Slev. 102 V Trstu« ¥ petek* dM IS. mata 1914 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, oh 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Lrrcdni5>vo: L'lica Sv. Frančiška Asifkcga št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj sc (Ciljajo rredniitvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se nc vračajo. Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinosti*. — Tis'-: tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge * omejenim poroštvo« v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega St. 20. Tclclon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto........ za po! leta................ za til mesece.......,*.;'" 1 * * * * * S-on Za nedeljsko Izdajo za celo leto........a to za pol leta Glasilo političnega druitva „Edinosti" n Primorsko 2-60 \ edinosti je moč!" Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta............. 2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Cesarjevo bolezen. Jutranje sporočilo. DUNAJ 14. (Kor.) „Korr. \Vilhelm" poroča o jutranjem zdravstvenem stanju cesarja sledeče: Noč je prebil cesar dobro, kataralični pojavi so nespremenjeni splošno počutje je popolnoma zadovoljivo. Večerno sporočilo. DUNAJ 14. (Kor.) Tekom dneva je cesarja kašelj nekoliko menj nadlegoval, kataralični pojavi so se nekoliko zmanjšali, subjektivno počutje cesarja je dobro. _ Bosenski odsek avstrijske delegacije. BUDIMPEŠTA 14. (Kor.) Danes se je nadaljevala seja. v kateri je končala precej ostra in živahna debata glede bosanskih železnic. Del. grof Rev je poudarjal bolj potrebne in tudi strategično važne železnice v Galiciji. Bosensko železniško omrežje bo imelo za monarhijo samo polovično vrednost toliko časa, dokler ne bo severo - vzhodna meja popolnoma preskrbljena s potrebnimi, trgovini, obrti in strategičnim zahtevam odgovarjajočimi železniškimi zvezami. Govornik je predlagal nato dve resoluciji v katerih zahteva, da se zgrade preje strategično važne železnice v Galiciji in že obljubljene vojašnice ob teh že določenih progah. — Del. Nemec je poudarjal, da kaže zatiranje prebivalstva in časopisja, da v Bosni in to vsled krivde oblasti še vedno nimamo normalnih razmer. — Del. N i e d-r i s t zahteva, da se izvede absolutno potrebna predloga glede lokalnih železnic. — Del. grof Mennsdorf prosi skupnega finančnega ministra, da poda natančna pojasnila glede gozdarstva v Bosni. Nato je odgovarjal govornikom finančni minister vit. Bilinski. Delegatu grofu Reyju. ki je stavil resolucijo glede galiških in lokalnih železnic, zatrdi minister, da vojna uprava nikakor ne zanemarja nobenega kraja, pač pa mora biti pozorna na vse meje in bo strogo pazila, da bo izvedla vse kar je v njeni moči. Del. Rey je nato umaknil svoji resoluciji- Del. Maštalka soglaša z izvajanji ministra glede lokalnih železnic, nikakor pa se ne strinja z mini strom glede vprašanja, železnice ozkotirne, ker bi lahko zgradili s temi stroški normalnotirne, kar se bo že v prvem desetletju tudi gotovo popravilo. — Nato je govoril še poročevalec dr. Korošec, nakar je bil sprejet proračun skupnega finančnega ministrstva nespremenjen. Posledica spora v zunanjem odseku ogrske delegacije. — Grof Tisza pozval na dvoboj Štefana Rakovszkyja. BUDIMPEŠTA 14. (Kor.) V zadnjih sejah odseka za zunanje zadeve ogrske delegacije je prišlo, kar smo že poročali, do ostrega spopada med predsednikom ogrske zbornice grofom Tiszo in med delegatom Štefanom Rakovszkyjem. Grof Tisza je pozval, kakor izvemo iz parlamentarnih krogov, delegata Rakovskyja po svojih zastopnikih knezu Geza Ode-scilchi in grofu Jul. Csekonicsu na dvoboj. Štefan Rakoszy je imenoval za svoja zastopnika princa Ludvika \Vindisch-gratza in obmejnega grofa Pallavicinija. — Zastopniki so se sestali snoči v narodnem kazinu. _ 1. mejnik v Trstu. »Piccoio« se pere v »Neues Wiener Tag-bftatta«. DUNAJ 14. (Izv.) »Neues Wiener Tag-blatt« priobčuje danes članek iz »Piccolo- vega« uredništva, v katerem se odločno zavračajo trditve, da je ravno »Piccolova« hujskajoča pisava izzvala dogodke 1. maj-nika v Trstu. V članku se izjavlja, da je bilo slovensko hujskanje sistematično pripravljeno in sicer že izza dogodkov na Re-voltelli. Za dokaz navaja članek celo vrsto brzojavk jugoslovansekga dijaštva tržaškim Slovanom, v katerih se proslavlja — jugoslovanski Trst. Citirana je tudi izjava dijaka Tresića-Pavičića »da mora nad Trstom zavihrati jugoslovanska zastava«, a citat se seveda namenoma podtika poslancu Tresiću-Pavičiću in to kljub temu, da je svoječasno sam »Piccoio« naglašal, da tej izjavi ni pripisovati nobene važnosti, ker je izšla iz ust dijaka, ne pa poslanca Tresića-Pavičića. Dalje se skuša v članku na podlagi prevodov majniških govorov v »Narodnem domu« iz »Edinosti« dokazati, da je bilo razburjenje »cittadi-nov« popolnoma upravičeno. Seveda je to dokazovanje silno ponesrečeno, ker »Pic-colovo« uredništvo s tem samo priznava, da so »cittadini« izvedeli o govorih v »Narodnem domu« šele po 1. majniku in se torej nikakor niso mogli razburjati radi njih že 1. majnika in to tem manj, ker ni bilo v njih o kakem hujskanju proti Italijanom ne duha ne sluha. Članek citira nato tudi prevod znanega »Piccolovega« hujskaškega članka z dne 30. aprila, seveda oči-vidno računajoč pri tem na popolno nepo-znanje tržaških razmer od strani dunajskega prebivalstva in dokazuje zraven še, da je modra zastava — slovenska narodna zastava. Končno se izjavlja tudi v članku, da Slovenci v Trstu sploh vsako stvar pokvarijo in vedno molestirajo s svojimi manifestacijami mirne tržaške »cittauine«. Srbsko skupsfioo. Spor med vojaškimi In civilnimi oblastmi. BELGRAD 14. (Kor.) Ministrski predsednik Pašić je odgovoril na včerajšnja izvajanja,. niladoradikalca Draškovića približno tako-Ie: Ureditev vprašanja glede stališča civilnih in vojaških oblasti je samo ponovitev in ugotovitev že enkrat izrečenega principa, po katerem zastopajo pri državnih slavnostnih prilikah vlado in vladarja državni uradi, ki imajo v tem oziri ilv ailllIJt4 „.„„- Prednost, vendar pa naj nima to vprašanje da bodo bosanska Prav nobenega vpliva na simpatije ali ant- PODLISTEK. Rdeči mlin. §m Monttpin. — Nihče ne ve. Kakor hitro napoči dan. pa izginejo roparji kakor prikazni, ne da bi zapustili kako znamenje, ki bi moglo dovesti na njihov sled. — Potemtakem ni bil doseduj še nihče aretiran? — Nihče. Posrečilo se ni niti enega sumljivega človeka prijeti za vrat — In kaj pravi policija? — Si pač želi, da bi jih odnesel vrag! Prosti redarji so podvojili svojo delavnost in so noč in vlan na konju. Jezdarijo po o-kolici semenja v vseh smereh, a vendar je. kak«» imel vmes sam vrag svoje kremplja e: »o redarji kje na levi strani, so roparji . d desni in obratno. Brigadir gotovo še 7n«»ri zaradi tega, in poročnika holi *rvar tako zelo, da ie možak, ki je bil prej lejHi okrogel in dobro reien. prav tak, kakor bi bil ravnokar vstal z bolniške poslije. Te \esti kazale neoporečno, da bo nemogoče dobili voz. da bi ;»e Parižani vrnili v Pariz. Mladi ljudje niso mogli storiti drugena. nego lepo ostati v krčmi. — Vdali so se v svojo u.sodo hi Sauvageon, ki jim ni mogel postreči s ponolnirm posteljami« je prinesel v prvo s- tri žimrn- patije napram častniškemu zboru, ker vla da med vlado in častniškim zborom najlepši sporazum, katerega so poizkusili motiti nekateri nezadovoljneži. Vlada in ministrski predsednik sta z častniškim zborom popolnoma zadovoljna in priznavata v polni meri patrijotično delovanje častnikov posebno za časa zadnjih dveh vojen Zato ministrski predsednik odločno zavrača insinuacijo, da bi bila vlada proti armadi. Imamo dokaze, da sta Posedaj ob:; faktorja vedno skupno delovala in da se imamo ravno tej harmoniji obeh faktorje^ zahvaliti za velike uspehe v najnovejšem času. Večina je pozdravila to izvajanje ministrskega predsednika z živahnim od" bravanjem. _ ALBANIJA. Za ohranitev Albanije. DRAČ 14. (Kor.) M ni trski preds dni* Turklan paša je odpotoval v Rim, odkode-bo šel na Dunaj, da se posvetuie z italijanskim odno-no avstrijskim zunanjim m ni strom glede rešitve albanske krize >n epir--kt-ga vprašanja. Albanija odklanja epirotske zahteve. RIM 14. (Kor.) Turkhan paš* je izjavil, da si je albanska vlada oremMila in da odklanja vse zahteve Epirotov. Za od-ki> nitev zahtev je tudi knez Vijem. Ker p niti knez niti vlada ne upata sama in na svojo odgovornost izvršiti tega sklepa, je prevzel Turkhan paša nalogo, da reši Albanijo iz tega mučnega položaja s tem, da obišče italianskega in avstrijskega zunanjega ministra, da jima ustmeno pojasni položaj kneza in vlade in jih prosi pomoči. Knez in vlada albanska sta sama preslaba, via bi mogla vspevati v smislu tega sklepa nat ram Epirotom in njihovim zahtevam in mlada Albanija se mora zateči, če hoče obdržati svojo avtoriteto zopet k svojim ustanoviteljem in pokroviteljem. RIM 14. (Izv.) Turkhan pašo je sprejel kabinetni šef zunanjega ministrstva Gar-basso. O uspehu, ki ga je dosegel Turkhan paša v Rimu še ni nič znanega. Dobro poučeni krogi pa vedo, da rimski zunanji kabinet baje ne bo soglašal s tako odi čno in brezobzirno odklonitvijo zahtev Ep'rotov. Komisija za določitev severno - albanske meje. RIM 14. (Kor.) O nevarnem sporu med francoskim in laškim delegatom komisije za določitev severno-albanske meje, o katerem smo že poročali z dostavkom, da je komisija ustavila delo in se vrnila v Ska-der poroča Agenzia Štefani, da to poročilo ne odgovarja popolnoma resnici. Poročilo Agenzie Štefani prizna, da so nastali spori med delegati, trdi pa, da se ti spori ne tičejo vojaških vprašanj in da komisija ni ustavila definitivno, marveč le začasno, svoje nadaljno delo. Dr. Šulha m „narodni Llstf. II. dan razprave. PRAGA 14. (Izv.) Danes je vladalo za razpravo še veliko -večje zanimanje kakor včeraj. Že na vse zgodaj zjutraj se je trlo občinstvo pred sodnijskiin poslopjem in močen policijski kordon je moral vzdrževati red. Današnji dan je potekel sicer za dr. Šviho veliko ugodnejše kakor včerajšnji Ne samo, da so posamezne priče izpovedale jako ugodno za njega, ampak so nasprotno padale celo naravnost senzacijo-elne obdolžitve na račun za dr. Šviho najbolj obtežilne priče, jurista P a s t i k e, je baje človek jako dvomljivih mora lenih kvalitet. Sicer pa označujeta zastop-iika dr. Švilie postopanje sodišča kot ja-;o pristransko, zlasti ker ni privolilo v zaslišanje predlaganih policijskih komisarjev. Dalje se je danes govorilo na sodišču, 'a jc imela gospa \V o I d a n o v a z juri-tom Pastiko intimno razmerje in da je /ečkrat zlorabljala uradne tajnosti. Dopoldanska razprava. Ob 9 dopoldne je predsednik otvoril azpravo in razglasil sklep, da se odkla-!ia zaslišanje policijskih komisarjev, ki sta ili zahtevala tožiteHeva zastupnika. Nato je bil kot prvi zaslišan dr. J o -i f k o, ki je povedal, da je videl dne 9. narca dr. Šviho pred njegovim odhodom Trst, v kolodvorski čakalnici konteri-ati z znanim praškim policijskim konii-'eniom Spačkom. Tudi so mu pripovedo-ali železniški uslužbenci, da se je Šviha večkrat shajal na kolodvoru s Spačkom. Z ozirom na trditve dr. Josifke sta *7ja-\ iia zastopnika dr. Švihe, da imata priče. '•:i bodo potrdile, da je bil imenovani dan šviha na kolodvoru brez spremstva. Dr. V i š k o v s k y je izpovedal, da je bila dunajska vlada zlasti o dogodkih v češkem »Narodnem Svetu« in »Slovanskem komiteju« vedno natančno podučena. Izjavil je tudi, da je nekega dne na Dunaju od nekega višjega državnega ce, s katerimi so si pomagali, kakor so pač vedeli in znali. Kako pa je bila stvar z roparji v resnici? Skrivnostni banditi, strah vse okolice, ali pravzaprav »Senski pirati«, kajti to ime jim je pristojalo najbolje, so se nahajali drugje, nego je mislila razburjena domišljija bougiralskih kmetov. Baron Lascars je bil pod imenom Joela Macqarta poglavar in duša tolpe zlikov-cev. ki so bili pripravljeni za vsako hudodelstvo in izvežbani v vseh zločinih, z eno besedo vredni vojaki takega stotnika. Rdeči mlin je bil zavetišče teh roparjev. Da pojasnimo, kako in v kak namen je baron Lascars sestavil svojo roparsko tolpo, se moramo nekoliko ozreti na dogodke, ki so se dogodili po oni noči, ko je vi-komt de Cavaroc padel po krogljah Karla in Valentina von Kapellen in se je po policiji preganjani baron Lascars polastil imena, denarnice in potnega lista umorjenega plemiča in se tako popolnoma izpremenil v drugega človeka. S sio ali stopetdesetimi zlatniki v žepu, brez strahu, da bi ga mogel kdo spoznati ah razkrinkati in s trdnim skiepom, da se v slučaju potrebe s predrznostjo izvleče iz /ankt, se je Lascars potikal nekaj mesecev po Nemčiji, kjer je pred vsem obiskal ona mesta, kjer so bile igralnice. Živel je cd danes da ju*ri, včasih dobro, včasih slabo, kakor mu je pač bila naklonjena ali nenaklonjena sreča pri igri. Slučaj ga je tekom tega pustolovskega življenja pripeljal tudi v Antverpen. V tem mestu ga je sreča popolnoma pustila na cedilu in ostal je brez najmanjših življenskih sredstev. Zato pa se je zaletel k zvito zamišljenemu in prav tako tudi spretno izvedenemu sleparstvu, da bi si nabavil potrebnega denarja. Vzlic svojemu nedosegljivemu talentu, ki ga je pokazal ob tej priliki, pa mu je njegov načrt izpodletel prav tedaj, ko je bil že popolnoma gotov, da doseže svoj uspeh. Antverpenska policija ga je prijela, toda sodniki, ki niso poznali njegove prošlosti, so ravnali ž njim milostno in so ga obsodili le v trimesečno ječo. V ječi je sklenil napačni Cavaroc tesno prijateljstvo z nekim holandskim zločincem, Joelom Macquartom po imenu, ki inu je, spoznavši v francoskem jetniku sijajno inteligenco in neodoljivo odločnost, predlagal nekega dne, naj vstopi v mogočno tolpo šeldskih roparjev, družbo drzovitih piratov, ki so ropali in plenili po reki Šeldi, kjer so neštevilne ladje vsak dan prevažale bogastva vsega sveta. Lascars je radovoljno sprejel to ponudbo. Joel Macquart je bil istočasno z Lascar-som izpuščen i ž ječe in je tudi izpolnil svojo obljubo. Ker je imel precej vpliva na poglavarje one roparske tolpe, je bil Lascars sprejet v njihovo družbo. pravdnika slišal stvari, o katerih se je prejšnjega dne razpravljalo v Pragi v »Narodnem Svetu«. Priča je nato naslednjega dne pregledal v Pragi imenovani protokol in faktičntTkonstatiral, da je bila dunajska vlada natančno informirana. Dr. Klimo v a soproga je pri zaslišanju izjavila, da ji je njen mož takoj, kakor hitro je izšel inkriminirani članek v »Narodnih Listih«, povedal, da se je izvršil nad dr. Klimo pravcati zločin. Tudi urednika Vejvara in Wilde sta potrdila to. Jako zanimiva je bila izpoved poslanca K 1 o f a č a. Klofač je takoj začetkom zaslišanja izjavil, da je že na Dunaju slišal, da je bila inscenirana afera Šviha zgolj v svrho, da bi vplivala na politično razpoloženje na Češkem in na predstoječe volitve. Dr. Šviha mu ni nikdar ničesar posebnega pripovedoval, tudi ni bil nikdar radoveden. Ko je izšel inkriminirani članek, je prišel Šviha takoj k njemu in ga zaklinjal, da je popolnoma nedolžen.^Klo-fač je izjavil dalje, da o krivdi dr. Švihe nikakor še ni prepričan in da je dolžnost vseh častivrednih ljudi na Češkem, da počakajo toliko časa s sodbo, dokler ne bo vsa stvar popolnoma pojasnjena. Pripominja pa, da je čutil do meseca maja v svoji okolici detektiva in da je tudi do-znal, da je dobivala vlada informacije od človeka, ki je v vrstah narodno-socijalne stranke. Čudno se mu tudi zdi, da je informiranje prenehalo takoj, kakor hitro je izbruhnila afera Šviha. Med splošnim začudenjem je nato Klofač pripovedoval, da ga je dopoldne poklical v II. nadstropje sodišča neznan človek, ki mu je povedal, da je spravil Pastika afero Šviha na dan samo radi kupčije in da je Pastika sam govoril, da mu je neslo to 2800 K. Nato je Klofač konstatiral, da je praška policija hotela podkupiti tudi nekega uradnika poštne ainbulance, da bi ji izročal vsa pisma, naslovljena na razne češke politike, in mu ponujala zato 300 K in ga vrh tega tudi zagotavljala, da ne bo trpel nikake škode. »Jaz sam,« je izjavil Klofač, »tekom nekega tedna kar 7 pisem, naslovljenih name, nisem prejel. Popoldanska razprava. Prof. M a s a r y k je izjavil, da ga je dopoldne poklical neki dijak v neko vi-! arno in mu povedal interesantne stvari o Pastiki, toda s prošnjo, naj ne imenuje njegovega imena. Glasom izpovedb tega dijaka je jurfst Pastika človek jako dvomljivih moraličnih kakovosti, ki je tudi živel vedno jako potratno. Ko je izbruhnila afera Šviha, je Pastika temu dijaku sam pripovedoval, da je zaslužil pri celi stvari 2800 K. Imenovani dijak je filozof V 1 a s i k a in je sin praškega hišnega posestnika. Na vprašanja Švihovega zastop-lika, kako mnenje ima o dr. Švihi, je Ma-saryk odgovoril: »Smatram dr. Šviho za človeka brez politične energije. Poznam ga že dolgo let in nikdar me ni izpraše-val o kakih zaupnih stvareh. Čudno se mi zdi, da bi imela policija tako pasivnega Človeka za konfidenta. Obnašanje dr. Švihe je po razkritjih »Narodnih Listov« sicer precej sumljivo, vendar pa očitanja še niso dokazana. Glavna stvar je, kaj je bilo izdano policiji, kar bi zamoglo škodovati češkemu narodu oziroma češkim narodnim interesom. Dokler tega ne vem, '.e smatram obdolžitve proti dr. Švihi zi dokazane. Avstrija je žalibog pač taka drsava, ki mora imeti konfidente celo za take stvari, ki jih lahko vsak čas izve iz časopisov. Posl. Stfiberny označuje dr. Šviho za človeka, ki ne zapravlja in tudi ne igra. Nekoč je Šviha interveniral na policiji radi neke tiskarniške koncesije. Priča izpove tudi, da je hotel- policijski komisar Klima podkupiti nekega uradnika poštne ambulance, da bi mu izročil za 24 ur korespondenco nemškega »Volksrata« za Trebnico. Jutri bo zaslišan dr. Šviha sam. Vlada proti praškemu policijskemu sistemu. PRAGA 14. (Izv.) Češki listi poročajo z Dunaja: Razkritja o postopanju praške policije, ki prihajajo na dan povodom sedanjega procesa v Pragi, so vzbudila v dunajskih merodajnih krogih veliko razburjenje. Vlada namerava baje napraviti na praški direkciji kmalu red, prisiliti celo vrsto uradnikov k demisiji, nekatere pa premesti. __ Cesar potrdi izvolitev reškega župana dr. Corossaza. BUDIMPEŠTA 14. (Izv.) Oiicijozni listi poročajo, da bo cesar izvolitev dr. Corossaza za reškega župana, potrdil. Sekcijski šef trgovinskega ministrstva vitez pl. Stibral umrl. DUNAJ 14. (Kor.) Umrl je po kratki bolezni v nekem tukajšnem senatoriju sekcijski šef v trgovinskem ministrstvu in generalni ravnatelj za poštne in brzojavne zadeve Adalbert vitez pl. Stibral, star 54 let. Franc Kossuth v agoniji. BUDIMPEŠTA 13. (Izv.) Franc Kossuth je že par ur v nezavesti. Najbrže umre še to noč. Slučaji otrpnjenja tilnika na vojni ladji »Zenta«. PULA 14. (Izv.) Med mornariškim naraščajem vojne ladje »Zenta« so se pojavili trije slučaji otrpnjenja tilnika. Žrebanje. DUNAJ 14. (Kor.) Razredna loterija 30.000 kron dobi štev. 213 3, 20: 0 kron pa štev. 9391, 49059, 139600, 153351 in 156800. Angleška eskadra v naših pristaniščih. PULA 14. (Kor.) Včeraj popoldne sta pripluli sem angleški bojni ladji križarki „Indo-mitable" in „Chatam". REKA 14. (Kor.) Včerai popoldne ie priplula sem angleška bojna ladja „Weymouth'\ Poveljnik je napravil oficijelne obiske, ki so bili takoj nato vrnjeni. Padec k&Mneta Goremijhin. PETROGRAD 14. (Izv.) V poučenih parlamentarnih krogih se zatrjuje, da je pričakovati neposredno padca ministrskega predsednika Goremijkina. Potfesl v Siciliji. CATANIA 14. (Kor.) Ravnatelj geodyna mičnega observatorija poroča, da so čutili danes dopoldne v Linq taglossa, Randazzo in Mineo dva precej m -čna potresna sunka, ki sta povzročila velik strah med prebivalstvom. Škoda, ki sta jo napravila pa je zelo majhna. Srednje žrelo Etne bljuje Še vedno goste stebre dima in pepela. Kuga na Kitajskem. LONDON 14. (Kor.) „Times poročajo : V Hongkongu je obolelo v minulem U dnu za kugo 210 oseb izmed katerih jih je 173 umrlo. V letošnjem letu je obolelo za kugo skupno 1228 oseb, umrlo pa jih je 1112. 7. jun. petindvajsetletnica pevskega društva »Adrija* v Barkovljah. — Lascars je z največjim zanimanjem proučeval običaje, navade, sredstva in preve-jane naklepe teh porečnih roparjev, ki so olajševali trgovstvo na leto za milijonske svote. Ko je popolnoma poznal ves mehanizem te roparske armade, ki je štela skoraj dva-tisoč mož, je sklenil, da zapusti Holandsko in se vrne na Francosko. Ni pa storil tega, kakor bi morda ne bil zadovoljen z znatnim dobičkom, ki ga je dobival, temveč se le njegova narava ni mogla privaditi pokorščini. Njegova častihlepnost je stremela po vrhovnem poveljniku in na Šeldi je bilo izključno, da bi ga mogel dobiti. Njegov načrt je bil, da organizira v o-kolici Pariza enako roparsko tolpo na Seni in se postavi na čelo tem tekmecem antverpenskih porečnih roparjev. Zato si je dal, da bi ga nihče ne mogel spoznati, rasti brado, kar je v onih časih na Francoskem zadostovalo, da so ga smatrali za tujca. Dal si je napraviti ponarejen potni list na ime Joela Macquarta, holandskega podanika, je pridobil za svoj načrt zares nekega spretnega ladijskega tesarja, prepotoval žnjim Belgijo in dospela sta brez nesreč čez mejo. Lascars je imel svoto par tisoč liver, ki je bila namenjena za prvo uredbo njenega podjetja. Domislil si je, da bi glavni stan vsega roparskega podjetja namestil v rdečem mlinu, in zdela se mu je ta misel kot nekako navdahnienje od zgoraj. 2e takoj prihodnji dan je, zapustivši svojega tovariša v Parizu, odpotoval v Bougival, da tam, na mestu, razgleda položaj in ukrene vse potrebno. Lahko je umevno, kako se je razveselil in da se mu je zdelo, da je žarek njegove srečne zvezde razsvetlil nebo njegove bodočnosti, ko je izpoznal v novem lastniku rdeče krčme svojega prejšnjega služabnika Sauvageona, človeka, ki se je imel za vse, kar ima, zahvaliti njemu, čigar preteklost mu je bila dobro znana in ki bi mu bil brez dvoma popolnoma vdan že iz hvaležnosti, potem pa tudi iz strahu, če ne bi bilo drugače. V svojem svojstvu kot posestnik, kot obrtnik, krčmar, ki je plačeval svoj patentni davek, je postal Sauvageon, ali pravzaprav Caillebotte, za Joela Macquarta, ki ga ni nihče poznal v oni okolici naravnost neprecenljiv. Bil mu je takorekoč mo-ralični porok, ki je prepričeval, da radovedneži niso preiskovali prošlosti novega naseljenca, kar bi mu znalo postati nevarno. S prvim pogledom je Lascars spoznal te srečne in verjetne rezultate in blagoslavljal je slučaj, ki mu je služil tako dobro. Vemo že. kako je Sauvageona poučil o svojih načrtih, kako mu Je predlagal skupno delovanje, ki ga je krčmar, četudi ne z navdušenjem, a vendarle sprejel. Povedati nam je seda) le še treba, kaj je nanravil Lascars z rdečim mlinom. (Dalje.) Stran II. »EDINOST« št 102. V Trstu, dne 15. maja 1914. Božji mlini meijejo....! Opetovano, ob raznih povodih, smo dokazovali na tem mestu, kako zgrešena jc vsa avstrijska balkanska politika od prvih začetkov pa vse do danes. Klasičen izgled za to nam daje ravno tisto vprašanje, ki je v zadnjih letih izzivalo neprestane napetosti med avstrijsko in srbsko diplomacijo, tiste zastrupljene diplomatske borbe, da je sedai pa sedaj razmerje med obema državama zadobivalo vse znake nevarne akutne krize, ki naj bi jo reševalo — orožje: io vprašanje je stremljenje Srbije po spojitvi z morjem!! Ravno ob tem vprašanju je dokazovala prejšnja in dokazuje tudi še sedanja avstrijska diplomacija, da nje politiki nedostaja glavnih elementov dobre in zdrave politike: smotrenosti, zavedanja stavljenih si ciljev, jasnosti na zasledovanju državnih koristi, in sicer ne le tistih, ki jih treba braniti v sedanjosti, ampak tudi tistih, ki jim treba zavarovati podlago za bodočnost. Tudi smo na tem mestu ope- raštvo s tem, da ni nikdar računala z dušo, s čutstvovanjem balkanskih narodov, ker nas je spravljala v na-protstva z narodnimi stnijami na balkanskem polotoku, ker nam ni nikdar znala pridobivati simpatij narodov! Dunajski list je torej z odločnostjo položil roko na ramo, na katero smo mi vedno kazali in smo bili radi tega — panslavisti in veieizdajalci. Božji mlini so začeli tu energično in hitro mleti, a v srečo in rešitev bodočnosti naše monarhije bi bilo želeti, da bi — čim prej, tem bolje — zmleli v prah vse klevetnike: one, ki imajo to porazno politiko na vesti kakor režiserji, in one, ki so ploskali tej usodni igri. Izseljensko vpraianje o delegacijah. V delegacijah jc prišlo na vrsto tudi zelo zanimivo izseljeniško vprašanje, o katerem se je v zadnjem času zelo mnogo govorilo. Razni slučaji in dogodki, ki so se pripetili izseljencem in onim, ki so pone- srečili na potu v inozemstvo, kamor so to van o že Razmotri valT o vz rokih te jezgre- '»oteli potovati na obisk iz službenih znan- šeni balkanski politiki naše države. In enega glavnih vzrokov smo videli v dejstvu, da centrali naše vnanje politike na Dunaju nedostaja vsake prave orijentacije glede dogodkov v sedanjosti, vslcd česar ne predvideva ničesar za bodočnost?! Žrtvuje — smo naglašali — vse momentu stvenih ali zdravstvenih ozirov, nam dokazujejo, kljub vsem detnentijem, da je uvedla vlada po zadnjih povsod znanih iz-seljeniških škandalih nove odredbe glede izseljevanja in da so izpolnjevale oblasti, posebno obmejne policijske oblasti te u-vedbe s pretirano strogostjo, ki je dala svoje lastne dispoziciie: simpatijam ali i Povod marsikakim izseljencem in oblastim antipatijam, izviraiočim iz predsodkov in neljubim aieram. le uvedbe pa so bile iz-iz tradicij minolosti, ki pa so jim dogodki | d^ne kot nekaka državna tajnost, vedeh temeljito izpodmakniii vsako podlago. Pod smo, da se je uvedlo nekaj novega čutih sugestijo tega svojega razpoloženja je naša ; smo posledice teh novih uvedb, toda kaj balkanska politika brez koncepcije glede : je ukrenila vlada, tega nismo izvedeli. Ne-posledic, ki bi mogle nastati vsled njenega ! kaj podatkov o tem nam je dal končno postopanja, »z kratka: greh te politike jejvendede vojni minister Krobatin v seji da se lovi le za dogodki tega dneva in je vojnega odseka avstrijske delegacije. Od-zato brez vsake veiikopoteznosti! Strem- govarjal je na določno tozadevno vpra-Ijenju Srbije po spojitvi z morjem naspro- I sanie. kolikor je pač smatral za nujno potuje naša diplomaci«a iz pretveznih razlo- ! trebno, popolne slike o postopanju vlade gov državno-politične in gospodarske na- i Pa kljub temu še vedno nimamo. Pred ravi, radi pretveznih koristi našega držav-j vsem smo izvedeli za dve tajni odredbi v nega gospodarstva, naše trgovine. S tako zadevi lzseljemškega vprašanja. Notranje svojo državno in trgovsko politiko je pa: ministrstvo je izdalo »interne direktive« naša diplomacija dosegla ravno nasprotno J za politične oblasti, vojno ministrstvo pa od tega. kar jc hotela doseči: le .škodo naiie izdalo »instruktion« za okrajna vojaška obe sirani. Vsa naša politika kaže že se- | dopolnilna poveljstva. O direktivah notranjega ministrstva nam ni vojni minister daj uprav vznemirjajočo pasivo: krvavimo politično in gospodarsko. To spoznanje je jelo prodirati že tudi v nemške kroge. Seveda ne v tiste, ki žive le narodni sebičnosti in pohlepnosti, velenemškim ciljem, pangermanskemu imperijalizmu, pač pa v ti>te. ki delajo in produciraio in ki krvavo občutijo vse težke posledice skupne državne politike na Balkanu. Tako je n. pr. nedavno temu dokazala dunajska »Zeit« v strogo stvarnih, treznih izvajanjih, da je naša gospodarska bilanca vsled dogodkov na Ba'kanu naravnost žalostna. Evropski orijent ni bil že od nekdaj ie naša najvažnejša politična interesna sfera, ampak imeli smo tam doli tudi prastare trgovinske zveze, ki so nas spajale z deželami med Donavo in Egejskim morjem. Tja dni so nas vedno silili naši gospodarski inte-resi.Vsled zgrešene politike pa smo začeli izgubliati eno tržišče za drugim. Vzlic naši najugodnejši geograiični legi nas drugi evropski tekmovalci — in v prvi vrsti Nemčija — odtiskajo od naših historičnih tržišč. In da je nesreča popolna, se je tej slabi trgovinski politiki pridruževala Še slrbeja vnanja politika! Ce se je kedaj govorilo, da trgovina ne pozna prijateljstva. pa sledi naša politika geslu: da sovraštvo ne pozna trgovine! Iz politike, zasnovane na tem principu, ie moral prihajati udarec za udarec naši trgovini na Balkanu. Našo staro odjer.ialko Turčijo smo izgubili v toliko, v kolikor je ona izgubila na evropski posesti. Nove gospodarje pa smo ra eni strani gospodarski odgnali, a na drugi smo si pridobili njihovo politično sovraštvo. Bolj in bolj nas izrivajo drugi iz Srbije, iz Crnegore, iz Romunije in Grške. Sovraštvo te poslednje smo si pa na- povedal ničesar. Izvemo pa iz raznih u-radnili in poluradnih korespondenc sledeče: Notranje ministrstvo je uvedlo zopet in brez zakonitega pooblastila potne liste. Noben moški do 36. leta, o katerem se količkaj sumi, da se namerava morda izseliti, ne sme prekoračiti avstrijske meje brez potnega lista. Pod katerimi pogoji pa se dobi potni list, smo slišali od vojnega ministra. Politične oblasti morajo namreč za vsak poini iist posebej vprašati za mnenje vojaško okrajno dopolnilno poveljstvo, Ce izreče ta urad o prosilcu dobro sodbo, potem še le sme izdati politična oblast, seveda če ni še kakih drugih zaprek, dotič-nemu prosilcu potni list. Okrajne dopolnilne oblasti pa so dobile, kot je povedal sedaj vojni minister tozadevno sledeča navodila: Podelitev potnega lista naj se na vprašanje pol. oblasti ne priporoča: 1. Vojaškim novincem in nadomestnim rezervistom, ki še niso zadostili popolnoma dolžnosti aktivnega službovanja, razen če se jim je dovolil iz posebnih vzrokov dru/ rok za nastop službe. 2. Onim vojaškim obvezancem, ki imajo tekom enega leta orožno vajo, razen če se jim je posebej dovolilo, da napravijo orožno vajo drugo leto. Pri onih, ki potujejo redno vsako leto v inozemstvo bodisi vsled trgovskih, družinskih zdravstvenih ali študijskih namenov, naj se postopa nekoliko mileje, če ni prosilec na sumu, da morda le pobegne preko morja. Potni list pa naj se dovoli z ozirom na vojaščino brez zadržka onim, ki nimajo nobene orožne vaje in pa tudi o-nim, ki nimajo tekom enega leta orožne vaje, če so do tega časa zadostili vserr vojaškim dolžnostim. Onim, ki imajo A tudi ta je jako dvomljiva. V prvo nam ne more dati odškodnine, ki bi biia v kakem razmerju z izgubami drugod, v drugo pa je tudi — nezanesljiva. Da moremo oceniti vso škodo, treba predočiti si. kako bi stale stvari za nas danes, da smo ostali v harmoniji z balkanskimi sosedi, do smo si pridobili njihove simpatije namesto njihovega nasprotstva! Države na Balkanu bodo morale sedaj na novih ozemljih začeti z velikimi investicijami, ki jim bo posledica ta, da se poveča njihova zmožnost za konsum, kar bi že po naravi prihajalo \ prilog v prvi vrsti avstrijski industriji! To SIT.o zaigrali. In svote, ki smo jih izgubili na eksportu, padajo tem težie na tehtnico, ker ta naše gospodarske interese ubijajoča politika dovaja na drugi strani do velikanskega višanja stroškov za vojaštvo. Ali pa naj nas za izgubo teh zgodovinsko izročenih nam tržišč, ki se nam vrhu tega sama ponujajo po naši geograiični legi, odškoduje nova interesna sfera v — Mali Aziji?!! To nam jemlje goloba iz roke in nam za to kaže — vrabca na strehi! Tako sodi sedaj resen nemški list, čigar sodba ima tem večjo veljavo, ker je znano, da je v zvezah s krogi veleindustrije in trgovine, torej krogov, ki producirajo in ki so važni komponent! državnega gospodarstva. in ki so zato tudi kompetentni za tako sodbo. Dunajskemu listu in tem krogom pa menda vendar ne bo hotel kdo podtikati, da jim gre za — *pansla\vistische Um-triebe- !! Za nas pa zadobiva ta porazna sodba še posebno pomembnost po dejstvu, da se ne oir.eja le na konstatacijo pogubnih posledic naše zgrešene balkanske politike, marveč kaže tudi prav na tiste glavne vzroke, ki smo jih mi na tem mestu že tolikokrat poudarjati. Naglaša namreč, da nam je slaba vnanja politika nakopala sov- sebne tiskovine. V izjemnih slučajih vpra ša politična oblast okrajno poveljstvo lah ko tudi brzojavno ali telefonično za obvestilo, nakar dobi tudi brzojaven odgovor. To pa mora plačati seveda prosilec. — To so torej v bistvu ona izvajanja vojnega ministra, ki imajo namen ljudstvo pomiriti. Kakšen uspeh bodo imele te besede, bo pokazala bližnja bodočnost. Pribito pa ostane kljub temu. da je uvedla vlada proti pravu in zakonu zopet sistem potnih listov. Nekaj pomirljivega pa vsebujejo vendarle ta zanimiva ministrova izvaja nja. Kažejo namreč, da je presedla praksa v izvrševaniu teli do sedaj nepoznanih odredb v zadnjih mesecih daleč in za veliko namene vlade in da se bo treba s to važno zadevo boli temeljito pečati. Gotovo pa ie da po obstoječih zakonih vlada ne sme zabranili nikomur potovanja v Inozetn stvo samo zaradi tega, ker nima potnega lista, kar se ie v zadnjih mesecih večkrat pripetilo. To vprašanie pride tudi v parlament in bo tvorilo gotovo zanimivo snov obširnejših in točnejših razprav, kot so se vršile in mofle vršiti v delegaciiah. DeželnozMe volitve v Istri. Volilni shodi. Krajevni odbori „Polit, društva za Hrvate in Slovence" v Pazinu so določili v zapadni Istri volilne shode po sledečih krajih in po tem-Ie redu: 1. Dn^ 17. t. m. Krašica ob 10. dopoldne pred cerkvijo. 2. Istega dne v Kaštelu ob 4. pop. na dvorišču CM šele. 3 Dne 21. t m. v Lovrečici (St. Lo-renzo di Dtiila) ob 10. dopoldne v šol prostoru CMD. 4. Istega dne v Materadl ob 4 pop. v hiši šole Dr. Sv. C. i. M. 5. Dne 24. t. m. za zunanje volilce občin Izolu in Piran ob 11. dopoldne na Lorettu v hiši Žeijal Anton h. št. 13. 6. Dne 24. t. m. ob 4. popoldne pri Sv. Luciji pri Portorose v prostorih CM šole. 7. Dne 28. t. m. na Vabrigl tudi za vasi Tar in Frato (Poreščina ura posebej naznanjena). 8. Dne 31. t. m. za Savudrijski davčni okraj pri Sv. Mariji na Krasu ob 10. dopoldne pred cerkvijo. 9 Istega dne ob 4. pop. v občinski hiši v Kortah. 10. Grožnjanščina dne 1. junija ob 10. dopoldne v CM šoli pri Ferencih. 11. Istega dne ob 5. popoldne na Maliji. Delokrog naš je s tem izčrpljen. Pričakujemo, da nam na tem delu priskoči še kdo na pomoč, ker vedite, da na samo eni ali dveh osebah ne more ležati vse, ko so še te vezane. Sicer pa kličem: k dobri afirmaciji, ako ne tudi h kakemu uspehu! K temu pomezita Bog i sreča junačka f Dnevne vesti. Napetost med Avstrijo in Srbijo radi vprašanja vztočnih železnic. Tudi to vprašanje je med tistimi spornimi vprašanji med Avstrijo in Srbijo. Kakor znano, zahteva Srbija, naj se jej one železniške črte družbe orijentalskih železnic, ki tečejo po njenem ozemlju, prepuste v odkup. Temu pa se upira Avstro-Ogrska kakor — rekli bi — glavna delničarka. Pogajanja radi tega spornega vprašanja so že prešla razne faze. Sedaj se je glasilo, da Avstrija nikakor noče odnehati; potem zopet, da je spor blizu rešitve, ker se Avstrija ne protivi več zahtevi Srbije; potem pa, da je ta poslednja odnehala v toliko, da r.e zahteva več odkupa, pač pa da morajo za upravo onih železniških črt veljati srt-ski zakoni. Tako je barometer kazal danes na slabo, jutri na lepo, pojutrš-njim na omahljivo vreme. V zadnji čas pa se je menda stvar zopet poostrila. Vsaj po vesteh v nemških listih je soditi, da Avstrija nikakor ne misli, odjenjati. In kakor vselej, »to gre za podžiganje nasprotstev, je tudi to pot glasovita »Neue Freie Presse«, ki podžiga avstrijsko vlado k neod-jenljivosti, zvračajoč seveda vso krivdo na Srbijo. Glasilo srbske radikalne vlade stranke »Samouprava« odgovarja dunajskemu listu: Srbiji ne more biti ljubo, ako se ne zaupa njeni dani besedi, da je ob vprašanju vztočnih železnic pripravljena skleniti z Avstro-Ogrsko splošen gospodarski sporazum, če ta poslednja dovoli, da vztočne železnice preidejo v srbsko posest. V Avstriji bi mogli biti uverjeni, da ima Srbija velik interes na tem, da drži tranzitu avstro-ogrske trgovine odprte svoje poti v balkanske dežele in do Egejskih pristanišč. Srbija tudi ne nasprotuje francoski formuli za internacijonali-ziranje Vztočnih železnic. Srbija je le proti spremembam, ki jih je pozneje predlagala Avstro-Ogrska in ti bi dale temu in-ternacijonaliziranju povsem drugo formo. Cim je Srbija dovolila, da se določbe konvencije a quatre uveljavijo tudi za vztočne železnice in da se v smislu določb te konvencije napravi zveza med vztočnimi in bosanskimi železnicami, potem ne moremo razumeti, kje je vzrok, da bi mogla Avstro-Ogrska dvomiti na svobodni cirkulaciji nje trgovine potom srbskih železnic?! Srbija daje za to svobodo vse tiste garancije, ki jih je v ta namen nudila tudi drugod. Če se pa za neopravičenim pesimizmom v »Neue Freie Presse« skrivajo kake druge zahteve, potem ni krivda na Srbiji, ako ne more sprejeti takih zahtev. Pravica Srbije, da na svojem teritoriju določa železniške vozninske postavke, vendar ni nevarna za nikogar; saj je v njenem interesu, da ne ovira prometa na svojih železnicah z visokimi vozninami. Istotako pa ne sme priti v položaj, da bi vsled prenizkih tarifnih postavk morala iz drugih svojih dohodkov nadomestiti družbi vztočnih železnic pogodbeno določeni petodstotni dohodek. Pač pa bi mogla ta družba, ako bi jej privolili pravico do določanja tarifov, z visokimi tarifi popolnoma ohrometi promet in vendar zahtevati od srbske države pogodbeno zagotovljeni jej dohodek. Da pa Srbija misli na eventuvelno paralelno železnico, ni to nikakor grožnja, ampak le potrebna di-skurzija za slučaj, da bi ne bilo drugega izhoda. To idejo bi tudi Srbija mogla uresničiti, ako uvažujemo, da bi na podlagi letnih dohodkov skoro dveh milijonov, ki bi jih imela od družbe, mogla dvigniti 40 milijonov, ki bi jih, pritegnivši cenene delavne sile v okupiranih ozemljih in še druga sredstva, porabila v ta namen. Ali Srbija ne želi, da bi prišlo tako daleč in je marveč pripravljena nuditi trgovini avstro-ogrske monarhije čim najveće garancije in koncesije, v kolikor niso take, da bi iz Srbije napravile domeno trgovine in industrije Avstro.Ogrske, Srbija je pripravljena za pogajanja na najširši podlagi, ali pod pogojem: Do ut des — dam ti. če mi daš! — Kakor vidimo, so izvajanja v glasilu srbske vladne stranke mirna, stvarna in koncilijantna, tako, da najugodneje kontrastirajo z hujskarijami v »Neue Freie Presse«! Tako ne govore ljudje, ki so principi jalni sovražniki, marveč ljudje, ki hočejo biti mirni sosedje. V interesu monarhije bi želeli, da bi pogajanja dovedla do povoljnega vspeha, da se naši diplomaciji tudi ob tem vprašanju ne dogodi zopet, kakor se jej je dogodilo z nepremišljeno in frivolno carinsko vojno in pa po njenem nasprotovanju Srbiji glede dohoda do morja: in da, loveč zajca, prikliče — volka!! DomaČe vesli. Pogreb Vatroslava Holza. V torek popoldne so ponesli zemske ostanke našega dobrega, nepozabnega Holza k večnemu počitku na ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu. Sijajen pogreb je bil to: Holz je zadel, ko je rekel, da je v nas Slovencih treba umreti, potem šele prihaja naša javnost s svojim priznanjem. Izprevod je krenil izpred hiše žalosti na Marije Terezije cesti proti pokopališču in udeležila se ga je poleg zastopnikov mnogoštevilnih korpora-cij in društev tudi ogromna množica občinstva ne samo iz Ljubljane, temveč tudi iz najrazličnejših krajev naše domovine, kjer je imel pokojnik povsod dobrih prijateljev. Zastopan je bil tudi Trst. Pogreba se je udeležil mestni župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar, drž. poslanec dr. Ravnihar, več deželnih poslancev, kot zastopnik CMD njen prvomestnik, vladni svetnik Se-nekovič. Sledila so nato zastopstva najraz-novrstnejših narodnih društev, pred vsemi literarnih in posvetnih, potem zastopstvo ljubljanskega časnikarstva, nadalje zastopniki vojne mornarice in armade in končno vsa velikanska množica ostalega občinstva. V zadnji pozdrav mu je zapelo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Kot bivšega bojevnika v slavni bitki pri Visu ga je spremil na njegovi zadnji poti mornariški superijor Kokalj in je svirala pri pogrebu godba 27. pešpolka. — Tako je legel v grob mož, ki je spadal med naše najboljše, mož, ki se je po svoji lastni volji in moči vkljub zaprekam, ki bi se zdele drugim nepremagljive, povzpel do častnega mesta v našem literarnem svetu. Čast njegovi jekleni vztrajnosti, čast njegovemu delu. slava njegovemu spominu! Razgovori poslancev z volilci. Snoči se je vršil v Gospodarskem društvu v Skednju razgovor med poslanci in volilci, ki so se ga udeležili poslanci dr. Wilfan. Mikla-vec in Sancin in prav veliko število volil-cev. Volilci so izrazili celo vrsto želja, za katere so jih zagotovili poslanci, da jih bodo skušali uresničiti po svojih najboljših močeh. — Razgovor med poslanci in volilci, ki bi se bil imel vršiti snoči v Lo-njerju, se bo vršil danes ob 8 zvečer pri »Zupanu«. Dogodek z italijansko trikoloro v Portorose hočejo naši Italijani tudi izkoriščati v to, da bi še bolj razpalili laške glave tu-in onostran meja. Nikar pa naj ne mislijo italijanska gospoda, da se morda tudi mi razgrevamo radi njihove trikolore. O ne! To vprašanje — razobešanje italijanske trikolore na avstrijskih tleh — naj gospoda poravnajo z avstrijskimi državnimi oblastmi. Le eno zahtevamo mi in si hočemo varovati to pravico: do svobodnega razobe-šanja naše trobojnice na naših tleh. In glejte, ravno ob tej priliki se je zopet pokazala vsa razlika med vašim in našim svo-bodoljubjem: vi ste se čutili provocirane po slovenskih zastavah, ki so jih razobesili naši slovenski kmetje na svojih tleh! In ker smo že pri stvari, moramo vas opozoriti na zmoto, ki je v tem, da stavljate našo in vašo trikoloro v paralelo, češ: ker so nas Slovenci provocirali s svojo narodno zastavo, smo mogli mi reagirati zopet s svojo narodno zastavo! Ne, gospoda, to ne drži: slovenska narodna zastava je narodna zastava, dovoljena po avstrijskih cesarjih in je obenem deželna zastava ene slovenskih pokrajin, zbog česar je pri nje razobešanju izključena vsaka misel na kako protidržavno demonstracijo. Italijanska trikolora pa je zastava tuje države. Ali, kakor rečeno, stvar z vašo zastavo v Piranu nas pušča hladne in zahtevamo od vas le, da ne žalite naše zastave, ker drugače bo reakcija z naše strani neizogibna. Zgornji pouk pa smo vam morali dati, da ne boste več neslano kričali o colori russi, kadar razobešamo mi svojo v Avstriji dovoljeno, legitimno trobojnico! Naši junaški lahončki! Zadnjič je že nekdo vedel poročati, kako junaški je zlezlo nekim laškim demonstrantom srce in še nekaj drugega v hlače, ko so po svojem nedeljskem shodu bežali pred policijo po ulici Romagna. In ti mladi cittadini so res tekli, kakor zajci, iz nekakega splošnega nam skoraj nepojmljivega strahu že v ulicah Crociera in Acque, kar je lahko vsakdo opazoval, ki se je slučajno nahajal v onih ulicah in se moral stisniti k zidu, da ga ta bežeča drhal ni prevrnila na tla; a za bežečimi demonstranti je morda nehote udrla tudi policija, ki pa je radi svojih težkih dežnih plaščev le težko dohajala bežeče junake. Kolikor se je dalo opazovati, mislimo, da so bežeči demonstrantje prav nehote pridrli na trg pred »Narodni dom« in da so imeli le količkaj poguma, bi gotovo uprizorili kako hujšo pajacado, kajti na vsem trgu in daleč na okrog sta bila sama dva stražnika, par Slovencev in nihče drugi; prav gotovo pa ne kaka četa policijskih stražnikov ali konjenikov, kakor pravi »Piccolo« očividno z namenom, da bi svoje bežeče junake opravičil, ker niso uporabili toli lepe prilike, da bi se slednjič znesli vsaj nad velikimi šipami »Narodnega doma«. AH kakor vselej, tako je tudi minolo nedeljo obšel laške cittadine tolik strah, ko so prisopihali na trg pred »Narodni dom«, da so zdirjali prav daleč mimo in se omejili na nesramne psovke in žvižge. Kdor je videl tak prizor, bo razumel, da ti naši cittadini nas ravnotako sovražijo, kakor se nas boje. Prav ta njihova zaslepljena strast in bojazen pa naj je nam v izpodbujo, da ne klonemo z duhom tudi v teh burnih časih. Ni bilo tako nedolžno, ne! Prejeli smo: Nedeljske poulične demonstracije niso bile tako nedolžne, kakor se je poročalo. Poulična druhal, ki je od dveh strani pridrvela pred »Narodni dom«, je bila oborožena s kamenjem in revolverji ter je v uli- ci rabio Severo tudi trikrat streljala. Pred kavarno »Commercio«, in sploh vso pot, so s huronskitn krikom psovali ščave! Morte, fuori in abbasso so neprestano leteli iz ust podivjancev. Ker so pred imenovano kavarno m na oglu ulice Lavatoio nekateri Slovani reagirali z »Evviva la cultura italiana«, so začeli razgrajači elementi — dasi jim je bilo redarstvo za petami — groziti z revolverji, palicami in dežniki. Na onega našega, ki je demonstrantom pokazal, da imamo tudi mi revolverje in ki je bil na zahtevo razgraiajočih odpeljan na redarstveni urad, so od zadaj metali železo in kamenje, in to vkljub re-darstvenemu nadzorniku, ki je spremljal našinca! Druhal je bila, po zaslugi »Picco-la« in njega organov naravnost podivjana. Mi želimo in upamo, da bo sličnega divjanja konec, drugače pride ined sosedi do hujšega. Mi smo storili svojo dolžnost. Naše ljudstvo je mirno do skrajnosti — a izzivati in streljati se ne bo puščalo! Kolonjska podružnica CMD je preložila vrtno veselico radi nepričakovnih zaprek na prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m. Program veselice priobčimo tekom prihodnjega tedna. Odbor Kolonjske podružnice CMD. Opozarjamo naše občinstvo, da priredi magdalenska podružnica CMD svoj prvi pomladanski koncert pri Sv. Mariji Magdaleni Zgornji na okrašenem vrtu narodne gostilne pri »Tirolcu« v nedeljo, dne 17. majnika, v korist šolske kuhinje. Kdor hoče uživati par ur sveži zrak ter se naslajati na zvokih dobro izvežbane škedenjske mladeniške godbe in na ubranem petju pevskega društva »Slava« iz Sv Mar. Magd. Spodnje, naj pride in zadovoljen bo. V prvi vrsti nas pa vabi misel na naše otroke v otroškem vrtcu, da jim damo dobre in zdrave hrane, da nam vzrastejo iz njih čvrsti in zvesti bojevniki za svoj rod in svojo grudo. Od vseh strani nam hočejo trgati od prs naših mater našo milo deco. In prokletstvo nad ono zaslepljeno mater, ki meče svojega nežnega otroka v naročje našemu sovragu. Čuvajmo in rešimo našo deco svojemu milemu narodu!! Prihitimo prihodnjo nedeljo na koncert magd. podružnice CMD v največjem številu, da podpremo šolsko kuhinjo otroškega vrtca in tako združimo prijetno s koristnim. Kdor bi želel darovati mal dar za :>kolo sreče«, naj pošlje v otroški vrtec. Iz poštarskih krogov. Dne 10. majnika t. 1. se je vršilo na Dunaju posvetovanje odposlancev c. kr. poštarjev vseh deželnih skupin glede zbližanja med centralnim društvom in državno zvezo, kateri društvi sta bili v vednem boju, dasi sta imeli obe eno isto nalogo, namreč zastopati interese poštarjev in poštnih odpraviteljev. Radi razprtije omenjenih društev ni nikdar upoštevala vlada upravičenih zahtev po zboljšanju materijalnih in socijalnih razmer c. kr. poštarjev. Vsled skrajno slabe letošnje regulacije se je obudila želja med udi obeh omenjenih društev po zedinjenju v svrho enotnega nastopa pri kompetentnih faktorjih za odpravo krivic, katere jim prinaša že omenjena regulacija. In ta želja se jim je tudi izpolnila, kajti sporazumeli so se in uspeh posvetovanja je bil popoln. Takoj drugi dan se je predstavila deputacija, obstoječa iz desetih članov obeh društev pri trgovinskem ministru, pri generalnem ravnatelju in pa pri ministrskem svetniku dr. Hoferju, ter predočila vsem tem gospodom, kako krivična je ta regulacija, obenem jih pa prosila za odpomoč proti tem krivicam. Ekscelenca dr. Wagner-Jauregg je deputacijo zelo hladno sprejel. Njegov odgovor na prošnje in pritožbe deputacije je bil zelo kratek, jasen, brezupen. »Na kako popravo že izišle naredbe ni sploh misliti«. Nekoliko več upanja je dal trgovinski minister. On je vsaj deloma priznal krivičnost naredbe, ter obljubil, da jo prouči in preišče in kolikor je v njegovih močeh, odpomore nedostatkom. Tudi ministrski svetnik dr. Hofer je obljubil nekaj sličnega. Po končanem razgovoru z omenjenimi gospodi, so odšli zastopniki poštarjev v restavracijo »Hubertus-Keller kjer so se živahno razgovarjali o nadaljnjih korakih, ki se bodo morali napraviti v dosego upravičenih zahtev poštarjev in poštnih odpraviteljev. Dasi poštarji z rezultatom razgovora niso bili bogve kako zadovoljni, vendar so šli s cesarskega Dunaja s prijetno zavestjo, da je bil sestanek dne 10. majnika dalekosežnega pomena, kajti dosegel se je tega dne sporazum dveh poštarskih društev, ki bodeta odslej drug poleg drugega neumorno delovali za zboljšanje stanovskih razmer svojih udov. Zato pa, kolegi in koleginje, pristopite vsi brez izjeme k enemu ali drugemu društvu in pomnožite s svojim pristopom število bojevnikov za svojo pravično stvar. — H. Začetek šolskih počitnic. Glasom obstoječih predpisov ima pouk na srednjih šolah in dekliških licejih, na moških in ženskih učiteljiščih, kakor tudi na trgovski) in nav-tičnih šolah v večini kronovin prenehati že v zadnjih desetih dneh pred zaključkom šolskega leta, torej s 6. julijem. Ker pa v tekočem šolskem letu pade ta dan na ponedeljek, je naučni minister odredii, da ima na označnih šolah pouk odpasti že s 4. julijem in se imata tega dne vršiti šolska služba božja in razdelitev izpričeval. Fina gospodična. Gospodična Silvija Co-mel (Komel), navdušena Italijanka, se je prvega majnika ob pogledu na slovenski manifestacijski izprevod tako razjarila, in čutila tako žaljeno v svojem svetem italijanskem čustvovanju, da je smatrala za potrebno, braniti omadeževano čast tržaškega italijanstva s tem, da je vrgla na slovenske manifestante — »copato«. Za ta svoj junaški čin jo je policija odlikovala z desetimi kronami, ki jih mora plačati ali pa romati za 24 ur v luknjo. V Trslu. dne 15. maja 19i4. »EDINOST« št. 102. Stran 111. L kr^iena tamburica. V naše uredništvo | štva naših železniških uradnikov jim zaje i-riSci gospod Josip Domines. restavra-! kličiino: Niste sami. z varni je vsa slo-ter »Aurore*. in nas je naprosil, naj z ozi- i venska in hrvatska javnost! rom na notico, objavljeno predvčerajšnjim I slov. akad. društvo »Slovenija« na Du-pod zgornjim naslovom, pojasnimo, da je : naju je izvolilo na svojem prvem rednem prišlo do neljubega dogodka vsled nespo- občnem zboru, dne 11. maja 1914., sle-raz u m ljenja in je bil g. Fr. Hočevar po deči odbor: predsednik cand. iur. Rutar krivici osumljen. V resnici ie odnesel tam- Josip; podpredsednik cand. med. Lu-fcurico v šali neki bivši natakar te restav- Schiitzky Karel; tajnik stud. med. Mrgole racije in jo je vrnil še isti večer. | Matija; blagajnik stud. phil. Oruntar Vik- Nasilen prosilec. 491etni tapecirar Av- tor; kniižničar stud. pliil. Robič Makso; ichesich. doma iz Trsta, prenočujoč | gospodar stud. med. Smola Josip; arhivar skem prenočišču v ulici Gaspare stud. med. Koporc Josip; namestnika stud. je bil šel včeraj v jutro v mestno I med. vet. Vasle Bolte in stud. iur. Cehun gu na O, ub čir bu vit mi Luchesic ne" in je tam na uprav aroganten na- i Franc; pregledniki: cand. iur. Svetina cval denarne podpore. Tam služ-! bčinski redar ga je skušal odpra- i pa. a Luchcsich ga je ozmerjal in | zagrozil s smrtjo. Vsled tega je bil j aretiran. Luchesich je šele pred | inevi prišel iz koprske kaznilnice. Trčenje dveh hiciklistov. Anton Fuk, j star 1>4 let, stanujoč na Opčinah št. 83 in j 42!etni stavbni podjeinik Anton Oomzi. stanujoč na Opčinali 40J. sta se včeraj po- j poldne zaletela z bicikli in sta se oba pre- i Anton, cand. iur. Oražem Janez in cand. iur. Hibar Janez. boljše domače moči. Odločili so se tudi za malo turnejo po naši okolici in Krasu ter uprizore 21. in 24. majnika v Barkovljah in Skednju, pri Sv. Ivanu, Prošeku, Ajdovščini, Kanalu in Tolminu slične predstave. V dopisovanju so celo z Gorico za 2 večera, kjer prirede opereto v 4 dejanjih »Brez denarja«. Turnejo bo vodil naš dobro znani komik Daneš. Uradništvo konsmno društvo v Gorici V nedelj., dne 10. majntka t. 1. je imelo b. društvo ob povoljni udeležbi svoj redni t bčni zbrr. Predsednik gospod F. Mi nek je podal po pozdravnem nagovoru zelo jasno in obširno poroči o o situaciji društva, o njegovem gmotnem položaju in napredku in v obče o čedalje bolj ugodno razvijajočih se agendah konsorcija. — Predložil je zboru računski sklep za leto 1913, pojasnil najvarnejša postavke istega, ki kaže narodna rieltnrcKa orženlzncila. PODRUŽNICA N. D. O. V SKEDNJU j mnogo lepši dobiček, nego vsi prejšnji vabi na javni protestni s ti o d, ki obračuni od ustanovitve (19(>5i. — Od ći-bo v nedeljo, dne 17. majnika 1914 ob 3.30 j stega dobička v znesku 2.251.8 » kron are popoldne na vrtu »Gospodarskega dru- ena tretjina rezervnemu zalogu, ki znaša štva« v Skednju (v sliičcju slabega vre-|seciaj 3.609.58 kron, dočim se ostali znesek mena v veliki bivši Cemctovi dvorani), razdeli med člani v dividendah po 2 Dnevni red: 1. Obupne razmere ((ieta 1912 samo 1 °/0). - Dividende se za- mehanika, stanujočega v uli Arnerigo Vespucci, so včeraj dopoldne vrgli iz neke gostilne v ulici Pauliana. Pobil se je tako, da se je moral priti zdravit na rešilno postajo. msr ne teri zas K ni j nuuo pos,ivouo\ uia. škedeniskega delavstva. 2. Protest proti Iz gosiilne so ga vrgli. Josipa Potrata, j umešavanju italijanske vlade v avstrijske notranje zadeve na škodo našega delavstva. 3. Slučajnosti. Na shodu bo govoril med drugimi govorniki tud? državni in deželni poslanec dr. O t o k a r R y b š r. Povabljeni so bili na shod tudi deželni po-Diciklist ga je podrl. Jurja Medveščka | sianci škedenjskega okraja. — Slovensko delavstvo! Slovensko Hudstvo! Shod ?e velike važnosti. Naše ljudstvo naj se ga udeleži v kolikor mogoče velikem številu. Vabljeni so naši prijatelji in nasprotniki. Godbeno društvo NDO priredi v m-deljo, dne 24. t. m., popoldne ni vrtu društva „Jadran" pri Sv. Jakobu veselico s koncertom, petjem in plnsom. Ker je godba pri nastopu dne 1. maj- ikn vsled brutalnega od Sv. Mar. Magdalene Zgornje št. 411, ie podrl neki biciklist in je Medvešček precej pobit moral na rešilno postajo. Poizkušen samoumor. Marija Plinčič, stara 19 let, stanujoča na Belvederju št. 69, se je snoči hotela zastrupiti s karbolno kiselino. Poklicani zdravnik rešilne postaje ii je izpral želodec, prepeljali so jo v bol-:o. Vzrok samoumora ljubezen in nje-►sledicc. — Marija Paulettich, o kamo včeraj poročali, da se je včeraj napada Lahov trpela občutno škodo na go- rupiln s karbolno kiselino, je snoči ob Malih, izpostavljena italijanskim palicam bolnišnici. in kamenju, up mo, da bo občinstvo Umrli so: Prijavljeni dne 14. majnika i upoštevalo požrto^alni namen godbe in pri- na mestnem iizikatu: Zupan Stanislav, leto ! pomoglo da veselica uspe najbolje, dni. i il. Molin a vento, notranja št. 4; An-toniazzi Ernest, 26 let, ul. della Galleria št. 4: Ravber Leonilda, ieto dni, Sv. Marija — Za družino Durov!. aretiranega Magdalena Zgornja št. 492; Valenčič Ana, i ga. Gostiša K 1, slovenska družina i 7 let, ul. Molin a vento št. 38; Pristov Jo-| nov 4 K, Ivane 1 K; skupaj K 6. — sip. leto dni, ul. A. \ espucci št. 8; Candido hrani uprava. Pregarca cittadi-Denar uprav Lucija, 71 let, ul. Madonna del Mare št. 17; j — Za ponesrečenega Miciieiazzi Galijan, 2 leti, ul. del Farneto i Križu ga. Gostiša 1 K. št. 22; Slega Zorko, 22 let, Vrdela št. 229. Uprava — V mestni bolnišnici dne 12. majnika: j — Za moško podružnico CMD Bogatca v Sv. — Denar hrani ob pri-Antona Plahuta Josip, 42 let; Viola Gvidon, leto jjki poroke gce. B. Bostoloni i g. dni; Kolar Ana. 64 let. — V mestni bolniš- | čoka se je nabralo K 10, v znamenje pro-nici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 12. maj- testa proti „kulturnemu" činu obč. svet. nika: Cukrov Renat, leto dni. i .Vianija napram dr. Rybaru Franc 1 K, Ivan Loterijske številke, izrežbane dne 14. t M. 50 v. maja 1914: — ]z nabiralnika CMD, ki se nahaja v Gradec_ 61 5 82 87 17 j gostilni „Gostilniškega društva" pri drž. ko- i lodvoru ulica Lazz.aretto vecchio št. 31, se FlvilfillAHfl imeti je poslalo CMD v Ljubljan< dne 21 februarja lirUdlV^lK: VzAL K 40, 4 maja K 20, 13 maja K 23. Vesli iz Gorišlie. pa Pevsko drušvo „Kolo" vabi p. t. občinstvo na prvo pomladansko veselico, ki jo priredi v vseh prostorih rNarodnega j doma" v Barkovljah. Zanimivi pevski pro-1 Bombičeva pozabljivost. Po daljšem gram k2kor tudi burka enodejanka „Raztre-! času je »Eco« vendar priznala, da je potenca", bo vsekakor za občinstvo zado- zabil Bombic na cesarja, »Corriere« se-voljivo. Na sporedu je tudi šaljivo srečkanje. j veda še danes ne ve ničesar o Bombičevi Začetek ob 4 pop. Vstopnina 60 vin. za : pozabljivosti. Na dolgo in široko hoče raz-osebo. j jožiti svojim čitateljem, da so vse sloven- Ženska podružnica CMD v Trstu vabi1 ske kritike mestnega gospodarstva prav-k današnii seji vse odbor.iice, poverjenice | zaprav le izbruh onemogle jeze, ker ni- :----one, ki so sodelovale pri prejšnjih j STTlf> zasadili 29. marca slovenske troboj- čnih dneh. Dobrodošla pa je tudi j nice na magistratu. Če misli »Corriere«, i druga Slovenka. Na sporedu so C'-Lt ie s tem Piskavim argumentom že od-: stvari glede cvetličnega dneva in i Pravil vse nedostatke mestnega gospo-mske ženske razstave. Podružnica ! darstva, potem blagor njemu, ker tudi a na narodno zavest in požrtvoval- ' naivni bodo deležni nebeškega kraljestva, tržaških Slovenk ter jih prav toplo ! '^'c pa misli »Corriere da je s tem spra-da se vdeleže zborovanja, pa četudi ! vil s sveta dejstvo, da je Bombič pozabil ba pri tem premagati vremensko ne- i cesarja, potem se pa jako moti. Ob vsaki priliki bomo servirali še odborniku »Mottenvereiria«, g. Bombiču, to pozabljivost. pa nas prav nič ne briga, kako si riazlaga »Corriere« naš korak. Kosti si bomo polomili, pravi »Eco«, če začnemo boj z laškimi klerikalci. Privo-ika ob 9 dopol- 1 ščirno Ekovcem še več takih pobožnih Narodnega uo-! želi, ker volilni boj jih že še nauči drugačnih molitev. Mi nismo revolverski časopis pripoveduje široko razkoračena »Eco«, kakor da bi ji to kdo očital, ali kakor da bi bili mi revolverski list. »Eco« očividno ne razume, kaj je to boj, sicer vroč boj, a vendar dostojen, ker potem se ne bi dovolila tako kramarske samohvale. Politično nezrelost očita »Eco« nam. Vedno lepše. Zato, ker je nasedel poročevalec lista »Eco< sladkim Bombičevim besedam, in kot načelni nasprotnik pomagal županu v sedlo, zato smo mi poli- Z\( v s; va; »jul no: eg< var šil dne m a 1. f štven rina; nega želez •>iv en iiii T Inost ali pa kako navadno družinsko >. Nesklepčnost podružničnih sej pač ilj slabo izpričuje zavednost Trža- redm občni zbor »Društva jugoslo- kih železniških uradnikov« se bo vr-nedeljo, dne 17. ma v gledališki dvorani v Frstu s sledečim dnevnim redom: igovor predsednika; 2. poročilo o dru-icin delovanju; 3. volitve; 4. člaria-5. ustanovitev društvenega podpor-sklada: 8. bolniška blagajna Južne sice; 9. pokojninske zadeve; 10. dru-> stališče napram personalni komi-ižne železnice: 11. Zveza narodnih vnih organizacij in društvo; 12. cn Lige slovanskih železuičarskih izacij v Krakovem L 1914.; 13. borba ovanskih železniških uradnikov na jih tleh. Ker stem občnim zboroin sarodnostanovsko društvo naših že-1 tj^no nezreli. Vsa čast taki logiki, [in uradnikov obenem petletnico svojega njega j! društva, tako ten iega dru ska ii Svoje; leži t i občni smem ljudsk nja, k ga jul Širn r ponio Ijaj s simpatij Ker I naše nesr naro nosti au za obstoja, je sveta dolžnost sled-goslovanskega uradnika, člana , da se udeleži občnega zbora ter rn veličastneje proslavi jubilej svo-uštva. Nadalje prosimo vsa sloveti-hrvatska društva, če se jubileja bratskega društva ne morejo ude-> svojih od poslane i Ii, naj pozdravijo bor naših železniških uradnikov pi-brzojavno. — Vsi jugoslovanski itopniki brez političnega mišlje-I se osebno ne bi mogli udeležiti te-ilejnega zborovanja, naj izrazijo na-larodnirn uradnikom svojo popolno č. Vsa jugoslovanska javnost sprem-t'oje železniške uradnike s srčnimi ter jim pokaži, da si z njimi! ai napadi s strani nemških listov na železniške uradnike od dne do dne mnejši in podlejši. mora biti tern nim mučenikom od slovenske jav-nienih zastopnikov in društev po- moč tem večja in simpaiije tem srčneiše! nb petletnici narodnostanovskega dru- Tudi užaljena je »Eco«, ker smo po pravici obsodili tako poročanje. Po njenem mnenju bi morali seveda mi Slovenci klicati: grešili smo, grešili, ker ne znamo biti tako vljudni ljudje, kot je »Eco«. Ali mislijo na vse zadnje ljudje pri laški ljudski stranki, da je naš boj proti magi-stratovcem šala. Saj nismo na glavo padli, da bi mi podpirali nasprotnike; tako politično dobrosrčnost, reete nezrelost, prepuščamo že laški ljudski stranki. Člani tržaškega gledišča prirede v nedeljo, dne 17. majnika, v Nabrežini »zabavni večer« s plesom. Program je naj-pripravnejše zložen za take večere, ker se poleg par burk uprizore tudi enodejan-ke, drame in operete. Sodelujejo naše naj- računijo posameznim članom na iznosu blaga, ki so ga bili le ti nakupili v minulem letu. — Zbor je izrekel za zasluge upravnega sveta svoje priznanje osobito go-riimenovanemu gosp. predsedniku, ki je s svojim res nepristranskem in neumornem delovanjem ob asistenci marljivega in vseskozi praktičnega vodje, g. Ivana D o m i-celja, bistveno pripomogel v to, da se je konsorcij povzpel na višjo stopinjo svojega razvoja in ugleda. Želeti bi bilo torej ludi radi koristi tistih gospodov, ki še niso vč mjeni, a to lahko store, da se število črt no v zveča; režijski stroŠKi ne bi presegali sedanjih, a s zvečanjem konsuma bi se dosegel izdatnejši dobiček in sorazmerno s-veda tudi večji odstotek dividende. — Društvo je pristno mednarodno in gleda samo na koristi svojih članov, vsako stran-karstvo mu je popolnoma tuje. Iz mesta. V Gorici imamo mestni Slovenci velike sovražnike v Italijanih. Žalostno pa je, da so ospredju italijanske borbe ljudje, ki so jim bih očetje večinoma iz ko-tWiških hribov, tako, da še italijanski niKdar niso niti slišaii govoriti. Sed j pa so njihovi sinnvi — renegati, huji, nego pravi Ita'ijani. Od severa je pa začel priuskati Nemec, ki hoče zidati most do Adrije. ki vedno v večji meri zaseda najboljša mesta na naših tleh. Slovenec pa naj le gre iz svoje domovine služit si svoj kruh — v Ameriko, ali na Baikan. Vpričo tega dvojnega pritiska je tem žalostneje, da v G rici ni med Slovenci tako, kakor bi moralo biti, ni složnega de'a. Dne 7. junija t. I. se ima n. pr. vršiti veselica kol. dr. „Danica", a ravno isti dan tudi „Sokolova" veselica. Sok lov čisti dobiček je namenjen za So-k lov dom, k »les. „Danice" pa za šolske namene v Gorici. Namen je torej lep na obeh straneh. Ali dve slovenski prireditvi v mali Gorici v isti dan — ne to ni prav, to ni smoireno delo. To pot bi moralo imeti prednost kolesarsko društvo, ktr je prej prijavilo svojo prireditev. Sploh bi trebalo večjega medsebojnega sporazumi.enja ob določanju veselic posamičnih diuštev. — Goričan. Z gornjega Krasa 13. Danes je vse dopoldne razsajal po Krasu silen v«har z nalivi. Po gorah okoli, na Nanosu in Čavnu, je zapadel sneg. Temperatura ie znatno padla; ako se zjasni, se je bati slane. Vesii iz Istre. Maturanti c. kr. gimnazije v Pazinu prirede dne 16. t. m., ob priliki svojega stovesa od pazinskega meščanstva, koncert z jako izbranim programom. Posebno bo ugajala občinstvu krasna z častno nagrado odlikovana skladba znanega skladatelja F. S. Vilharja: Na Ozljugradu, za veliki možki zbor s sopran- in bariton solo. So-pran-solo bo pela pazinski publiki dobro znana gospica Lj. Severjeva. Ta pesem je tem pomembnejša, ker se je ravno sedaj na najslovešnejš način slavil spomin naših narodnih mučenikov: Zrinskega in Franko-pana. A Ozaljgrad je bilo ono me to, o Zunanja in notranja toilette. Če je milo nekaka kulturna mera zunanjega človeka, tedaj je uravnava prebave nič manjše važnosti za notranjo toilette. Kdor čuti moderno, ne bo pazil samo na obleko, česanje in lišpanje, ampak tudi na uravnavo želodca, in to tem več, ker povzroča zapeka hude posledice in večkrat tudi kronične bolezni. Niso redki slučaji, ko je ravno zapeka vzrok medlosti, onemoglosti, živčni slabosti itd. Kozarec kisle vode »HUNYADI JANOS« povžit zvečer, odpravi vse te neprilike. »Kultura izhaja iz želodca«, je rekel Friderik Veliki. Će je to res, tedaj mora vsak moderen človek, ravno tako kakor gre vsak dan k umivalniku, paziti na uravnavo želodca, kajti za-nikrnost v tem pogledu se rada večkrat maščuje. Dr. PECNIK Dr. PETSCHN1GG TRST, VIA S. CATER1HA STE«. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: liV2—i in 7—7Vb Mnenje gospoda dr.a H. S. Ranocelnika Itd. v Mehiki. Gosp. J. SERRAVALLO Trst Predpisal sem Vaše ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO {Vino di China Ferruginoso Serravallo) v slučajih malokrvnosti, posebno če se je pridružilo pomanjkanje slasti in dosegel sem vedno dobre vspehe. Radi izvrstnega okusa so ga rade prenašale tudi one nervozne gospe, ki se navadno branijo italijanskih preparatov. MEHIKA, dne 27 marca 1901. DOKTOR M. S. SORIANO. Paroplovna druiba D. Tripcovich & C.i, Trst s krasnim parnikom na turbine „VENEZIA Prevoz v treh urah. Saloni L, II. in III. reda. Brezžični brzojav. — Moderni komfort. (pomol Sv. Karla) vsaki dan ob 8 zjutraj; Iz Benetk (Bacino S. Marco) vsaki dan izvzemši nedelje ob 2. pop., v nedeljah ob 7. zvečer vrhu tega s parnikom na dva vijaka |yG. WUVIIlbrand" iz Trsta vsako soboto ob 2. pop. in vsako nedeljo ob 5. pop.; iz Benetk vsako nedeljo in pondeljek ob 9 zjutraj. NB. Vožnja obeh parnikov je kombinirana s nočno črto av. LIoyda i. s. parnika „Almissa" in „Metcovich", ki odhajata toliko iz Trsta, kolikor iz Benetk ob polunoči. Pojasnila, prospekti in vozni listki pri druZbi v Trstu. Piazza della Borsa 12, Avstr. Lloyd, Potniški urad in v drugih potniških uradih, kakor tudi v društveni lopi na pomolu Sv. Karla. (Glasom društvenega opravilnlka.) Podpirajte dr. sv. Cirila in Metoda Botri!« O PRILIKI BIRME le dospelo znani urami G. PINO - TRST Via Vincenzo Belllnl 13 in via Nuova 34 1500 različnih ur in 11 kg zlatih veriiic in ovratnih verižic. - V zalogi dobite zraven tega bogat izbor uhanov, zapestnic, priveskov itd. po konkureočnlh cenah. ljubljanska kreditna bank« podružnica, v Trata Centrala: LJubljana. Podružnico Split, Oe Itveo, Sarajevo, Qo rloa in Celje. Delnlftka glavnica: k a ooo.ooa — Rezervni zate adl: K I.OOO OOO— ulica Caserma if. Telefon : O I8. Blagajna]! oiLrtt ol 9-»2V2ij 2li*-5 Izvršuje najbolje vse v bančno stroko spadajoče tranzakeije. Vloge na knjižica J OI obrestuj« s 10 netto. (rentni davek plača banka iz svojega), vloge na tekoči in žiro-račun najbolje po dogovoru. Sprejema borzna naročila za vse tu-« in inozemske borze. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. TOVARNA R0ULEAUX IBS. LUOOOIK FIKHEi Ulica Moreri 72 TRST-KOM V ■ TEL.SFON 29-14 - Izdeluje jeklene kakor tudi lesene ROUX.E3A.UX Ibi v nltffi th petrcMftfie aa leMae in ie-lasne ROIJLEAUX. B«I« soll4«» 'irolinHoche »pri pljučnih tooleznih.prehiaieniih,influenci .naduhi r — " - ----- - m .. — dobi y vmmh javo,* a ff. # Strun IV. »EDINOST« St. M2. V Trstu, dne IS. maja 1914. '■coiltrsta z bedečim očesom pazila na svoj zati-ani narod. Propatila sta ona, propadel ie Ozat^grad ; pii ni propadel mihov duh. On vedno živi v srah vs.h. Zato zber za- .rSuje s krasno molitvijo: O Bo2e vječni, Bože silni, Ne« padne du^man doma bijes, Daj sreću rodu svih Hrvata Zapali mu slobode kriješ. Da se občinstvo malo nasmeje, preskrbelo se je tudi za ve ezabav^o opereto: -Tres f .ciunt co'egium". Z ozirom torej ua izbrani program in na plemeniro svrho — čisti dohod k gre „Dij pod. društvu- — pričakuje se mnogoštevilnega obiska. Niso hoteli priseči hrvatski. Pri letošnjem vojaškem naboru v Buiah, ki se je vršil te dni, je bilo potrjenih snmo 6 mladeniče.' v vseh treh razredih. Ker so bili ti mladeniči iz hrvatske okolice Buj, jim je naborna komisija tudi pripravila hrvatske namembnice. Toda nekateri Buj-ča;:i so jih nahuiskali. da niso hoteli sprejeti hrvatskih listin. Ravno tako so izja-\ ili pri prisegi, da ne razumejo hrvatski, in so zato zahtevali italijansko prisego. Razne vesti. Verdi — šušmar. Verdi je bil že takoj, ko je nastopil s svojimi gla>benimi deli, v Ila!ij: zelo popularen. Ko je v Napoliu šel nekega večera z nekaterimi svojimi prijatelji proti domu, ;e bilo čuti iz neke ulice neko zn*no melodijo. Neki berač je igral z ne znanskim, toda napačno uglašenim navdušenjem ono znano: „La donna e mobile..." Verdi je stopil k beraču, mu vzel kratko- z ozirom na poročilo izpred sodišča malo gosli iz rok in je ob splošnem začu- pod tem naslovom, smo bili naprošeni, da deiju svojih prijateljev in množice, ki se je | prioočimo sledeče pojasnilo: kmalu zbrala okrog goslača, sam zasviral njič aretirala dne 26. novembra. Ker je pa bila spolno bolna, so jo morali dati v bolnišnico. Iz bolnišnice je pa dne 2. febru-varja t. I. pobegnila in šele dva meseca pozneje se je policiji posrečilo, da jej je zopet prišla na sled in jo aretirala. Ker znaša vrednost vseh predmetov, ki jih je ukradla, preko 200 kron, je morala včeraj Viktorija Sanda odgovarjati radi zločina tatvine. Obtoženka je včeraj priznala le, da je res vzela Katarini Posilovićevi ovratnico. dočim je pa absolutno tajila tatvino na Reki in ono v Sušaku. Priznala je pa, da je res bivala v Trstu, ne da bi imela stalno stanovanje in da se je delj časa preživljala s tem, da se je zakotno prostituirala. Kakor priča je bila zaslišana edino le Katarina Posilovićeva, ki je potrdila obtožbo, v kolikor se tiče tatvine na nje škodo. Nato so bili prečitani razni spisi, med temi tudi kakor priče zaslišanih članov družin Soci in Školarič. iz katerih izhaja, da ni mogel rečenih tatvin izvršiti nihče drug nego obtoženka Viktorija Sanda. Sicer pa je najtehtnejši dokaz njene krivde, da je pobegnila ravno tedaj, ko so bile omenjene tatvine izvršene. Sodišče je obsodilo Viktorijo Sanda radi zločina tatvine, radi prestopka pote-puštva in radi prestopka zakotne prostitucije na 5 mesecev težke ječe. Okrajno Kazensko sodišče. »Kameleon«. »Stev. 100 Vašega cenj. lista z dne 13. t. m. poroča na zadnji strani pod zaglav- ' J. izJ?.nil. s sY.°iir™ jem »Okrajno kazensko sodišče, »Kame-Verdijevi ^pniatelji j leon<>, Napoleoni 19 1«, marke papir 11 <.03 London kratko 24.11. Pariz 95.77. Slaho. Dunaj, 3. 5 pop. Avstr. rent papir 3185, kre-ditke 0>ff. -, Llovd 591.—. drž. žel. 69 .50, Lo -b.rdi 97 75, alpinke 807.50, turške srečke 221.25, cbeques Pariz 95.75. Mirno. Trst, urad.) Francija 95..<5 , avstr. zlata renta 100.80 101.2 „ avstrijska kronska renta 82.30 - 82.70, ogrska zla" a renta 97.35 - 97.55, ogrska kronska renta 80.90 81.30, turške srečke 219-223 — diskont za menice do 3 mesecev 3S/« -47«%, nad 3 mesece 4!/4 - 43/*%- Blagovna borza. Budimpešta, 14. maj*. Pšenica za april —.—. maj 13.91. oktober 12.21; rž za april —.—, oktober 9S8 ; o v e s za april ——, oktober 8 29 ; k o ru z a za maj 7 38, jtili 7 52. avgust 15.90 Ponudbe pšenice povpraševanja ravno t;-.ko. Tendenca stalna Prodaje i(» 000 q, ne zpremenjeno. Trst, !4. maj. Kava. Santos good average z t m j 55.25- F6.55. za juli 51».--5«..75. september 56.75-57 25, december 57 50-58.25, marec 53.-- 58.50. Tendenca vzdržana. Good Rio za maj —.-- —. —, jnli 50.--52.—, september -.---.—, december —.---.—, marec —.---•—• Sladkor. Cent rifug. takoj avgust 27\ - 28* melis takoj 28V.-29,—, maj-avgust 29V. —. fuL-ni •/. _ 2!) 6.---- 27.--28maj r ovem.-marec - 28. '/4 - 291 „ nov.-mar. 29 •{, - —concasse takoj 29.Vt - 29.8/4 kocke 301 . — 31 V«.kristal takoj 28.'«. 287, —maj. - --.—. Mi avgust -.— , okt.-dec. 26m/4 irno. :: MALI OGLASI am □□ ca □□ se računajo po 4 stot. besedo. I fir^ Mastno ti-kane besede se raču-l*—' naj o enkrat več. — Naj tnanj 5 ristojbina znaša 40 stotink. □□ Proda se dobro vpeljana gostilna v krasni le«ji. Pojasnila V. Boschetto 13, vratar 466 Itftant zanesljivega odjemalca za približno 3 « tettfojajo defcso ta to€mo Umetno-fotosraHčni atelje Trst ulito del Rive it. 42 (prltiičle) Trst Izvršuje vsako foto&rafično delo kakor tudi ra/glede, posnetke, notranjost lokalov, porcelanaste plošče za vsakovrst. spomenike POSEBNOST: POVEČANJE :i: VSAKE FOTOGRAFIJE si: Kadi udobnosti gosp. naročoi kov sprejr-oia naročbe in jih »z vr&uje na domu, ev tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah itii m« Trti, uL del Rivo »ev. 42. Umberto Bidoli Trst, ulica Farneto štev. 6 priporoča cenjen, občinstvu svojo pekarno in siadčičarno. - Večkrat na dan svež kruh