PODLISTEK. Novi davek. (Vmela poreBt. Proeto iz nemščiue Starogonki). (Konec.) Castniki so ravno sedeli pri obedu, Ko se jim l»vi, da želita jiva kmeta na vsak način Ž njimi go- voritl, sp«d. S klobukom v eni, s b.ranilno Knjižico v drugi roH vstopitaM Martln Je bil odločen, da bo gpvoril za obadva~i i »Gospodje, jaz plaftam kanon," zavpije Martin. ^Gospodje, jaz ostanem sameo in Itudi plaSam," doda Caharijai Jn vsako leto pa8 ne bodete rabili novih ka. nonov. Dve, tri leta morete že zdržati z enimT Ce le malo nanj paaite," nadaljuje Martin. »Nekaj bodete pa tudi popustili. 1000) kron vsako leto za kanon je vendar malo preveč. Najini poseslvi nista ravno najvefiji," reče Cahiariia vmes. PreseneSeno se gledajo častniki. nNe razumem vajuli Kaj bi rada pnavzaprav?° vpraša general. ^Midva sva Caharija in Marfin, kmeta iz Mlake. Gotovo imate že najini imeni zapisanL" ,,Zakaj neki?" ^Radi novega davka. Ker sva midva ravno tor taj in ker se nama Je reklo, da pobirate vi novi 'dayek, sva prišla kar sem, da plačava." nNaj v^topita," reče geaeraJ(, dobrodušen go- ,,Draga moja, zdi se mi, da sta napaBno pouCena. Mi vendar nismo davSni uradnikl? In kako pride kaiion v davek?" ,,Povej vendar, da sva hodila snubit," podreza Caiarija Martina. ,,To je tako, gospbdje! Prišel Je B nama Slanjafiev Lujz, gotovo ste že kaj slišaH od njega, ker je znan po celem svetu —" ,,!N^sem imel še 6asti, gar spoznati," obžaUuje general. nNe? Nu, za tega Vam ni treba biti žal, to je lump. Ta je rekel, da je novi davek za tiste, ki nlso oženjeni, ker rabi cesar ljudi in denarja. Midva sva Se samca m sva mu verjela. Kaj pa tu,di razume eden naju od politike. Casnikov iie b«reva, k nama pa tudi nikdo tak ne pride, da bi nama razložil. Ta^ ko je Liijz dejal, kdor je samec, mora k vojakom ali pa plačati. Kdor ima malo, da malo, kdor veliko, pa veliko. Eden mora dati dernar za puško, tretji za sabljo, tretji za konja in .četrti, to so Že bogataSi, pa celi kanon." Med častniki je nastal smeh", da je moral g©neral energiCno narediti mir. Martin paj nadaljutje: ,,Pa sva mislila, rajši kot vsako leto plažati kanon, se oženiva. In Lujz, ta lopov, je nama nasvetoval dve dekleti. Danes sva hotela snubili in sva si ji ogledala. Kaj pravim, dva zmaja, gospodje ne zaineritel! RajSi pa plačava kanon, kakor vzameva ti dve. Nekaj pa8 morate popustiti." Med čagtniki, posebno med mlajšimi, je nastal zopef smeh", in celo general se ni mogel ve5 vzdržati. ,,Kaj mislitai, ka.j stane Vanon?" ,,Lujz je rokel, kakiK 1000 kron," Nov smeb. ,,Le smejfe se," r;e8e Martin. «Ce stane kak petdesetak ve8, že še tudi zmoreva," Veselosti ni konca, dokler eden ne opozori, da bo obed mrzel. ,,Torej, draga kmetiča jz .. s SSv.. ." ,,Iz Mlak," pomaga Martin, ,,Torej iz Mlak.. Idita mirno domov in sbranita zopet vajine hiraniine knjižiee. Vaju je nekdo potegr nil za nos, ker takega davka dosedaj še ni. Lahko ostaneta samca na veke, ne da bi morala za to pia« čati!^ ,,KaJ,'f zavpijeta obadva, in!A]i nisva nifiesacr dolžna?" ,,Nobenega kanona in nobenega vinarja. Oe bi morala dajati tak davek, bilo bi vamat pafc slabo," MTako — tako — glej lopova, fega Lujza», OakaJ budifi?! ... ,,Brez zamere, gospodje!" »Z Bogpm!" Zunaj se pogledata drug drugega prav za6udeno. M'Ali sligig, kako se smejiio?" MNaj se! Midva se tndi lahko, ker takSen k»non staine gotovo vražje mnogo." Pri pivu sta poplaknila jezoina Lujza p'o grhi. Najraje bl Šla sicer nazaj v Rovje in tega Lujza dobro namlatila. Pa sta se spomnila Kajtice to Su»ane, sta pa takoi opustila to namero. Vrnila sta se lepo v Mlake, in ker sta 2e enkrat začela, sta konSala. Poiskaia sta si sama prav Cedni nevesti. Cir^e^ vi dve, oziroma vseh sedem, pa lahko Se danes kdo dobi, 6e se le oglasf.