Poilnlna plačana t gotovini izhaja v pondeljek in petek ob 5. popoldne. Stsne mesečno Din 7 — a inozemstvo Din 20"—. ^ačun pri poštno-cekovnem zavodu St. 10.666. ^^JJP V^HP^^L^^r ^^Mr V^LA^k {^^MlL^^t ^^Ml^^t ^BLJ^r ^HU^fft Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, cp.sno. Telefon int. St. 63. ?okopisi se ne vračaio Oglusi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede proitora in dneva objave oglasov le uvaiujejo 1« po možnosti. atev. 38. Celje, pondeljek 9. maja 1932. Leto XIV. Predsednik francoske republike — žrtev atentata V pctek 6. t, m. popoldne je bil v Parizu izvršen a ten tat na predsedni- ka francoske republike Pavla Dou- rncrja. Ko se jo okrog 15. mudil na ra2sta- vi francoskih književnikov, bivših bcjevnikov, je oddal naiij Rus dr. Pa- vel. Gorgulov tr». revolverske strele in (na smrtno nevarno ranil. Donmer jc Ml zadet cd dveh kregel v glavo in od ene v levo ramo ter se ]"e zgru- dil nezavesten in so ga takoj prepe- ljali v bolnico. Zaradi velike izgube kiv* ga niso mogli takoj operirati, marveČ so morali najprvo izvršiti transfnzijo krvi. Ko se še kljub tenin ni zavedel, so ob 8. zvečer drugič iz- vrŠili transfuzijo krvi. Vendar pa je bi! ves trud najboljših pariških zdravnlkcv zaman. Doumer je kma- lu po 20. padel v agonijo, iz katere se ni več zavedel, in je ob 4.37 izdihnil. Atentatorja so prijeli in r.aprll. Pri 7?.sliša.n)u je izjavil, tin se je hotel niaščevati, ker Francija nf interve- nirala v Rnsiji proti boljševikom. Atentator dela vtis nenormalnega človeka, vendar pa mislijo oblasti, da je r-gent iz Moskve in da je izvršil ntentat po narečilu. Tragično pieminuli predsednik srancosko republike Pavel Doumer je bil star 75 let. Imel ,je štiri sinove, od katerih so trije padli v svetovni voj- ni, četrti pa je umrl pozneje na po- slodica.h zastrupljenja s plini no fronti. Volitev novega predsednika se bo vršila v Veliki narodni skup- sT-ini v torck 10. t. in. Vest o smrti zaslužnega državnika jo izzvala v vsej Franciji in tudi v naši državi globoko žalost. FRAN SVETINA (Brno): Kaj hoče Evropa? Clovek, ki potuje po svetu vidi, da so ljudje prav povsod isti, dobri, sla- bi, zdravi, bolni. Cim prestopite mc- jo, žc vas vljudno pozilravi sprcvod- nik, zdaj naš, zdaj avstrijski, fran- eoski, nemSki itd. In kamorkoli grc- stc, v mesta, tovarne letoviščn, fcol- niee, povsod na zemlji najdete istega človeka. Povsod je ista življenska pot, povsod je trpljenje in voseije, mladost in prešernost. Saj elovok je tako naiaven, tako brezmejen v že- ljah po vsem možnem in ncmoznem, V vsem dobrem in zlcm, ki kot po- vodenj divja v njein, podobna ne- skončni reki. Pa reka se uipiii, uplahno, in od velike vode ni ostalo niti toiliko, da bi redilo pusto polje. Kaj pomeni Hitler za Nemcijo in Evropo? V slabcm to, kar Žcneva in vsi, ki si prizadevajo, da ohranijo zdravo življenje, v dobrem. Končno pa je to zadeva, ki se trenutno tiče sanio Nemčije. Hitler je novum, ker hoco ravno vse narobe. Po'kazal je, da je pripravljen voditi nemški na- rod doma in zunaj tako, da bi bil uspch takšen kakor nedavno pod Viljcmom. Ljudska vera je brezmej- na in v tern je Hitlerjev iispeli. Ljud- ska vera je vsegamogoča. Toda fana- tizem množic, ki išče predvsem izpol- nitvc svojih življenskih nad, je po- gubondsen. Takšen je človek, takšen je bil in ostane, do danes ga ni spre- menila nobena nesreča. »Kakšna nesreča? Saj to je le delo enc goneracije! Mi pa smo nova ge- neracija, zato ne odgovarjamo za to, kar sc je bilo zgodilo« -- tako gospod Hitler in d-stali. Zato proe z obvez- nostmi, proč z reparncijanu, proč z vsom, kar je ustvnrila vojna, Pi'oC z malimi narodi. Mi smo »Herrenvolk« in zato gospodarji od Severjiega nior- ja do egiptovskih piramid, od Visle do Rena. In naši filozofi, Nietzsche, Schopenhauer — »sila je pravicav. Da, pravica je, potlačiti sleherno življenje in ga ukloniti, da hlapčuje gosjjodu. O »Hcrrenvolk«! Zato Nlntzscho in di-ugi niso bili nikaki v.Mt'. Iji človesiva. iiiii so sanio* Noisl- ci. Če bi ne bilo njili, bi v«aj ne ve- deli, kaj je nasilje v rokah civilizi- i'ancga naroda. Balkan bi bil raj na zemlji, če bi so vanj nc zajedali interesi vclesil. in za zahvalo oznanjajo nekatere dr- žave svetu nov požar. To je nadvse smcžno. Velesile naj vedo, da. je bila baJ- kanska vojna leta 1912. uspešna sa- mo, zato, ker je bila delo tajne zveze treh balkanskih držav; toda gorje, čim so velesile zvedele za to zvezo, so je pričeia nesreča in z njo brato- niorna borba z Bolgari. Spametujmo se! Podajmo zapeljanemu kavalirsko roko in vse bo dobro. Balkan in Podunavje pomeni mno- go in zato se o njem vodijo konfe- rence. Nikdo pa se ne zmeni n. pr. za polarne kraje, tarn se ne bo nikdar pričel konfllkt; to bi bilo mogoče ie tedaj, če bi našli tarn zlato zaklad- nico. Konec londonske konfrence je že vnaprej značil polom. Naravno. Kdo se bo zastonj pričkal o Podunavju? Scdaj imajö vsi soudeleženci vsaj jasne karte, in kdor bo boljšo igral, | bo dobil. i Ni vseeno, ali ima glavno besedo j Tai-dieu, Mac Donald, Grandi ali Brü- ning. In ker to ni vseeno, je upra- vičeno povedal Beneš svetu, da so tudi male države zmožne samostoj- nega gosf.odarskega in političnega življenja. Minila so leta, ko sta Italija in Madzai'-ska klicali po reviziji pogodb. Nekaj časa je bil mir. Danes se zno- va oglašata, Krizo srečujemo vsak flan največ v besedi. Ali pred leti ni bilo krize? Danes je postala že na- vadna, bolezen in zato jc mnogo umctnc krize in naposled zla. Špeku- lacije na eno samo karto. Ce bo ju- tri minila kriza, utihnil vik po re- viziji mirovnih pogodb, če se bo za- dovoljil Hitler z udobnim mestom — kaj bo prišlo nad človeštvo potem? Kako velika si, ljudska iluzija in kaj bi človek brez tebe! Kaj je lju- bezen brez iluzij in sovraštvo! In če bi ne iineli Hitlerja, in drugih in ilu- zij, kaj bi poživljnlo naše življenje? Ali sledimo goleinu instinktu? In to naj bo človck? Vse na svetu — v ta- ki ali taki obliki — je le j>rispodoba za glavno in poglavitno besedo: kruh — pravi naš Cankar. Ustanovitev Obrtnega društva v Konjicah Na praznik o. maja sc je vrsiia v Narodnem domu v Konjicah ustano- vitev Obrtnega društva. Zborovanja so so udeležili poleg večjega števila obi tnikov in trgovcev sreski načel- nik g. dr. Mate Suhae, obrtno-za- družni nadžornik gosp. Založnik kot predavatelj in zastopnik TOI, dele- gat Zveze obrtnih društev v Celju g. Golčcr, delegat Obrtnega druStva v Celju g. Lečnik in konjiški župan ter član ban. sveta g. Rado Jereb, ki jih je predsednik pripravljalnega odbo- ra g. Josip Fi im uvodoma pozdravil. Pripravljalni odbor je naprosil g. dr. Mejaka, advokata v Konjicah, ki je bil tudi ined onimi, ki so dali ini- cijativo za ustanovitev Obrtnega dru- žtva v Konjicah, da kot prijatelj po- maga. pri pripravali za ustanovni občni zbor in da poda na zboru po- ročilo o teh pripravah. Zborovanja so je udcležilo večje število obrtni- kov in krnetov. Po prečitanju. pravil, ki jih je kr. banska uprava Že potrdila, so je oglasil najprej k besedi trg. pomo6- nik in predsednik Katoliškega pro- svetnega diuštva Jožef šarlah, kate- rcmu ni bilo všeč sodelovanje g. dr. Mejaka pri pripravah za ustanovi- tev Obrtnega društva. Ko jo g. dr. Mejak poročal tudi o tem, da je mi- nistrstvo za trgovino in industrijo na posredovanje narodnega poslanca g. Kai-lft Gajška podelilo snujočemu se društvu subvencijo 1000 Din za prvo pomoč ob ustanovitvi, je trgovec g. L. Bruderman bagateliziral to pod- poro in /ačel kritizirati razne zako- ne, ki jih je sklenil v zadnjem c*asu parlament. Ker so bila njegova iz- vajanja nostvarna, mu je predsednik odvzol besedo, nakar je g. Bruder- man, ki jo član zbornice za TOI v Ljubljani, zapustil s svojimi somiä- ljeniki dvorano. Po tcm incidentu so bila pravila soglasno sprejeta. Vpisnina je dolo- čonn. na 2 Din, članarina na 1 Din mesečno. K društvu je takoj pristo- pilo .18 (^lanov, sami resni in zavedni obrtniki, ki dajejo jamstvo, da bo društvo uspevalo. Pri volitvi društvenega odbora so bili soglasno jzvoljeni: za predsedni- ka krojač g. Josip Frim, za podpred- sednika sedlar g. Franc Jerman, za ddbornike pa gg. Franc Petelinšek, kola.r in lesni trgovec, Franc Koro- pec, sodaviCar, Herman Peršenonik, vrtnar, Jurij Kovač, sedlar in Josip Škorjanc, urar in kot namestniki Ludvik Petrin, lastnik avtotakse, Ignac Slosar, čevljar in Jurij Sla- tinšek, ccmentar. Za preglednika ra- čunov sta bila izvoljena gg. Anton Košir, mlinar iz LoČ in Leopold Na- g'odc, trgovec iz ŽiČ, za predsednika društvcnega razsodišča pa notar g. Rado Jereb. Po volitvi je predaval obrtno-za- dru?,ni nadzornik g. Ignacij Založ- nik iz Maribora o obrtnem zakonu, podal nekaj splošnih pripomb o tež- njah obrtnikov v sedanjem težkem ČH«u, utemeljeval po'trebo prostovolj- nih öbrtnih organizacij in .-zavraCal tendencijozno kritiko osob, ki ne že- lijo pomoči in nasvetov obrtnikov od inteligencc. ObCni zbor je sprejel pre- davanjc z vclikim odobravanjem. Zbor je sklenil soglasno, da naj društvo' skliče poseben sestanek, na katerem bo poročal Clan ban. sveta g. Rado Jereb o priza.devanju bano- vinskega sveta za napredek obrt- ništva, Narodni poslanec gosp. Karol Goi§ek je svojo odsotnost tehtno opraviCil. Zborovanje je pozdravil za Zvezo obrtnih društev v Celju g. Golčer, ki je izrazil tudi željo, da bi novo dru- Stvo pristopilo k Zvezi obrtnih dru- štev. Društveni odbor je pooblašcen, da sklepa o tem pristopu. V imenu najstarojšega obrtnega društva na bivšem Spodnjem Štajerskem, t. j. Obrtnega društva v Celju, je pozdra- vil zbor g. LeCnik iz Celja. Lepo uspelo zborovanje je pred- sednik g. Josip Frim zaključil ob 12. „Golgola" v Zalcu V spretni režiji g. Pivca, prosve- tarja prireditelja Sokolskega društva v Žalcu, je bila uprizorjena v Žalcu v Roblekovi dvorani v nedeljo 1. ma- ja Tučičeva drama v 3 dej. »Golgota«. Dostojna in častna izvedba globoke diame je bila tem lažja, ker so bile prve ulogc deloma v rokah dveh go- stov in sicer gospe Varlove, soproge živinozdravnika iz Krškega, in gosp. inž. Vurnika iz Zabukovce pri Zalcu, deloma pa v rokah domaCih dobrih mofi. Ko se je dvignil zastor eno uro po napovedanem času po krivdi občin- stva, ki ne pozna obzirndsti do po- zrtvovalnih diletantov, se je nudila izredno lepa slika — dvorišče samo- stana — kajti na odru je bila kopica novih kulis, ki jih je prav Cedno na- slikal g. Vovk. Glavne uloge so bile skrbno iz- brane. Igralci so med sabo kar tek- movali, da čim najbolj predočijo na- ravna dejanja, ki so bila zato tudi DRAGO ŽABKAR: Obrtmštv© v prejsnjih stoletjih (Dalje.) V bivših zadrugali so zelo dobro gospodarili, lnlajši rod pa je postal lahkomiseln in je zalozel v dolgove. Največje bremo za zadrugo je bila potrditev njih pravil in nabava dra- gocenih zastav. Najmočnejša stroka je bUa, kakor je to tudi danes, čevljarska in kro- jaSka, dalje pa po vrsti pekovska, kramarska, tkalska, mizarska, dhn- nikarska, kotlarska in glavničarska. Lep je bil običaj, da so mojstri drug drugega nadzorovali, kakšno blago izdelujejo. Vsake kvatre sta hodila po dva mojstra od vsake za- druge okrog drugih mojstrov in nad- zorovala, ali blago, ki ga izdelujejo, odgovarja zatlružnim predpisom. Gorje onemu, ki je izdeloval manj- vredno blago! Tako so lončarju, če- gar blago ni odgovarjato, pobili vse lonce in sklede, poleg tega so ga pa še kazndvali z denarno globo. Seve- dv, so pazili mojstri, da je bilo po- vsod dobro in istovrstno blago in pa da jo imelo to blago pri vseh enako ceno. Že takrat so torej pazili, da se ni razpasla umazano, konkurenca, in kupe«: je vedel, da bo dobil povsod isto blago za istc ccne, in ni mu bilo treba mnogo zbirati, kajti vedel je, da je kakovost blaga povsod enaka, naj si je bila dobra ali slaba. Nasprotstvo med rokodelci in tr- govci je biio tudi takrat nc Case že ostro. Rokodelci so se pritoževali, da jim odjedajo trgovci kruh, ker pro- tlajajo blago, ki spada v rokodelsko stroko. Pa tudi med rokodelci sami- mi so bila ostra nasprotstva. Tako so tožili leta 1594. vrvarji jermenar- I je, da prodajajo ob semanjih dneh vrvi, tkalci pa trgovce, ceš da smejo prodajati platnene prte le tkalci sa- mi. Leta 1607. so nastopili ostrogarji ])i'oti jermenaijem in železninarjem, ker so ti prodajali puške, konjska če- sala in brzde. V prejsnjih stoletjih so strog9 pazili na to, da ni nihee uvedel kake hove obrti, ki je bila do tedaj šc neznana; šcle v osemnajstem stoleiju je nastopilo tudi v tem po>- gledu svobodnejše naziranje in roko- dclstvo se je začelo razvijati. Zaniiniv je bil položaj pomočnikov in učencev, ki so bili v neki meri tudi Člani zadrug, ako so delali pri »poštenem1« mojstru. Mojster, ki ni bil član zadruge, je težko dobil po- močnika, pa četudi je ponujal večjo j.lačo, ker si je pomočnik dobro pre- mislil, predno je sprejel tö delo, ki mu jc delalo napotje celo življenje. Vsak mojster je moral na.mreč vpi- sati v »Wanderbuch« dobo, katero je prebil pomočnik pri njem, to pa je moral a zopet potrditi zadruga. (Dalje prih.) Stran 1. Nova Doha« 9. V. 1932. Stev. 38. silno napeta in so občinstvo prekle- nila, nase. Du.ša vse draiac je bil vsckakor g. inž. Vumik v ulogi redovnika De- metrija, ki se ni niogel sprijazniti z redovniškim življenjem in je povzro- čal pravo revolucijo v samostanu. Svojim nazorom jo znal rlati duška v najsijajnejši obliki z globoko igro, v. vsemi kretnjami, če izvzamcmo pri- zor konenega obračuna z mlado ko- ketno ženo, ki je pač prenaglo izdih- nila. Njegovo igro je doscgla ga. Varlo- va kot njegova žena, ki je znala s svojo odločnostjo omehčati Demetri- jevo srce. Ga. Varlova je na odrskih deskali rutinirana. Poleg Vurniko- vega je bil tudi nastop gospe Varlo- ve prav easten. Težko stališče je iinel g. Štokelj kot prior samostann, Makarij. Znal je podati pravi tip strogega sodnika v konfliktu z nesročnim Demetrijein 7. izbranim odločnim tonom, ki tudi ni prizanesel in odpustil skesaneiuu redovniku, ki je spoznal »življenje\<. Najbolj zvest je bil Demetriju re- dovnik Apolonij (gosp. L. Vučer), ki I' je da I svojim čuvstvom tudi vider. izraz posebno tedaj, ko se je poslav- ljal oil prcvaranega nc-sročnikn De- metrija. Občinstvo je razvedril na- stop samcstanskega vratarja Pele- i gi'inn. (gosp. Ferlež), ki je bil dober tolažnik Dcmetrija, ki ga pa ni uni- čila samostanska vinska kapljica. i Prvič je nastopil na žalskem odru g. | Pivc (On — zdravnik). Uveljavil se je- zlasti v mofncm dialogu z Deme- trijem. Ko'ndio jc še troba omeniti \ odrskega znanca g. Hermana kot Iju- I bimca Dcrnetrijeve zone, ki si ga je '. or»1, izbrala, ko je r.avrgla poätcno j mislccega moža. Tudi vsi ostali igral- ci so bili na svojem mestu. Posamez- ne slike so dvignili enotni redovniž- ki kostumi, ki jili je dalo celjsko Dramatično društvo na razpolago. Bil je — po dolgom času — zopet enkrat lep in užitka poln gledaliSki večer, ki bi bil zaslužil boljši obisk, pa ga je prepreCila — gospodarska kriza. DOMAČE VEfll OSLASE ZA BINKOŠTNO ŠTE- VILKO »NOVE DOBE«, ki bo izšla v petek 13. t. m. popoldue, sprejemamo v petek 13. t. m. same ilo 10. dopol- dne. d Ovržeine govorice o inflaciji. Fi- nančni minister je 4. t. m. izjavil predsedniku Društva bančnih zavo- dov dravske banovine generalnemu ravnatelju dr. Ivanu Slokarju, da je bojazen pred inflaeijo v Jugoslaviji brez vsake podlage. Vlada ne bo do- pustila inslacije niti v najmanjäem obsegu in bo brezpogojno drfcala di- narsko valuto na mednarodni vred- nosti, ki odgovarja kritju v zlatu in devizah, predvidenein y zakonu o de- narju. Društvo bančnih zavodov dravske banovine dostavlja k tej iz- javi: »Ta najodločnejša izjava. g. mi- nistra financ je zelo dragocena in bo obvarovala veliko stev ilo ljudi pred občutno izguho, kakršno so že utrpe- li tisti, ki so iz same bojazni pred in- flacijo plačevali za nepremičnine in drugo blago visoko prctirane ccne.« d Hranilne vloge v Jugoslaviji so znašale po statistiki Narodne banke na po'dlagi podatkov Društva denar- nih zavodov in Zveze jugoslovenskih hranilnic 1. februarja t. 1. po vlož- nih knjižicah 9.208, po tekočih raču- nih 2.667 milijonov Din, skupno 11.875 milijonov dinarjev. Pri tern niso vštete vloge pri kreditnih za- drugah, čekovni računi PoŠtne hra- nilnice in žiro' računi Narodne ban- ke. d Potniški promet ined JugosZavijo in Avstrijo. Gencralna direkcija dr- žavnih železnic razglaša, da je od 5. maja ustavljeno direktno prevažanjc potnikov samo v smeri iz Avstrije v Jugoslavijo, dočim se iz Jugoslavijc v Avstrijo potniki še nadalje direkt- no prevažajo in prav tako se tudi direktno odpravlja prtljaga v obeli smereh. Direktno provažanje potni- kov med Jugoslavijo in Madžarsko v obeli smereh ni ukinjeno. ČEVIJI na obrokc žc od Din 75"— naprcj edinole pri STRAŠEK, Kovaška ulica št. 1 d Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelosti jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tcsnoba v prsih, mo^no srčno utripanje odpra- vi naravna »Franc Jožefova« gren- Čica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdrav- niška lnnenja navajajo uprav prese- nctljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franc Jožefovo« vodo. »Franc Jo- žefova« grenčica se döbi v vseh lc- karnab, di-ogeiijah in specerijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 10. maja: Ponovno poslabšanje äl padavinami in nato padanje tem- perature. blago za damske obleke, plaščc in kostume kupite že letos po izredno nizkih cenah v velikanski izbiri v znani so- lidni manufakturni in modni trgovini W\o$ Pšeničnik, teije Celje in okolica c Narodni poslaaec g. Ivan Prskar- šek med volilci. V nedeljo 8. t. in. ob pel 8. zjutraj se je vršil lepo obiskan shod narodnega poslanca gosp. Ivana Prokcrška v narodni soli na Fran- kolovem. Shodu je predsedoval ta- mosnji šolski upravitelj g. Pejha. Ob 15. se je vršil shod v gostilniškili pro- storih »Pii Marku« v Novi cerkvl. Predsedoval je domači župan gosp. Ivan Pader. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je na obeli shodih poročal o delu Narodne skupš&ine in o no- vih zakonih, ki so bili doslej sprejeti v Narodni skupščini. Obširno je raz- pravljal o danaänjen» gospodarskem stanju v naši državi, ki je sicer tež- ko, a ne daje razloga za malodušnost, ki bi jo1 izvestni krogi radi širili med narodom. Oba shoda sta med mnogo- številnimi zboiovalci zapustila naj- boljši vtis. Na obeh shodih se je zo- pet pokazalo, da želi narod mirno in slo/no sodelovanje in da je srečen, da je starih po'liticnih bojev konec. c Prodnkcije gojencev in gojenk Glasbene Matice v Celju. Sola Glas- beno Matice v Cclju bo priredila tudi letos nastope svojih gojencev in go- jenk, ki se bodo vi šili v Mestnem gle- dališču. V pondeljek 9. t. m. in torek 10. t. m. ob 18.30 bosta intcrni vaji, ki bosta dostopni vsakomur, v sredo 11. t. m. ob 18.30 bo javna produkci- ja, v četrtek 12. t. m. ob 20. pa se bo vršil komorni simfonični večer, na katcrom bo orkester Glasbene Mati- ce, pomnožen z nekaterimi člani Celj- skega godbenega društva, izvajal Haydnovo VI. simfonijo v proslavo 200-letnice rojstva Josipa Haydna. Vstopnine ni in velja za vsako pri- reditev sporcd kot vstopnica. K pro- dukcijam gojencev in gojenk Glasbe- ne Matice so vabljeni vsi starši in prijatelji glasbe, ki se zanimajo za delo in razvoj sole Glasbono Matice v Celju. c Materinski dan, ki ga je priredilo v nedeljo 8. t. m. agilno Kolo jugo- slovenskih scster, je kljub dcloma ne- ugodnemu vrernenu lepo uspel. Do- hodok cvetličnega dne znaša 1.270 di- narjev, dohodek koncerta železničar- skc godbe v parku pa 39i Din. c Celjsko pevsko društvo je prire- dilo v soboto 7. t. m. zvečer svoj prvi turncjski koncert v Slcv. Bistrici. Pred sk'jiaj polno dvorano jc odliČ- no odpelo svoj ne baš lahki program in je želo za svoje izvajanje burno odobravanje. V petek 13. t. m. zvečer poje CPD v Šmarju pri Jeišah, 1G. t. m. pa tekmuje v Ljubljani, Zato bo imelo jutri v torek 10. t. in. in v siedo 11. t. m., obakrat točno ob pol 9. zvcčor, zadnji pevski vaji vsega mešanoga zbora, ki se ju mora brez- pogojno udcležiii vsaka pevka in vsak i)evrc. <• Kolo jugcslcvenskih sester v Ce- lju pi-iredi tudi ietos stiri počitniške kol'iii'jo v svojem domu v Bakarcu v Hrvatskem Primorju, in sicer v dob' od 7. junija do ol. avgusta. Za otro'ke do 10. leta se. plača 600 Din za tritodonsko oskrbo z vožnjo vred. Od- rasli plačajo za popolno oskrbo in po- stoljo v dvorani dnevno 28 Din, samo za hrano pa dnevno 25 Din. »Sobe se lahko dobe pvivat.no izven doma. Pri- jave sprejema ob pondeljkih ob 3. po- poldne blagajničarka društva gdč. Marija Kernova v moščanski šoli, II. nadstropje; lahko se prijavi tudi pis- meno. Pri prijavi se plača 100 Din, ki se vštejejo v oskrbnino. RazpoVed kolonij: Prva od 7. do 28. junija., dru- ga od 28. junija do 19. julija, tretja od Id. julija do 9. avgusta in četrta od 9. do 31. avgusta. Prva kolonija je kolonlja mater z otroki, starimi ve?, kcl 4 leta. Za otroka do 6 let je zna- ten popust, ako je z niaterjo. c Binkoštni i?let v Logarsko doli- iio. Savinjska podružnica SPD v Ce- lju priredi o binkoštnih praznikih skui^en izlet v Logarsko dolino. Iz- lctniki odpotujejo iz Celja v soboto ob KUß z vlakoni do Smarlnega ob Paki in nadnijujejo vožnjo s poseb- iiim. avtomobilom. Povratek v pon- deljek z istim avtoinobilam do Šmart- ncga, prihod v Cclje z vlakom ob 18.5(5. Pojasnila. se dobe v društveni pisarni (PrcSornova ulica (5, dvori- ščc), najpozneje do četrtka 12. t. m. se istotam sprejemajo tudi prijave za izlet. c Kocbekov doin na Korošici bo o binkoštnih praznikih odprt in popol- noma oskrbovan (od nodeljo 8. maja daljo), pi'av tako Friscliaufov dorn na Okrcšlju, ki se o'dpi'e 13. t. m. Smu- čarjem se nudi zopet lepa prilika, kajti zaradi pozne zime je letos sne- gfi. izi'sidno mnogo. Smuka bo ideal- n.a. Avtobus v Luče in SolČavo od- haja. izpred coljskega kolodvora vsak dan ob 17.30. Poštni avto, ki vozi tu- di do Soičave, ima zvezo z vsemi vla- ki na železniški postaji Šmartno ob Paki. c O biukoSinib praznikih bodo slu- žilc izlctnikom in planincem društve- ne logitimacije SPD, da bodo deležni ugodnosti v planinskih kočah in na žcloznici. Nove logitimacije za leto 1932. vain izstavi i>isarna Savinjske podružnice SPD, Prešernova ul. 6 (dvorisče) all. pa. blagajnik g. Vrto- vec, drogerija na Kralja Petra cesti. Da si zag-otovite do praznikov član- sko izkaznico z železniškim žigom. veljavno za polovično vožnjo, se ja- vitc najpozneje do torka 10. t. m. Potrebna je slika, ki se lahko upo- rabi iz prejšnje legitimacije, in ti-le po'datki: iinc in priimek, poklic, roj- stno leto in kraj tor bivališče. — Sa- vinjska podružnica SPD v Celju. c Odbarcva seja Savinjske podrnž- nice SPB v Celju bo drevi ob osmih v kltibnvi sol)i v Coljskem domu. Važno! Pri.di.to zanesljivo! c Trgovsko društvo v Celju bo imelo v Cetrtck 12. t. m. ob 19.30 v posvotovalnici Gromija trgovrov v Celju, Razlagova ulica 8, svoj XXXII. rodni lotni obCni zbor, katerega se naj blagovolijo udeležiti vsi člani. c Zakiju5ck sokolskega češbega te- čajj». bo v torek 10. t. m. ZakljuCku naj prisostvujejo vsi udeleženci te- čaja c Iz srednjeSolske sluzbe.'G. Anton Zupan, direktoi' drž. roalne gimnazi- je v Celju, je z ukazom Nj. Vel. kra- lja napredoval v III.-, položajno sku- pino. c Orožniški upokojenci krajevne skupinc Cclje se bodo sestali v nede- ljo 15. t. m. ob 15. v gostilni g. Fran- ca Loskovška v Gaberju pri Celju. o Poskušsn vlram v poslopju Delav- ske ybornJce. V soboto 7. t. m. zvečer so nekatori stanovalci v poslopju De- lavske zbornice opazovali neznanega moškoga, ki je oprezoval y>red po- slopjem v Vrvarski ulici. V ulici je bila tema, ker so ugasnili javno elek- trično' svetiljko. Neznanec je hodil približno eno uro okrog poslopja. Ne- nadoma so se začuli iz prvega nad- stropja klici na pomoC. Neznanec se je namree. splazil v poslopje in skušal vlomiti v prvem nadstropju v sobo kuharice, ki je uameščena v Javni kuhinji. Kuharica je pričela klicati na ponioč, tega pa se je vlomilec ustrašil in je pobegnil. Takoj so ob- vestili policijo, ki pa ni mogla vec zaslcdili storilca. Verjetno je, da je poskusil vlom v tern poslopju isti moLki, ki je dva dni prej splezal v stanovanje urednika g. Vilfana v so- sednji palači Pokojninskega zavo'da in odnescl zlatnine, srebrnine in go- tovi.ne v vrodnosti 2.500 Din. c Tfttvlna kolesa. V nedeljo 8. t. m. popoldne je bilo med nogometno tek- mo na Glaziji delavcu Antonu Ter- Äanu s Teharja ukradeno 1.700 Din vroclno iiimeno pleskano kolo znam- ke »Peugeot1«. c Smrt vsled srčne kapi. V petek 6. t. m. okrog 18. se jo podal 27-letni posostnikov sin Ivan Pegan z Zbelo- vega pri Poljčanah, ki je prišel v Ce- lje nabirat prispevke za zbelovško gasiino društvo, k podstarosti JGZ g. Vcucrustu na hiib sv. Jožefa. Ko je Pcgan prispel skoro že do vile g. Ven- gusta, se je zaCel nenadoma opote- kati in se je zgrudil, pri padcu pa je zadel z giavo v lesen drog za javno električno razsvetljavo. Nekateri ljudje, ki so bili v bližini, so takoj obvestili rešilno postajo in zdravnika g. dr. Hočcvai ja. Zdravnik in remo- val nl avtoniobil so kmalu prispeli. Pcgan pa je bil Že mrtev. Zadela ga je srčna kap. Truplo so prepeljali v mvtvtišnico na okoliškeivi pokopali- §ču. Pogrob se je vi-ši.l v nedeljo 8. t. m. popoldne. e V javni bolnici jo unirla v soboto 7. t. in. 82-letna obcinska reva Mari- ja Kroži..'Iova od Sv. Krifitofa nad LaS- kim. N. p. v m.! c žrtve iresreč in napadov. 07-let- nr. poscstnikova žena Marija Serdo- nci'jova. '/, I.oCico pri Polzoli se je v scboto 7. t. m. peljala z vozom po ce- sti. K6 je' privo'zil po cesti neki avto- mobil, se je konj splašil in zdirjal z vozo-m. Šcrdonerjova jo padla z vo/.a in d obi la. težke po^kodbe na. plavi. - 24-letnega cinkarniškega delavca Jo- žota F idler ja je v petek 0. t. m. pozno zvočer v Gaberju nekdo napadel z nožom in ga večkrat globoko vbodel v dos no' roko. — V nedeljo 8. t. m. zvecor je bil 24-lctni delavoc Karl KraCuii s Sp. Hudinje v pretepu za- bodon z nožem vcčkrnt v levo roko, dclavec Ferdinand Jezernik iz Ga- berja. pa je dobil v istem pretepu z no-zom poSkodbe na glavi. Vsi poško- dovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Okoliški občinski urad na Eregu bo v ceti'tek 12. t. m. zaradi snaženja uradnih prostorov zaprt. Stranke, ki so vabljone vurad za Četrtek 12. t. m., naj sc javijo v uradu v petek 13. t. m. <• V mestni klavnici je bilo v mi- nulcin tcdnu zaklanih 17 volov, 23 krav, 42 telet, 3 telice, 56 svinj, 12 ovc in 2 konja. Uvoženih je bilo 681 kilogramov teletine, 756 kg svinjine in 169 kg sveže slanine. c Avtomobilist, ki je v nedeljo 8. t. m. ob pol 10. dopoldne na oglu Vod- nikovo in Rtrossmayerjevo ulico po- polnoma oSkropil z blatom g. Z. in njegovo hčerko, se poziva, da se zgla- si pri omen jenem gospodu, da se za- deva mirno uredi. Številka avtomd- bila in avtomobilist sta znana. c Pes dobrman, ki čuje na ime »Pa- zi«, jc izginil v soboto 6. t. m. c »Franc Jcžeiova« grenčica povz- roča sploSno ugodje in jasno glavo. Sokolstvo Iz župne uprave SkrajSan kadrski rok. Zupa. je že parkrat onozorila na obrazee na strani 14. pravilnika o iz- vi-Scvanju naredbe glede vojaških olajšav za člane Sokola. Kljub temu projemamo često pomanjkljivo iz- polnjene formularje, kar. dokazuje, da bratske edinice pravilnika niso prcčitale ali so ga pa založile. Pre- malo pozornosti se posveča loibriki, Štev. 38. »Nova Doba« 9. V. 1932. St ran 'J kjcr jo treba vpisati dan, mescc in leto vstopa v Sokolsko društvo (če- to). Ne zadostuje, da se vpiše na pri- mer: naraščajnik od leta 192(5., član od. 1. 1929. Po pravilih se more pri- znati skrajšan kadrski rok le onim obveznikom, ki so v društvu telova- dili neprctrgcma pet, let. Pri bratih, ki so bili rekrutovani z dopolnjeniin 20. letom starosti, ni mogoče vpisati daljše kakor dveletne članske clobe, ker ne more nihčo postati prej elan, dokler ni dopolnil 18. leta. Spiski največkrat niso opremljcni z vsomi zahtevanimi podpisi. Radi tega vojni okrugi vračajo ncpopo-lne spiske, ker ne inorejo drugače ravnati, kakor to predpisujo naredba vojnega. ministr- stva. Zlasti je treba paziti, da so spiski pödpisani tudi od »nastavni- ka vojne pripreine«. Vojaške oblasti nc smatrajo spiskov za pravilne do- kumente, ako ni tega podpisa. Glej našo okrožnico St. 101. z dne 30. ja- nuarja 1932. Po čl. 0. naredbc mora jo biti spiski v lokah vojnili okrugov 15 dni pred nastopom kadrske službe. Spiske je ločiti po vojnih okrugih. Ako je v enem društvu (četi) več obveznikov, toda iz različnih vojnih okrugov, se mora napraviti za vsak okrug pose- ben fc-pisek. Župni matrikar vpiše v rubriko »Opomba« katastrsko števii- ko. Brate načelnike in prodnjake opo- zai jamo: a) da naraščajnike že s 15. letoin -starosti navajajo, da stalno poseča- jo telovadbo pri društvu (četi) in da telovabe ne prekinejo, ker bi sicer poznejo, ko pöstanejo člani in dopol- nijo 20. leto starosti, no imcli pravi- <;e na olajšavo pri službi v kadru; b) da so pri njih za to dobo posve- ča posebna pažnja pouku o vojaški pripravi, kolikor je, ozioma bo to predpisano. Takšna priprava je va- žen predpogoj v dosego olajšave na podlagi položenega izpita; c) da so ti člani že pred rekrutno komisijo izkažejo s svojo Clansko le- gitimacijo, da se jim more v rekmt- ni. spiseU vp.is.at-i oz.na.eba. »Sokol«..._ Biatoin lajnikoin in nmtrikarjem priporofamo: a) da izgotavljajo spiske popolno- ma po obrazcu na strani 14. pravil- nika s točnimi podatki v vseh rubri- kali, zlasti, kedaj je dotičnik vstopil v društvo, nadalje z vsemi podpisi, ki se zahtevajo, in odtisom društve- nega pečata; b) da mislijo pri tern na člen 16. pravilnika, po katerem so podpisni- ki moral no in materijelno odgovor- ni za resničnost podatkov v spisku; c) da izgoto'vijo spiske čim prej, takoj po rekiutaeiji ter da ne Čaka- jo na zadnje trenutke, temveč da. so spiski dostavljeni preko ž u p e brat- skemu Savezu dosti pred 15. marcem vsa.kega lota, ker je ta dan najskraj- nojši rok zu. komande vojnih okru- gov. lUibnka »odkod jo« naj bo izpol- njeno tako, da je razvidno, v katero občino je rekrutovani pristojen. Vsa- ka občina ima več vasi, in je vojue- mu okrugu težko dognati pristojnost, ako je navedena le vas. Na vprašanja nekaterib društev poročamo, da župa nima nikakih pri- pomočkov za pouk o vojaški pripra- vi, razen uvodoma navedenega pra- vilnika. Kolikor nam jo znano, je ! prcdlagalo' savezno načelništvo neka- tere spremembe. Dokler ne bodo iz- dana drugačna navodila, ostaneta naredba in pravilnik v polnem obse- gu v veljavi. Ob tej priliki opozarjamo, da se sniejo vojaškim oblastim prekö sö- kolskih cdinic in žup poSiljati lc prcšnjo, ki so v skladu z narcdbo vojnega ministrstva. Prošnje, kakor za preložitev kadrskegu roka, dode- liev k polkom in dr., mora prizadeli sani poslati preko pristojno občine. Prcdlaganje sličnih prošenj ne spada v delokrog sokolskih edinic in se naj opusti. Sport Nogometna tekma SSK CeIje:SK Trbovlje 11 : 1 (2:0) CELJE, 9. niaja. Točno ob 17. se je pričela včeraj na igrišču SSK Cclja, Glaziji, prijatolj- ska tokma med SSK Celjem in SK Tr- bovl.jami iz Trbovolj. Tekma je pri- vabila kljub ncstalnemu vremenu okoli 400 gledalcev, od katerih pa je večina izrabila ugodno priliko in po- množiUi število zastonjkarjev, kar je na ncograjeneni igrišču navada. S pu-četnim udarcem SK Trbovelj se jo lazvila skraja odprta igra, a je prohnjala polagoma vse bolj v roke Celjanov, ki so bili skoi'o vso igro popolon gospodar na polju. V 8. mi- nutf. prcigra Zupanc nasprotno olnambo in otvori score. Napacl sle- di napadu in v 13. minuti obsodi žo- ga- drugič v mieži Ti-bovelj. S požrt- vovalno igro pa uspe gostom obdr- žati do konca polčasa neizpremenjen rezultat. Nudita so jim tudi dve zreli šansi, ki jili ne znajo izrabiti v svoj prid. Drugi polčas pa prinese gostom ne- piičakovano katastrofo. Celjani jim nasujejo v mrežo kar 9 golov, kar gostc zelo deprimira. Kljub temu pa skuša.jo doseči vsaj ča=,tni gol, in to se jim v 42. minuti tudi posroči. Vratar odbije žogo do Juvana, ki jo pošljc mi mo njega v mrcžo. Proti koncu pade za Celje še zadnji gol in sodnik odpitska konec. Gostje so igrali zelo požrtvovalno, vcndar pa so morali kloniti jačjemu nasprotniku. Med obrambo in napa- dom ni bilo pravega razumevanja, kar se je pokazalo zlasti v drugem j polčasu. Najboljši je bil vratar, ki jc ubranil marsikatero ncvarno žogo. Igra Celjanov je bila dobra, kar jo izraženo že v rezultatu. Njih pozdrav ob pričetku igre pa je bil nekam čud- ne obliko. Hotesi reprezentirati slo- venski nogomet v Celju, bi pač lah- ko pozdravili nasprotnika tako, ka- kor je to sportni običaj in kakor so storili to gostje. Upamo, da se v bo- doPe kaj takoga no bo ponovilo. Scortali so za Col jo: Zupanc (5, Gd- i bee I 2, Gobec II 2^ Voble 1. Za Tr- ' bovljo: .luvan. Sodnik g. Wagner jo sodil dobrö, ni pa imol vsled discipliniranosti obeli moštev tožkega posla. Prodtekma med rez. SSK Celja in roz. Olimpa, ki pa je bila ojačena s par igralci prvega moštva, je kon- Cala z rezultatom 4 : 3 (3 : 0) za Ce- Ijo. K. D. t SSK Celje. Redni sestanek bo v svedo 11. t. m. ob 19. Ker se bo:do pri- čela redna teoretična predavanja, so ti sestanki važui za no'gometase in ! za nje obvozni. Zaradi zdravniškega j pregloda in potrdila je prinesti legi- timacije s seboj, da ne bo treba vsa- kega igralca v časopisu posebej po- zvati. — Tajnik II. Dopisi »Jnrjevanje« Sokolske čete v Ko- njiški vasi jc ob sodelovanju konjiš- kega Sokola na praznik Vnebohoda popoldne zelo1 lopo poteklo. Sprevod na okrašenih vozovih z zelenim Ju- rijem, zastavnim bi*. Pavličem, na Co!u, z dolom člfinstva in rnladinskih tolovadnih oddelkov ter Cetnikov iz Špitaliča je spravil na noge ves trg, ki jo ob tej priliki prvikrat videl tako prireditev. Ob prihodu sprevoda v Konjiško vas jo na telovadišču na- vduSeno pozdravil došle goste stare- si na čete br. Franc Ajdnik, kateremu se je zahvalil za prisrčni sprejem starešina konjiškcga Sokola br. dr. Mojak, ki je v svoj em govoru povdar- jal tudi vcliki pomen sokolskih čet za n.apredek kmetskega stanu. Na iz- i'odno okusno okraSenem telovadišču so sledile deklamacije, govor prosve- tarja br. Nemca, igre dece in telo- vadne točke naraščaja, flanov in cet- nikov ter izbrane vrste telovadcev na drogu. Pri štafetnem teku je zma- gala štafota Sokolske fete Konjiška vas. Ob koncu oficijelnega dela pri- reditve je sodelujofe in gledalce ter vos sprevod slikal br. Vagner. Nato se je razvila prijetna zabava ob zvo- kih »Dravinje« in domačega harmo- nikarja — četnika. Zabava je bila slično organizirana kakor »Jurjeva- nje« na Ljubljanskem gradu in je po- menila novost za naše kraje. Ves čas prireditve je bilo krasno solnčno vre- me, dasi je bilo dopoldne oblačno in so je pono'vno vlila ploha. Cetnikom v Konjiški vasi, ki so v dveli mese- cih od ustanovitve pokazali z delom v telovadnici in izven nje, da pra- vilno pojmujejo sokolsko nalogo, i.skrono Cestitamo k moralno in tudi financijolno dobi-o uspeli prireditvi. Stranice bodo dobile vodnjake, ki so jih tako zelo potrebne in katere so pred fi. januarjem 1929. tolikokrat takratni narodni poslanci samo ob- ljubljali. Na prizadovanje sreskega odbora JRKD je bil potrebni ogled in merjenje za napravo vodnjakov v Strani cab v pondeljek 2. maja. Pri- öa.kovati je, da so bo želja zavednih Straničanov v kratkem izpolnila. Glasovi iz občinstva Brezobzirnost kolesarjev Pomladi se vesele tudi kolesarji. Radi jim privoščimo veselje, treba pa jc zopet omeniti grdo razvado, ki jo kljub opominom in kritikam šo vodno opažamo pri kolesarjih. Mno- go jih je namreč, ki se vozijo kar po hodnikih za pešče ali pa po prepo- vedanih poteh, a niti ne zvonijo, da bi opozorili pešce. Nekateri tudi ni- majo zvonca na kolesu. Te dni je tak brezobziren kolesar v celjski okolici povozil 8-letno šolarko in jo občuino poškodoval. Za ponesrečenega otro- k.a, se ni prav nič zmenil in jo je na- gk> odkuril. Vainostno oblast prosi- mo, da posveti zanikrnim kolesar- I jem še večjo pozornost. 6. Dnevno sveže prazena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražariu. Karol Loibner, Cetje Kralja Petra o. 17. — Pri „Zionoii" Delikatese, specerija, semena. Franjo Dolžan ac^e4 kleparstuo vodovodne insfalacije, strelovodne naprave Preuzema wsa v zgoraj navedene stroke jpadajoüa dela in poprawila. — Cene zmerne.____________________ Postfežba točna in soiidna ! Telefon At. 245 1.ONAN DOYLE: Boj v enegli (BsskerviUski pes) 49 Roman Poslovenil Boris Rihteršič »Da, tako mislim.* »Upam, da je vaš obisk prinesel nekaj lust v temo, ki nas s svojo zagonctnostjo tako- straäi.« Holmes je skomignil z rameni in odvrnil: »Clovek ne more imeti zmeraj zaželjenega uspeha. Za raziskovanje je treba imeti dejstev, ne pa pravljic in namigavanj. Ta slučaj me ni zadovoljil.« Moj prijatoij je govoril na svoj oilkriti, prosto- dušni način. Stapleton je zapičil vanj svoj o'stri po- gled; potem se je obrnil k meni: «Najbolje bi bilo, dob-?n čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa VrsiQ 9937-?S MoSki fcvlji v Či!)i ali rjavi barvi z niočnirn in trpcžriim usrijatim podpla- tom. Elegantr;! in sol den čevclj