IZ MOJE SPOMINSKE KNJIGE Bilo jc lepo jesensko jutro, najlepše v mojem življenju, mislim. Spominjam sc tega dogodka, kakor bi sc zgodil pravkar, čeprav jc že osem let od tega. Po neprespani noči, polni pričakovanja, me je ati zjutraj z lahkoto spravil iz postelje. Najprej sem sc umila in oblekla, nato pa sem si na rame oprtala svojo torbo in prvič sem šla v šolo. Stavba šole sc mi jc zdela velika, velikanska kot mogočna pošast, ki me bo sprejela vase. A, veselila sem se, saj je bil to moj prvi šolski dan. Spoznala sem sošolce, tovarišico Beti in vse se mi jc zdelo tako lepo. Rada sem računala in se učila črk, kar jih še nisem poznala. Večkrat sem bila pohvaljena in ob koncu šolskega leta sem prebrala največ knjig v našem razredu. Sedaj pa , saj veste. Časi sc spreminjajo in mi z njimi. Nisem več tako dobra učenka kot takrat na začetku. Želim si le, da bi bila sprejeta v tisto šolo, ki si jo želim in pa seveda, da bi dobro končala osemletko. KATJA ŠIVIC Bilo je I. 1987, ko sem še hodil v šolo v Kovorju. Ker je bila šola majhna, smo imeli pouk v dveh izmenah. Hodil sem v drugi razred in imeli smo pouk popoldne. Navadno smo prišli že prej v šolo, da smo se še malo igrali. Naša učilnica jc bila v drugem nadstropju, kjer je tudi živela naša učiteljica. Vedno nam jc govorila, da ne smemo brskati po njenih stvareh, toda moji sošolci jc niso nikoli poslušali.Tistcga dne jc bilo lepo sončno vreme in vsi smo bili razigrani. Med poukom nas jc morala učiteljica kar naprej miriti. Med glavnim odmorom smo se igrali na hodniku. Ne spomnim sc več, kdo je predlagal, da sc gremo skrivat v učiteljičino omaro. Saj jc bilo prav zabavno, v omari so bile smuči, sani in ostala oprema. Ko nas jc učiteljica opazila, jc bila zelo huda. Vsem jc dala podpise. Meni je bilo zelo hudo, saj sem bil v šoli vedno priden. Doma me jc mami okregala, toda ni me hotela poslušati, da jaz nisem nič kriv, ker sc nisem skril v omaro. i V: 12' .i'A- PETER ROŽIC r r 'ofc>odč.a_:__:__vcxj d d _ AL /i/ A/r/i/ M/ i ; ::: : V tretjem razredu smo se z učiteljico Irmo Lipovec domenili, da bo nekaj učencev iz našega razreda pripravilo igrico. Pripravili smo igrico o zdravih in škrbastih zobeh. Ker sem prav takrat zaradi svojih nepravilno raščenih zob imel z njimi probleme, me je učiteljica izbrala za glavnega tolpe škrbastih zob Superškrbo. Ta vloga sc mi je zdela imenitna. Pa tudi igrica je bila prav vesela in smo se že na vajah imenitno zabavali. Mi, škrbasti zobje, smo sc obmetavali z bomboni in počenjali podobne oslarije. Pred generalko smo imeli še malo treme, na premieri pa je šlo vse kot po maslu. Seveda, gledalcem je bil najbolj všeč prizor z bonboni, kajti marsikateri bonbon je priletel v veselo občinstvo. Na koncu so seveda zmagali zdravi zobje, me škrbe pa smo sc morali umakniti, saj je igrica imela tudi poučen namen.Po predstavi so nas učiteljice naše šole pohvalile in to sc mi je zdelo zelo imenitno. Kadar dobi sošolec cvek, je pravi drek. Ob tem sc dobro počutim, saj sva si bot, ker bo on moral v kot. Doma mu oče govor naredil bo, mati mu jih dala bo pa s peto. V šoli mu razredničarka teži, saj sc ni potrudil vsaj za tri. Ob vsem tem sošolec jezen je, ker doma glavo pustil je. Potem pa, ko sc pomiri, žvižga, kot bi dobil tri. GAŠPER KOREN PETER BODLAJ NAŠ RAZRED Osem let naš razred že skup stoji, v šoli nas poznajo vsi, ker ves čas radi glavni hi bili. Rokec naš predsednik je, čeprav politika zanima ga ne. Matej je glavca naša, ki vse vedno zna, Katja še ne ve, kaj ho postala, vendar vse življnje skal ne bo premagovala. Stojan hiter je kot zajec, ki nihče ga ne ulovi in na krosu vedno med prvimi slavi. Janeza za ušesa bomo potegnili, da lahko se vse naučil bo. Mateja pa težke sprcjcmcc je naredila, saj jo je Pilotka likovno učila. Andrej puding skuhal je že, Irena pa sc tega naučila bo še. Košarka v naše razredu popularna je, saj Marko, Borut in Aleš nanjo mislijo le. Razredničarko zaradi Matije glava boli, saj on veliko vode porabi, da šolo poškropi. Za Marka in Uroša punce zanimajo se, onedva pa na fiziko in matematiko mislita le. Domen za prekljo lahko bi bil, Manca pa včasih zaviha oči, Barbi sc le smeji. Nermin rokomet igra, a sramežljiv je za dva. Najboljša plesalka Petra je, ki rock and roli trenira in fante nadira. Joža nam že večkrat obljubil je, da avtomobile nam zastonj popravil bo. Če Blaž na kadetsko bo sprejet, nas bo dal zapret. Maja po fanta bo na Štajersko šla, čeprav ve, da so najlepši kar v Bistrici doma. Mateja in Franci podoben imata priimek, mi pa pozabljivi smo in ju zamenjamo. Pri telovadbi Primož skače kakor žaba, za Janeza pa vemo vsi, da ni baraba. Jaz o sebi ne bom govorila, da ne boste rekli, da sem sc hvalila. Prfoksom zaradi nas sivijo lasje, mi pa vsi le radi smejemo se. Letos bomo sc razšli, nikoli pa ne bomo pozabili šolskih dni. PETRA VOGELNIK V ZDRAVEM TELESU, Imela sem 14 let, ko mi je v življenju največ pomenila gimnastika. Nestrpno sem čakala vsak petek. Ko se je ura bližala tretji, sem s copati v rokah veselo stekla v telovadnico, kjer so sc prijateljice preoblačile. Nekega lepega dne nas je naša trenerka Anita razveselila z novico, da sc bomo udeležile tekmovanja v akrobatiki. Od takrat naprej nas je čakalo le trdo delo. Vsak dan smo imeli treninge tudi po dve uri. Bila sem izčrpana, potem pa še ta šola. Imela sem bolj malo časa za prijatelje, saj so bili le treningi, treningi, treningi. Nato je prišla tista nedelja, ki smo jo vsi nestrpno pričakovali. Sc preden je posijalo sonce, sem sc zbudila in nestrpa odša na avtobusno postajo, od koder smo se odpeljale v osnovno šolo na Taboru, kjer je bilo tekmovanje. Dobile smo svojo garderobo, kjer smo sc preoblekle, nato pa odšle v telovadnico, saj smo bile prve na vrsti. Ob vstopu v telovadnico me je preplavil prijeten občutek. Pred mano so se razprostirali štirje parterji, ob strani je sedela množica ljudi, ob stezah pa so bili stoli za sodnike. Najprej me je bilo izredno strah. A ko sem stopila na parter, za vajo naredila vse elemente, sem sc občutka strahu znebila. Želela sem si le, da bi bilo vsega čimprej konec. Se znak in tekmovanje sc je začelo. Prva je nastopila Dragica, jaz pa sem sc mirila in koncentrirala za vajo. Saj bo uspelo, saj bo uspelo. Prva vaja mi je uspela, dobila sem tudi lepo oceno, 9,5. Naprej je šlo vse gladko. Pa je sodnica poklicala Dragico in ji povedala , da nam bodo odšteli pa 0,3 točke, ker nimamo dresov. Medalja je splavala po vodi. V meni se je vse podrlo. To bi bila moja prva medalja, zaslužena medalja. Garala in pripravljala sem sc vsak dan. Zaradi dresov je nisem dobila. To me mori še danes. Zasedla sem 13. mesto, vsi so mi čestitali, starši, prijatelji, sošolci. TINA GRUM /87 To številko STEZIC , posvečeno osmošolcem 1993/94 so pripravile : PETRA VOGELNIK, 8.n, VESNA JERMAN, S.h , ANA MARŠIC',8.b , KATJA SIVK', 8.c in mentorica TANJA AHAČIČ BISTRICA PRI TRŽIČU, IO..JUNI.I 1994 r 8. a JUoi&ia ^bc&unjcs \ß$ IßiftWWl U' 1^4 t ^ ' fefeicA N/crnjÄU; ^3^ä/»0 8.b 'Dcunßx (\nrQu*c*ro Todlp %J(i^ rww HaMjA/jyi <^UA5 tXA $?&U/1 ^/ß/] (Q (-i^0<^e^\ J ) ^0:^0' Vn\V8\)^ ilm %aliiS^y li<4« šiujlr' ,f r ^ (je/wß lAt^v7 £)cCo/vd&ytr Dma tJjuLc ftroy {£Jpvue^ flotVo- fnCj^lCSTV*1* J/cd) c (jfaayut le- rfjćikl feKlUOM. j^'v3 jUonr/?»^ 'HöIja ^lundjJ^. ^o}ux ^?Vfl/vu'^L> "to ^tt*