Sporočilo o shodu slovenskega učiteljstva pokneze!W*grofije Goriško-Gradiščanske, dne 7. novembra 1901. Predsednik zaupneg-a odbora, kojeg-a je učiteljstvo izvolilo 31. avgusta t. 1., sporoča in predlaga sledeče: Spoštovani tovariši! Spoštovane tovarisice! Sklical sem vas na današnji shod kot predsednik zaupnega odbora, katerega ste si izvolili 31. avgusta t. 1. Veseli rae, da ste se odzvali v obilnem številu ter s tem kažete stanovsko zavest in skrb za naše stanovske interese. Pozdravljam vas srčno in ob enem prosim, pokažimo z današnjim shodom, da smo člani omikanega stanu in da tudi v najživahnejši debati tega ne zabimo. Svojo omiko in moško zrelost pokažimo posebno s tem, da tudi nasprotna mnenja mirno poslušamo in jih potem šele zavračamo, ko je doti.ni nehal govoriti in dobimo parlamentarno pravico govoriti. Bodemo se li strogo držali parlamentamega reda, boderao lahko mnogo govorili, dobro govorili, čas dobro izkoristili in lahko tudi marsikaj koristnega ukrenili; če bi se pa nasprotno godilo, da bi nastali dvogovori, v katerih bi se nasprotmka vedno hujše prijemalo, bili bi to mučni prizori, ki bi nam samo škodovali, jemali čas ter kazali našo nezrelost za take shode. Predno preidemo k izvrševanju dnevnega reda, opozorujem vas, dragi tovariši in tovarišice, da nas stane današnji shod okoli 600 K; da nas od raznih strani gledajo, kako bodemo nastopali in da nas bodo potem sodili, koliko smo vredni in koliko premoremo. S temi besedami pri.enjam današnji shod in vas vabim, da si ivolite predsednika, podpredsednika in dva zapisnikarja. Na predlog A. Vrtovca je bil enoglasno izvoljen predsednikom F. Bajt. Gosp. Vrtovec je bil istotako izvoljen podpresednikom, zapisnikarjem pa Jos. Sorč in Fr. Križman. Predsednik čita odgovor in zahvalo Njegovega Veličanstva na brzojavko, poslano dne 3. oktobra t. 1. o priliki zborovanja deželnega učiteljskega društva. Z navdušenostjo sprejeto. Predsednik nadaljuje: Dne 31. avgusta ste pooblastili zaupni odbor, naj vodi nase zadeve in potrebno ukrene za zboljšanje naših razmer. Zaupni odbor mi je skazal čast, da rae je izvolil predsednikom. Kot tak sem povdarjal, kako naj bi učiteljstvo postopalo, da pride naš stan do vrednejšega položaja. Premišljal sera, ali naj bi se učiteljstvo borilo za svoje težnje ločeno sarao za se, ali naj bi si poiskalo katerega zaveznika. Prišel sem do sklepa, da sami za se brez katerega zaveznika ne opravimo nič in da je nam potrebno stopiti v zvezo s katero stranko. Mislil sem na naši dve stranki. Pri nas imamo narodno-napredno in klerikalno stranko. Prva iina v svojem programu tudi napredek šolstva in zboljšanje učiteljskega položaja; dmga obrača posebno skrb na to7 da bi dobila šolo in učiteljstvo zopet pod svojo oblast, pod kakoršno se našim prednikom ni nikoli dobro godilo in se se dan danes ne godi. Prva nas potrebuje in brez nas ne more dalje, druga nas želi nadomestiti, če bi bilo mogoče, s šolskimi brati in sestrami po izgledu družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu na Koroškem. Gospod Gabršček z bivšimi napadi na učiteljstvo me ni mikal, dokler je pomagal nas tlačiti, se manj so me pa mikale kranjske razinere med duhovščino in učiteljstvom, kjer se zadnjemu ne pusti prosta volja niti glede čitanja časopisov in kjer se ljudstvu priporoča, naj gledajo, da ne bodo imeli kaj opraviti z ueitelji; po tem uzorcu ravna se tudi goriška duhovščina. Jaz spadam sicer med tiste učitelje, ki želijo iii na to delajo, da bi učiteljstvo in duhovščina složno in mirno živela, a moji nazori o taki slogi in miru se ločijo od slomškarskih. Jaz mislim, naj bila sloga med učiteljstvom in duhovšcino taka, kakor med dvema dobrima enakopravnima sosedoma, kojih nobeden ne namerava drugega izkoriščevati ali nad njim gospodovati, ampak živeti mirno drug poleg drugega in ne storiti drug drugemu kaj slabega, če že ne moreta dobrega. Slomškarji si mislijo tako slogo drugačno. Če njih težnje dobe kri in meso7 bode med učiteljsvom in duhovščino tudi sloga, a taka kakor med gospodarjem in sužnjem, ali v najboljšem slučaju taka kakor med gospodarjem in hlapcem. Za tako slogo se jaz nisem ogreval in se ne bodem, ampah mislim, naj bi bilo uciteljstvo tako neodvisno od duhovščine, kakor je duhovščina neodvisna od učiteljstva. Mi učitelji ne siliino v cerkveno oskrbništvo, k dekanijskim shodom duhovščine in na to, da bi vodili ali imeli govore pri duhovskih vajah v semenišču in se sploh ne vtikamo v stanovske zadeve nase duhovščine, a tudi ne pustimo, da bi se duhov.^čina v naše stanovske zadeve. Kar ugaja duhovščini za njeni sta_\ to bode tudi nam za naš. Ce duhovščina nas pusti tako lepo v miru kakor nii iijo, bode rned nami in njimi najlepša sloga; ce bodemo pa napaderr', se bodeino morali braniti in sicer sebe in svobodo našega stanu, ki je nam po zakonu leta 1869 zagotovljena. Po takih prevdarkih prišel sem do sklepa, da je učiteljstvu na Goriškem pri sedanjem položaju narodno-napredna stranka bližje nego klerikalna, ki ima v članih društva »Sloge" jeden oddelek pristašev in je list ,,Gorica" samo filijalka ,,Primorskega Lista". Naš zaupni odbor in jaz kot predsedsednik smo stopili vpopisovanje in razpravljanje z izvrševalnim oborom narodno-napredne stranke. Posledica naših korakov je ta7 da je načelništvo narodno-napredne stranke nam obljubilo z najboljim zagotovilom, kojega mu je mogoče dati; da hoče nam priporaoči do eiiega mesta v deželnem zboru, na katero bi prišel jeden tovariš iz naših vrst. Gospod dr. Tuma je napravil več zakonskih načrtov in sicer: 1. zakon glede ureditve pokojnine za učiteljstvo po kranjskem uzorcu; 2. zakon, kjer se zahteva zastopnika učiteljstva v dež. šolskem svetu; 3. zakon, s katerim se dovoljuje učiteljstvu pregled disciplinarnih spisov in kvalifikacijskih tabel; 4. resolucijo na visoko vlado, da odstopi deželi zemljiški davek, ker le tako bode mogoce povišati plačo učiteljstvu, kar je neobhodno potrebno za napredek učiteljstva. Kar se tiče kandidata za deželni zbor iz naših vrst bilo je tako-le: Gospod tovariš je bil vprašan, ali bi sprejel kandidaturo za mesta in trge kot zastopnik učiteljstva za protiusluge od strani učiteljstva. G. Vrtovec se je odinikal odgovoru na to uprašanje, ker se je bal, da ga hoče narodno-napredna stranka vzeti saino za to, da bi zavaroval sedež drugemu. Zahteval je zadostne garancije, kateremu pa g. dr. Tuma ni mogel dati v toliki meri, kakor je želel tovariš Vrtovec. Prigodilo se je še nekaj. Tovariš Vrtovec je vložil prošnjo za začasno vpokojenje, katero je tudi dosegel. — Ker je učiteljstvo po svojem zaupnem odboru zahtevalo, da kanditat izmed uciteljstva mora biti aktiven ucitelj, štel je tovariš Vrtovec v dolžnost, da je odklonil ponujano kandidaturo in morebitno izvolitev. Na te sem dobil jaz kot predsednik dež. učiteljskega društva in kot predsednik našega zaupnega odbora vprašanje, kakšno stališče zavzerna učiteljstvo glede premenjenega položaja in glede odpovedi tovariša Vrtovca in ali bi jaz hotel in mogel stopiti na njegovo mesto. Odgovoril sem, da mnenja učiteljstva na Goriškem ne morem tako hitro sporočiti kakor želi vodstvo narodno-napredne stranke in da kar pišem, je samo rnoje osebno mnenje, katero sporočiti sem tudi povabljen. Pisal sem: moje mnenje je, da ostanemo pri Vrtovcu, dasiravno je stopil v začasen pokoj; dati pa mora učiteljstvu garancije, da bode naš stan v deželnem zboru tako zastopal, kakor bi bil aktiven učitelj, da bode vedno in povsod v prvi vrsti zastopal naše težnje ter bi ne prevzel nobenega opravila, ki bi mu jemalo čas in po~ zornost nara na škodo. Pisal sem dalje, da bi jaz stopil na mesto tovariša Vrtovca samo v slučaju, ko bi ta ne liotel ali ne mogel sprejeti kandidature, ako bi jaz mogel s tem bolje ustreči uciteljstvu in narodno-napredni stranki nego kdo drugi izmed mojih tovarišev. Moja izjava je bila sporočena tovarišu Vrtovcu, kateri se je odločil, da sprejme kandidaturo kot zaupnik uciteljstva, če se to zanj izreče ter ga odveže dane odpovedi. Izjavil je, da je pripravljen sprejeti pogoje, ki mu jih je stavil zaupni odbor, voljen 31. avgusta t. 1. Predlogi so sledeci, katere je tovariš Vrtovec podpisal v pričo učiteljstva: Pogoji, pod katerimi uciteljstvo poknežene grofije Goriške in Gradiščanske na slovenskih ljudskih šolah priporoea kandidaturo g. tovariša Vrtovca, učitelja, posestnika in trgovca v Tolminu ter se naveže na protiuslugo, da bode nastopalo in delalo na izvolitev kandidatov narodno-napredne stranke: Gospod Vrtovec se zaveže na sledeče: 1. Jaz kandidujem v skupini kmetskih občin na Tolniinskem, in če bi v tej skupini propadel, v skupini mest in trgov, da dobi učiteijstvo in Ijudsko šolstvo svojcga strokovnjaka in zastopnika v dež. zboru. 2. Potegoval se bodem v deželnem zboru po svoji najboljši vesti in moči v prvi vrsti za ueiteljske in šolske intercse in potem v prospeh kmetijstva, oziroma za interese trgov, to je obrtnikov in uradnikov, če bodem izvoljen v skupini mest in trgov. Proti učiteljstvu se zavezujem s častno besedo na sledeče: a) Čutil se bodem kot deželni poslanec vedno in povsod v prvi vrsti Ijudskega učitelja, zastopal po svoji najboljši vesti in moči učiteljske in šolske interese. Skliceval bodem, kolikokrat bode treba, učiteljske shode proti poravnavi shodnih stroškov po učiteljstvu ter na njih sporočal o svojem delovanju, se z učiteljstvom posvetoval o njegovih in šolskih zadevah, sprejemal naročila in navodila ter jih skrbno in odločno zastopal. b) Zastopal bodem v drugi vrsti, kolikor mi ostane časa, po vestnem in skrbnem izvrševanju dolznosti pod a) tudi interese kmetijstva, oziroma če bodem izvoljen v skupini' mest in trgov, interese teh t. j. obrtnikov, trgovcev in uradnikov. c) Jaz ne sprejmem zunaj domačih in Ijudsko-šolskih opravil nobene službe, ki bi me zadevala ter mi jemala čas in moč za izvrševanje dezelnega poslanstva v smislu pod a) in b). č) Zavezujem se, da stopim po jednem letu kot Ijudski učitelj zopet v aktivno sluzbo, če mi bode moje zdravstveno stanje to dopuščalo. d) Zavezujem se, da svoje kandidature in izvolitve deželnim poslancem proti volji učiteljstva nobenemu ne odstopim. Precitano, odobreno in podpisano. Člani zaupnega odbora: ANDREJ VRTOVEC 1. r. F. BAJT 1. r. presednik. JOS. SORČ 1. r. tajnik. Prebravši pogoje, stavljene tovarišu Vrtovcu, opomni Vrtovec, da shodne stroške prevzame sam. To so stroški omenjeni v točki a) v pogojih. Gospod pred.ednik Bajt nadaljuje: Ko so tovariši na Krasu slišali, da se je bil Vrtovec odpovedal kandidaturi, hoteli so nekteri predlagati tovariša Jos. Štrekelja na omenjeno mesto; kakor hitro so pa zvedeli, kako je z vso zadevo, so odstopili od svoje namere. Tako imamo sedaj v tovarisu Vrtovcu moža, za katerega je največ verjetnosti, da bi bil tudi izvoljen in da bi kot značajen in pošten mož kot dež. poslanec vedno in povsod v prvi vrsti zastopal učiteljske interese in šele potem, kolikor bi mu ostalo Časa po vestni vršitvi teh dolžnostij, obračal svojo pozornost tudi na druge reči. Zaupni odbor je imel 3. oktobra sejo, v kateri je vse potrebno določil in ukrenil ter slednjič šel polnoštevilno na razgovor k predsedništvu narodno-napredne stranke. 0 vseh posameznostih rai danes ne kaže razpravljati. Nadjam se, da sem zadostno pojasnil položaj. Iz povedanega izprevidite, da se je zaupni odbor potrudil in vse ukrenil, kolikor je bilo v njegovi moČi iu da je ta vreden vašega zaupanja. Sedaj je vrsta na vas7 dragi tovariši in tovarišice, da pokažete, koliko premorete. Vsa dežela gleda na vas in bode vas sodila po vaših delih. Narodno-napredna stranka ima z nami poštene namene in pri teh tudi ostane, če bodemo organizovano in delavno nastopali. NihČe izmed nas ne misli: brez mene že opravijo in če kaj dobrega dosežejo, bom uže tako tudi jaz tega deležen. Ce kdo tako misli, naj ga bo sram! On je stanovski berač med nami! On je naš stanovski trot! Vsi na delo, vsi na krov! Vedite dobro, da samo berači sprejemajo dobrote, ne da bi jih ttidi povraeali. Mi zahtevamo od naših zaveznikov, da se zavežejo vsi dež. poslanci narodno-napredne stranke, da bodo zastopali naše težnje, če mi priskočimo sedaj ob volitvi tej na pomoč, da zmaga na vsej črti. Če se to zgodi, dvigne se učiteljski ugled v naši deželi kakor nikjer v Avstriji; drugače pa pride 6 suhih let za nas in ves slovenski del nase dežele. Dve slovenski stranki si bodeta stali v deželnem zboru nasproti in iskali zdaj ena, zdaj druga pomoči pri laških poslancih, ki bodo lahko proti njim tako postopali, kakor Filip, kralj macedonski proti Grkom. Naši poslanci bodo v posmeh nasprotnikom in ves slovenski del dežele bode to čutil, če Lahi iz usmiljenja do nas drugace ne ukrenejo. Da se kaj takega ne zgodi, moramo napeti vse svoje moči, a ostati vedno v postavnih mejah. Učitelj je državljan ter je glede izvrševanja svojih državljanskih pravic popolnoma prost kakor vsak drugi. On sme voliti, biti voljen, vdeležiti se shodov, biti zaupnik, predsedovati pri shodih, voditi javne razprave o politiki. Nikdo mu tega ne more prepovedovati in zabranjevati, dokler ostaja v mejali dostojnosti, in njegovo postopanje ne postane po zakonu kaznjivo šuntanje stanii proti stanu. Sedaj je naša dolžnost, da nastopimo kot dobri državljani, ker so v nevarnosti učiteljski, šolski in ljudski interesi ter mi zamoremo mnogo storiti, da se zamotane razmere naše dežele in naše siroinaške plače zboljšajo in da se ljudska omika ter ž njo ljudsko blagostanje dvigne. Nastopimo brez bojazni, ker nihče nam ne sme braniti, da nastopimo samo da se obnašamo mosko in dostojno. Naš nastop pa mora biti organizovan; zato smo se danes zbrali, da se posvetujemo in potrebno določimo. Jaz nasvetujem, da se držimo sledečih pravil: Predlogi, kako naj se postopa ob volitvah v deželni zbor: 1. Delujmo na to, da bode izvoljenih izmed učiteljstva kolikor mogoče mnogo volilnih mož. Recimo tistim, ki nas žele rabiti za tajnika, pevovodjo, dopisnikarja, poučevalca, govornika, ustanovitelja in vzdrževatelja te in one koristne naprave, instruktorja otrok iz boljših družin itd., da se od- makuemo vsakeinu takemu delu zunaj šole ter omejimo naše delovanje samo na notranjo šolo in naše stanovse zadeve, če bi nas pri volitvah prezrli, ko gre za podelitev častnih mest ter nas hoteli imeti samo za tovorjenje in hlapčevska opravila; da zatajimo mi njega, kdor nas zataji ob času volitve volilnih mož ter ž njim pretrgamo prijateljske zveze. Kjer bi pa nikakor ne bilo mogoce biti izvoljeni, naj se dela na to, da bodo izvoljeni zanesljivi naši prijatelji. 2. Agitujmo s potrebno previdnostjo v dostojnih in postavno dovoljenih mejah v povedani nainen pri posameznih uglednih občinarjih, če se moremo nadejati, da jih pridobimo. 3. Sklicujmo na tihem zaupne shode, kolikor nam previdnost dopušča. 4. Poskrbimo, da prevzamejo zanesljivi somišljeniki neučitelji vsak svojo skupino hiš. v katerih so volilci in agitujejo od hiše do liiše ne jedenkrat, ampak večkrat, če je treba. 5. Poiščimo dopisnika, če vsak noče že tega storiti, ki vsako nepostavno dejanje od nasprotne strani objavi izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke. 6. Pazimo7 da bodo volilni imeniki v redu in naši ne bodo izpiiščeni. 7. Priskrbimo si prepis volilnega imenika. 8. Pošiljamo primerne poročevalce med nasprotnike, a ne da se bodo ž njimi pričkali, ampak da poslušajo in poročajo. 9. Potrdimo danes dosedanji zaupni odbor in ga zopet izvolimo do prihodnjega shoda, da bode opravljal tekoča opravila in da pojde po mogocnosti posameznikom izmed nas z dobrim svetom in svojim vplivom na pornoč. 10. Izogibajmo se agitacije po krčmah in tam, kjer bi vsled nje utegnila nastati tepežka ali katero nepostavno dejanje, ker učitelj je dolžan postopati na postavno dovoljeni način in na postavni podlagi ter ne sme biti provzročitelj katerega nepostavnega dejanja. 11. Ne imejmo nikakoršnih sestankov v šoli, ker to bi ne bilo primerno. 12. Razdeiiuio nezanesljive tovariše med seboj, da vsak takih dobi enega zanesljivega poučevalca in voditelja ter se ž njegovo pomočjo poprime stanovske discipline sebi in nam v korist. 13. Spoštujmo vsako samostalno mnenje tovarišev, ki ne silijo pod nasprotnikovo peto, a prezirajmo one, ki hočejo biti brez pravega prevdarka rajši hlapci in sužnji našemu stanu nasprotnih idej in kažimo jim na dostojen način, da so nam v nesreeo naši tovariši kot suhe veje na našem drevesu kolegijalnosti. Naše vedenje proti njim naj jim bo spričevalo za njih dejanja, ki so našemu stanu v škodo. 14. Ne napadajmo drug drugega po časopisih, ainpak povejmo si v društvih in na shodih, kar imamo med seboj. To bo možko, to bo značajno. 15. Vršimo vestno in skrbno svoje stanovske dolžnosti, ker v tem tiči naša moč. Šola ne sme vedeti; da se poslužujemo svoje postavne volilne pravice. Le kdor natančno in skrbno vrši svoje stanovske dolžnosti, more biti koristen član svojega stanu, a mu v nasprotnem slučaju še se svojo eksistenco škoduje. Tako naj učiteljstvo postopa, če hoče dobiti v roke ključ k zboljšanju svojega pravnega in gmotnega stanja. Pri koncu svojega poročila mi je še pripomniti, da tovariša Cenčiea nisem vabil k odborovi seji 3. oktobra, ker se ni držal dne 31. avgusta dane besede, kakor je razvidno iz njegovega pisma dne 5. sept. t. 1. in ker je bil napovedan na isti dan in isto uro ustanovni zbor podružnice Slomšekove zveze, ko je imelo dež. učit. društvo svoj občni zbor, ki je bil napovedan 14 dni pred slomšekarskim. In ta shod se je vršil pod vodstvom tovariša Cenčiča. Se nekaj morem omeniti, predno sklenem svoje poročilo in sicer na napade v ,,Edinosti". Kar se tiče moje osebe dobro veste, da se nisem nikoli obešal katerim višjim osebam za frak in da sem ravno zaradi tega ostal navadni učitelj, dasiravno sem dovršil gimnazij z maturo, vse druge skušnje dobro prestal ter službujem 21. leto v domači deželi. Če se ne motim7 pravil mi je dopisnik sam, da spadam ž njim vred v nekih rečeh med tiste, ki so na živein pokopani in sicer ravno radi tega; ker sem pred nekaterimi leti nastopal v svojem mladeniškem ognju preveč neustrašeno in prepogumno. Če sem postal v zadnjih letih vsled skušnje in bolj zrelih nazorov mirnejši, se zaradi tega vendar nisem izneveril samemu sebi in vam7 spoštovani tovariši in tovarišice. V meni še vedno gori prejšnji ogenj za naš stanovski, šolski in splošni napredek in imam čisto vest v sebi, pa tudi zavednost, da če stori vsak toliko za naš stan, za šolo in naš narod, pridemo gotovo na boljše. Kar se tiče napadov v ,,Edinosti" na učiteljstvo, moram z obžalovanjem reči; da bi jih bil rajše slišal pri zadnjem zborovanju našega okrajnega učit. društva nego v ,,Edinosti". Dopisnik ,,Edinosti" je pokazal, da se ni udeležil ne zadnjega občnega zbora našega okrajnega učiteljskega društva in ne deželnega, ter je o nas podal za 1 leto prestaro sliko z nekaterimi napačnimi potezami. Učiteljstvo na Goriškem še nikoli ni bilo tako jedino, kakor ravno sedaj in učiteljstvo tudi ni imelo na Goriškem nikdar toliko ugleda ko danes. To pa je treba izkoristiti, kar se pa ne stori po takih dopisih7 kakor so bili v ,,Edinosti". S temi opombami pa nočem kratiti dopisniku zaslug za naš stan. Jaz jih dobro poznam in tega tovariŠa štejem med prvake našega stanu, kateremu smo dolžni biti hvaležni. Prosira ga7 naj se ne odmika našim zborovanjem ter naj ne dela preveč na svojo roko, ker bi nam drugače nehote škodoval, ne poznajoč naših notranjih razmer, kakor je storil v ,,Edinosti". Nikdar rušiti zaupanja v našo stanovsko moc in zmožnost. Nikdar rušiti discipline v naših stanovskih zadevah, zasajati dvom in uciteljstvo omrtviti pri delu, ker bi bilo to na korist samo našim stanovskim nasprotnikom. S tem končujem svoje poročilo v zavesti, da sem kot predsednik zaupnega odbora storil za naše skupne interese, kolikor mi je bilo mogoče in da nisem zamudil nobene prilike ampak vsako po mogočnosti izkoristil. Sedaj je vrsta na vas, spoštovani tovariši in spoštovane tovarisice, da delo častno nadaljujete, ter se s svojim deloin dvignete na ono stopinjo ugleda, kakoršne smo vredni in potrebni. Splošno odobravanje. Predsednik čita pogoje, koje stavi slovensko učiteljstvo poknežene grofine GoriŠke in Gradiščanske do uarodno-napredne stranke, da ž njo stopi v zvezo ter bode po svoji najboljši moči delalo na to, da proderejo njeni kandidatje pri volitvah v deželni zbor in da pride ta stranka do vedno večje veljave. 1. Narodno napredna stranka pripomore, da bode gosp. Vrtovec Andrej, učitelj in posestnik v Tolminu, izvoljen pri volitvah meseca decembra t. 1. deželnim poslancem, da bode kot tak v prvi vrsti zastopal interese ljudskega učiteljstva in Ijudskega šolstva naše dežele. 2. Narodno-napredna stranka se zaveže na to, da bodo vsi deželni poslanci iz njenih vrst delali v prospeh ljudskega učiteljstva in ljudskega šolstva ter kolikor mogoče kmalu pripomorejo, da se uresničijo načrti, koje je navedel gospod dr. H. Tuma v svojem pismu dne 20. julija 1901 na predsednika učiteljskega zaupnega odbora Franceta Bajt, nadučitelja v Ajdovščini in da bodo v vsakem oziru v dež. zboru in zunaj njega postopali kot resnični prijatelji ljudskega učiteljstva in ljudskega šolstva. 3. Ueiteljski zaupni odbor se pooblastuje, da sme pogoj pod st. 2. predrugačiti, če to spozna z vsemi glasovi v^seji navzočik za potrebno. Odobreno. Dodatki k predsednikovemu poročilu glede agitacije: Sprejme se predlog tovariša Možina, naj se učitelji oglasajo tudi pri shodih nasprotnikov, ako so si v svesti dobrega uspeha. Glede na dopis gosp. dr. H. Tuma v zadnjem ,,Učit. Tovarišu", omenja tovariš Možina, da se narodno-napredni stranki pove, da zahtevamo, da se naše stanje izboljša prej, kakor vsem stanovom. Tovariš Vrtovec izjavi, da je z veseljem sprejel dane pogoje in bode skušal se jih poprijeti in izvesti. Glede agitacije pravi, da se nam je tega učiti pri naših nasprotnikih. Agitirati ni treba pri naših somišljenikih, ampak skušati moramo nasprotnike pridobiti. Predsednik opomni, da stroške za tiskovine o priliki Trtovčevih shodov naj placa učiteljstvo. V Gorici, dne 7. novembra 1901. FRANC BAJTJOSIP SORČ predsednik.zapisnikar.