j K nd«BT*r*d nI« tet "GLASILO K. 8. K. JEDNOTE" U)04 N; Chicago Street; JOLIET, ILL. lUtarft Port*« The Iarye«t Slovenian Weekly in the United State« of America. Wednesday Subscription rate: For mbm $1.20 Foi BOO m«mb«ra.......«2.00 Foroica Coantrio...... $3 00 Telephone 1048 '-^ Nejrožji aloTentki tednik ▼ Združenih državah. Izhaja vsako srede. ■ Naročnina: Z* CIm*. m leto i Za $1.20 $2.oe $3.00 I OP THE GRAND GARNIOLIAIJ SLOVENIAN CATHOUC UNION i Entered as Secend-CIaso Matter December 9, 1920,at the Pot Office at Joliet, Illinois, Under the Act of Aagnst 14, 1912 NASLOV ■fidttiltft in vpfinditfi j#s 1004 N. Chicago Street, ioliet, 111. Telefon; 1048 WSMSm ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE Of POSTAGE PROVIDED FOB XH SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3f 1917, AUTHORIZED ON HAY 22,1918. = Stev. 26. No. 26. JOLIET, ILL., 28. JUNIJA (JUNE) 1922. Leto Vm. — Volume VIII.. Razne vesli. Dva srebrna jubileja. Začetkom julija t. bode dvoje društev naše K. S. K. J. obhajalo svojo 25 letnico obstanka. Dne 2. julija bo ta dan proslavilo društvo sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans., na praznik Proglašen-ja iieodvisnosti, dne 4. julija bo pa obhajalo svoj srebrni jubilej društvo sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York City, N. Y. Nadejamo se, da liani bo tajnik vsakega izmed teli društev doposlal kako porodilo o tej slavnosti tako tudi kratko z-g odo vi no društva, ker iste do danes v "Glasilu" še nikdar nismo priobčili. Cen j. društvu št. 38 tako dr. št. 46 v imenu gl. odbora K. S. K. J iskreno 'čestitamo želeči jima mnogo uspeha ter napredka v prihodnjih 25 letih do — zlatega jubileja! Gmotna škoda povzročena vsled premogarske stavke. Scraaton, Pa., 22. jun.—Tu-k državni industrijski komisar poroča, da je sedanja premoga rska stavka, trajajoča že tri mesece povzročila okrog sto milijon dolarjev gmotne škode. Lastniki premogovnikov trdega premoga so na izgubi o'krog $58,000,000 premoga rji na izgubljeni mezdi pa za $42,(MX),000. • ' Nastop cerkvenih organizacij. Washington, D. C. 21. junija. — Prvič v zgodovini Združenih držav so tri največje cerkvene organizacije naprosile predsednika, da naj skuša iz-poslovati konec stavke premoga rje v. Tozadevno prošnjo so preds. Hardingn predložili zastopniki: Zveznega cerkvenega sveta, Narodnega katoliškega dobrodelnega odbora in Osrednje konference ameriških rabincev. Za izboljšanje državnih cest.** Washington, D. C.—V poslovnem letu 1922-1923 bo zvezna vlada iz svoje blagajne prispevala petdeset milijonov dolarjev za izboljšanje državnih cest; to svoto se bo sorazmerno razdelilo med posamezne države. Za petero držav o osrednjem zapadu je določenih nad 8 milijonov dol. in sicer: Illinois $2,164,187; Indiana $1,305,904; Iowa $1,401,915; Michigan $1,-499,688 in Missouri $1,632,086. Vsaka posamezna država 'mora h gradbi cest ravno toliko tudi sama prispevati. Znižanje poštnine II. razreda. Washington, D. C., 21. jun — Kakor se doznava iz Bele hiše, je predsednik Harding zelo vnet za znižanje poštnine II. razreda, koje je v veljavi še od početka minule svetovne vojne in koje je zadnji čas časnikarsko industrijo hudo prizadelo. Za to znižanje se osobito zanima republikanski kongresnik M. Clyde Kelly iz Pennsylva-nije, ki je včeraj v zbornici predložil svoj tozadevni zakonski načrt. Izgredi premogarjev v Herrin, 111. Herrin, 111., 21. jun—Ker je Southern Illinois premogovna družba za svoje tukajšnje rove najela več stavkokazov, se je danes popoldne vnel hud boj med linijskimi stavkarji in najetimi stražniki. Doslej so našli v bližini premogovnika že 16 stavkokazov ubitih in 3 linijske premogarje; ubit je tudi en uradnik gorioznaeene premogovne družbe. Vso okolico premogovnikov v Herrin, Carbondale, Johnson City in West Frankfort straži nad 1500 premogarjev, da bi ne prišlo v dotično okolico še ve<č stavkokazov. Herrin, 111., 24. junija-.—Doslej se je našlo že 30 žrtev minulih izgredov, oblasti so pa mnenja, da znaša število žrtev mnogo več, vsled česar jih marljivo iščejo v rovih in bližnjih gozdovih. Danes je dospela semkaj iz Chicaga posebna komisija častnikov narodne garde, ki bo skušala poizvedeti pravi povod in o glavnrh sokrivcih minulega krvavega klanja v tej rudarski naselbini. Danes popoldne se je vršil pogreb prve ustreljene žrtve unijskega premogarja George Hendersona; pogreba se je u-deležilo nad 5000 oseb, po večini unijskih premogarjev. Premogovna družba spoznana krivim. Herrin, 111., 26. junija«.—Porota Williamson okraja je danes spoznala uradnike premogovne družbe krivim umora 30 žrtev,*ki so padle v dva dni trajajočem boju med najetimi stražniki, stavkokazi in unij-skimi premogarji. Dalje pripisuje porota glavno krivdo tega klanja pok. su-perintendentu O. K. McDo-well-u, ker je na hladnokrven način ustrelil enega izmed u-nijskih premogarjev. Med tozadevno poroto so bili tudi trije unijski premogarji; porota se je naravnost izrekla, da zv-rača glavno krivdo minulega klanja na uradnike South Illinois premogovne družbe in da naj se isto sodnijskim potom zasleduje. Navedena družba je nedavno iz Chicaga najela nad 100 stavkokazov pod napačno pretvezo, ker je hotela na ta način sedanjo stavko premogarjev razbiti. V Herrinu in okolici v vseh rovih delo počiva, kajti razjarjeni stavkarji so uničili skoro vse naprave in nek večji rudnik z dinamitom zapalili. — Ker je državni guverner nameraval semkaj poslati večji oddelek vojaštva, ki naj bi skrbel za red, je prebivalstvo tukajšnjega okraja oblasti naprosilo, da naj se sem ne pošlje nobene oborožene sile, kajti to bi ogorčeno ljudstvo še-bolj raz burilo. Razni zastopniki državne zakonodaje so guvernerja Smalla brzojavnim potom naprosili, da naj takoj sklice posebno zasedanje legislature, kjer rm se ustanovi posebno trgovinsko sodišče, ki naj bi siične delav-|ske izgrede zabranjevalo. Guvernor Small spoznan nekrivim. Waukegan, IU., 24. junija. — Danes popoldne ob 3:40 je bila zanimiva in dolgotrajna obravnava napram guvernerja Len Small-a -končana s tem, aa ga je porota po poldrugo uro trajajočem posvetovanju spoznala nekrivim zlorabe državnega denarja za časa njegovega svoječasmega uradovanja ko,t državni blagajnik. . Takoj po nekrivdoreku porote je nastalo v isodnijski dvorani nepopisno veselje in aplavz. Številni prijatelji * so srčno guvernerju čestitali k zmagi; tako se je tudi Mr. Small porotnikom, sodniku in svojim odvetnikom lepo zahvalil, nakar se je od tukaj podal domov v Kankakpe, kjer ga je ljudstvo z velikim veseljem pozdravilo in sprejelo. Porotniki so imeli Smalloto zadevo devetkrat na glasovan- ju; še pri osmem balotiranju ^e je, da bi junkerji (prista- je bilo 11 glasov za oprostitev 1 pa nasprotno; pri zadnjem (9.) glasovanju so se pa vsi porotniki izrekli, da je Small ne-kriv. žena guvernerja Small-a na nagloma umrla. Kankakee, I1L, 26. junija. — Mrs. Len Small, soproga guvernerja naše države je danes zjutraj ob 8, uri umrla za posledicami kapi, ki jo je zadela minulo soboto zvečer. Kap je blago guvernerjevo ženo zadela zaradi prevelikega veselja, ker je bil njen mož od porote v Waukeganu do cela oproščen. Na večer je ljudstvo v Kankakee guvernerju Smallu priredilo sijajen sprejem in pozdrav. Pri tej priliki je Mrs. Small stala s svojim možem na verandi svoje hiše in zadovoljno zrla v številno množico ljudstva, ki je navdušeno oproščenega guvernerja pozdravljalo. ' To je bil zanjo najsrečnejši dan v življenju. Kmalu zatem je pričela svojemu možu tožiti, da ji je slabo, nakar se je v njegovo naročje nezavestno zgrudila; vsa pomoč najboljših zdravnikov specialistov iz Chicaga ni mogla nesrečnice ohraniti pri življenju, kajti neka žila dovod-nica v možganih ji je počila .ter povzročila nepričakovanq smrt. Pokojna Mrs. Small je bila rojena v Kankakee okraju 17. dec. 1861; njen oče je bil premožen farmer. Poročila se je z Len Smallom (sedanjim guvernerjem) 21. nov. 1883 ter zapušča dva odrasla sinova in eno omoženo hčer. Pogreb se bo vršil dne 28. t. m. na tuk. Mounds Grove pokopališču. Pokojnica je spadala k meto-distovski episkopalni cerkvi ftaj ji bo ohranjen blag spomin ! Lenin ga bo šel zdravit na Nemško. Berlin.—Iz Moskve se semkaj poroča, da so ruski zdravniki Nikolaj Leninu. svetovali da naj se gre takoj zdravit v nek sanatorij v Draždanih na Saksonskem (Nemčja). Lenin se aa to še ni odločil. Nemški zunanji minister umorjen. .Obsedno stanje v Berlinu. London, 24. junija. — Danes so atentatorji umorili Walter Rathenau-a, nemškega zunanjega ministra (tajnika) in enega izmed najbolj veščih e-konomskih ekspertov. Umor se je izvršil na Viljemovi cesti, ko se je Rathenau iz urada domov vračal v spremstvu svoje sestre. V kolikor je zamo-gla policija dognati, so mu v sledili trije napadalci, noseči krinke na svojih obrazih. Eden izmed njih je takoj vrgel pred avtomobil Rathena-ua ročno bombo, ki pa ni eksplodirala; drugi so pa nato pričeli streljati nauj in ena krogla ga je zadela v usta v-sled česar je par minut zatem umrl. Iz Belina se semkaj poroča, da je vlada proglasila t>bsedno itanje za vse mesto, kajti bati ši bivšega kajzerja) ne strmoglavili sedanje vlade. Takoj po izvršenem atentatu se je pred državno zbornico zbrala ogromna množica ljudstva, ki je javno obsojala umor tako priljubljenega narodnega voditelja in državnika. V državni zbornici so socialisti iztirali vse člane narodne stranke. Kancler Wirth poroča, da je Dr. Rathenau zadnji čas prejel več grozilnih pisem od njemu nasprotne stranke (monarhistov), na koje se pa ni dosti oziral. V svrho protesta nad tem umorom so nemški socialisti proglasili generalno stavko po celi deželi. Pok,. Dr. Rathenau se je v-deležil kot član nemške delegacije minule gospodarske konference v Genovi sedaj je bil pa namenjen še v Haag. Slepec graduiral za odvetnika. V St. Louis, Mo., je tekoči mesec na tamošnji državni univerzi graduiral za odvetnika 30 letni Wm. D. Ely, ki je zadnjih osem let popolnoma slep. Med vsemi kandidati je bil Mr. Ely tretji odličnjak. Življenje prvega slepega odvetnika v državi Missouri je v zvezi s samimi bridkimi izkušnjami. Sprva je navedenec delal v neki banki, na kar mu je umrla žena in edini otrok. Vsled preobilnega joka in žalosti si je nakopal očesno bolezen, ki mu je pred 8 leti odvzela vid. Zatem se je v šoli za slepe bavil z izdelovanjem metel, ko-ji poklic mu ni bil dokaj po volji. Na prigovarjanje njegove sestre se je oprijel učenja, ozir. študiranja prava, katero je letos srečno dovršil. Prvi denar katerega bo ta slepi odvetnik zaslužil, bo izročil svoji skrbni sestri, ki mu je do tega poklica pripomogla* Veseli ameriški vojaki na Nemškem. Coblenz.—Vsled določbe vojnega departmenta bo ostalo na Nemškem še 1200 ameriških vojakov in častnikov, spadajo či k 8.. pehotnemu polku. Ta vest je sinove strica Sama zelo razveselila, ker se vsem godi tukaj zelo dobro. Vlada bo vrnila zaseženo premoženje Nemcev in Avstrijcev. Washington, D. C., 21. jun.— Vsled posebnega prizadevanja predsednika Hardinga bosta administracija in kongres, v najkrajšem času rešila dolgotrajno zamotano zadevo glede zaseženega premoženja sovražnih inozemcev (Nemcev in Avstrijcev). Oskrbnik tujega premoženja ima pod svojim nadzoistvom nad štiristo milijonov dolarjev vrednosti tega premoženja; samo slučajev $10,000.00 vrednosti in manj je 29,606. Vendar bo na željo velikih nemških podjetnikov njih zaseženo premoženje za nedoločen čas še o-stalo pod nadzorstvom Združenih držav, to pa vsled prihranitve ogromnih davkov od strani Nenjčije in Avstrije; vrnilo se bo pač vse manjše svote, do katerih so opravičeni bolj revni sloji. V svrho rešitve tega vprašanja bo predsednik imenoval posebno komisijo obstoječo iz treh mož: enega Amerikanca, enega Nemca in enega Avstrijca. ' Opomba uredništva: Ker je morala tudi naša K. S. K. J. označenemu oskrbniku izročiti za $62,000.00 neizplačane pos-mrtnine, je torej upati, da bo ta posmrtnina po preteku šestih let vendar enkrat nam zo-pet vrnjena in posameznim dedičem v starem kraju izplačana. Znižanje števila armade Združenih držav. Washington, D. C.—Na podlagi sklepa minule razoroževal-ne konference bo v prihodnje štela armada Združenih držav 125,000 rflož in 12,000 častnikov. To bo postavilo naše deželo na 17. mesto svetovni ill o-boroženih sil z 10. mesta. Revolucija na Ruskem. London, 22. junija.—V Bu-turlinovem, pokrajini Veroneš se je napram sovjetski vladi spuntalo nad deset tisoč kmetov pod vodstvom nekega Mi-ronova. Uporniki so zavzeli mesto in veliko ozemlje označene pokrajine. V počast padlim junakom. Topeka, Kansas—Da se bo za vedno ohranilo spomin na padle junake, rojene v tem mestu, je tukajšnji občinski svet sklenil imenovati dve najlepši cesti v sredini mesta tem domoljubom v čast. Sčasoma bodo prekršene še ostale ceste na slična imena. 300 letnica kanonizacije sv. Frančiška Ksav. Calcutta, Indija, 21. maja.— Letos se po celi Indiji z velikimi slavnostmi obhaja 300 letnico, odkar je bil veliki a-postol Indije, Frančišek Ksa-verij prištet med svetnike. V mestu Goa, kjer počiva njegovo, še docela ohranjeno truplo bd letos meseca decembra prirejeno veliko romanje, pri koji priliki bode truplo sv. Frančiška javnosti v ceščenje izpostavljeno. Panika na Dunaju. Washington, D. C., 21. jun.— Včeraj je ameriški komisar Upson na Dunaju brzojavnim potom obvestil trgovinskega tajnika Hooverja v kako slabem položaju se danes nahaja Avstrija. Ker avstrijska vlada ne more dobiti od Anglije in ne drugod nobenega posojila več, je včeraj nastala i*a avstrijski borzi velika panika, ki je zbegala, vso deželo. Na Dunaju je razburjeno ljudstvo vdrlo v trgovine z živili in pričelo pleniti; to je povzročilo, da so danes vse dunajske trgovine zaprte. Ljudstvo je v silnem strahu pred zopetnim pomanjkanjem živil kar bi povzročilo ponovno lakoto. Posojilo Jugoslaviji. Washington, D. C.—Državni department je te dni obvestil ameriške bankirje, da ni nasproten posojilu $25,000,000, katere nameravajo dati jugoslovanski vladi. Jugoslavija je sicer zahtevala sto milijonov dol. dfžavn. posojila, toda dobila bo samo eno četrtino tega zneska. . Pogrešan radij. Des Moines, Iowa.—Vodstvo in zdravniki tukajšnje Mercy bolnišnice so zelo potrti, ker je te dni izginlo za $15,000 vrednega radija. Po dovršeni operaciji na nekem bolniku je neki zdravnik položil drobec radija na mal košček bombaževine; drobec ni bil večji kot glavica male bucike. Splošno se sodi, da je nekdo ta dragoceni zaklad pomotoma z bombaževino v smeti vrgel. Chicago bo središče zrakoplov-stva. Še le pred nekaj dnevi se je v Chicagu mudil A. G. Fokker, sloveč holandski izumitelj 1% talnih strojev, ki je tekom minule vojne Nemcem zgradil pet tisoč letal za vporabo proti zaveznikom. Fokker se je v Chicagu posvetoval s številnimi milijonarji v svrho ustanovitve velike korporacije, ki naj bi po njegovem navodilu zgradila največjo tvomico Fokkerjevih letalnih strojev na svetu; v bližini teh tvornic bo tudi največje vežbališče za zrakoplov-ce. Fokker bo zatem vsa svoja podjetja v Evropi opustil in se za stalno preselil v Chicago. Slika iz bedne Rusije. Berlin.—lz Moskve se poroča, kako ljudstvo na Ruskem še vedno strada. Izmed celokupnega prebivalstva tare glad najmanj še 35 odstotkov, ali 40 milijonov ljudi. Nek tujec je prišel na nov načrt glede prehrane gladnih Rusov. Da bo mogoče še ohraniti deloma telesno zdrave moške in ženske, naj bi se izmed vsakih 10 vasi le močne odbralo ter hranilo, starčke in otroke pa pustilo umreti. Navedeni tujec obsoja Ameriško dobrodelno komisijo, ker skrbi samo za bedne otroke in stare ljudi na Ruskem, med tem ko sred-njeletni moški in ženske lakote umirajo. dr. sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111. S tem naznanjam članom našega društva, da se prihodnja soja ne ho vršila prvo nedeljo v mesecu, ampak drugo, to bo dne 9. julija. Naše društvo je namreč sklenilo, da se dne 2. julija vdeleži slavnosti v Chi-cagi, zatorej je seja preložena za eno nedeljo kasneje. Člane prosim, da si priskrbijo tikete in to najzadnje do 30. junija, da bomo znali koliko " special" poulženih kar bo tr^ba. Ako se prepozno zgla-site, bi morebiti prostora zmanjkalo. Tiket za v Chicago in nazaj stane $1.— -za odrasle osebe; za otroke od 5—12 leta pa 50c. Tiketi se dobijo pri vseh tajnikih, predsednikih in tudi pri drugih članih. Joliet zapustimo dne 2. julija, ob pol 7. uri zjutraj. Na veselo svidenje ! S pozdravom John Plut, tajnik. NAZNANILO. Članom društva sv. Jožefa št. 16, Virginia, Minn, se naznanja, da se bodo od sedaj na-pivtj vršile mesečne seje pri g. Matli Prijanovich-u, na 115 Chestnut St. in ne več v Du-luth Brewing dvorani. S sobratskim pozdravom Frank Laurič, tajnik. Društvo sv. Jožefa št. 41, Pittsburgh, Pa. Na zadnji redni mesečni seji našega društva je bilo sklenjeno sledeče: Počenši z mesecem julijem in v bodoče plača vsak član 75c mesečnega ases. za društvo in ne več 50c kakor do sedaj. Vsled tega bo pa v bodoče vsak član dobival v slučaju bolezni tudi več podpore in sicer $1 (en dolar) na dan, ako bo bolan šest dni, ali več. V tem slučaju se mu bo računalo podporo z dnevom, ko se je član naznanil društvenemu tajniku bolnega in*pa do dneva, ko se zopet naznani zdravega. — Upamo, da bo s tem povišanjem podpore vse članstvo zadovoljno. » Nadalje je bilo predlagano in sklenjeno, da bo za dobo prihodnjih treh mesecev vsak nov opri stopli član društvene pristopnine prost; toda plačati pa mora vse druge prispevke kot drugi člani. Končno še prosimo vse cenj. člane, da se prihodnje seje meseca julija v obilnem številu vdeleže. John Jevnikar, predsednik. John Bojane, tajnik. Josip Valencič, zapisnikar. odbor vse potrebno poskrbel; tako da zabave ne bode manj kalo ta dan. Torej še enkrat apeliramo na vse člane (ice) bolite točni in pridite ob pravem času gori omenjeni Jan. Ravno tako pa tudi u-judno vabimo vse člane (ice) drugih društev in vse Slovence iz New York-a in Brooklyna, da se te naše redke slavnosti obilno udeleže; ob enakih prilikah ter pri njih prireditvah jim bomo šli pa mi na roke. Torej še enkrat: vsi k sv. maši dne 4. julija potem pa vsi k Revnemu Lazarju! Se toplo priporoča za dr. sv. Frančiška St. 46 K. S. K. J. v New Yorku. Pripravljalni odbor. Iz urada dr. sv. Frančiška št. 46 v New Yorku. Na zaldnji mesečni seji je bilo sklenjeno, da bomo oblia jali petindvajsetletnico društvenega obstanka dne 4. julija, ali bolje rečeno srebrni jubilej. Ker je naše društvo naj-• starejše društvo tu v New Yorku, radi tega smo lahko ponosni na to. Sedaj pp. člani (ice) glejmo tudi na to da se gotovo vsi udeležimo te redke slavnosti. Vspored bode naslednji: Vsi člani in članice našega društva se zberemo zjutraj ob 8^0 (ob pol deveti uri) v cerkveni dvorani na 62 St. Marks Place ali v naših zborovalnih prostorih; potem pa odkorakamo v cerkev k sv. maši katera se bo darovala za vse mrtve in žive člane našega društva. Po sv. maši se povrnemo vsi nazaj v cerkveno dvorano, nato pa na izlet v park k Revnemu Lazarju, kateri je vsem newyorskim Slovencem dobro poznan. Tam se bomo pa lahko okrepčali z jedjo in pijačo; Iz urada dr. Mar. Sedem Žalosti št. 50, Pittsburgh, Pa. Naznanjam članom našega društva, da se je vršila zadnja mesečna seja dne 11, t. m. Ker je bilo tedaj več važnih točk na dnevnem redu, smo vse iste odložili do prihodnje seje dne 9. julija v navadnih zborovalnih prostorih (K. S. D.). Zatorej prav uljudno prosim vse člane, da se v polnem številu prihodnje seje udeleže; na tej seji bo tudi prečit an o šestmesečno finančno poročilo. Upam, da se bo vsak član seje dne 9. julija gotovo udeležil, #kateremu je blagor in napredek društva pri srcu. Dragi mi sobratje! Gotovo vam je še znan sklep / zadnje letne seje. Ker so nas vezale dolžnosti, jn ker smo vedeli, da je bilo dosti članov brez dela več kot leto dni, da niso mogli plačevati svojih ases., smo določili, da naj se vsakega take ga člana počaka s plačilom, a-ko pride na sejo in se opraviči, ozir. zatb društvo prosi. Ali žali Bog, da se niso člani tega sklepa prav nič ali !e z malimi izjemami držali. In ako jim pišem premo, nii še ne odgovore. To ni bratsko in to ni prav. . Zatorej s tem opozarjam vse člane, kateri ne pridejo na prihodnjo sejo in ne plačajo društvu dvigujoči ases-ment. ali na prih. seji ne bodo prosili še za podaljšanje, se bo ž njimi ravnalo po pravilih in to jc suspendaci.ja. Torej Vas še enkrat uljudno prosim, pridite vsi bfez izjeme na sejo dne 9. julja, da boste navzoči pri čitanju šestmesečnih računov in da rešimo več važnih točk, ki bodo ta dan na dneviiem redu. -— Prosim tudi one, ki mi še niso oddali spo-vednih listkov, da jih prinesete na prihodnjo sejo. S sobratskim pozdravom, Frank Golobič, tajnik. NAZNANILO, društva sv. Janeia Evang. št. 65 Milwaukee, Wis. S tem naznanjam, da so yrši prihodnja mesečna seja našega društva dne 9. julija, namesto prvo nedeljo in sicer v na vadnih prostorih. Seja je prestavljena, ker priredimo 2. jul. vsi tri milwauska društva K. S. K. J. piknik na Bradley farmi v West Allis. Torej bratje društva sv. Jan; JDvang. št. 65 ne požabite priti dne 2. julija na ta izlet. Prinesite $1 s sabo za vstopnino in drugo imate potem vse prosto. S sobratskim pozdravom, John Baboehek, tajnik, 604—1st Ave. Milwaukee, Wis. ____; NAZNANILO. Is urada dr. sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111. Tem potom naznanjam članicam, da je naše društvo na seji 24. junija sklenilo, da se udeleži blagoslovljenja vogelnega kamna šole sv. Štefana v Chicagu, dne 2. julija t. 1. Vsled tega prosim one članice, katere se mislijo te slavnosti udeležiti, da se zberejo na postaji (depot) C. & J. poulične železnice ob 6:15 uri zjutraj, ker special kare odpeljejo ob 6:30 v Chicago. Vožnja za tja in nazaj bo veljala en dolar za odrasle ose be; za otroke oil 5—12 let pa 50c. Tiketi se dobijo pri predsednici in blagajničarki zatorej se požurite, da si pres krbite tikete ob Času in da pridete pravočasno na postajo vogal Ottawa in Clinton St. jemo z drUgi- ujen in mir in je odsevala na vseh ob zaklju- in s hva-zapeli 4'Te i" — hvala za svetim mi»ijonom spovedne" listke. Člani (ice) ka-|prejete milosti. Prejšnji mi- sebo na prihodnji seji pobiralo teri še niste spovednega listka oddali si to zapomnite; na prazen izgovor se ne bode oziralo. Člane tudi prosim, da naj se bolj v obilnem številu sej udeležijo. S pozdravom, V Ludvik Perušek, tajnik.' NAZNANILO« Tem putom naznanjam s vim članom i članicam društva sv. Mihalja br. 163 Pittsburgh, Pa., da se vfši prihodnja sje dniea dne 9. jujija tdeao u 2. sata pošlije podne. Na istu se ju su naprošeni svi člani i članice, da se udeležiju v što večem broju, jer imamo več važni točka na dnevnem redu rešavati. Isto če se d»vati polgodišno iz vešče e društ venom imetju; pak če svati.o čuti koliko posjedujemo. * Dalje molim sve člane^ koji su uzeli tikete za prodaju i za izigravanje zlatne ure (sata); ako su iste prodali, neka mi povrate srečke na prihodnjoj sjednici, a koji tiketov aiisu prodali, neka se žure, da sve prodaju do vrijemena žrebanja sijon je vodil č. g. V. Šolar, O g. B. leta 1918. — Župnik slovenske fare v Collinwoodu je č. g. Jos. Skur, ki je vsled sva jega blagega srca splošno priljubljen med farani. Župnija jako hit*o narašča. Leta 1906 je sezidal Č. g. Marko Pakiž cerkev un ^adaj za c&rkvijoi dvorano in poleg cerkve žup-nišče, a danes je že vse premajhno. V dvorani in pod cerkvijo imajc šolsko prostore jn poleg tega je postavljena še posebna šola, a vse je premajhno. Otrok hodi v šolo blizu 400, prav mnogo jih pa hodi vsled pomanjkanja prostora v ameriške javne šole. Č. g. župniii Jos. Škur je d.ti cerkev krasno preslikat i, kupili so nov križev pot in okrog župnišča je mnogo prenovljenega. Kakor je opaziti, so farani složni, za kar se veliko prizadeva marljivi cerkveni odbor: Mr. Novak, Mr. Okič-ki in Mr. Mesec. — Zahvaliti se moram tudi v-sem č. č. sosednim slovenskim duhovnikom, ki so kot dob ri prijatelji č. g. Škurja. radi prišli pomagat spovedovat; ti »e otroke v eni sobi podučeva-ti, zato se jih učila dekleta Marijine družbe po raznih sobah. j v poletnem času bodo pa g. župnik vse otroke sami podu čeval i v krščanskem rtauku. Članice Marijine Družbe i-mamo sedaj tudi čitalnico, kjer lahko dobimo knjige o verskih resnicah iu še druge vsakovrstno podučljive in zanimive knjige. Pred par leti nismo imele sko-raj nič v blagajni, ker nas je bilo tako malo članic; a sedaj nas je več in se skoraj vse zanimamo za napredek te družbe. Čez en tisoč dolarjev so nas same knjige stale, jin potem smo še prav mnogo druzih pogrebnih reči makupfle, ki sa nas tudi dosti stale. Pog teh stroškov smo tudi poslale $225. 00 za uboge sirote na oni strani morja in sedaj smo zopet poslale $50.00 in zraven tega smo tudi že več za cerkev darovale v zadnjih par letih. Sedaj bi zopet lahko večjo odkčkler mi društvi. Sosestrski pozdrav, Katarina Zadel, tajnica Društvo sv. Jožefa št. 53 Waukegan, Ul. Na zadnji seji je naše društvo sv. Jožefa sklenilo, da se odpravi pristopnina" k društvu za šest melsecev. Torej dragi rojak, ako hočeš biti pri dobrem in zanesljivim društvu, kojega bolniška blagajna tvori ob zakjmčku polletnega računa $3776.25 reci: tri tisoč sedem sto šest in sedemdeset dolarjev 25c. pristopi k društvu sv. Jožefa š.t 53 K. S. K. J. In to še ni vfte; zraven tega pristopiš tudi k najbogatejši solventni slavni K. S. K. Jednoti. Ako imaš otroke, vpišeš jih lahko v Mladinski oddelek, ki za slučaj smrti izplača več posmrtninske zavarovalnine kot ko katera drugi iiiMi-rance konipanija; redni mesečni alses. znaša borih 15c. Rojak, prosim Te, ne zamudi te lope prilike ker naša Jeduota, naše društvo so na trdni podlagi, se ti ne treba bati zanj, da bi morda zastonj plačeval, Is urada tajnika dr. sv. Roka št. 113, Denver, Golo. Tem potom prosim vse čla ne našega društva, da se prihod nje seje udeleže v oolnem številu, ali ki»r največ mogoče, ker imamo na dnevnem redu nekaj važnega, kar bi se moralo že na zadnji seji rešiti. Res žal, da se članstvo tako malo briga za društvene seje; skora bi rekel, da malokedaj jih pride toliko, da bi se mogla seja vršiti. Naj še to važno stvar ome nim: Denarja za asesmi nt na domu za nobenega več ne sprejmem drugače, ako je član ravno isti dan zaposlen, ko se vrši društvena seja. In zopet je tudi važna naslednja dbločba glede plačevanj^ asesmenta: Član, ki redno ne plača ; vsak mesec, ali je mogoče v slabem položaju, da ne more ases. plačevati, mora to naznaniti tajniku ustmeno, ali pismeno; še le potem se ga počaka. In vsak član, ako se ne bo zglasil ne bo suspendan zaradi tega za en mesec, pač se ga bo suspendiralo za bolniško podporo za isti mesec, a-ko bi slučajno zbolel. Torej po mojem jaz mislim, da bi bi lo dosti bolje plačevati vse sproti, kakor pa priti v kakšne neprilike in sitnosti. — To rej prosim še enkrat vse čla ne, da bodite bolj redni s plačevanjem mesečnih prispevkov. Z bratskim pozdravom in na obilno svidenje J na prihodnji seji! Josip Erjavec, tajnik. NAZNANILO. Naznanja se članom društva sv. Družine št. 136 K. S. K. J. v Willardu, Wis., da se je na sjednici, jer je več zadnja doba, Koji mi toga ne stvori, neka svoju lenost sebi pripiše; nek se svatko drži pravil nase organizacije K. S. K. J., pak neče imati nikakove sitnosti niti prigovora. palje opominjam ove člane, kojLfcauemare svoje up.late, da je sada počela radnja malo bolje; štoga se ne boju čekali člane duglje 2 mijeseca s upla-tom, kod smo dosad po 5-6 mi-jesece, sada nema izprike; dalje svi znate, da mi moramo Jednoti podpunoma slati ases-ment dok se član suspendira, ili vi platili, ili ne; m* moramo; nas Jednota ne čeka duglje do 25'. dana u mijesecu; kako bi mi vas od 6—7 mijesecit S tome zaključujem ove rije-dake i molim sve Članstvo, da to naznanilo vpošteva. Uz bratski pozdrav, Matt Brosenič, tajnik. Isto molim sve člane i ela-Jso čč. gg.: Jernej Ponikvar, niee, koji mi još dosada nisujJohn Oman in Aton Bombač. predali spovijednih ljstaka, dajč. g. Ivan Miklavčič, ki je pred mi iste odtiaju na prihodnoj letom in pol prišel iz stare domovine in ki je sedaj pomožni župnik sv. Vida, je pa v svoji apostolski gorečnosti pripeljal od sv. Vida v Collinwood 70 šolskih otrok na *' božjo pot" v cerkev Matere "Božje, kjer so otroci kakor angelčki lepo peli pesmi v čast Materi ^ožji-in presv. Srcu Jezusovemu in odpe val i pri litanijah. — V Olevelandu sem videl in slišal več zanimivih stvari, a treba bi bilo pisati o tem knjigo in ne samo dopis. V šoli sv. Vida je 1,800 otrok; a šola je že premajhna. Cerkev svetega Vida pa "znotraj in zunaj, kjer jo pogledaš, glasno zdiliuje: Usmilite se me, usmilite se me, prijatelji moji, saj vidite, da sem fc»e postarala ! — Lepo u-rejena in složna je župnija sv. Lovrenca. Tudi tukaj so šolo "štukali (povečali)," iu že je premaluia. ~ Dobro je to, da so elevelandski čč. gg. duhovniki vsi mlade moči in zato bodo v slogi z narodom lahko še vse dosegli, kar je pri dobro organizirani fari potrebno... Na gospodarskem polju se elevelandski Slovenci prav dobro postavijo: Slovenskih društev je nič manj kot 86; I-majo močno — čeprav mlado — Slovansko Posojilno Društvo in močno pristno slovansko banko. Trgovcev ali trgovine je težko prešteti; druge državljanske papirje ima nad 1,800 Slovencev; vseh vseh Slovencev skupaj je pa najmanj 30,- 000; zato lahko imenujemo Cleveland— slovensko Ljubljano v Ameriki. Če bodo Slovenci složno in bratsko živeli, bodo lahko v kratkem času imeli velike in častni? uspehe tudi na političnem polju. A kaj liočemo — to nesrečno strau-kerstvo ! ! Dva ''Kranjca" tri stranke! Rev. Anton Sojar. Cleveland, O. — Od 4. junija do 11. junija se je vršil v cerkvi Matere Božje v Collinwoodu Ohio (Cleveland) sveti mi-sijon, ki ga je vodil predpisani duhovnik. V sveto dolžnost si štejem javno v tem listu pohvaliti katoliške Slovence in Slovenke, ki so se ves čas tako marljivo udeleževali raznih misijonskih pobožnosti. Že pred peto uro zjutraj, so se dvignili delavci in prišli k aVeti maši in prejemali svete zakramente, Jpredno so odšli na delo. Vrli cerkveni pevci in pevke poveličavali službo bo&jo so vsaki pot: zjutraj rano, po-pdldne in zvečer. Svetih obhajil se je razdelilo okrog 1300. V reismici mora človeka ganiti v srce, ko vidi, da so naši Slovenci vkljub raznim protiver-skim časopisom, vkljub mnogo terim velikomestnim zapeljivostim še v tako obilnem številu ohranili živo vero, prav tako živo in trdno, kakor so jo pri«> nesli S seboj pred 10 ali 20 ali 30 leti iz stare domovine. Lah-co jc bilo imeti vero v starem vraju, kjer nismo poznali dru-govereev ali brezvercev ali zagrizenih odpadnikov, a v Ameriki vero ohraniti — to pa mora samo zaveden, neustrašei zadnji društveni seji sklenilo, da mesečno plačevanj ostane j mož iioupognjenega enačaja, še v nadalje kot je bilo dos^ to mora somo pridna, bogabo-daj (ker odslej naprej bi se 5c ječa žena in skrbna mati, ki ji manj plačevalo). Onih pet cen- je f>ri srcu ne samo telesni, am- svoto darovale za cerkev, pa ker pričakujemo, da se bo nova cerkev zidala, zato hočemo odslej naprej v ta namen denar hraniti. Sedaj imamo še v blagajni okrog sedem sto do-larjev in to je že precej, ako se premisli, da smo šele od pretekle Velikenoči začeie denar v blagajno spravljati. Dne 18 aprila in 28. maja smo priredile igro, pri kateri je bilo navzočih ogromno število cenjenega občinstva. Ljudje se jako zanimajo za naše prireditve, ker večinoma vsi} cenijo in spoštujejo Marijino Družbo. Upamo, da bomo odslej naprej vedno napredovale v vsakem oziru, pod varstvom naše nebeške Matere Marije. S pozdravom, Mildred M. Tomšič iz fare sv, Vid«4 Cleveland, Ohio. Jako nas zanima, ako beremo, ali slišimo o napredovanju raznih društev še posebno jm Marijine Družbe. Meseca sept. 1921 so nekatera dekleta naše družbe pričele podučevati otroke javnih šol. Vsako nedeljo so tcv zapuščene otroke spremile v cerkev, da so se u-deležili sv. maše in potem po sv. maši je bil poduk. Ifer je več oddelkov, je bilo nemogoče gospodu župniku v- ; Whiting, I lid. Dne 21. junija se je vršila v naši naselbini slovenska poroka, kakoršne še ne pomnimo kmalu. Ta dan sta pred oltarjem cerkve sv. Janeza sklenila večno zvestobo g. John Graliek ml. in gdč. Mary Ke-kič. Srečni par je poročil Rev. Josip Stukel, bratranec ženina med slovesno peto sveto mašo ob asistenci dved duhovnikov. Ženin, John Graliek je edini sin večletnega blagajnika K.S.K.J.; Mr. John Grahka rezervni častnik iu inženir države Illinois za grad bo cest; nevesta je pa edina hčerka znane družine Tomaž in Helene Kekič v Whiting, Iiid. (bivšega trgovca in sedanjega hišnega posestnika). Povodom poroke tako odličnega para je bila cerkev lično ozaljšana z rožami in zelenjem. Med sv. mašo je zapela krasno pesem "Ave Maria" znana jolietska umetnica gdč. Elizabet Grahek, sestra ženi-nova s spremljevanjem tenorista Mr. Jos. Sitarja, tudi iz Jolieta. Za tovariše, ali pri* če so bili: Mr. Tonv Kekič, vseučilišcnik, brat nevest^ Mr. Milan Predovich iz Pueblo, Colo, stric neveste; Mr. Frank Tušek, Mr. Willard Grahek in Mr. V. Grogen, ožji prijatelji ženina. Družice so bile: gospodične Elizabeth Grahek, Anna Sitar, Olga Mor-genson, Elizabeth Mostel in Mary Chilla; častno spremstvo so tvorili nevesti dvojčici gdč. Bernice in Genevieve Sitar iz Jolieta, 111. Nevesta je bila oblečena v belo georgette svilnato obleko s krasnim pajčelaiiom in velikim ovratnim obeskom z biseri, katerega ji je daroval ženin. Gdč. Elizabeta Grahek (družica) je imela rmetikasto svileno obleko, ostale družice pa zelenkaste obleke; gdč. Bernice in Genevieve Sitarjeve so iipele rdečkasto svileno obleko, no- v Ljubljani 1921. T. D. H. Ničman zbirke: "Za resnic ložba prodajalne t . r ■ _ sili sta pa, v košarici velik šopek rdečih ameriških vrtnic. Poročne sv. maše so se poleg itiur&nr in bližnjih sorodnikov ženina ter neveste vdeležili tudi ožji prijatelji od blizu in da-leč: iz Whitinga, Jolietu, So. Chicaga, Chicaga, Oary in Indiana Harbor. Po končanem obredu se je« vršil na domu neveste zajtrk; opoldne in popoldne je bila pa v Narodnem domu velika ženi-tovanjsfca gostija ob navzočnosti sto gostov. V resnici, tako lepo; zabave na kaki poroki še ne pomnimo kmalu. Zvečer sta, se novoporočenca z vlakom odpeljala na ženito-vanjsko potovanje proti Nia-garskim slapovom, New Yorku in develandu; svoj dpm* si bosta ob povratku ustanovila v mestu Kankekee, 111. . Novoporočencama želimo o-bilo sreče! Poročevalec. IZLET JOLIETSKIH DRUŠTEV V CHICAGO, povodom blagoslovljenja vogelnega kamna farne šole sv. Štefana. Pripravljalni odbor joliets-odbor jolietskih društev je sklenil z družbo Chicago & Joliet poulično železnico, pogodbo, da se bodo izletniki dne 2. julija odpeljali v posebnih posebnih pouličnih (Special) karali zjutraj ob pol sedmih (Standard Time). Zbiramo se na dvorišču pred slovensko farno šolo ob 6. uri zjutraj. Cena vožnje: Za odrasle bo stala vožnja do Chicaga in nazaj v Joliet le $1.00, a za otroke Od 5-12 let pa le 50c. Ako bi kdo zamudil, da bi ne mogel na naše posebne kare, se bo lahko peljal po drugih, (rednih) karali. Ako bi se kdo v Chicagu zamudil, da bi isti dan ne sel z nami nazaj, se bo lahko z istirh tiketom peljal nazaj v Joliet drugi dan. To velja glede tiketov in vožnje za vsa jolietska društva in tudi za posamezne osebe, ki kupijo tikete. Vsakdo je dobrodošel, da kupi tiket, ako gre z društvom ali pa tudi posamezno. Tiketi se dobijo pri predsednikih in tajnikih društev. Opomba: Člane društva sv. Družine št. 1. se opozarja, da naj vzamejo s sabo regalije; kdor je nima, lahko isto dobi pri društ. tajniku. Za pripravljalni odbor vseh jolietskih društev: . John Filak, A. Golobitch, Martin Težak in Geo. Stonich. rani. — Po vseh pripravah soditi, bo to v resnici velik dan za Chikašiko naselbino. — Za banket popoldne se prodajajo vstopnice po $1 za osebo, družinska vstopnica, to je za moža ženo in manjše otroke, po $1.50. Odraščeni otroci morajo plačati poseben tiket. — Za banket smo naredili znižano ceno za to, da bomo omogočili večjemu številu ljudi, da se ga bodo udeležili. Prosimo vse farane, da si vstopnice zago-tove kolikor mogoče hitro, ker bo to olajšalo ženam priprave. Prodajajo se pa v župnišču, pri Mr. Jos. Perkotu na 22 St. in Hovne, v uredništvu Edinosti. — Vsi, ki bodo šli v paradi, gredo v dvorano brezplačno, vsi, ki ne gredo v paradi, morajo plačati vstopnice 50c. — zunanje goste, ako pridejo v večjem šte domu starišev o-perirala vsled vnetja slepiča. Malemu Albertu se zdravje polagoma obrača na boljše. s Vlak povozil Slovenca. Minulo nedeljo zjutraj okrog pol 8. ure je v bližnjem Rockdale vlak Rock Island železnice do smrti povozil 37-let-nega rojaka John Kočevar, ki se ^ svojim gospodarjem Wm. Murphy eni, farmarjem iz Mound Road na avtomobilu peljal v cerkev; tudi Murphy je obležal na mestu mrtev. Druge podrobnosti o rojaku Kochevarju nam še niso znane. kf-i POZOR ROJAKI! v Waukeganu in No. Chicagu! Naznanjam, da izdelujem, ..J popravljam in prodajam gramofone. Ako ste namenjeni kupiti gramofon, si preje oglejte moje. Ker to opravljam siamo ob prostih urah, mi je mogoče ta posel izvrševati po zelo nizkih cenah. Se Vam toplo priporočam Fran Kozina, 1106 Mo Alister 8t. North Qbicago, 111, Veličasten je moral biti prizor, ko ie leta 431 cerkveniz-bor v Efezu takoj prvi večer posvetovanj razglasil nešteti čakajoiči množici, da so škofje zbrani iz vseh delov sveta, soglasno obsodili Nestorija, ki je tajil božje materinstvo Device Marije. Marija je* resnično božja Mati, Theotokos, božja Porodnica, je dejal cerveni zbor; ta je prava vera krščanstva, Nestorij pa je krivoverec in odpadnik od Cerkve. —In narod je od veselja vriskal; klici hvale in zahvale so se razlegale po mestu: Premagan je sovražnik preslavne Device! Naj živi veličastna in vsekdar zmagovita Mati božja!____In v spremstvu s prižganimi bakljami je spremilo ljudstvo škofe na njihova stanovanja; prvaki meata so šli na čelu in plemkinje so nosile zlate in srebrne posode, v katerih so se žgala najdragocenejša kadila. Vse mesto je bilo razsvetljeno, vsa srca o-veseljena. — Podoben triumf je doživelo Marijino češčenje 14 stoletij pozneje. Takrat je bil Rim pozorišča izrednega dogodka. Papež Pij IX, velik častilec Marijin, je namreč 8. decembra leta 1854t kot nezmotljivi vrhovni učenik katoliške Cerkve, navzočnosti skoro 200 škofov iz vseh krajev katoliškega sveta, slovesno proglasil, da je nauk, ki trdi, da je bila blažena Devica Marija v prvem trenutku svojega spočetja z oezirom na zasluzenje Jezusa Kristusa, pdrašenika Človeškega rodu, po posebni mi: losti in odlikovanju vsemogočnega Boga obvarovana vsakega madeža izvirnega greha — da je ta nauk od Boga razodet in da ga moramo zatorej kristjani zatrdno in stanovitno verovati. — Kakšna radost je tudi takrat zavladala v vseh vernih, Marijo časteči h srcih, je razvidno iz papeževega pisma, s katerim je to proglašenje oznanil svetu. Resnično — pravi sveti oče v svoji poslanici — naša usta prekipevajo od veselja in nas jezik je poln vriskanja in zdaj in vselej izrekamo našemu Gospodu Jezusu Kristusu najjponižnejŠo in najvišjo zahvalo, da nam je, Čeprav proti našemu zaslužen-ju, dodelil to čast, to slavo, to poveličanje njegove presvete Matere :(4ieqnu) darovtetti ii^J dokončati. Lepa in pomenljiva je ta zadnja beseda: dokončati. Nasproti sovražnikom svete Cerkve in Marijinim, kateri klevetajo, da si je papež leta 1854 o Mariji izmislil novo vero, je treba namreč vedno zopet poudariti, da je vera v breamadežno spočetje Marijino bila v božjem razo denju od početka, da se je v Cerkvi tudi vedno bolj ali manj glasno spoznavala. Pij IX. pa je slavo Brezmadežne doSakal ali dovršil, ko je to vero vsega katoliškega svetil tudi vsemu katillškemu «vetu nezmotljivo oznanil zato, da se češčenje Marije brezmadežne tem glasneje raajekne po vsem svatu, in da vsak predrznež, ki bi hotel to resnico .tajiti, jasno ve, da je krivoverec in odpadnik od Cerkve. — Predragi! Pomudimo se pri verski resnici o ob r ezmad eznam spočetju Marijinem: ponovimo si ob-kratkem, kaj nas uči ta resnica, in kako bi jo mi branili proti nevernemu nasprotniku! Nauk o brezmadežnem spočetju Marijinem Je *&ogo& napak razumeti samo tedaj, če ga toe izgovorimo popolno, marveč okrajjšamo„ če pravimo samo: brezmadežno spočetje Mxmijino, ali: Marija brez madeža spočeta. V prvem slučaju bi ga kdo utegnil razumeti tako, da je bila Marija brez vsakega madeža v tem, ko je spočela in rodila Odreše-nika Jezusa; v drugejm slučaju pa, da so bili starši Marijini brez greha in v stanu milosti ob spočetju in rojstvu Marijinem. To oboje je resnično --toda naš nauk to ni. Naš nauk je jasen, če ga izgovorimo neokrajšano, popolnoma, namreč: Devica Marija je bila brez madeža izvirnega greha spočeta, ali — kakor govbri še določeneje Pij IX. — bila je v prvem trenutku svojega spočetja obvarovana vsakega madeža izvirnega greha. Izvirni greh dedujemo namreč po Adamu vsi ljudje. Adam, prvi oče, je greišil, in madež njegovega greha kane na duše v-sah, ki so njegovega rodu. In sicer takoj ob spočetju. V tistem trenutku, ko zadobi telo dušo, tako da človek postane človek, v .tistem trenutku .zadobi duša madež, tako da človek postane grešnik. Namesto luči milosti, ki bi morala zasvetiti v tistem trenutku v vsaki duši, če bi Adam ne bil grenil, pade na dušo tema greha. — In to, glejte, pri Mariji ni bilo tako. Ko je bila spočeta ona, se je zgodilo v njeni duši, kakor bi Adam ne bil grešil: v Marijino dušo ni padla tema greha, tudi senca ne, tudi sled nobene sence ne; marveč njena duša se jef združila s telesom, in v čisti duši je takoj prvi trenutek zažarela kakor kres milosft božja. Pri nikomur drugem tako (razen pri Jefcnsu seveda) — samo pri Mariji. Samo pri njej, ki je bila odbrana za Mater božjo. — Odbrana za Mater božjo. S temi besedami sem pa že povedal, da drugače to biti ni moglo. Naj vstanejo kletvi-niki vere in nasprotniki Marijine brezmadežnosti in naj poslušajo, kako je s tremi besedami zavrnjena in zavržena njihova krivoverska zloba! Po-tuit — decuit — fecit: Mogel jej — spodobil*) so je — naredil je! Kaj se .to pravi! To se pravi: Bog je zamogel narediti pri Mariji glede izvirnega greha izjemo — in spodobilo se je, da jo naredi — in zato jo je tudi resnično naredil! Kaj, ali da Bog ni mogel dopustiti izjeme . od splošne postave? Splošno postavo, da ima preiti Adamov greh kakor strašna kletev na vse nje&oVe potomce, je naredil Bog sam; v-sak pa, kdor postavo naredi, jo lahko tudi omeji: pravico ima izreči, da iz kakega posebnega vzroka, iz kakih posebnih ozirov v Ufln ali onem slučaju postava ne velja. Sv. Pismo pripoveduje, da Jud Mardohej ni hotel upogniti kolena pred Amanom, prvim dvornikom asirskega kralja A-suerra. Zato se sklne Amon maščevati nad Mardohejem in na4 vsemi judovskim iljudst-vom. Izvabi iz kralja povelje, da pomoriti vse Jude. Toda tudi kraljica Estera je bila judovskega rodu, tudi ona bi morala zapasti temu povelju. Estera je tedaj šla h kralju nepoklicana. A bila je postava, da nihče ni smel nepoklican pred kralja. Ko je tedaj Estera zagledala kraljev razsrjeni obraz, je prebledela in se od -sitrahu sesedla. Bog pax je naredil kralja krotkega, in kralj, ki je ljubil Estero, je izpregovoril: Nikdar se ne boj! Ne boš umrla, ker ne zate, ampak za vse druge je ta postava narejena____(Eat 15, 12—13.) Tako je narejena žen sad tvojega telesa! In zato so tudi sveti očetje spoznali v Mariji tisto ladja N lote v Združenih B MBBIlj '•'i ' St. Uredništvo in npravništvo: — Za čl^ne, na leto — nečlane ______________ inozemstvo ......j___ ašk Telefon 1048. Naročnina: jt>LlET, ILt. ....$1.00 ir OFFICIAL, ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHbLIC UNION of the . I UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order. Hfl Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St OFFICE: Phone: i048 - ■ : »'-"Wfiwi JOLIET, ILL. » ■ i —mm—mmmmmmm^ Ne zanemarjajte društvenih sej! ZAOTMAMi** ■SB Jasa ee kot za e vojne. V resnici se je za isto izdalo na stotine mili-To dni je liek chikaSki an- joiiov dolarjev, a vse to mengeški diifevnik priobčil žani- dh žaihAii! Naše kdjti in pAr-miv članek, kojega pisec se hiki trohnijo po raznih prista-hiido pritožuje nad zahemar- hiŠSih. Vlada, namesto da bi jeno ti-govsko mornarice Zd-jste izročila prometu, pa lepo ruženili držav. Pod naalovbm: dremlje, med tem ko Anglija "Če Nemčija, čemu tudi mi j zopet Zavzema prvfcnstvo- ai* ne?" Med drugim piše: morju. Kar jo se morda rab-, Nemčija jfe pred kratkim- nih parnikov prehajajo v tu-spustila v vodo »svoj novi par- je roke; saj jih je nedavno ne-nik '' Golunibus ", zavzemajoč ka južnoameriška vlada kupi-43,D0D ton prostornine; ta paiv la več za slepo ceno. Tovorni nik bo osmi največji morski o-'parnik, ki je Združ. države rjak na celem svetu. j veljal morda nad pol milijona Na podlagi sklepa verzaljs- dol. je bil sedaj tujcu prodan ke pogodbe &e je Nemčiji od-'za $25.000. Tako Se gospodari vzelo skoro vse trgovske ladje dandanes t IjtiflSkfttt cteft&fjfcifi in pajmike tako, da je po kon-'v Ameriki! — 4'Končno prosim cenj. "člane da se prihodnje redne mesečne seje bolj številno udeležite!" 4'Pridite na prihodnjo sejo *----------- - - , —-------- večjem številu". ''Seje niso samo za obbornike, ampak tudi/'*ni voJni nemška zas^ava zgi-l Pred nedavnim je v senatu za t4ane!"> —To je vedno naznanilih naših krajevnih niso samo za obbornike, ampak tudi vuJm no ena in ista stara pesem v Uradnih I "ila ž ihorskega površja. Vse tih tajnikov; teden za tednom, mesec'svoje velike parttike je ttiorft- 1H svojiihl -zmagovalcem itfrtf-čiti. tii danes t Niso šfe štiri leta od verzaljake pOgod-be, a veiidar je hajti nemške pariiike zle na Vseli mbi-jih in Nemci še vedno gradijo večje za mesecem leto za letom, tako da bi urednik društvena naznanila brez teh opazk tekom leta lahko na prste preštel. V nafdi, da bomo z nastopnim apelom na članstvo večini tajnikov naših krajevnih društev ustregli, prihajamo zopet na plan kot klflčoč glasnik v puščavi: "Ne zanemarjajte društvenih sej!" Dragi mi sobrat in draga mi sosestra! Da boš spoznal(a) svojo napako glede zanemarjanja sej, pomisli najprvo namen j ter steVilhejše svoje ladje, društva. Kaj si društvu obljubil(a) ob času pristopa? \ Za dbbo verzaljske pogod- Ker si sam človek v slučaju neprilike ter nesreče sam ne [be so se Združene državi pomore pomagati, zato se oklepa podpornih društev, ali skupine' našale z driigd iiajvečjo trgov-svojih sobratov, ki so si prisegli medsebojno pomoč in bratsko'sko mornarico na svetu; tr ljubezen. To lepo človekoljubno delo se pa v obče ne izvriuje'čast jiiii gre še danes; toda po posameznih društvenikih doma, ampak le na sejah. Na me- večina teh ladij plesni in rjavi sečnih sejah razmotrivajo člani o tem, a«li onem sobratu katerega je zadela nesreča; tam mu skušajo ublažiti gorje že na ta, ali drug način, osobito s podporami. Ali ni torej namen podpornega društva blag T Ali ni društvena seja velikega pomena za vsakega posameznika in za vse skupaj? 6ettiu se torej tako rad ogibaš društvenih sej? Slab je tvoj izgovor ko praviš: 44 Jaz sem zdrav, podpore še ne rabim nobene; bodo že brez mene opravili na seji." Motiš se prijatelj. Lahko tudi ti še danes zboliš, pa boš nestrpno čakal, da te pride kdo obiskal, ali da se bo tudi o tvoji podpori na seji razmotrivalo. Če bi vsakdo ravnal po tvojem brezbrižnem načinu, bi ostali vsi drugi bolni društveni sobratje brez kake tolažbe in brez pomoči. Vedno pomisli samo to, da društvo deluje po geslu: Vsi za enega«, eden za vse! Ti se pa ravnaš po geslu: Vsak za.se in nihče za vse! Ali nisi na dan pristopa v društvo svojim sobratom svečano obljubil in prisegel, da se boš redno vdeleževal mesečnih sej? Slabo se držiš te dane obljube. Enkrat, ali dvakrat zatem si morda še navzoč na seji, potem je pa zanimanje za društvo polagoma prenehalo? Čemu? Ni samo to dovelj, da- pošiljaš svbj asesment tajniku na dom, kajti Turez plačevanj sploh ne moreš ostati redni član kakega društva. Ali morda misliš, da bodo še drugi zate plačevali in ti poleg tega nazadnje še podporo dajali? Društveno poslovanje je mOgoče voditi le z obdržavanjem mesečnih sej. Kjer so Vsi člani tvojega mišljenja, da radi zanemarjajo seje, tam društvo ne more nikakor napredovati. Ali zamore trgovec, ali farmer napredovati, če ni-1 'J^ji nas, v Zdhižeoiih m;t svojih delavcev in uslužbencev vedno skupaj pri rokahMdH&vah živi ljudstvo, ki je va- tf raznih pristaniščih, tnetJ tem pil pora vi ja jo večino naše ti^oviiie tuje, največ angleške ladje. Na Nemškem se, v kakem pristanišču ne kvari ni ena ladja; vsaka tona njene dosedanje trgoviske moi-nariče o-pravlja Svoj posel v svetovnem prometu; tako bo tudi v-saka toiia njenih novih parnikov potfzdi^iila zopetni sloves nemške trgovske mornarice. Čfciini t(> lahko izvršuje Nemčija, ki je skoro bankrotna iii od Vojiie do cela uničena t ('emu ji v tem ne sledijo Združene državo, po bogastvu, virih iU ddoniožnOSti največja . ila na celem svfetu? — Odgovor na to je lahak: Nemčija se je takoj po vojni oprijela dela. Na Nemškem marljivo delajo gospodarji (podjetniki) delriVel iii tudi vlada. Ravno tako je z društvom. Ne pričakuj od samo enega, ali dveh društvenih odbornikov, da bi onadva lahko skrbela za 100 ali vele članov. To je mogoče izvršiti le z združenimi močmi pa ne doma, ampak na seji. Samo eno ali dve uri na mesec si boš- lahko utrgal v svojo dobrobit in korist drugih sobratov? Pomisli, koliko časa žrtvujejo tvoji sobratje zate, če te zadene kaka nesreča.. Večkrat na teden te Obiskujejo in tolažijo. Koliko posla je v slučaju pogreba kakega »člana. Če se že drugi zate toliko žrtvujejo, čemu bi tudi ti ne posvetil ene ure na mesec za dobrobit drugih? — Ne izgovarjaj se: "Bodo že brez mene opravili, saj zaradi enega še ni vse zamujeno!" — Motiš Se. Drugi morda ravno tako misli in ukrene iii posledice temu so, da sam odbdr sedi pred praznimi klopmi na redili seji. Znan nam je zanimiv slučaj nekega društva (na maše Jednote) v nekem iztočnem mestu. Tajnik je razposlal za polletno sejo vsem članom posebne karte, da iiaj se zanesljivo vdele-žijo prihodnje seje. Na večer seje je bil blagajnik že ob 7. uri na svojem mestu; zatem jo priroma ta-jhik, konfeno (ob 9. uri) pa zapisnikar, člana pa dbtedaj ni bilo še nbbeiiega, dasiravno M> skoro vsi živeli v neposredni bližini društvene dvorane. K sreči je isti večer Hudo deževalo. Vsak izmed 40 članov si je mislil: Slabo vreme je, pa ne pojdem ila sejo, bodo že brez mene opravili. Tako v resnici nismo mogli isti večer seje ob-državati, ker smo bili samo trije uradniki društva prisotni. Na prihodnji seji je bil zapisnikar pozvan, da nrij prebita zapisnik zadnje seje. Kako naj ga čita^ ker ga sploh ni naredil? Po naši sodbi so nekatera društva Sama temu kriva, ker ima jo članstvo preveč razvajeno, da lahko asesment plačuje na domu tajnika, ali blagajnika«. Tak tajnik je v resniei pomilovanja vreden, ker mora skoro sleherni dali v mesecu še za Zvečer, vrni v šega se iz tovarne že čaka cela jčiio dela iii ki bi se frado iste git oprijelo; pri tem nas denar nič ne ovira, ker Amerika ga ima dosti; ovira pa to naš kon- Nedavno je bilo v kongresu nasvetovano, da naj vlada določi ed 30 do 50 milijonov dolarjev za vzdrževanje, ohraniti v in povzdigo nase trgovske mornarice. V tem važneih tre-noiku je kongres omahoval, pnmišljal, čakal in končno celo zadevo zavrgel. Anierika naj bi v tem ožini sledila Xeineiji. Dasiravno še na šibkih nogah, je bila njeiia vlada dovolj pozorna in previdna, da se je zavzela pred vseiii žJi fevojo novo trgovsko mornarico." Avtor gornjega člailfta ima povsem pra/. čc pomislim,) leta nazaj, so bile Združene države v resnic! na vrhuncu tovno industrije; niso pa imele še nikdar svoje, dosti velike .trgovske mornarice. Skoraj ves .promet ž inozemstvom so izvrševalo razne tttje paroo-lmklir družbe: angleške, frančcfcke, nemške, holaiidske to zadeVo ostro kritižiral ziia-ni senator La Folette iz WiS-coiisiiia; navajal je dejstva kako iiain bo pred očmi Angli jii -zopet povzela prvenstvo pri trgovini M morju. Ves njegov klic jte bil pa samo klic iipijočega v puščavi, kajti s&iatorji so oetali na La-tolettovo pHtožbo istotako h-ladni ter brezbrižni kot so bili poprej. Glavni vzrok brezbrižnosti senAta za povečuje naše trgovske morttaričfc je ta, ker dosti zveznih senatorjev šo vedno uškili" proti Londonu, svoji rojstni domovini; .tem je Anglija več kot pa Združene države. Poleg tega je tudi dofi ti senatorjev, ki lastujejo za velike svote delnic pri angleških pfcrobrodnili dražbah (Cu nard, White'Star itd.) Te del iiice jiin donašajo vsako leto lepe dividende, od ameriških i&tobrodov pa ne morejo niT cesar pričakovati. Edina sebičnetet in zavist gotovih ameriških n domoljubov" povzroča torej dejstvo, da je naša .trgovska mornarica tako zanemarjena. društvo delati. --------------0-------------—----. . , trsta članov s plačilnimi knjižicami. Žena ga kliče k večerji,|H<1.; »travno sn delali pri tem ftvem iH*eL da »ostane1tujih parobrodnih neumorni tajnik pa opravlja svoj društveni posel, da postane ■ - - - f ■ j,.,l že vsa hladna. (H)ivajno se vplača dvakrat toliko meseč- družb velikmiske dobitke. nega ases. na domu tajnika v njegovih prostih urah, kakor bi se ga moralo vplačevati v društveni dvorani. Minula Ameriko v svetovna vojna riiarsičem ižtiči ila, Umestim je, da tajnik tudi na domu pobira ksesment, toda &.r ni bila na isto pripravi je- cev to naj l>i se m šilo samo v izjenlnih slučajj-ih insa-mo na preddan n seje, ali prvi dan po seji, ne pa v petek in svetek tekom'celega^ meseca.. AMERIŠKA IMENA. Sloviti ameriški pisatelj H L. Mencken je 1. 1919 izdal knjigo pod naslavom "The A-meričan Language," ki je vzbudila nemalo zanimanje. Nedavno je Mr. Mencken izdal novo popravljeno izdajo te knjige. V isti pisatelj popisuje razvoj angleščine v Združenih državah in prihaja do zaključka, da bo ameriška pan> ga angleškega jezika postala sčasoma popularni svetovni jezik. Jako Zanimivo pisatelj popisuje, kako jezik priseljen cev vpliVa na ameriško angleščino in ista iia materinščino priseljencev Samih. Eden izmed najbolj zanimivih poglavij je ono, ki razpravlja o družinskih imenih v Ameriki, tiržkolie nič ne odseva tako jasno pravcate sestave ameriškega naroda kot proučevanje a meriških predinikov. Iz seznama elanoiv 66. kongresa Mr. Mencken jemlje za vzgled sle deča imena: Babka, Bacliarach, Baer^ Dhindblom, Craglo, Du pre, tescli, Foclit, Goldfogel, Goodykopntz, Hernandez,IIocli, «tuul, Kdiin, Kieller, Kies^, Kieczka, Knutson, Kraus, La-zaro Larsen, Lehibacli, Roden-berg, bomjue, Siegel, Steener-son, Volk, Volstead, Voigt, in Žihlman. Nič angleškega ni v teli imenih. Pisatelj nadalje se zabava s prelistanjeni knjige 4'Who's Who in America?" (Kdo je kaj v Ameriki), v kateri knjigi šo navedene Vse odlične osebe, živeče v Združenih drža villi. 111. da ostanemo le pri črki "A'', hajdemo sledeča imeiia "odličnih AmeHkan-neanglškiin imenom: ' bt, ^isker-' Althoff, App, Arndti bach. Ault in Auman. , v aSkoraj vsi okrepiti propadlo demokratsko stranko v 4 4 mariborski oblasti" po de/eli. Brez uspešen poizkus. Ne pri nas, kultura je v Al baniji. Pri Zgornji Sv. Kun goti leži in večinoma spi štab komande Wranglovcev. Temu štabu poveljuje kapetan Nočie Mož i so poslali sem, ne da uredi zadostne razmere med obmejno kontrolo Wranglovcev nego da razširja med obmejno ljudstvo albansko kulturo. Evo nekaj vzgledov te kulture: Žena na nasi meji leži na itevar nem porodu, skrajna nevarnost, da umre mati in otrok vsled iz-krvavljenje. Obupni mož hoče poklicati najbližnjega zdravni k a onkraj moje. Prosi in joče, naj ga za božjo voljo puste preko meje po zdravnika, ker ina *e umre žena in otrok. Wran ?lovec: 44 Pa neka krepa, sto ne to briga." In žena je res norala umreti. — Pripeljejo itranko, sum tihotapstva. St anka bi se morala predstaviti tajpreje carinski kontroli. A. fy. kapetan je prvi bog na meji, .tranka- mora k njemu. Toda ,7.-kapetan nima vremena. Ima «>ri sebi goste. Stranka čaka en ian, dva dni — ima vremena, mpak stranka postane glad ia, kajti g. kapetan skrbi saj ;ato, da se stranki vzame de-*ar in da s strogim postom ne »okvari želodca. Če gre do->ro, tretji dan ima g. kapetan remena, zasliši stranko' (a tako?), jo pošlje k carinski rontroli, toda če le mogoče, že .dravo po uradni uri.—Wran 'lovci pretepejo našega meja ;a, revež se pritoži na g. kape-ana. Kapetan: "Prisezi, da lisi dobil batine!" Stranka priseže v strahu in trepetu ne vedoč, kaj je prisegla. Ali g. kapetan se spričuje črno na be-'.em, da je stranka sama prilegla, da ni bila tepena. Le tupatam se najde človek razu-nen in korajžen dovolj, da ne sprejme te kulture. G. kapetan pride v Maribor in pove: ;4Gospodin, Vi tu nemate kulture, kultura je doma v Srbiji in Albaniji." tfapad italijanskega vojaštva na naše čete. Belgrad 24. maja.—Iz Bakra poročajo: Po zadnjem napadu "eš^ih fašistov na naše obmej-le straže pri Kastvu se je opasalo novo gibanje, iz katerega •e je dalo sklepati, da priprav-jajo Italijani nov napad na laše obmejne čete. To se je udi zgodilo. Snoči točno ob '2.05 je padel na italijanski strani strel iz revolverja, na-car je nekaj trenutkov kasneje sledila cela salva, ki je bila iz->aljena na naše čete. • Italijani 50 vrgli tudi nekaj ročnih gra-lat. Italijani so streljanje sp ;emljali z vzkliki: 44Ewiva 1 Italija!" Dasi je bilo ponoči je dalo vsled svetlobe, ki je rnstala pri streljanju in pri >ksplodiranju bomb, ugotoviti, la je bilo na italijanski strani selo veliko število napadalcev, tned njimi tudi častniki v popolni bojni .opremi. Italijani 39 se razdelili na štiri čete. Dojim so se napadalci posvetovali, kako naj izvrše napad na naše straže pri Kastvu, so imele naše postojanke časa, da alarmirajo jugoslovanske čete in se pripravijo za obrambo. Ob 12.10 se je čul na italijanski strani rog, ki je trobil k napadu. Takoj potem so otvori-li Italijani ogenj in zo začeli kričati. Napad začel. Tta- straže so bile popolnoma mirne. Ko pa so se napadalci približali na kakih 30 korakov našim sprednjim postojankam, so vrgli naši vojaki približno K) ročnih granat. Učinek j<> bil strahovit. Prva vrsta italijanskih napadalcev j(j bila u-ničena. Italijani so se takoj ustavili in opustili nadaljnje prodiranje. Iz njihovih VM so se Čuii strašni vzkliki na pomoč, Nase čete, dasi po šte vilu veliko šibkejše, so prešle v napad in navalite z veliko naglico na Italijane. V prvih vrstah napadalcev je nastala panika in velika zmešnjava. I-talijani so se spustili v divji bog, njim na čelu častniki na konju. Mnogo jih je drvelo naravnost na Reko. < Naše čete so jih zasledovale do meje. Drugi dan so jugoslovanski vojaki pokopali precejšnje število mrtvih Italijanov. Pobrali so tudi vse orožje, in opremo, ki so jo Italijani vrgli o<| sebe na svojem divjem begu. Na naši strani ni zabeležiti nobenih izgub. Zanimivo je, da je bilo pri tem napadu prebivalstvo v Kastvu popolnoma hladnokrvno in vsak trenutek pripravljeno priskočiti našim vojakom na pomoč, ako bi to bilo potrebno. Po nočnem napadu pri Kastvu se je fte čanov polastil velik strah. Po Reki se govori, da se je bati vpada srbskih četašev z bombami, ki hočejo J talija ne 44poklati." "Škandal g. Hribara". Pod tem naslovom objavlja 44Beo-gradski Dnevnik" z dne 23. maja: Iz Ljubijunenara pišejo da se tam mnogo govori in da tudi 44klerikalni" listi pišejo o tem, kako je namestnik g. Hribar napravil dvoru še e-no novo blaniažo. Stvar je sledeča: Ko je bil Nj. Vel. kralj decembra meseca p. 1. na lovu na divje koze, so najeli na krajev raeun okoli 26 kmečkih konj za uslužbence in gonjače. Ko je po končanem lovu hotel adjutant Nj. Vel. kralja voznike izplačati, je pristopil g. Hribar in rekel, da je že vso v redu in da dvoru ni treba nič plačati. Vozniki pa niso bili plačani niti prej niti sedaj. Kmetje so se nekolikrat obrnili na g. Hribarja, hodili so od pisarne do pisarne, a nihče jim ni plačal. Sedaj pa se govori po vaseh v Sloveniji, kako je dvor ostal dolžan in da bodo kmetje tožili. Tako »se zaradi nesposobnosti človeka, ki že zdavnaj več ne spada na mesto, katero zavzema, kraljevo ime vlači pred sodišče za zadovoljstvo nemških grofov," prijate-jev g. Hribarja in na sramoto cele države. To ni prva 44smo-a," v katero je g. Hribar spravil dvor in vlado, in zadnji čas je, da se država reši t4ludik prijatelja." Praktike pokrajinskega namestnika obsojene. Iz Belgra-da nam poročajo: Ministrski svet je sklenil pozvati g. pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja, da vrne dva in pol milijona kron, katero vsoto jc porabil za nakup pohištva kraljeve vile, fondu za narod-noobrambne namene, fond sam pa, ki si ga je pokrajinski namestnik uzurpiral narodno obrambnemu društvenemu lastniku. Nadalje je ministrski svet zaključil, da mora pokrajinski namestnik vrniti poldrugi milijon, ki ga je diktiral rudniku v Velenju za poročni dar rudniški upravi. Razpolaganje z državnim denarjem, kakor si ga je dovolil g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar, je bilo skrajno protipo-stavno. Avstrijski konzulat v Ljubljani. Dosedanje zastopstvo avstrijske republike v Ljubljani se je končnoveljavno spremenilo v konzulat. Za konzula je imenovan dosedanji zastopnik, generalni konzul Koli Iruss. P. Na4a način so ttrf&spresni jez-diei v osmih dneh prejezdilr nad dva tisoč milj daljave. Naravno da ježa po velikih prerijah, ozkih gorskih soteskah in šumah v slabem vremenu m bila prijetna, osobito, je jezdeca« zajel snežni vihar. Večkrat je tak jezdne s konjem vretl onemogel na poti, a- 11 so gft pa Indijanci inr.crili. Pristojbina, ali poštnina enega pisma do Kalifornije je znašala 5 dolarjev. predsednik Jackson po AVliigoveev vladal Harrisonova in Tylerjeva administracija 1841 — 1845. Ko je uradni teynin predsednika Van Burena potekal, je politična stranka Whigov-cev -napela vse žile, da bi preprečila zope.tno izvolitev starega predsednika Van Burena. Naj še na kratko omenimo zgodovino te nove politične stranke: Whigovci (The Whigs) so bili obče znani na Angleškem. Njih politična stranka je bila direktno nasprotna kralju; zaradi tega se .je stranko s tem imenom ustanovilo tudi v Združenih državah. Ker je sodbi preveč tiransko, ali podobno angleškemu kralju, so Whigovci nastopili prvič v ospredje namenoma preprečiti njegovo zopetno izvolitev. Za časa Jacksono-ve administracije so se njegovi pristaši nazivali demokratski republikanci; slednjič so pa opustili besedo republikanci tako da je ostalo iny? še danes znane demokratske stranke. Nasprotniki republikancev so bili pa Whigovci. Tudi predsednik Van Buren ni bil vsem po volji; radi tega so deinokratje postavili znane-ua generala Wm. H. Harriso-na za prihodnjega predsedniškega kandidata. Harrison nam je znan še izza bitke pri Tippecanoe, kjer je sijajno zrnata 1 nasprotnike. Za podpredsedniškega kandidata je bil i-nienovan John TvTer. Tedaj se je Vršila prva huda. politična borba za izvolitev demo- kratičnega predsednika. Razni, Harrison u naklonjeni listi so delali zanj reklamo « tem, da so pisali o njegovem življenju, da je* Harrison prva leta živel v neki leseni gozdni koči; vsled tega so ga celo naz-nazivali kandidata iz lesene koče. Pri svojili političnih paradah so nosili celo sliko Harrisonove lesene kooet s primernimi napisi. Ta način reklame je Harrisonu v resnici pripomogel do zmage, kajti na dan volitev je zmagal z veliko večino. Smrt preds. Harrisona. Tyler v nasprotstvu z Whigovci. Veselje Whigovcev vsled tako sijajne zmage se je kmalu v žalost premenilo, kajti mesec dni po inavguraciji Harrisona je ta predsednik nanaglo-raa umrl (4. aprila 1841). Viljem Henry Harrison je bil rojen dne 9. febr. 1773 v Berkeley, Va. Njegov oče, ki je med drugimi tudi podpisal deklaracijo neodvisnosti je bil guverner države Virginija. Harrison je služil kot. častnik v ameriški armadi pod znanim Antonom Wayne. L. 1795 je postal že kapitan trdnjave Washington (na prostoru dandanašnjega mesfta Cincinnati, O). Leta 1801 je bil imenovan za guvernerja Indiana teritorija, zatem je bil izvoljen v državni kongres in senat. L. 1828 je bil imenovan za poslanika Colombia republike; zatem se je pa povrnil na svojo farmo v North Bend, Ohio, kjer je ostal do izvolitve predsednikom. Da je predsednik Harrison za časa svojega službenega termina umrl, je bil to prvi slučaj v zgodovini Združenih držav. Njegovo mesto je prevzel podpredsednik Tyler, pristaš republikanske stranke. Čeravno je bil ljubljenec te st-ranjke, vendar povsem ni strinjal z načeli republikancev. Whigovci so želeli, da naj bi vlada zopet dovolila charter banki Združenih držav; to predlogo je pa predsednik Tyler vetiral. To je Whigovce tako raztogotilo, da so Tylerja izključili od svoje politične st-ranke; Tylerjev kabinet je kmalu zatem podal svojo ostavko izvzemši državnega tajnika Daniel- Webs terja, ki je imel v delu ndvo pogodbo v Anglijo. John Tyler je bil rojen 1. 1790 v Virgiidji; po poklicu je bil odvetnik. Sprva je bil izvoljen v kongres, kasneje pa tudi v senatsko zbornico, na kar je postal guverner države Virginia. L 1861 je Tyler skušal doseči mir med spornim ljudstvom na severu in jugu, kar se mu pa ni posrečilo. Umrl je. 1. 1862 za časa zasedanja konfederacijskega kongresa v Kielimondu. Webster — Ashbnrtonova pogodba. Ko je bila po končani revoluciji mirovna pogodba z Anglijo sklenjena, je ostalo še e-no važno vprašanje nerešeno: določitev 12 tisoč štirjaških milj obsegajočega ozemlja na severoiztočni meji. Kakor Anglija, tako so tudi Združene države to ozemlje zahtevale; naši deželi je vsled tega zopet pretila nova vojna z Anglijo o-sobito še vsled tega ker je vojaštvo iz Maine doticno ozemlje s silo zasedlo. V tem kritičnem času je Anglija podala aJvojega zastopnika Lord Ashburtona, da naj bi z Danielom Webster sestavil novo pogodbo. Ko se je meje končno na povoljen način določilo, je ostalo državici Maine 1000 milj. ozemlja, An-gl^pa 5000; določilo se je tu: di zapadno mejo do jezera La- brez ugovora . česar je bila neljuba zopetna vojna z Anglijo preprečena. Po tem važnem mirovnem dogovoru je tedanji državni tajnik Daniel Webster odstopil. Dorrova ostaja 1842. Ljudstvo v državi Rhode Island je živelo se vedno po starih ustavnih pravilih katera mu je že vejiko let nazaj podelil angleški kralj Karol H. Te pravice pa niso bile enakopravne, kajti na podlagi iatih so smeli voliti le zemljiški posestniki in njih starejši sinovi. -Tako tudi ni smel biti nihče za porotnika že ni bil posestnik; take osebe tudi niso mogle iskati svoje pravice na sodni ji; istotako ni bilo ljudsko zastopništvo v zakonodaji pravilno urejeno, ker so imele male vasi jednako število poslancev kot velika mesta. Prebivalci države Rhode Island so vedno skušali'izboljšati svojo ustavo, toda — za man. To jih je tako razjezi lo, da so nastopili z ustajo. Na neki konvenciji so izvolili Thomas W. Dorr-a za guvernorja. Ker pa večina volilcev po star ri ustavi ni bila opravičena do volitve, novega guvernorja Dorra tedanja državna vlada ni hotela priznati. To je povzročilo upor, da sta obe stranki nastopili z orožjem. Dorr je bil končno aretiran in obsojen v dosmrtno ječo, koje kazni pa ni prestal ker je bil kmalu zatem pomiloščen. Vendar ____ njegovo delo ni ostalo brezusr gleško.*0 Pogledal . je pesno, kajti že 1. 1843 je bila " " sprejeta za državo Rhode Island nova ustava, vsebujoča vse premembe, katere je Dorr zahteval. (Dalje sledi.) tisti zlati ključek, ki mu je 1 na stežaj toliko src hre-psnečih nevest, da je bil navsezadnje tako zbegan, da ni vedel, kam bi bil smuknil. Toda je navsezadnje vendarle pravo srce iztiihtal: pa ne v sredi mesta, morda tam na voglu pošte, ne, ampak v predmestju sv. Petra. In tja se je napravil danes na dan prvega zimskega ščipa. Vstal je eno uro prej kot sicer. V copatah je drlical sem-intja po sobi in izbiral obleko, ki si jo je bil razstavil po mizi, po postelji, po stoleh. Ni bila lahka izbira. Zakaj farmer Frenk Spodolbnik ni imel prav Čisto nič naših vspodbudnih navad in manir, da hodimo, kar nas je resničnih pa tri joto v, narobe obrnjeni na promenado, da sipljemo s pomočjo krojače-vega*likf»lnika, ki nam prega-na napuh z izbuhlih hlačnih kolen, občinstvu pesek v oči in da nas ni čisto nic sram oguljenih komolcev, dasi nismo kvar-topirci. Zato ni čuda, da je potratil celo uro prakrajšane-,ga počitka za odločitev. Ko se je pa odločil in oblekel, je stopil tak čez prag, da je gospodinji padel lonec iz rok, ko je zagledala Frenka in da je bilo njeno začudenje tako veliko, da je obstala z razprostrtimi rokami in odprtimi usti na pragu, ne da bi le količkaj zaklela zaradi ubitega lonca. Frank je prišel iz ulice Podkovanega karpa še dosti srečno do trnovskega novega mostu. Tam se je prrič razjaril, t "Bajgaš!" se je jezil po an- lakaste Frenk Spodobnik gre snubit. Pred petnajstimi leti je odšel v Ameriko, kar tako nalašč. Tedaj je še nosil zakrpan have- čevljcr — in spet na most. Ob strani so ležale krogle gramoza natančno takega, kakor ga privalijo plazovi izpod Triglava na Velo polje. Preko te la-vinc bi se še šlo v nakovanih kvedrih, toda moji novi lakaji — that's fearful. Ha. po redi? Trenska ktflesa so zajedla dve gloibeli, ki sta polni tekočega močnika. Obupal je in jo zavil na desno pod kostanji, da je prišel na leseno l>rvi-Petelinom in tam ------ ---. . c<) prtHj Petelinom in tam po k>k nakovane cizine in cikal je. oviflku M gijaj svo jiii nog. Ko m v deželi koromandiji na-j Nfl Emonski se je zamislil v letel na pečene ptice, ki odprto vodmatsko srce, ki go- free v lačna usta, si je zavihal tovo nemini0 poskakuje in tre- rokave, pljunil na roke, prijel taje ^aka veiikega dogodka. 7a L'Ptimn 11» »o 1 1 tw trnlin 1 ... 1 za kramp in ga gonil z velie-mentno silo, dokler se ni dognal do krasne farme, do lastnega avtomobila in še do sto in sto prijetnih reči, ki jili nudi ta dežela vsem, ki pozvanjajo z dolari. Kljub vsemu pa se mu je zahotelo po dveh rečeh: Po domovini in ženi. Zato se je vrnil — pozdravit domovino in poiskat si ženo. Dasi? so mu splošno zatrjevali, da pod milim Bogom ni no-bnega kotička več praznega v Ljubljani, da niti miška ne bi dobila nove luknje, če je že nima so se mu že ob prvi liiiši odprla vrata v ljubko sobico, kakor hitro je gospodinja zaslišala cinglanje dolarjev v njegovem žepu. Kot farmar je ljubil ponoči mir in zato ni iskal sobe sredi velikomestnega ljubljanskega hrupa, ampak se je utaboril v trnqvskem predmestju v ulici Podkovanega karpa številka 1. To je namreč tista srečna ulica, kamor ne zaide nikoli ne stražnik, ne zadovoljni Kranjec, ki pelje 'barči-co iz mesta, ne nezadovoljni politikar hudo naprednega kalibra, ki jezdari na okomanta-nem zriiaju, tudi* pobožni romar ne, ki bi glasno napletal svoje molitve. Še celo viteški naraščaj, v trdovratnem, stoletnem boju z vnemi jablanami in httsškami si ne domisli da bi šel rabutat v to ulico. V tem tihem zavetju se je torej nastanil Frenk Spodtibnik, pravi gentleman z ameriške farme. In kakor mu je dolar odprl lepo stanovanje, tako ni bila samo njegova resnična eleganca .in pi#tfaIONIOE ZAGREB FRANCOSKE-SRBSKE BANKE, BELGRAD in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI. Izplačuje gotovi amerikanaki dolar in dinar (krone) v kraju. Prodaja šifkarte za vse proge Doprema rojake iz kraja. v Izvršuje vse bančne posle. Sprejema denar na vloge in plačuje 4% obresti. PIŠITE PO CENIK Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New . . York, N. Y. TMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE cena, zaplakana, od joka in bedenja zakrvavolfh, skoro ugaslih oči. _ S koščeno, trpetajočo roko je božala vroče ličce otrokovo, mu gladila melike, svilne kodre, stiskala njegovo majhno, skoro otrpl° roko---- Xn Široki klopi pri peči pa je spala Jerica, seetrica bolnikova. Dobeli, rdeči obrazek ji Je bil miren, srečen; saj Še ni pojmila zla in nesreče, ki ^ obiskala hišo. — Mati pa je zrla s tihim obupom*, z groznim nemirom na to dvojenemu nesrečnemu, toliko trpečemu srcu naijdnitjih hi- tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali krj uglašene, kakor tudi chromatičue z 12 basi; pišite po cenik. Nadalje imam v zalogi tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-K&EH. HOF iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamne po sledečih cenah: Posamezna kosa z rinko in ključem..........................£>.50 Šest kos skupaj ali več..................................... 2.00 Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..-.......................j' >5 BERGAMO brusilni kamni, dva kamna ......................1 00 Motike ........................$1.00 Srpi ...................... i'.qo Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina: z naročilom vred je po-slati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene. ALOIS 8KUU, 323 Epsilon Place Brooklyn. N. Y; Slavna društva K, S, K. JL, pozor! V»e tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniike liste, društvena pravila i. t d., dalje vae tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, aredoji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja ia najmoderneja slovenska unijska tiskarna. Slavoim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenske* ga na angleški jezik. Kadar tore) rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se da nas V naii tiskarni te tiska "Glasilo" K. S. K. J. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOV. LIST V AMERIKI. Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago 8t._.j. Joliet, Illinois. Časih je tiho vstala ter o-prozno'stopala k oknu. Pazilo, napeto je zrlti>ja doli proti vasi, obliti z bledo, jasno mesečino. . Pričakovala je moža 7, zdravilom. Azunaj jo bilo vse tiho; prazna in pusta je bila pot, vodeča se med zeleno, rosno travo. Janeza šo ni bilo videti nikjer. Zo prod večerom bi moral priti. Željno ga je pričakovala, brojefi trenutke, sekunde, minute, ure____ I11 čas ati je plazil in plazil — tako polagoma, tako leno! Vsaka ura se ji je spreminjala v neskončno večnost. Z vsakim trenutkom je ras tel nemir materinega srca. Obup jo je zalčel moriti v tem večnem, vse; njeno duševne in telesne moči uničujotcerf pričakovanju____ Dote pa se je vilo od bolečin, hropolo, klicalo po materi in o-četu, prosilo pomoči, leka. (Konec prih.) POZOR! Slovenci ia Hrvati ▼ Chisholm, MimL, ia okolid. Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaše poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi Miner's State Bank Chiaholza, Mina. Frank Gouie, Slovenec, je blagajnik banke n vso vašo trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku. "Točnost", "Varnost" ia "Postrežba" je aaše geslo. Veliko potnikov V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov. Ako se tudi vi namenjeni tja, tedalj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je z-nana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih od onih, ki so že potovali. IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. Ako želite tud Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila. PRI POŠILJANJU DENARJA so prede vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. poslužite se je tora vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa pojasnila se obrnite na Zakrajšek & Oešark SLOVENSKO BANK0 70—9th Ave., New York City. NAZNANILO IN ZAHVALA S južnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem iri prijateljem, da je naš preljubi brat Jurij B&bich, oziroma stric umrl v bolnišnici sv. Jožefa po kratki in mučni bolezni operiran na slepiču. Pokojnik je bil doma iz Vasi Črešnjevee, fara Dragatuš na Belokranjskem. Pogreb se je vršil dne 19. junija iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa s sveto mašo zadusnico. Pokopali smo prerano umrlega, brata in strica na farnem pokopališču sv. Jožefa zraven njegove pokojne žene. Tem potom izrekamo prisrčno zahvalo vsem onim, ki so nas. tolažili v teh bridkih u-rah, dalje vsem sorodnikom sosedom in prijateljem, ki so ga prišli kropit in ki so culi ob njegovi krsti in mu darovali vence. Zahvaljujemo se č. g.' Father Butala, ki je daroval mašo zadusnico in ki ga je spremil na pokopališče, zahvaljujemo se vsem onim, ki so ga v obilnem številu spremili k večnemu počitku. Hvala društvu sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J. ki so se udeležili pogreba Iianjki Jurij Babich zapušča tukaj v Ameriki žalujoče brate: Matija, Nikolaj Johna in eno sestro Barbaro ter Marijo in Katarino, neveste. V starem kraju zapušča enega brata in več bližnjih sorodnikov. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. Ti pa dragi1 in nepozabni nam brat in stric počivaj v miru tuji zemlji, j Vekma luč naj ti sveti dokler se ne vidimo nad zvezdami! Žalujoči ostali. Matija, Nikolaj, John B&bich bratje, Barbara Kobe sestra. Mkrija in Katarina Babich, neveste. Jofin Kobe svak. i Joliet, 111., dne 24. junija 1922/ Established 1857 Prijateljstvo banke IŠ^^FJ je neprecenljive vrednosti za vsako osebo. Isto pomeni: dober nasvet v slučaju potre-I be, pomo^ v času sile in zanesljivega, ter vestnega druga ali prijatelja ob vsakem času. Naša banka je tako PRIJATELJSKA banka— ravno pravi način banke, s katero je veselje poslovati. Tukaj se z vami postopa, kakor s kakim POSAMEZNIKOM, ne pa samo "na račun." Pridite in podajte nam roke. Vaš biznes — naj si bo že velik, ali majhen — bomo vedno cenili. NAJSTAREJSA IN NAJVEČJA banka v Jolietu. TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857 AGITIRAJTE ZA K. S. K JEDNOTO!