podložni biti. Res je, de ste še mladi in terdni, pa tudi dobro veste, de pridejo leta, ktere to moč v- zamejo in z njo tudi Vaše življenje. Zavolj tega Vas prosimo ponižno, de bi tako dobri bili, si gospo v zakon vzeti, de bi tudi po svoji smerti še v svojih otrocih med nami ži¬ veli in nas gospodarili. Če hočete tedaj našo prošnjo uslišati in nam to opravilo milostljivo prepustiti, Vam bomo tako gospodično poiskali, ktera bo po rodu, lepoti in čednostih za Vas najbolj pripravna 44 . Na to je grof nekoliko pomolčal in pre- vdaril ta svet. Nazadnje je bila pa ljubezin do njegovih podložnih premočna in sklenil je, njih želje spolniti in rekel jim je tedaj: „Ljubi prijatli! Vaša ponižna prošnja me prisili, jo uslišati in storiti, česar mi še nikolj ni mar bilo. Vedno sim sklep imel, sam ostati in v zakon ne stopiti. Zdaj pa podveržem 5 svojo voljo želji svojih podložnih, de spoz¬ najo , de jih ljubim in kot oče ostati hočem. Ker se mi pa ponudite, mi nevesto prisker- beti, za to se Vam zahvalim in se hočem sam za-njo potruditi, in zaupam v Boga, v kteriga rokah leži zakonska sreča. On mi bo nevesto naklonil, ktera moji sreči in mojimu pokoju ne bo napolja delala in bo tudi Vaše želje spolnila. Nasproti mi morate pa tudi obljubiti in svojo obljubo spolnovati, de bote tisto, ktero bom v zakon vzel, kot svojo gospo in gro¬ finjo častili in ji podložni bili. Pa tudi naj ne bo nikogar med Vami, kteri bi se čez mojo volitev kdaj pertožil“. Ta grofov odgovor je može silno raz¬ veselil in pripravljeni so bili, gospodove želje spolniti. Obljubili so mu tadaj in v roko segli, de bodo tisti gospej, ktero bo izvolil, pod¬ ložni in de se ne bodo v ničemur zoper njo pritoževali. Potem so šli vpokojeni od grofa in so komaj pričakovali kakošno nevesto jim bo pripeljal. On pa je več dni prevdarjal, ktero bi vzel in je nazadnje sklenil, nobene druge ne vzeti, kakor pohlevno deklico, ktera bi mu v vsim pokorna bila. Ko je par tednov preteklo, in je grof dobro prevdaril, ktero deklico hoče vzeti, je zapovedal svojimu grajšinskimu oskerbovavcu, vse za prihodnjo poroko pripraviti. Se nihče ni vedel, ktera devica ima nevesta biti, in grof tudi ni hotel nikomur tega razodeti, desiravno so ga večkrat prašali. In vendar je bilo vse 6 po kraljevo pripravljeno in mnogo mnogo žlahtnih gospodov in gospej je bilo povab¬ ljenih. Dan poroke se je bližal in še nihče ni vedel, kdo je nevesta. Med tim je pripravljal grof zlatih perstanov in uhanov, lepih čevljev in poročnih oblačil, ktere je dal po drugi de¬ vici pomeriti, ktera je bila njegovi nevesti po velikosti podobna. Ko je pa dan poroke prišel in se je povabljenih svatov mnogo na¬ bralo , niso nikogar druziga pogrešali, kakor grofove neveste. Zavoljo tega se je vse čudilo in še misliti so začeli, ali jih morde grof za nos ne vodi. čas kosila je že prišel, Staniče in mize so bile lepo napravljene in vse jedi priprav¬ ljene , pa vunder še ni bilo besede slišati, ktera gospodična ima grofova nevesta-biti, Za¬ voljo tega so bili povabljeni svatje prisiljeni, grofa prašati, zakaj so bili povabljeni, ko ni nikjer neveste in tudi nihče ne ve, ktera de je. Grof pak jim je odgovoril, de naj zato ne skerbe, ker je nevesta že na poti; zavoljo tega naj se pripravijo ji naproti iti in jo spo¬ dobno sprejeti. Potem so se zbrali vsi povabljeni go¬ spodje in gospe in šli iz grada. Naprej je jezdaril grof kot ženin oblečen, za njim pa so se peljale gospe v kočijah, ki so nevestino obleko in vso drugo žensko lepotijo skrivaj sabo peljale. Ko so v pervo vas prišli, niso vedili kam naprej iti, ker še zaželjene neveste nikjer ni bilo viditi in ne izprašati. Pa vunder je bil 7 glas med njimi in v vasi, de hoče grof nčko deklico tiste vasi v zakon vzeti. Zavoljo tega so se vse kmetiške dekleta tiste vasi zbrale, viditi, ktero si bo grof izbral. V tej vasi, v kteri je malo ubozih kme¬ tičev prebivalo, je bil eden z imenam J a n i- kola, najubožniši med vsimi, kteri je imel eno samo hčer, kteri je bilo Grizelda ime. Uboga je bila sicer, pa zale postave, pošte¬ nega obnašanja in z mnogimi darmi od nature obdarovana. Ovčice svojega očeta je pasla in večidel je na polji bila. Ona je kuhala za malo družinico in do pozne noči je predla. Svojim staršem je bila vsa pokorna in rada je z njimi molila. To deklico je grof dostikrat mimo grede vidil in dobro pazil na njeno za- deržanje. Zavoljo tega je imel že davno res¬ nično nagnjenje do rije in sklenil njo v zakon vzeti. Ko so svatje v to vas prišli, je stala Grizelda pri vodnjaku in hitela je s svojim verčem damo, de bi z druzimi kmeticami vidita, ktera med njimi bo nevesta. Ko je proti svoji hišici šla, ji pride grof naproti in reče: „Gri- zelda, kje je tvoj oče?“ Globoko se je pri¬ klonila in ponižno rekla: „Doma je, milostljivi gospod!“ „Naj pride k meni!“ je rekel grof. In ko je prišel, ga je prijel grof za roko, malo na stran peljal in mu rekel tiho: „Vem, ljubi moj Janikola, de si pobožin in resničen mož, in de boš meni, kot svojimu gospodu, v vsem pokorim Zato te prašam, ali mi hočeš svojo hčer Grizeldo v zakon dati 8 in ali hočeš mene, svojiga gospoda, za zeta imeti ?“ Stari mož je ostermel nad tem govorjenjem in ni vedel, kaj naj na to misli ali reče. Ko je pa grof hotel odgovor imeti, je rekel nazadnje ponižno: „Milostivi gospod, vstrašil sim se in ne vem kaj odgovoriti 5 re¬ čem Vam pa, de zato, ker ste moj gospod, nič druziga nečem, kakor to, kar mojimu žlaht- nimu gospodu dopade. Ako imate tedaj res¬ nično željo, mojo hčer v zakon vzeti, se vam ne smem zoperstavljati^ In rekel je grof: „Pojdiva tedaj sama v tvojo hišo, de zvem voljo tvoje hčere in jo še več reči poprašam“. Ko so svatje zvunej ostali in se silno ču¬ dili , je šel grof z očetam sam v hišo, prime hčerko za roko in reče: „Ker tvojimu očetu kakor tudi meni dopade, de boš moja žena, upam, de bo tudi tebi dopadlo, me v zakon vzeti“. Tu naj vsak pomisli , kako je ubogi deklici na to govorjenje pri sercu bilo. Tako se je vstrašila, kakor če bi se bilo nebo na-njo pogreznilo. Grofje spoznal, de se je vsa pre¬ strašila, rekel ji je tadaj spet: „Ne boj se, ljuba moja Grizelda, tebe sim izmed vseh žen zemlje za svojo ženo zvolil, in če v to dovoliš, se bom danes s tabo za¬ ročiti dal“. Na to je rekla deklica: »Milostljivi gospod, prav dobro spoznam, de take časti prav nič nisim vredna, pa vun- der bi Vas zlo razžalila, če bi se Vam zo¬ perstavila, ki ste moj jgospod, ako je vaša 9 resnična volja in uiisel, mene ubogo kmetiško deklico za svojo služabnico vzeti 44 . Rekel je grof: „Preden te v zakon vza- mem, te prašam, ali si z voljnim sercam pri¬ pravljena, mi v vseh rečeh pokorna biti in se v ničemur ne moji volji uperati, tedaj, de boš vse, kar bom s tabo počel in začel, brez kis- liga obraza, ali godernjanja storila? 44 Grizelda je odgovorila: ^Milostljivi gospod, če bi me ta čast do¬ letela, de bom vaša žena, Vam obljubim, de ne bom nič vedno storila ali mislila, kar bi bilo zoper Vašo voljo, in Vi tudi ne bote nič storili ali zapovedali, kar bi z nevoljo sto¬ rila 44 . Te besede so grofu tako dobro dopadle, de je rekel: „Dosti mi je, če boš to storila, ne terjam več od tebe 44 . Potem jo je prijel za roko, peljal pred hišo, vsem pričujočim pokazal ter glasno rekel: „To je moja žena, ta je vaša gospa 5 to spoštujte in ljubite , in če me imate radi, imejte to še veliko rajši! 44 Potem je ukazal gospem, ji kmetiško obleko sleči in nevestno obleči, de ne bo nič kmetov- skiga sabo prinesla. Gospe so jo na cesti ob¬ stopile, ji kmetiško obleko slekle in grofovsko nevestino oblekle in so jo tako lepo napravile, de je ni blo več poznati. Ko so jo tedaj urno tako napravile, de je bila bolj grofinji kakor kmetici podobna, so jo gospe grofu peljale in mu jo kot grofovsko nevesto pokazale. Grof jo je sprejel kot svojo ljubo nevesto, ji je nataknil pripravljeni nevestini 10 perstan in se je z njo očitno pred vsem Ijud- stvarn zaročil. Potem jo je ukazal na beliga konja posaditi in z veliko častjo in veseljem v svoj grofovski grad peljati. Ljudstvo je vkup derlo za njimi in je veselo vriskalo: „Bog živi Grizeldo!“ in ji je srečo vošilo za ta zakon. Poroka je bila v grajski kapeli; pri že¬ nitnim je bilo vse žametove volje in nikogar ni bilo, ki bi se nad to čudno poroko ne bil ču¬ dil in veselil. Zdelo se je pa tudi, kakor če bi bil Bog to poroko v nebesih sklenil in tej nevesti med vsemi drugimi tako čast na¬ klonil, ker je pobožni Grizeldi take milosti in darove iz nebes poslal, de je bilo, kakor če bi ne bila v kmetovški hiši, temuč v kakim gro¬ fovskim gradu izrejena; zakaj tako lepo, pa¬ metno in umno in tako prijazno se je obnašala, de so jo vsi silno ljubili in častili. Ljudje, kteri so jo z mladiga poznali, so si komaj mi¬ sliti mogli, de je bila hči uboziga kmeta Ja- nikola. Tudi sta živela ta dva zakonska v taki edinosti in ljubezni, de nista nikolj eden dru- ziga le kolikaj razžalila in tudi svojim podlož¬ nim sta bila lep izgled pobožnosti. Pervo leto še ni preteklo, ko je nova grofinja silno lepo hčerko povila. Njeni oče in vsi njeni žlahtniki so se serčno veselili. Samo njeni mož ni nič veselja razodeval, ker bi bil imel rajši sina. Nevoljin je bil. Blaga grofinja je spoznala, de njeni gospod nič več ni tako prijazin z njo, kakor je pred bil. Pri¬ zadevala si je z vso prijaznostjo njegovo serce pridobiti. Pa grof ni maral za to in je ii hotel tako zvestost svoje žene skušati. Ko je bilo tadaj dete odstavljeno, jo je poklical sam h sebi. Ves prijazin je bil sicer pa govoril je bolj ojstro z njo: „Veš, o Grizelda, kakošna si pred bila in kako si v mojo hišo prišla. Rad te imam, pa vunder imajo moji žlahtni prijatli nedopa- dajenje nad tabo in moji podložni nečejo, ker si uboga kmetica bila, tebi podložni biti, po¬ sebno pa, ker si hčerko rodila, ker bi vsi radi sina imeli. In če bi tudi sin bil, bi mu ne hotli podložni biti, ker bi ga sromaška kme¬ tica rodila. Ker bi tedaj rad s svojimi pri¬ jatli in podložnimi mirno živel, se moram bolj po njih kakor svoji volji ravnati in v to vdati, kar je zoper moje želje. Tega pa nisim hotel brez tvoje vednosti storiti, temuč razodeti sim ti hotel in te tudi prašati, ali si še tistih misel, kakoršnih si bila v začetku zakona, ko si mi obljubila, de ne boš nič ne mislila ne storila, kar bi bilo zoper mojo voljo, in bi se tudi nad ničemur ne zmerdovala, kar bi ti ukazal ali kar bi s Tabo storil ? 4< Kaj mislite pač, de je pobožna grofinja na to govorjenje mislila ali odgovorila, nad kterim bi bilo tudi najstanovitniše serce oster- rnelo? S krepkimi besedami je rekla: „Vi ste moj milostljivi gospod in imate mene in mojo hčerko v oblasti. Storite tedaj z nama, kar Vam dopade. Saj Vam ne more nič do- pasti, kar bi meni ne dopadlo, ker nič druziga imeti ne želim ali zgubiti se bojim, kakor samo Vas. Zakaj tako globoko sim Vas v 12 svoje serce vsadila, de Vas nič in (udi smert ne zamore iz serca izdreti. Vse je pred mo¬ goče , kakor de bi se moje serce preverglo 44 . O kolika stanovitnost! Kako lep izgled poter- pežljivosti pri tako prosti kmetici, nad ktero se morajo vsi ljudje čuditi in po kterim bi se imele vse ženske' ravnati. Grofa je pa ta odgovor tako v dušo zadel, de se mu je serce razpo¬ čiti liotlo in se je komaj solz zderžal. Pa vunder se je po videzu prav stanovitniga delal in rekel ji je: „Ali ti gredo te besede od serca, se bo kmalo pokazalo, ko boš namreč vidila, de mora tvoje nedolžno dete svoje življenje dati 44 . Ko je to izgovoril, je šel preč in de si ravno je bil v sercu ves žalosten, se je vun¬ der. po videzu prav stanovitniga delal. Po¬ klical je svojiga najzvestejšiga služabnika in mu je dal to le povelje : „Pojdi k moji gospej, tirjaj od nje malo hčerko in ako ti je ne da rada, ji jo vzemi s silo z rok. Reci ji narav¬ nost, de siin jez zapovedal, de ji jo imaš uzeti, preč nesti in umoriti. Pazi pa ojstro, kako se bo mati zaderžala in povedi mi potem natanko, kako se je zaderžala 44 . Služabnik se je vstrašil nad tem poveljem in rekel je svojimu gospodu: „Zlahtni gospod, kaj je pa nedolžno dete storilo, de ga hočete umoriti ? Ali v čem se je njegova mati pregre¬ šila? Prosim Vas za božjo voljo, prizanesite ubozimu nedolžnimi! otročiču in ne prelivajte svoje žlahtne kervi ! 44 Grof pa se je razserdil nad služabnikam in mu je rekel jezno: „Pojdi 13 ( in stori, kar sim ti ukazal, koj, če ne ti bom - pokazal, kako imaš svojimu gospodu pokorin . biti!« Potem je šel služabnik h gospej in rekel » ji je žalosten: „Milostljiva gospa, prav ža- ; lostne novice Vam prinesem; zakaj gospod so • silno hudi na Vas, in ojstro zapovedali, Vam otroka vzeti in rabeljnu nesti, de ga umori, t Prosil sim za Vas in za Vaše dete, pa opra- 1 vil nisirn druziga nič, kakor gospoda sim silno razserdil 44 . Kdo bi ne mislil, de se bo blaga grofinja nad tem poveljem silno vstrašila in silno žalostna postala? Pa vendar ni bilo tako; junaško serce je razodela. Rekla je služab¬ niku brez straha: „Ubogo dete je otrok našiga milostljiviga gospoda; stori naj z njim, kar ga je volja. Le vzemite in nesite ga njemu; za¬ povedal je tako in zoperstaviti se mu ne mo¬ rem 41 . Potem je vzela ljubo hčerko iz zibelke, jo prijazno pogledovala, potem serčno kuše- vala, nazadnje prekrižala in služabniku prijazno izročila, brez de bi solzico prelila. Služabnik pa se ni mogel solz zderžati in začel je nedolžno jagniče tako milo obžalo¬ vati, de se je tudi stanovitni materi serce topiti začeti moglo. Zato je rekla: „Nesite jaderno ljubiga angeljčka od tod, de se moje serce ne bo o njegovim pogledu žalilo. Izročim ga z dušo in telesam usmiljenimu Bogu, kteri naj stori z njim po svoji božji volji 44 . Vzel je služabnik slovo od nje in nesel hčerko očetu. Povedal mu je s čudenjem, 14 kako stanovitna je bila grofinja in kako rado- voljna mu je dete izročila; še solze ni prelila ne žalosti razodela; samo hčerko je prijazno pogledovala, serčno kuševala, prekrižala in potem izročila. Grof se je nad to stanovit¬ nostjo silno začudil in reči si je mogel, de je čednost njegove žene dosti veči, kakor je mislil. Pa vunder je hotel njeno pokoršino še dalje skušati in zvediti, kako bi se obnašala, ko bi zvedila, de je njena hčerka umorjena. Med tem pa ni imel uikakoršniga namena, otroku kaj žaliga storiti. Hotel ga je drugam skrivaj v rejo dati. Pravo sestro je imel v Bolonii na Laškim, ktera je bila z grofam P a n i c i o zaročena. Tej je otroka poslati na¬ menil, de bi ga po njegovim stanu zredila. Zavoljo tega je ukazal, otroka rahlo po¬ viti, lepo v zibelko položiti in po imenovanim služabniku svoji sestri poslati. Pisal je torej sestri pismo, v kteri ji je vse povedal in jo prosil, otroka zrediti in ga ne samo v vseh rečeh podučiti, ki se njegovima stanu spodo¬ bijo, ampak tudi skerbno čuti, de nihče ne zve, čigav je ta otrok. Grofinja je hčerko svojiga brata z ljubeznijo prevzela od služabnika, po kterirn mu je tudi pisala in obljubila, si vse prizadjati, de bo hčerka dobro zrejena in tudi njeni rod na skrivnim ostal. In kar je v pismu obljubila, je tudi v djanji zvesto storila in otroku je bila, kakor prava mati. Blaga Grizelda med tem ni mogla zvediti, kam je njena preljuba hčerka prišla, ker ra- zun služabnika nihče nič ni vedel. Zavoljo 15 tega ni nič druziga mislila, kakor de je ne¬ dolžno dete umorjeno bilo. Desiravno jo je serce neizrečeno bolelo, vunder te žalosti ni nikakor razodela. S prijaznim obličjem je s svojim gospodom vedno govorila in tako zve¬ stost in ljubezin mu je skazovala, kakor če bi se ji nič liudiga ne bilo zgodilo, tako, de se grof ni malo čudil, kako je mogoče, de more svoje edino dete tako lahko pozabiti in de še z zdihljejem svoje nesreče ne obžaljuje. Za¬ voljo tega jo je še bolj čislal in še bolj jo je ljubiti začel. Pretekla so že štiri leta, kar je bila z njim zaročena in nikolj nista besede od svoje hčerke govorila. Grofinjo je pa Bog zopet požegnal in rodila je silno zaliga sinčika. Nad tem so se vsi prijatli in podložni silno veselili infobhajali so njegovo srečno rojstvo z obilno pojedino. Posebno pa sta se veselila stari Ja- nikola in njegova ljuba hči Grizelda, ker sta si mislila, de jo bo grof zdaj še bolj kakor pred ljubil. Pa to se ni zgodilo in pobožno grofinjo je zdaj še reči nesreča zadela, kakor popred. Mladi gospodek je bil med tem dve leti star in odstavljen in vsaki, kteri je otroka vidil, se je čudil nad njegovo lepoto. Grof je hotel stanovitnost svoje žene še bolj skušati. Šel je tedaj k nji in ji je rekel prijazno pa z žalostnimi besedami: „Ljuba moja žena! mislil sim, de bova zdaj veselo živela in de bodo podložni zavoljo rojstva mladiga grofiča zadovoljni. Pa oh, še bolj godernjajo in še bolj me nadlegovajo, 16 kakor pred. Na ravnost pravijo, de nečejo Janikolovega vnuka za svojiga gospodarja spo¬ znati in mu po moji srnerti podložni biti. Ker od dne do dne huje godernjajo in hočejo imeti, de nej otroka s silo odpravim, me silijo, sto¬ riti , kar je zoper mojo voljo in zoper moje serce. Ker ne bo namreč, dokler otrok živi, j ne miru ne pokoja z njimi, ti moram nedolžno dete vzeti in skrivno umoriti. To sim ti hotel pred povedati, de bi te potem žalost ne pre¬ magala^ To je bilo gotovo kaj tako hudiga, de bi bilo grofinji serce prebodlo. In vunder ni nič žalosti pokazala, in rekla je brez straha grofu: „Moj gospod, rekla sim in še rečem, de nič druziga ne želim in tudi želeti ne mo¬ rem , kakor, samo , kar mi Vi, uioj gospod , zapoveste. Zakaj kakor sim o prihodu v Vaš grad svojo slabo obleko slekla in grofovsko oblekla; tako sim tudi vso svojo voljo in vse svoje nagnjenje slekla in Vaše oblekla. Kar hočete tedaj z mano in z mojim ljubim sin ci¬ kam storiti, to storite brez opore, ker se Vam kar nič ne bom vstavljala 44 . Grof se nad neverjetno stanovitnostjo svoje žene ni mogel dosti čuditi. Nemogoče mu jej bilo v žalosti še besedo govoriti. Sel je ta- daj od nje in se je skrivaj milo jokal. De bi ta visoka čednost njene žene vsem ženam v izgled bila, je hotel svoj namen popolnoma doseči in jo vnovo v poterpežljivosti skušati. Poklical je torej svojiga služabnika k sebi, ga 17 > poslal h grofinji in mu zapovedal, ji spet otroka ■ vzeti. r Ker je služabnik vedel, de se otroku nič ; žaliga ne bo zgodilo, je še rajši povelje spol- ■ nil in ko je h grofinji prišel, ji je to le rekel: ! „Milostljiva gospa, saj že gotovo veste, za- i kaj de sim k Vam prišel, ker so Vam go- » spod že pred povedali, de morejo Vašiga mla- i (liga gospodka umoriti dati. Zato mi ga dajte ■ dobrovoljno, de ga tistimu izročim, kterimu sim pred šestimi leti tudi hčerko izročil. Pro¬ sim Vas pa, de si zavoljo tega preveč tež- kiga serca ne delajte in tudi meni ne zamerite, ker je moj gospod prisiljen, to zoper svoje serce storiti, in je moja dolžnost, mu v vsem pokoršino skazati 44 . Pobožna grofinja se ni kar nič vstrašila, temuč brez de bi kaj rekla, je šla k zibelki, vzela svoje ljubo detice na roko, ga nekaj časa pogledovala, preljubo na svoje serce pri¬ tisnila, na rodeče ustica kušnila, prekrižala in služabniku dala rekoč: „Uzemi to nedolžno dete in nesi ga njegovimu očetu 5 upam pa, de se ga bo njegovo očetovsko serce usmililo in de bo morde še pot našel, ga smerti obvaro¬ vati. Ako bi se pa to ne moglo zgoditi, da¬ rujem to dete usmiljenemu Bogu, od kterega sim ga tudi prejela 44 . Z žalostnim sercem je vzel služabnik dete in ko je prišel iz Staniče z njim, je začel britko jokati. Tako jokaje in zdihovaje pride k svojimu gospodu in mu pove z velikim po¬ milovanjem vse, kako krepkiga serca je bila Grizelda, 2 18 grofinja, ko mu je otroka izročila. Grof je zaslišal vse to z velikim čudenjem in serčnini usmiljenjem, in komaj je mogel svoje serce premagati, svoji ženi to žalost narediti. De bi pa njeno čednost vunder razglasil, je svoje serce premagal, svojiga sinčika tudi z oče¬ tovsko ljubeznijo kušnil in služabniku zapove¬ dal, ga dobro varovati in njegovi sestri v Bo- lonio nesti. Pisal je sestri prijazno pismo in ji povedal, zakaj je svoji gospej oba otroka vzel, in jo je lepo prosil, ju kakor grofovska otroka zrediti. To je sestra tudi zvesto sto¬ rila in se dostikrat čudila, kaj bo njeni brat še dalje z njima storil. Med tem je grof dostikrat s svojo ženo govoril in se večkrat svojih ljubih otrok opomnil. Pa vunder ni mogel toliko doseči, de bi bila le enkrat zdihovala ali žalostno obličje nare¬ dila, Ko je pa začel nedolžna otročička ob¬ žalovati, ju je tudi ona z njim obžalovala in kakor je bil on, tako je bila tudi ona. Ko je tedaj vidil, de je v vseh rečeh stanovitna in de je bila vsa njegove volje, ga je obšla želja, jo še dalje skušati in z njo nekaj storiti, za¬ voljo česar bi mogla žalostna biti. Začne se namreč na videz nositi, kakor če bi se je bil že naveličal in de mu je prav žal, de jo je kot ubogo kmetico za ženo vzel. In tega ni na skrivnim delal, ampak očitno tako, de so vsi ljudje spoznati mogli. Kmalo so začeli tedaj v. celim kraji glasno govoriti, de hoče grof svojo ženo popustiti in s papeže¬ vim dovoljenjem drugo vzeti, ktera mu je po 19 rodu in premoženji enaka. Začelo se je tudi godernjanje zavoljo obeh zgubljenih otrok, ker nihče ni vedel, kam sta prešla ali kdo bi ju bil vzel. Najbolj so pa grofa natolcovali, ka¬ kor če bi otroke s silo svoji ženi vzel injunetel za svoja prava otroka spoznati. Ta gerda go¬ vorica tudi grofinji ni mogla prikrita ostati. Grof je skerbel, de so ji vse natanko povedali. Pa ni si dosti storila iz tega. Vse je voljno ter- pela in popolnoma božji volji izročila. Ker vse to grofinje premeniti ni moglo, se je grof še druge zvijače lotil. Razširiti je dal, de bo koga v Rim poslal, svetiga očeta prosit, de bi mu privolil, svojo sedanjo ženo pustiti in drugo po svojim stanu vzeti, de bi se njegovi podložni ne spuntali in še zavoljo druzih reči. De bi to še bolj razširil, je po¬ slal eniga svojih narimenitniših služabnikov, sicer ne v Rim, ampak nekam drugam, in ko ga četert leta ni nazaj bilo, se je ta vernil in povsod trosil, de je v Rimu prošeno pri¬ voljenje dobil. To se je kmali v celi deželi zvedilo in je dalo veliki gospodi in ljudstvu ve¬ liko govoriti. Ko je pobožna Grizelda to zvedila, je sicer iz dna svojiga serca zdihovala; pa vunder se je vdala v božjo voljo; ji je izročila svojo reč in je s straham čakala, kaj bo grof z njo počel. Kmali potem je poklical grof mnogo ve- licih gospodov k sebi, jih je po grofovsko go¬ stil in jim pri kosilu povedal, kaj ima v na¬ menu, rekoč, de je iz Rima privoljenje dobil, svojo ženo pustiti in se z drugo zaročith Za- 20 voljo tega jih je k sebi poklical, de bi pri ločitvi priča bili in jo poterdili. Ko so dovolj- ni bili, je ukazal služabnikam , to njegovi ženi povedati, in jo pred zbrane gospode pri¬ peljati. To je moglo Grizeldo v serce žaliti, in z neizrečeno britkostjo je mogla svojo ne¬ srečo obžalovati. Pa vunder ni dala nič žalo¬ sti viditi; stanovitna in terdna je bila. Ko so jo v stanico pripeljali, je sramožljivo pred gospo¬ do stala; potem ji je pa rekel grof: „Ljuba moja Grizelda! Desiravno sim bil dozdaj tvoje zveste ljubezni prepričan in sim te tudi kot svojo pravo ženo posebno ljubil; moram vunder po božji posebni volji to svojo ljubezen od tebe odverniti in jo drugi dati. K temu me pričijoči moji prijatli silijo in tudi sveti oče privolijo, de, ker nisi moje enakosti j tebe zapustim in namest tebe drugo, ki je moje ena¬ kosti, vzamem, de po moji smerti pravi dedje mojo grofijo posedejo in prevzamejo. Zavoljo tega ti povem to priča teh gospodov in ti od¬ povem s tem najini zakon. Zavoljo tega imaš še to uro mojo hišo zapustiti in nimaš nič več seboj vzeti, kakor si sabo prinesla 44 . Te besede so bile za-njo gotovo britkejši kakor nož in gotovo bi bile najmočnejši ženo poderle. In čuditi se mora vsak človek kako je grof s svojo ljubo ženo tako terdo ravnal in jo je tako skušati mogel. Kaj pa mislite, de je poterpežljiva Grizelda grofu na to odgovo¬ rila in kako se je priča imenitnih gospodov ob¬ našala? Prav nič ni svojiga obličja spremenila, temuč rekla je ponižno: ai „Milostljivi gospod, spoznala sim vselej, de je med Vami visokim gospodam, in med mano ponižno kmetico velik velik razloček. Za¬ voljo tega nisim nikoli mislila, de sim Vaša žena ampak vaša služabnica. In desiravno ste me v tej grofovski hiši za veliko gospo naredili, vunder pričam pred Bogam, de sim vselej dekla bila. Zavoljo tega se zahvalim zavoljo velike časti, ki ste mi je, brez de sim jo zaslužila v tej hiši skazovali, Bogu in Vam, sicer pa sim pripravljena, z mirnim sercem v revno kočo svojiga, očeta se verniti in ondi svoje leta pre¬ živeti, kjer sim svojo mladost preživela. Pa vunder se imam za srečno vdovo, ker sim bila žena tako imenitnega grofa. Prihodnji gospej se bom rada umaknila in ji vošila iz celiga serca , de bi gospod bolj srečno z njo živel, kakor je z mano. Ker mi zapoveste, ne več sabo vzeti, kakor kar sim prinesla, si lahko mislim, de nesmem več sabo vzeti, kakor svojo zvestobo in golost. Ako mi tedaj po svoji volji zapo¬ veste, sim pripravljena, ubogati, in vse kar imam, Vam pustiti 44 . Ko je to izgovorila, se je začela priča vseh gospodov slačiti do srajce. Nazadnje je tudi še poročni perstan z persta snela, ga grofu podala ter rekla: „Gola sim prišla iz očetove hiše, gola se hočem tudi verniti. Samo to vas prosim, mi srajco pustiti, de život pokrijem 44 . Vsem pričujočim so stopile solze v oči in tudi grofovo serce je bilo tako premagano, de ves solzen nobene besedice ni mogel z njo prego- 22 voriti, ne je v taki revšini pogledati. Pa ven- der se je tako stanovitniga kazal, de ji ni no¬ benega usmiljenja dal. V sami srajci je mogla iti. Nad to terdoserčnostjo grofovo so se vsi gospodje čudili in nevoljni so bili, kjer je tako gerdo s svojo ženo ravnal. Z njo pa so imeli tako usmiljenje, de tega ravnanja niso mogli dalje gledati, in s solznimi očmi so šli iz grada. Tako je šla uboga Grizelda skoraj naga, bosa in gologlava iz grada in vsi grajski posli so šli žalostni in jokajoči za njo. Vsi so jo zavoljo njene ponižnosti čislali. Zavoljo tega se niso mogli potolažiti, de so mogli tako lju— beznjivo gospo in mater zgubiti, Desiravno stanovitna Grizelda zavoljo svoje nesreče ni žalostna bila, se vunder zavoljo usmiljenja, ktero so z njo imeli, ni mogla solzam vbraniti. Njeni oče in vsi sosedje so to revšino kmali zvedili in so prišli z pomilovanjem ji jokaje na¬ proti. Žalostni Janikola je objel svojo hčer in v joku ni mogel ne besede z njo govoriti. Ona pa si je svoje solze obrisala in rekla: „Ne bodite toliko žalostni, oče, zavoljo moje nesreče, ampak pomislite, de se to vse ni brez volje božje zgodilo 44 . Ubogi starček pa je rekel: „Oh preljuba moja hči, ali bi se mi ne razpočilo moje serce, ko te tako revno vi¬ dim, in vem, de si brez svoje krivice v to revšino prišla? O kako goljufna je ljubezen našiga grofa, kteri te ni zavoljo nič druziga hotel v zakon imeti, kakor de bi te žalil! Oh ta ženitev mi ni nikoli k sercu šla, ampak bal sim se vedno tega, kar moram zdaj v svojo 23 največi žalost skusiti. Potolaživa se pa vun- der z nagim Kristusam, in veseliva se toliko več, ker ni, de bi to nesrečo zavoljo najiniga slabiga zaderžanja prestati mogla, ampak za¬ voljo najiniga uboštva in niškega stanu w . In peljal je stari oče svoje zaverženo hčer za roko v svojo leseno kočo in ker je v srečo njene oblačila, ktere je pred poroko slekla še dobro hranil, ji jih je prinesel in oblekla se je va-nje, kakor je pred po kme- tovsko oblečena hodila. Ostala je tudi več dni poterpežljiva in ponižna pri svojim očetu in se ni pritožila z nobeno besedo, ne čez grofa, ne čez svojo nesrečo. Grof pa, kteri je zdaj svojo ljubo ženo dosti skusil in brez nje dalje ni mogel prestati, je poslal kmali služabnika k svojimu svaku, grofu Panizi, s prošnjo, de nej urno s svojo sestro in z otrokoma k njemu pride. Med tem je pa razširil, de njegova nevesta že pride in de se bo v nekih dnevih z njo poročil. To so kmali v celi deželi zvedili in pripravili so se za novo ženitvo. Svatje so bili tudi že povabljeni in dan preden je grof Panizi prišel, v gradu zbrani. Potem je ukazal grof Valtar svojo pervo ženo Grizeldo k sebi poklicati in ko je voljno prišla, ji je rekel: „Grizelda, zvedi, de je moja nova nevesta že na poti in de se bom jutri z njo poročil, zavoljo tega osnaži hišo, kolikor moreš, in pripravi vsega, kar je v postrežbo gostov Grizelda je odgovorila. „Rada, rada, storim to, milostljivi gospod, in v posebno čast si 24 štejem, de Vam smem streči. Dokler bom živa, Vam bom rada služila, ker je to moja dolžnost zavoljo mnogih prejetih dobrdt u . Ko je to izgovorila, je vzela metlo, pomela vso hišo, napravila postelje in vse pospravila, ka¬ kor je bilo treba. Drugi dan popoldne ob treh pride grof Panizi z domišljevano novo nevesto. Grof Valtar in vsi povabljeni gostovi so jima šli naproti. Sprejeli so se z velikim veseljem in vsi so novi nevesti srečo vošili. Ta je bila gospodičina silno lepe postave, pa silno mlada po letih in životu; komaj dvanajst let je bila stara in še ne za možitev. Ker je pa grofu dopadla, je mogla tudi vsem svatam dopasti, kteri so jo kot novo grofovo nevesto pozdravili. Peljali so tedaj mlado nevesto z veliko častjo v grad. Vsaki hlapec in vsaka dekla je mogla k nji iti, ji srečo vošit. Ker je tudi Grizelda takrat v gradu bila, je šla tudi naj- poslednja v svojih razterganih oblačilih k nji, je padla pred njo na kolena, ji kušnila roko in v prihodnji zakon srečo in žegen božji vošila. Potem so šli h kosilu vsi svatje, Grizelda pa je na mizo nosila in stregla. Grof se je dosti dolgo nad njeno neizre¬ čeno poterpežljivostjo in ponižnostjo čudil, zavoljo tega je hotel njeni revšini konec storiti in jo po dolgi žalosti razveseliti. Zavoljo tega je rekel, ki je kot skerbna Marta delala, tako le: „Kako se ti zdi, Grizelda moja nova ne¬ vesta ? u „Se ve de“, je odgovorila Grizelda, „mislim, de se ne more bolj lepa in poštena 25 najti. Zavoljo tega vain vošim iz celiga serca srečo in žegen božji; mislim pa tudi, de se ji ne bo tako slabo godilo, kakor se je Vaši pervi nevesti. Una je bila preveč kmetiška, ta pa je žlahtne kem in ne So se ji bati, de bi jo kdaj zapustili". Grof se ni mogel dalje zderžati, svojo pobožno ženo potolažiti. Rekel ji je tedaj: „Poglej pa dobro to mojo nevesto, in poglej jo dobro, če je ne poznaš morde". Grizelda jo je stermo gledala, pa je ni mogla spoznati. Rekel je grof: „Ali ne poznaš več svoje hčerke, ktero si pred dvanajstimi leti povila ?“ Grizeldo je mraz spreletel, ko je te besede sli¬ šala, in vedila ni kaj bi mislila ali rekla. Grof je rekel dalje: „Preljuba moja Grizelda, ne vstraši se teh mojih besedi; ta moja nova nevesta je moja in tvoja hči, in ta mladi go¬ spod je moj in tvoj sin, in ti si moja edina izvoljena in preljuba žena, razun ktere nisem nobene druge imel ne želel". Ko je to izgovoril, je vstal od mize, naj- pervo svojo Grizeldo objel, potem pa svoja dva otroka in kušnil jih je vse. Grizelda pa se je tako začudila, de skoraj ni vedila, kaj se ji godi in njeno serce se je tako veselja napolnilo, de je notranje sladkosti skoraj omed¬ lela. Ko se je pa nekoliko zbrihtala, je objela svojo hčerko, potem pa svojiga sinčika, in rekla od solz veselja oblita: „Zdaj rada veselo umer¬ jeni, preljuba moja otroka, ker vaji spet vidim, in zdaj, ko sim vaji že davno mertva mislila, spet živa in zdrava imam. Češena bodi Grizelda. 3 26 božja dobrota , ki vaji je obvarovala in zdaj spet vesela nazaj dala l u Ko se je tako svojih otrok veselila, je je dal grof njene naj lepši oblačila prinesti, kmetiške sleči in jo prelepo obleči in olišpati. Ko je bila kot grofovska nevesta napravljena, so jo peljale gospe k grofu, kteri jo je z vso prijaznostjo sprejel. Tu so stali vsi svatje okrog nju in vsi so se v serčnim veselji čudili. Grof pa je deržal svojo preljubo za roko in rekel je priča vseh : „Preljuba moja žena, Grizelda! pričam tu pred Bogam in vsemi pričujočimi, de se vse to, kar sim z Vami storil, ni iz hudobne volje, ampak iz dobrega namena zgodilo, de sim nam¬ reč Vašo veliko poterpežljivost skusil in Vaše velike čednosti svetu razodel. Našel sim pa, da ste bolj pobožni, kakor sim si mogel misliti in mislim, de je ni v celim kraljestvu več Vam enake. Ker sim Vašo čednost spoznal, Vas ne bom več skušal, temuč ostal bom Vaš zvesti mož, ja ponižni služabnik. Najina preljuba dva otroka, ktera sim Vam več časa vzel, Vam dam zdaj dobro rejena nazaj, de se ju, ktera ste že kot mertva objokovali, zdaj po¬ polnoma razveselite. In ker je vse za ženitnino pripravljeno, se hočem z Vami z noviga za¬ ročiti in z zvezo večne ljubezni zvezati 46 . Potem ji je nataknil perstan na perst in obljubil zopet zakonsko zvestost. Tudi duhoven ju je požegnal in poročil ju je, tako reci, še enkrat „ja! 4< Vsi pričujoči so jima spet srečo in žegen božji vošili in veselili so se bolj, kakor 27 pri pervi poroki. Grof je ukazal tudi njeniga očeta, stariga Janikola k ženitvini poklicati in kot svojega očma lepo obleči. In desiravno ga pred skorej ni veliko obrajtal, gaje vunder zdaj zlo častil. Pri sebi gaje obderžal v gradu, z njim je jedel in imel ga je, kakor svojiga očeta. Hčer, ktero mu je Grizelda rodila, je dal ime¬ nitnemu grofu v zakon; svojimu sinu pa je zapustil vse svoje grajšine in premoženje. Še mnogo let je živel s svojo ljubo Grizeldo mirno in srečno in v veliki časti jo je imel zavoljo njenih lepih čednost. 28 Ravno til so tudi na svitlo priSle ln se po pri¬ stavljeni ceni dobivajo: V jetnik na galeji. Lepa in poducenja polna povest s pristavkom življenja sv. Vincenca Pavlana. 6 kr. Hild e g ar dija, zveličana^ dvakrat po nedolžnim v smert obsojena cesarica. Legenda po¬ leg nemskigg,. 6 kr. Boj tek ali pravlica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje. 6 kr. Življenje s v e t i g a mlade n ca Alojzia Goncaga. Spisal v nemškim častitljivi gospod faj- mošter Franc Adam Šmid. Z eno podobsino. 8 kr. Oče grof Rade c ki, c. k. Maršal. Popisal Fr. Malavašič. Z jeklorezom. 12 kr. Sveta devica in dekla Cit a. Posebno vsem poslam in keršanskimu ljudstvu sploh zgled v posnemanje postavljen. Iz nemškiga ranjkiga pospoda Korbiniana Antonija Riedhoferja. 8 kr. Življenje svete device Terezie. Po¬ slovenjeno v spodbudovanje slednjimu, zlasti tistim ženskiga spola, ki so njeniga imena. S perstavkom nekterih koristnih molitev. Z eno podobo. 8 kr. Erazem iz Jame. Povest iz petnajstiga sto letja. Poleg verjetnih pisem. Spisal Fr. Malavašič. Z eno podobsino. 8 kr. Hi rl and a, bretanjska vojvodnja, ali zmaga čednosti in nedolžnosti. Naukapolna povest za starost in mladost. Poslovenjena iz pisem Krištofa Šmida. 13 kr. Sveti Juri, ser eni voj š a k. Serčnim slovenskim mladenčem spisal L. J., duhoven. 8 kr. Natisnil J. Rud. Milic v Ljubljani.