ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 20, številka 18, maj 2020 Županov nagovor Spoštovane občanke in občani, letos nismo mogli praznovati praznika naše občine, kot smo bili navajeni. Kljub trenutnim razmeram smo s pomočjo številnih društev praznik praznovali nekoliko drugače, kar ste si lahko ogledali na programu SIP TV. Vseeno se lahko veselimo uspehov, ki smo jih dosegli v preteklem obdobju, in projektov, ki so pred nami. V preteklih tednih in mesecih smo uredili stezo za pešce in kolesarje na relaciji Markovci-Zabov-ci, povezovalno cesto Prvenci-Sobe-tinci, mansardne prostore v občinski zgradbi, uredili lokalne ter občinske ceste in javne poti, zasadili park ob pokopališču ... Pred nami je menjava sekundarnega vodovoda z ureditvijo steze za pešce in kolesarje v Bukovcih, ureditev še nekaj avtobusnih postajališč, dokončanje prostora za raztros pepela na pokopališču (kako bo, ko bo končan, si lahko ogledate na novi informativni tabli ob vežici), v kratkem bomo začeli s posodobitvijo ceste od krožišča pri Kmetijski zadrugi proti obrtni coni, smo pa tudi veliko bližje širitvi obrtne cone, za katero poskušamo pridobiti nepovratna sredstva. Tudi za odprtje lekarne v Markovcih, glede na razgovore z vodstvom lekarn na Ptuju, že obstajajo pogoji za ureditev pros- tora. Po prvotnih načrtih smo želeli že letos, pred občinskim praznikom, pričeti z gradnjo Doma starejših občanov, vendar se bo zaradi zapletov pri sprejemanju OPPN (občinskega podrobnega prostorskega načrta) stvar zagotovo zavlekla v naslednje leto. Ob ukrepih prepovedi gibanja v druge občine se je še bolj izrazila potreba po domu starejših občanov. Sprememba okoliščin in neobičaj-nost vsakdana, ki ga v preteklosti nismo bili vajeni, kažeta na to, da bodo letos tudi drugi prazniki obeleženi drugače. Vseeno pa to ne pomeni, da bodo ti dnevi manj pomembni pri ohranjanju namena praznika. Verjamem, da bomo kljub izzivom, ki so pred nami uspeli, kar smo občanke in občani v preteklosti že velikokrat dokazali. Solidarnost, tovarištvo in delavnost so vrednote, ki nas odlikujejo, ko je to potrebno. Verjamem v vas, drage občanke, spoštovani občani, da so se te vrednote v teh težkih časih zbudile in bodo prispevale k svetlejši prihodnosti. Hvala vsem za odgovornost, ki ste jo izkazali v zadnjih dveh mesecih spremenjenega vsakdana. Odgovornost bo v teh negotovih časih potrebna tudi v naprej, se bo pa slej ko prej končala. Iskrene čestitke ob prazniku naše občine, občine Markovci. Ostanite zdravi. Milan Gabrovec, prof. vaš župan Kraljica Korona Svet se skril je, nikogar ni, še prijatelji se ne upajo družiti! Rastline, živali in ljudje skrili so v domove se. Med nami vlada kraljica, strahospoštovanje ji je pravica! Kako ji je ime? Korona! Z njo se za šaliti ni, to vemo že vsi. Zato zapiramo se v hiše in bloke ter si pridno umivamo roke. Zakaj se je bojimo? Proti njej se raje borimo! S čim in kako? Saj niti tega ne vemo! Potrpimo malo vsi, saj potem bo kot v pravljici in spet bomo veseli mi, ker učenci bomo v šole šli. Zato ostani doma, da bo Korona odšla! Nina Selič, 4.a Šefica brez pardona Kdo sedaj na nas preži? Kdo k sosedom ne pusti? To je ona, korona, za vse šefica brez pardona. Sedaj spanje je večno in življenje postaja že tečno, zato zavedamo se vsi, svobodni kmalu bomo mi. V šoli pa že vse nestrpno čaka, da nas šolarje dočaka. Cilji so zastavljeni, mi pa smo pripravljeni. Sara Merc, 9. a Nagovor urednice Drage bralke in bralci Lista iz Markovcev, razmere, v katerih smo se znašli, so nam onemogočile izdati aprilsko številko našega občinskega časopisa. Ob nekoliko sproščenih ukrepih smo pošteno zavihali rokave in veseli nas, da v rokah držite majsko številko Lista iz Markovcev, ki je letos šele druga zapovrstjo. Kljub vsemu se je v njej znašlo mnogo različnih vsebin, katerih branje vam naj krajša pomladne dni. Tokrat pišemo o posebni televizijski oddaji, ki je bila nadomestilo proslave ob prazniku naše občine, o aktualnih investicijah, nekaj vrstic in fotografij smo namenili tudi praznovanju fašenka v februarju. Aktualne teme o pomoči in solidarnosti v preteklem obdobju so prispevali predstavniki humanitarnih organizacij, veliko (in še več) pa so prispevali šolarji, ki v teh dneh nekateri doma, nekateri pa še v šolskih klopeh nestrpno pričakujejo konec šolskega leta. Zaključujemo z zgodbo mojega kraja, ki naj vam ob minulem občinskem prazniku vlije upanja na svetlo prihodnost naše občine in nas, občank in občanov. Iskrene čestitke. V začetku poletnih počitnic bo izšla tretja letošnja številka Lista iz Markovcev. Rok za oddajo gradiva je 30. junij 2020. Vabljeni k sodelovanju prav vsi! Gradivo pošljite na elektronski naslov markovski.list@gmail. com. Alenka Domanjko Rožanc, urednica PREGLED INVESTICIJ V MINULEM OBDOBJU Gradnja kolesarske steze ob regionalni cesti R1-228 v odseku Markovci-Zabovci-Spuhlja je zaključena Foto: BZ V septembrski številki Lista iz Markovcev smo poročali, da je Občina Markovci skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo z izbranim izvajalcem Asfalti Ptuj d.o.o. podpisala pogodbo za izgradnjo kolesarske steze ob regionalni cesti R1- 228 v odseku Markovci-Zabovci-Spuhlja. Izvajalcu del je kljub neljubim ukrepom, ki so nas doleteli zadnje tedne, vsa gradbena dela uspelo zaključiti v roku. Izvajalec je do roka dokončanja del dolžan le še predati tehnično dokumentacijo objekta. S strani DRSI v naslednjih dneh pričakujemo razpis komisijskega pregleda objekta. Pogodbena vrednost del, vključno z DDV, je 687.937,50 €. Strošek izvedenih del je znotraj pogodbene vrednosti. Lastnikom zemljišč, ki imajo kmetijske površine ob kolesarski stezi, se zahvaljujemo za strpnost v času gradnje. Rekonstrukcija ceste Prvenci-Sobetinci (JP 832821) Foto: BZ V mesecu aprilu je Občina Markovci z izvajalcem del, Cestno podjetje Ptuj, d.d., podpisala gradbeno pogodbo za rekonstrukcijo ceste Prvenci-Sobetinci (JP 832821) v dolžini 1,4 km. Pogodbena vrednost del je 108.669,86 EUR, vključno z DDV 132.577,23 EUR. Eden od meril za izbiro izvajalca del je zraven najnižje cene bil tudi čas izvedbe. Izbrani izvajalec je ponudil oboje. Kljub izrednim razmeram je izvajalec dela zaključil v predvidenem roku, prav tako strošek izvedenih del ni presegel pogodbene vrednosti. Občina Markovci je s tem projektom kandidirala za nepovratna sredstva po t.i. 23. členu ZFO, in sicer v višini 82.382,00 EUR. Pričetek del obnove vodovoda in razširitve pločnika v Bukovcih ob glavni cesti R1-228 Občina Markovci je z izvajalcem del, Komunalno Podjetje Ptuj, d.d., podpisala gradbeno pogodbo za obnovo vodovoda in razširitev pločnika v Bukovcih ob glavni cesti R1-228. Pogodbena vrednost del je 284.117,48 EUR, vključno z DDV 346.623,32 EUR. Predviden rok dokončanja del je v drugi polovici meseca julija 2020. Na poziv Občine Markovci k sočasni obnovi tudi preostale komunalne infrastrukture sta se odzvala Elektro Maribor d.d. in Telekom Slovenije. Oba izvajalca že sodelujeta pri obnovi infrastrukture. Zaradi teh dodatnih del je možno, da se rok dokončanja del nekoliko podaljša. Pogodba z izvajalcem del je podpisana na osnovi »in-house« naročila v skladu z določili 28. člena Zakona o javnem naročanju - ZJN -3. Foto: BZ Informacijske table z opisi tradicionalnih pustnih likov V začetku leta sta bili ob obeh krožnih križiščih v Markovcih postavljeni informacijski tabli z opisom posameznih pustnih likov. Izdelani sta bili sicer že v preteklem letu, postavljeni pa letos, saj so postopki za pridobitev soglasja postavitve tabel ob državni cesti precej dolgotrajni. Mimoidoči si tako lahko preberejo in se poučijo o značilnostih naše bogate etnografske dediščine. BZ, OU Občine Markovci Ker smeh ni greh: Občina Markovci v karanteni Avtor karikature: Marko Kunčnik 2 I Št. iS, maj 2020 AKTUALNI JAVNI RAZPISI OBČINE MARKOVCI Objavljamo osnovne informacije trenutno aktualnih javnih razpisov Občine Markovci. Besedila razpisov, priloge in celotno dokumentacijo najdete na spletni strani Občine Markovci: www.markovci.si. JAVNI RAZPIS ZA IZBOR KULTURNIH PROJEKTOV -OPREMA KULTURNIH DRUŠTEV NA OBMOČJU OBČINE MARKOVCI V LETU 2020 ROK: 29. 5. 2020, 23:59 Predmet razpisa je izbor kulturnih projektov za opremo kulturnih društev na območju občine Markovci za leto 2020. Upravičeni stroški sofinanciranja oz. sklopi nabave, ki se sofinancirajo, so: - stroški nabave opreme društvenih prostorov (pohištvo, računalniška oprema ...), - stroški nabave enotnih oblačil in obuval za društvene potrebe, - stroški nabave glasbenih inštrumentov. Skupna vrednost razpoložljivih sredstev je 14.000,00 EUR na proračunski postavki 1803501 Oprema kulturnih društev, od tega po posameznih sklopih: 1. oprema društvenih prostorov: 3.000,00 EUR, 2. enotna oblačila in obuvala za društvene potrebe: 4.000,00 EUR, 3. glasbeni inštrumenti: 7.000,00 EUR. Več informacij v besedilu javnega razpisa. JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE POMOČI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2020 ROK: 30. 9. 2020 Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja malega gospodarstva, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis. in sicer za naslednja ukrepa: - sofinanciranje materialnih investicij in - sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Markovci za leto 2020 v višini 80.000,00 EUR, na proračunski postavki 1402101 Državne - občinske pomoči v gospodarstvu. Od skupnega zneska je 30.000,00 EUR namenjenih izključno ureditvi prostorov za namen prenočevanja. V kolikor za naveden namen ne bo prispela nobena prijava, se sredstva, namenjena ureditvi prostorov za namen prenočevanja, sorazmerno razdelijo med ostale prijavitelje. Posamezni upravičenec ne more preje- ti več kot 10.000,00 EUR po tem razpisu, razen v primeru sofinanciranja ureditve prostorov za namen prenočevanja. Več v besedilu razpisa. JAVNI RAZPIS O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODEŽELJA V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2020 ROK: 30. 10. 2020 Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih denarnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja na območju občine Markovci v skladu s Pravilnikom za naslednje ukrepe: - UKREP A: Naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo - UKREP B: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij - UKREP C: Pomoč za zagotavljanje tehnične podpore na področju predelave in trženja ter nekmetijskih dejavnosti na podeželju, - UKREP Č: Naložbe za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Markovci za leto 2020 na proračunski postavki 1102201 Državne -občinske pomoči v kmetijstvu v skupni višini 30.000,00 EUR. Višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, je sorazmerna in odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali pogoje tega razpisa. Več v besedilu razpisa. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE SMUČARSKEGA TEČAJA V LETU 2020 ROK: 27. 11. 2020, 23:59 Javni razpis je namenjen sofinanciranju smučarskega tečaja, ki ga izvajajo za to usposobljene organizacije. Upravičenec je otrok s stalnim prebivališčem v Občini Markovci, ki se udeleži smučarskega tečaja na lastno željo ali v sklopu zimske šole v naravi. Vlogo lahko oddajo le fizične osebe, tj. zakoniti zastopniki mladoletnih oseb. V okviru te postavke se ne sofi nancirajo izobraževanja, ki jih prijavijo društva oz. druge organizacije same in se jih udeležujejo mladoletne osebe kot člani društev oz. drugih organizacij. Vlogi morajo priložiti opis z navedbo izvajalca tečaja, kraja in termina tečaja, ki (so) se ga oz. se ga bodo udeležili. Upravičeni stroški po tem razpisu so stroški tečaja, smučarske karte ter stroški prevoza otrok in bivanja. Več v besedilu razpisa. Občinska uprava DELNA ZAPORA NA DRŽAVNI CESTI SPUHLJA-ZAVRČ Zaradi obnove vodovodnega omrežja bo delna zapora na državni cesti R1-228/1291 Spuhlja-Zavrč od dne 21. 4. 2020 od 7. ure do 31. 7. 2020 do 17. ure. Odgovorni izvajalec del in prometne signalizacije je Cestno podjetje Ptuj. Prosimo za razumevanje in upoštevanje prometne signalizacije. Občinska uprava Dravske elektrarne Maribor začenjajo s celovito prenovo pretočnih polj jezu Markovci Družba Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. (DEM), ki proizvede dobro četrtino vse slovenske električne energije, neprestano posodablja svoje proizvodne objekte in jih na ta način ohranja v odlični kondiciji. 4. maja 2020 smo pričeli z obnovo pretočnih polj in gradbeno ureditvijo jezu Markovci. Projekt celovite obnove jezu Markovci je v skladu s projektno nalogo razdeljen v dva dela, in sicer izgradnja nadomestnega cestišča - kar je bilo zaključeno in prometu predano lani aprila in s čimer smo Dravske elektrarne Maribor lokalnemu prebivalstvu zagotovile nemoteno prečkanje jezu v času izvedbe druge faze obnove - obnove pretočnih polj in gradbene ureditve jezu. Tako imenovana druga faza obnove bo vključevala celovito zamenjavo oziroma obnovo dotrajane hidrome-hanske, strojne in elektro opreme, protikorozijsko zaščito segmentnih zapornic in obnovo celotne gradbene konstrukcije jezu z zamenjavo zaščitne ograje. Ob tem bo postavljena tudi dodatna cestna razsvetljava, med novozgrajenim cestiščem in obstoječo mostno konstrukcijo, kar bo še dodatno pripomoglo k večji varnosti prehoda čez jez. Zaradi zagotavljanja obratovalne funkcionalnosti jezu in s tem povezane varnosti se bo v enem letu izvedla obnova enega pretočnega polja, kar ob dejstvu, da ima jez šest pretočnih polj, pomeni, da bo prenova trajala šest let oziroma bo zaključena v letu 2026. Prenova vsakega pretočnega polja bo v grobem vključevala naslednje aktivnosti: zapiranje pretočnega polja, izvedbo prebojev za namene elektro in strojne inštalacije, gradbeno sanacijska dela, demontažo opreme, izvedbo protikorozijske zaščite, montažo obnovljene opreme ter preizkuse. Dela bodo v veliki meri - od projektiranja do izvedbe - izvedli sodelavci Dravskih elektrarn Maribor, specializirani za posamezna področja. Ostala dela, za katera DEM nima lastnih kadrovskih resursov, bodo izvajala slovenska podjetja. Glavni cilj celovite prenove je zagotoviti podaljšanje življenjske dobe jezu Markovci in s tem zagotoviti varno in zanesljivo proizvodnjo električne energije hidroelektrarne Formin tudi v naslednjih desetletjih. Ob tem bomo dodatno zagotovili poplavno varnost in izpolnili zavezo iz vodnogospodarskega soglasja, ki nam nalaga zagotovitev prehoda preko jezu za lokalno prebivalstvo. Celotna investicija - prva in druga faza - bo znašala skoraj pet milijonov evrov in jo v celoti krije družba Dravske elektrarne Maribor.»V lanskem letu dograjeno cestišče preko jezu Markovci je bil prvi korak v celovito prenovo objekta, ki jo, glede na to, da nam služi že dobrih štirideset let, nedvomno potrebuje. Veseli me, da kljub dolgotraj- nim postopkom javnega naročanja, ki so začetek nekoliko zamaknili, začenjamo s celovito prenovo pretočnih polj. S tem bo tudi za prihodnje generacije zagotovljena varna proizvodnja električne energije hidroelektrarne Formin ter nadgrajena osnovna gospodarska, vodna in energetska dejavnost«, je ob začetku del povedal Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor. DEM Št. 18, maj 2020 I 3 T . v-* i PRAVILNO ORANJE KMETIJSKIH POVRŠIN OB JAVNIH CESTAH V spomladanskih mesecih se opravljajo večja poljedelska opravila na njivah in poljih. Ker je naša inšpekcijska in redarska služba v lanskem letu prejela kar nekaj prijav v zvezi z nepravilnim oranjem, vam v nadaljevanju, z namenom preventivnega ukrepanja, predstavljamo kršitve zakonskih določb, posledice takega ravnanja in pravilen pristop k temu opravilu. Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18; v nadaljevanju: ZCes-1) v 4. točki drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.«. Kršitev zgornjega člena pomeni prekršek, ki je sankcioniran v sedmem odstavku 5. člena ZCes-1 (posameznik se kaznuje z globo 1000 €) in osmem odstavku 5. člena ZCes-1 (pravna oseba se kaznuje z globo 4000 € in odgovorna oseba z globo 1000 €). Pomen posameznih izrazov je določen v 2. členu ZCes-1 in je naslednji: Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje. Cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi. Cestišče je del javne ceste, ki ga ses- tavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča. Bankina je utrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev prometne signalizacije in opreme. Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno prometu vozil pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa, pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače. 1. Prikaz pomenov izrazov 3. Oranje pravokotno na cesto cestni svet ,0.00-2.00 ^ cestno ;elo nosip cestižte iikop a.co-2.00 t, (Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno_Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor) Za lažje razumevanje, kaj v praksi pomenijo pravilni odmiki pri oranju od cestnega sveta, vam predstavljamo spodnji skici: 2. Oranje vzporedno s cesto S o L JU ♦ 1.00 0.7Q 1.30 . V i.OOm od roba asfalta 4- (Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno_Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor) (Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno_Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor) Zaradi neupoštevanja pravilnih odmikov prihaja pri oranju kmetijskih površin do poškodb bankin in vozišča. Orači obračajo traktorje s priključki na cestnem svetu, celo na asfaltnem vozišču, s čimer prihaja do poškodb bankin, razpokanosti asfalta, posedanja roba cestišča, hkrati pa tudi do onesnaženja cestišča z nanosom blata in zemlje. Preden se orač oziroma voznik delovnega stroja vključi na javno cesto, je dolžan očistiti pnevmatike blata, zemlje in drugih snovi ter tako očiščen zapelje na javno cesto. Zakon o cestah namreč v prvi alineji 5. točke drugega odstavka 5. člena ZCes-1 določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali jo kako drugače onesnaževati. Za omenjeni prekršek je predpisana tudi globa (posameznik se kaznuje z globo 1000 €, pravna oseba se kaznuje z globo 4000 € in odgovorna oseba pravne osebe z globo 1000 €). V primeru, da kmetijskih del nikakor ni mogoče izvesti tako, da ne bi ovirali in ogrožali prometa, poškodovali ceste ali povečali stroškov njenega vzdrževanja, ZCes-1 se v 27. členu dopušča tudi možnost, da izvajalec del pred pričetkom izvajanja del upravljavca cest (občino) zaprosi za soglasje. S tem soglasjem se določijo pogoji, pod katerimi se lahko opravijo dela, po potrebi se določi začasna označitev ovire na ali ob cesti z začasno prometno signalizacijo ter dolžno ravnanje izvajalca del po tem, ko je z deli zaključil. Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo in občinsko redarstvo Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju 4 | Št. 18, maj 2020 Smetenje ob javnih cestah in neodgovorno odlaganje odpadkov v naravno okolje Foto: arhiv Vsi, ki se dnevno vozimo v službo, v šolo ali po opravkih po naših cestah lahko nemočno opazujemo, koliko pločevink, plastenk, ostankov embalaže hitre prehrane itd. leži v varovalnih pasovih občinskih in državnih cest. Opazimo lahko, koliko odpadkov, zapakiranih v vreče, posamezniki odvržejo v obcestne jarke, na parkirišča ob cestah in druge javne površine. Verjetno se sprašujemo, kdo so posamezniki, ki jim ni mar za urejeno in čisto okolje, kdo so ljudje, ki kljub urejenemu področju ravnanja s komunalnimi odpadki brezvestno odvržejo iz avtomobila vse, česar ne potrebujejo. Vsakdo izmed nas rad gre na lep, miren sprehod oz. nedeljski izlet s svojo družino v naravo, vendar pa nam ga mnogokrat pokvari pogled na odvržene odpadke, na »divje odlagališče«, ki ga odkrijemo zgolj po naključju. Ob tem se seveda vprašamo, zakaj nekdo odvrže odpadke sredi gozda, daleč od urbanega naselja in daleč od zabojnikov, namenjenih za ločeno zbiranje odpadkov in daleč stran od zbirnega centra odpadkov. Zakaj bi odpadke sploh kam vozili, če pa jih izvajalec javne službe pride iskat k nam domov? Kdo se želi sprehajati po naravi, kjer vsepovsod ležijo plastenke, pločevinke, plastične vreče, kosovni odpadki, gradbeni odpadki, zeleni vrtni od- pad itd.? Odvrženi odpadki v naravi kazijo podobo našega kraja, zmanjšujejo kakovost bivanja in na žalost tudi turistično privlačnost kraja. Predstavljajo grožnjo okolju, posledično pa grožnjo tudi vsem nam, saj pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode in poslabšajo kakovost prsti. Da gre za pomanjkljivo obveščenost, ne moremo trditi, saj o tem, kako pravilno ravnati z odpadki, preko različnih medijev obveščajo inšpekcijske službe, različna okoljevarstvena društva, izvajalci javnih služb in tudi občine. Temeljni problem torej ni v slabi obveščenosti, ampak v tem, da uporabnik odpadkov ne ločuje že pri izvoru, kar pomeni, da doma vse skupaj enostavno zapakira v vrečo in to odvrže tja, kjer ga nihče ne vidi. Tovrstno smetenje terja sredstva za sanacijo, ki gredo iz davkoplačevalskega denarja. Na tem mestu ni odveč vprašanje, ali moramo »pobiranje in čiščenje« teh odpadkov res plačati vsi, torej tudi tisti, ki z odpadki ravnamo odgovorno, torej vsi, ki jih ločujemo in odlagamo vza to namenjene zabojnike. Gre za evidentno odgovornost izvirnega povzročitelja odpadkov, saj sam ne stori tistega, kar mu jasno nalagajo pravne norme in kar bi mu morala nalagati predvsem vest. Poleg tega pa taisti izvirni povzročitelji odpadkov očitno zelo budno spremljajo akcije poostrenega nadzora pristojnih služb in se pridno učijo, kako čim bolj učinkovito zakriti svoje sledi, namesto da bi se naučili odgovornega ravnanja z odpadki. Ali nam je res tako malo mar za naravo? Razmislimo! Namen tega sporočila je opozoriti vse deležnike, da pravilno odlaganje in ločeno zbiranje odpadkov ni problem nekoga drugega, ampak naš skupni cilj. Prav zato velja poziv vsem, ki odkrijete bodisi divje odlagališče v naravi ali opazite posameznike, ki brezvestno smetijo in nezakonito odlagajo odpadke v naravi, da o tem čimprej obvestite inšpekcijske službe, posameznike pa opozorite na nedopustno ravnanje. Naša dolžnost je, da otrokom zapustimo okolje, v katerem bodo lahko živeli kakovostno, dihali čist zrak in pili čisto vodo. Občinski inšpektorat Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju Oglašujte v Listu iz Markovcev! Spoštovani bralci in oglaševalci, vaš oglas lahko doseže vsako gospodinjstvo v občini Markovci. Naročila in informacije dobite na e-naslovu: markovski.list@gmail.com. V ceniku še vedno velja: 1 + 1 GRATIS, kar pomeni, da prvi oglas plačate, drugega, ki je objavljen v naslednji zaporedni številki glasila, pa dobite ZASTONJ. Vabljeni k sodelovanju! Uredniški odbor CENIK OGLASNEGA PROSTORA Velikost (v mm) - zadnja stran ovitka 250,00 EUR 267 x 386 - 1/1 notranja stran 180,00 EUR 270x378 - 2/3 notranje strani 110,00 EUR 170x378 - 1/2 notranje strani 80,00 EUR 133 x 378 (pokončno) ali ležeče 270 x 190 - 1/3 notranje strani 60,00 EUR 170 x 190 ali 95 x 378 ali 201,5 x 140 - 1/4 notranje strani 40,00 EUR 133 x 190 ali 270 x 90 - vizitka 20,00 EUR 87 x 50 Optika Špeglarija nudi: Individualnost naše storitve temeljijo na pristnem osebnem odnosu med stranko in optikom, z namenom zadovoljitve njenih želja in potreb j- Sončna in korekcijska očala ^ za vse starosti in okuse otroška, odrasla, modna, športna, delovna,... Preglede za očala in kontaktne leče merjenje očesnega pritiska Naro č ite se na pregled in izkoristite 25% popust na VSA korekcijska očala AKCIJA VELJA DO 30.06.2020 OPTIKA ŠPEGLARIJA, Urška Vincek s.p. Bukovci 4/a 2281 Markovci tel.: 030 460 650 Delovni čas: pon - pet 10:00 - 18:00 Št. 18, maj 2020 I 5 ^^ LiST IZ MARKOVCliV MARKOVO 2020 - ko smo se tudi sredi neznanih okoliščin znašli, se povezali in praznovali praznik svoje občine malo drugače Foto: GZ Verjetno si nihče od nas niti v minuti življenja ni mogel predstavljati, da bomo kdaj doživeli čas, ko se bo svet ustavil. Ko avtobusi ne bodo vozili, ko bodo gostilne zaprte, ko ne bo koncertov in prireditev, ko ne bomo smeli izven meja svojih občin ..., ampak, kot bi rekla moja babica: ''Živemu človeku se vse zgodi''. In še kako drži ta modrost! Ja, doživeli smo tudi to, svet se je ustavil. Življenje je ušlo iz utečenih tirnic in vozili smo po popolnoma neznani progi, kjer smo se bali stikov z drugimi, kjer smo bili ''človek človeku virus''. A narava okrog nas in datumi na koledarjih so tekli nemoteno, življenje se ni ustavilo za vse. In tako smo imeli ''srečo'' doživeti tudi občinski praznik v tem posebnem obdobju, na poseben način. Že v začetku aprila se je marsikdo spraševal, ali bodo dogodki ob občinskem prazniku potekali, bomo v društvih lahko izpeljali ideje, ki smo si jih zamislili, kako se bomo združili, ko pa se ne smemo družiti? Pa se je pojavil idejni vodja in svetnik, Gregor Zmazek, katerega načrti so se sprva zdeli nerealni in cilj zelo oddaljen. A z dobro voljo, vztrajnostjo in optimizmom je sprožil idejo, ki se je kot majhna snežna kepa zavihtela po hribu navzdol in postala velika masa, ki nas je združila kot še nikoli poprej. In kako je vse skupaj potekalo? Odgovore najdete v intervjuju z njim. 1. Kako je prišlo do ideje o posebni televizijski oddaji ob občinskem prazniku? Ideja je prišla popolnoma spontano in postopoma po razvoju dogodkov. Po uspešnih projektih z Mladinsko skupino Animatorji KUD Markovski zvon, s katerimi smo v karanteni izdelali in posneli dve prečudoviti pesmi, sem začutil podporo mladih in možnost, da se lotimo še večjega projekta in s tem izziva. Zgodilo se je na velikonočno soboto, še med montažo druge pesmi Animatorjev. Predstavil sem pobudo, da bi se povezali pevci vseh pevskih zborov in skupin naše občine ter skupaj zapeli pesem Markovska v malce bolj razgibanem stilu. Hitro zatem je stekla komunikacija z vodji zborov ter izdelava prve verzije instrumentalne spremljave in posnetkov, da so se pevci lahko posneli. Kmalu pa je splet dogodkov prive-del do nove ideje. Ob situaciji, ki je vladala v svetu, smo bili s strani medijev v veliki večini deležni bolj ali manj negativnih informacij, ki so v nas ustvarjale neprijetne občutke obupa, nelagodja, panike . , pa čeprav morda razmere niso bile tako hude, kot so bile predstavljene. Ni mi bilo vseeno. Ne smemo dovoliti, da bi se naši ljudje tako počutili, še posebej ne ob našem prazniku. Vedno bolj sem tudi ugotavljal, da se ob letošnjem občinskem prazniku ne namerava zgoditi nič, kar bi ga obeležilo. Prav zato se mi je porodila želja, da bi 6 | z organizacijami, društvi in posamezniki, ki so v običajnih razmerah gonilo družbenega in družabnega življenja, pripravili posebno televizijsko oddajo ob letošnjem občinskem prazniku. Cilj in sporočilo je bilo samo eno - ponesti optimistične misli in želje ter predvsem pozitivno energijo vsem našim občankam in občanom. Ta bi lahko bila nadomestilo za vse prireditve in dogodke, ki bi se v običajnih razmerah v tem času dogajali v občini. Mislim in upam, da nam je to v veliki meri uspelo. 2. Projekt televizijske oddaje je bil zelo širok, v njem smo srečali res veliko število so-občanov in imeli priložnost spoznati skoraj vse dejavnosti v občini. Kdo vse je sodeloval in kako je potekalo sodelovanje z društvi, ki so se odzvala? K sodelovanju so bila povabljena vsa društva, organizacije in zavodi iz naše občine ter nekaj posameznikov. Odziv je bil fantastičen, za kar se vsem iskreno zahvaljujem. Vsa društva so dobila vabilo in navodila za pripravo prispevka in nato je vsak prispeval svoj košček mozaika. Na vabilo se je odzvalo kar 36 društev, 5 organizacij (Občina Markovci, Osnovna šola Markovci, Župnija Sv. Marko niže Ptuja, župnijska Karitas, Občinski odbor Rdečega križa ), 73 učencev OŠ Markovci in 4 posamezniki, ki imajo v občinskem prostoru svoje mesto in veljavo ter so s svojim prispevkom popestrili program. Pri skupni pesmi, himni Markovska, je sodelovalo 82 pevcev in inštrumen-talistov iz osmih pevskih sestavov (Mladinska skupina Animatorji, Cerkveni pevski zbor Sv. Marko, Komorni zbor Glasis, Komorni zbor Kor, Moški pevski zbor Markovci, Ženska pevska skupina Florina, Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček, Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Markovci). Pri pripravi programa oddaje so sodelovali še Dragan Mikša (scenarij zgodbe in odigrana vloga v zgodbi), Ajda Mikša in Helena Vogrinec (odigrani vlogi v zgodbi) in Uroš Stolec (uvodni nagovor). Zahvala gre tudi Alenki Domanjko Rožanc za podporo in lektoriranje in Niki Rožanc, ki je neutrudno skrbela za razširjanje glasu o oddaji. Nekaj posnetkov Markovcev so prispevali člani Video sekcije Akcija, še enkrat pa so svojo energijo prispevali člani Mladinske skupine Animatorji, ki so po vseh gospodinjstvih naše občine razdelili vabila k ogledu oddaje. 3. Uro in pol smo lahko uživali v prispevkih naših Markovčanov, ki so se posneli doma, na igriščih, v društvenih prostorih ... Posnetkov je bilo res veliko. Kdo je poskrbel za video montažo in zvok celotne oddaje? Velik delež video montaže oddaje in prispevkov je bilo v mojih rokah. Pri tem mi je z montažo nekaterih prispevkov pomagal Nejc Kukovec, grafično animacijo logotipa oddaje pa je izdelal Adam Veselič. Pri izdelavi skupne pesmi sta ogromno truda in znanja vložila brata Kostanjevec iz Bukovcev. Niko Kosta-njevec je pripravil čudovito instrumentalno spremljavo (aranžma), Mitja Kostanjevec pa se je spopadel z vsemi 81 glasovi in zvoki instrumentov ter skupaj sestavil odličen zvočni izdelek. Obema se iz srca zahvaljujem in čestitam za njun trud in izdelek. 4. Da smo lahko občani združeni uživali v tako bogatem programu, je bilo potrebnega veliko dela v ozadju. Koliko ur prostovoljnega dela je šlo v pripravo oddajo? To je težko oceniti, saj ne vemo, koliko ur so vložila društva in posamezniki za pripravo svojih prispevkov. Moram priznati, da so se v večini zelo potrudili. Če pa to njihovo vloženo delo odštejemo, pa je za organizacijo, logistiko, zbiranje in urejanje materiala ter montažo bilo vloženo približno 250 ur dela: v večini za računalnikom, glasbili in na telefonu. 5. Kakšni so odzivi na oddajo? Težko bi ocenil splošno zadovoljstvo med občani, saj je komunikacija še posebej v teh časih rahlo omejena. Nimamo niti splošne ocene, koliko občanov si je oddajo ogledalo na SIP TV. Nas pa veseli, da ima posnetek na Facebook-u že skoraj 6.000 ogledov. Seveda smo vsi tisti, ki smo v tej oddaji kakorkoli sodelovali, zadovoljni z izdelkom in s prispevkom k praznovanju našega praznika. Nika ROŽANC Št. 18, maj 2020 Večkrat zaide v javnost kakšna informacija o nesoglasjih med različnimi društvi in tudi posamezniki zaradi razglabljanja, kdo ima več in kdo manj, kdo si več zasluži, kdo manj itn. Vendar pa se bomo morali začeti zavedati, da bomo z medsebojnim spoštovanjem, spodbujanjem en drugega in sodelovanjem vsi skupaj pridobili in si tudi zaslužili več in največ. V naši občini je veliko talentiranih in sposobnih ljudi, nekaterih še niti ne poznamo, in le z medsebojno komunikacijo in sodelovanjem bomo lahko vse te adute izkoristili, da se pokažemo v najboljši luči. Upam si trditi, da je ta oddaja prispevala en delček poti v to smer, saj smo res pokazali svoj sodelovalni duh. - Gregor Zmazek Ko razdalja zbližuje z glasbo BLAZ t u URS ZALA Foto: GZ Križ "Hej ekipa! Imam idejo. Ste za, da bi posneli en glasbeno-karantenski video?" Tako so se glasili prvi stavki pobudnice projekta Nike Rožanc. Ker nam je mladim v prvih dneh karantene bil precej dolgčas, pogrešali pa smo petje, pevske vaje, predvsem pa druženje in smeh, smo vsi seveda takoj zagrabili priložnost in se podali v akcijo. Skupaj smo izbrali pesem in, ker smo bili ravno v postnem času, je ta bila postna, in sicer skladba Križ avtorjev Silvestra in Marije Bukovec. Telefoni, slušalke in dobra svetloba niso bili dovolj, da bi lahko ustvarili izdelek, kot smo si ga želeli. Manjkala je glasbena podlaga, za katero je kar od doma v domačem studiu poskrbel naš Niko Kostanjevec. "Ideja se mi je takoj zdela zelo dobra, saj nam tehnologija omogoča pogoje za delo na daljavo, kakršnih si pred leti nismo mogli niti predstavljati. Seveda ni enako kot ustvarjanje "v živo", ampak se le na tak način lahko temu I EVA približamo. Upam, da bo v prihodnje več takšnih projektov, tudi, ko se stvari vrnejo v normalno stanje, saj nam internet dan danes omogoča skoraj nemogoče," pravi Niko. Hecen občutek na začetku, nerodna tišina in sramežljivi pogledi v kamero ter številni ponesrečeni poskusi so čez nekaj dni pripeljali do končnih posnetkov. Objavo je preprečevala le še ena stvar. Kako združiti 16 posameznikov v en posnetek, da bodo zveneli kot eno? Na tej točki sta se v našo zgodbo vmešala mojstra Gregor Zmazek, ki je poskrbel za odličen video in Mitja Kosta-njevec, ki je poskrbel, za odličen zvok. Tako je bil naš prvi izdelek nared in pripravljen za objavo. Vsi malce živčni in na trnih smo budno spremljali prve odzive in ti so bili res fantastični. Lepe besede, številne pohvale z vseh strani, veliko delitev na družbenem omrežju Facebook in predvsem ogromno število ogledov posnetka nas je res navdalo s ponosom, Foto: GZ Naš Kraj živi da smo ustvarili nekaj posebnega. Presenetilo nas je, koliko je ljudem v teh, na nek način težkih in turobnih časih, video pomenil in koliko pozitive je prinesel v domove, ne samo v domači občini, temveč tudi širom naokrog.Ljudje so o videu govorili še kar nekaj dni po izidu in ker je bil odziv res pozitiven, se je v naših glavah začelo pojavljati vprašanje: Ali zadevo ponovimo? Seveda je bil odgovor večine, ki smo sodelovali v prvem videu, pritrdilen. Ker so na vrata že trkali velikonočni prazniki, smo se odločili, da bomo nov video z velikonočno vsebino objavili na velikonočno nedeljo in na ta način ljudem poskušali polepšati praznike. Za drugi projekt smo torej izbrali velikonočno pesem z naslovom Naš Kralj živi avtorjev Nade in Deča Žgurja. In tako smo "ponovili vajo". Pesem smo tokrat posneli nekoliko bolj sproščeno, veselo in v popolnoma drugačnem vzdušju. Spet smo doživeli uspeh, ki ga nismo pri- čakovali. Enajst tisoč ogledov na Facebo-oku, podpora, občudovanje in lepe besede so nas znova popolnoma prevzele in ob branju ter poslušanju komentarjev smo bili še bolj veseli, ponosni in ganjeni kot prvič. Na tem mestu iskrena hvala Niki za odlično idejo, Gregorju za video montažo in končni video izdelek, Mitji za obdelavo zvoka in končni avdio izdelek, Niku za čudovite aranžmaje in glasbene podlage, predvsem pa hvala vsem mladim pevcem za izkazano voljo in pripravljenost za sodelovanje. Bravo, ekipa! Veseli nas, da smo vam v domove prinesli pesem, vam s tem polepšali težke in monotone dneve ter vam morda narisali nasmeh na obraz. Hvala vam za vso izkazano podporo, lepe besede in oglede! Rebeka Mikša Petje krepi imunski sistem in izboljšuje počutje Pevci se ne dajo: »Če ne gre v živo, pa pač preko spleta« Koronavirus je zarezal v vse pore družbe, posegel je tudi na področje ljubiteljske kulture. A v Markovcih so našli rešitev, da prebrodijo to družbeno izolacijo. »Izvedli smo že nekaj pevskih vaj preko spletnih aplikacij, uspešno,« je ocenil dolgoletni in že tudi častni član KUD Markovski zvon Darko Meznarič. Društvo, ki ljubitelje petja, zadnja leta pa tudi ustvarjalce video-produkci-je in dramskih del, povezuje že več kot 20 let, je aktivno tudi sedaj. Člani seveda vestno spoštujejo odredbe o prepovedi druženja, a kljub temu prepevajo skupaj. »Petje je sprostitev, je pozitivna energija. Ko poješ dvakrat ali trikrat na teden, se predihaš, dobro vpliva na zdravje, na počutje, gre za neke vrste terapijo, saj v osredotočenosti na petje odklopiš skrbi,« je povedala mama treh otrok, članica dveh zborov Darja Vrtač-nik. Zato rada zapoje tudi doma z otroki, a pogreša družbo ostalih pevcev, je priznala. Da je kulturno udejstvovanje neke vrste hrana ali nagrada za dušo, je dejal tudi Darko Meznarič. »Po izobrazbi sem strojnik, tako da težko pravilno ubesedim, kakšnega pomena ima kultura za človeka. Rečem lahko, da je pe- sem v naši družini prisotna že od nekdaj in najprej poješ za svojo dušo, nato s težavnostjo pesmi rasteš in z odzivom publike prejmeš osebno zadoščenje,« je dejal. In da je glasba nit, ki povezuje različne v isto misel, dokazujejo tudi v KUD Markovski zvon. »Začeli smo s cerkvenim pevskim zborom v okviru župnije, ki je kmalu prerastel te okvirje. Pevskemu zboru so se pridružile številne pevske sekcije, nazadnje pa tudi gledališka in video-produkcijska sekcija. Vsaka skupina ima smele načrte, ki jih tudi uresničujejo. Eden izmed večjih in uspešnejših projektov je tudi mladinski glasbeni tabor, ki vsako leto v Markovce privabi več kot 50 otrok,« je dejal. Tudi letos ga bodo organizirali, predvidoma avgusta. In ne, njihovo društvo nima težav z aktivacijo mladih. »Veliko mladih imamo v naših vrstah, zaznavamo pa manko srednje generacije.« Sicer pa v petju in ustvarjanju društvo povezuje več kot 100 članov. In ker smo v obdobju epidemije, ko je zdravje postalo osrednja tema pogovorov, ne gre prezreti izsledkov o vplivu petja na zdravje, ki so bili predstavljeni v Zborniku strokovnega programa 16. Člani markovskega cerkvenega zbora se tudi v času epidemije niso odrekli druženju in skupnemu prepevanju. S pomočjo novih tehnologij so opravili spletno pevsko vajo. Foto: FB KUD Markovski zvon Festivala za tretje življenjsko obdob- čutek tesnobe in stresa, zmanjšujejo je. Zapisano je, da petje krepi imunski sistem. Petje namreč zmanjšuje raven stresnega hormona kortizola, na drugi strani pa zvišuje prisotnost proteina ki nas ščiti pred vdorom mikroorganizmov ter ravni hormonov, ki lajšajo ob- občutek bolečine, sprošča pa se tudi hormon sreče in zadovoljstva. Mojca Vtič Štajerski tednik, objavljeno 10.4.2020 Št. 18, maj 2020 I 7 Covid-19 ali tiha 3. svetovna vojna Marec 2020 si bomo zapomnili po začetku izrednih razmer, ki vladajo pri nas ter po svetu zaradi pojava novega korona virusa. To je tudi razlog, da je bila večina dogodkov, večjih in manjših, odpovedanih. Velika večina ljudi je morala živeti v izolaciji, prepovedano je bilo prehajanje iz občine v občino, omejitve so bile v trgovinah, zdravstvenih ustanovah, poštah, občinskih uradih ... Na podlagi tega je bil s strani župana Občine Markovci izdan sklep o aktiviranju poveljnika Civilne zaščite ter kasneje celotnega štaba občinske Civilne zaščite. Na pojav virusa, njegove značilnosti, hitrost prenosa in potek bolezni ni bil ustrezno pripravljen nihče. To se je videlo na vsakem koraku s pomanjkanjem zaščitnih mask in razkužil. Predvsem smo morali poseči po preventivnem obnašanju z namenom preprečitve in zmanjšanja širjenja bolezni. Na srečo se je tudi tokrat sistem zaščite in reševanja ustrezno odzval ter pomagal, kot mnogokrat doslej, pri obvladovanju širjenja bolezni. Civilna zaščita na državni ter regijski ravni je bila zadolžena za skladiščenje ter razdelitev zaščitnih sredstev, organiziranje nastanitvenih kapacitet za osebe, ki jim je bila odrejena karantena, in nenazadnje za pomoč institucijam ter posameznikom pri reševanju različnih težav. Na lokalni ravni je Civilna zaščita Občine Markovci skupaj z Občino Markovci ter gasilci delovala na več področjih. Štab Civilne zaščite je redno spremljal ter pregledoval območja, kjer so se pred pandemijo zadrževali ljudje. Skupaj z občinsko upravo smo zaprli vsa otroška igrala v občini, postavili opozorilne table na pokopališču, avtokampu, preverili vse trgovine, v katere so zahajali ljudje. Največji prispevek k zajezitvi bolezni je Občina naredila z razdelitvijo zaščitnih mask v vsako gospodinjstvo: dve pralni in eno kirurško masko. Poskrbeli smo tudi za vsa gasilska društva in trgovine z živilskim blagom. Za obveščenost in pomoč občanom je Občina Markovci pregledno uredila svojo spletno stran. Od začetka pandemije (od 13. marca do 10. maja) je bilo na območju občine Markovci aktivirano naslednje število oseb: Občinski štab CZ 65 oseb Občina Markovci 86 oseb RKS (Rdeči križ, Karitas) 54 oseb gasilske enote 95 oseb drugo (osnovna šola) 34 oseb Kljub vsem odlokom, ki jih je izdajala vlada Republike Slovenije, je v Občini Markovci bila ena oseba okužena z virusom Covid-19. Štab Civilne zaščite Občine Markovci se ob pandemiji virusa Covid-19 zahvaljuje Občini Markovci, občinski upravi, režijskemu obratu ter gasilskim društvom. Posebna hvala gospodu županu Milanu Gabrovcu za vsakodnevno angažiranost, prav tako tudi direktorici Marinki Bezjak Kolenko za vsestransko pomoč. Naj v duhu aktualnega dogajanja zaključim z željo, da bi vsi zavzeti ukrepi čimprej pokazali učinek ter da naša občina ostane zdrava. Ostanimo zdravi v največji meri! Janko Fišinger, poveljnik CZ Občine Markovci Aktivnosti prostovoljcev Rdečega križa, Karitas in gasilcev v preteklih mesecih Glede na izredne razmere, ki smo jim bili priča v marcu in aprilu, smo se prostovoljci naše občine hitro odzvali in se različno organizirali po vaseh. Prostovoljci RK in župnijske Karitas smo skupaj z Občino Markovci pomagali družinam z otroki, kjer so starši ostali brez dela. Preskrbeli smo jim različne prehranske izdelke. Hrano, ki prihaja iz sredstev EU, smo razdelili tudi starejšim občanom, ki prejemajo nizko pokojnino. Gasilci so se prav tako natančno organizirali. Po gospodinjstvih, kjer živijo starejši vaščani, so razdelili obvestila o tem, da jim lahko priskočijo na pomoč z obiskom trgovine. Kupljeno blago so jim postavili pred vrata. Povezali smo se tudi z Domom upokojencev Ptuj in z njihovimi enotami. S stanovalci iz naše občine smo vzpostavili stik po Skypu in telefonu. Bili smo tudi odgovorni do starejših sosedov, ki so ostali brez sorodnikov in smo jim bili v pomoč in psihično oporo. Prostovoljci, ki svoje delo opravljamo s srcem, smo bili v preteklih tednih še bolj aktivni in pridni kot sicer. Res si zaslužimo, da sami sebe pohvalimo! Marija Prelog V nemogočih razmerah se rojevajo dobra dela Koraki posameznikov z velikim srcem Foto: osebni arhiv Bojana Plajnšek:„Nisem si mislila, da bodo ljudem maske pomenile tako veliko. Vesela sem, da smo se odločile za šivanje." Za zgodbo srčnega dejanja so poskrbele preproste ženske, ki znajo vihteti šiviljski pribor. Povsem samoiniciativno so za vsako hišo na vasi sešile zaščitno masko. Življenje kljub zelo spremenjenim razmeram teče svojo pot. Ljudje morajo v službe in po drugih nujnih opravkih. Ker pa brez mask ne smemo na plano, so te postale sodobno zlato. Imeti masko v trenutku, ko je ne moreš kupiti, je pač veliko razkošje. In s tem razkošjem so se ženske iz družine Plajnšek - Popošek odločile obdarovati sovaščane v Zabovcih v enem izmed najodločilnejših trenutkov. „Vsepovsod je bilo polno informacij, da ljudje potrebujejo maske, pa ne morejo do njih," je dejala Bojana Plajnšek, domačinka iz Zabovcev. „Doma sem predlagala, da bi sešile maske za našo vas. Mama in hči sta bili takoj za." Po službi za šivalni stroj „Naštele smo, da je na vasi nekaj čez 150 hiš. Zdelo se je, da bi tako število mask lahko zašile. Kot vsaka šivilja sem imela doma nekaj blaga in planile smo k delu," je pripovedovala Plajnškova, ki je izučena šivilja in se s šivanjem tudi preživlja. Pri izdelavi mask sta ji na pomoč priskočili mati Neža in hči Urška, ki sta pripravljali material v času, ko je bila sama še v službi. „Ko sem prispela domov, pa smo začele šivati. Delale smo dobra dva dni in sešile 153 mask za vaščane. Ponosna sem na hčer, ki je iz navdušenja, da lahko stori nekaj dobrega za druge, tudi prvič v življenju sedla za šivalni stroj." Nad odzivom presenečena „Ko so bile maske dokončane, smo jih zapakirale s kratkim pripisom želja. S hčerko sva jih raznosili po vasi in že na poti sva prejemali veliko zahval. Ljudje so bili presenečeni in veseli. Obe sva bili ganjeni, hčere pa se je to izjemno dotaknilo," je povedala Plajnškova, ki se ni zavedala, kolikšen je njihov prispevek. Kot je skromno povedala: „Ni se mi zdelo, da je to tako veliko delo." Sovaščani pa so ji dokazali drugače. „Prihodnje dni sem še dobivala vrsto klicev in sporočil. Ni hiše, od koder me ne bi kontaktirali. Ne morem verjeti, kako so ljudje to sprejeli. Res mi je toplo pri srcu." V teh dneh se še posebej nazorno kaže, da vsakdo lahko s svojimi dejanji dela razliko v skupnosti. Vemo pa, kaj lahko majhen korak človeka pomeni za človeštvo. Karmen Grnjak (Štajerski tednik, 12.4.2020) 8 | Št. 18, maj 2020 »Gre za zdravje ljudi« Aktivnosti stojnskih gasilcev V času prepotrebne zaščitne opreme, med katerimi so najpogostejše maske, je dobrodušno dejanje storila tudi šivilja Silva Njegač iz Bukovcev. Tudi ona jih je, podobno kot Plajnško-ve iz Zabovcev, sešila povsem prostovoljno in jih podarjala vsem, ki so jih želeli. »Stopimo skupaj in naredimo nekaj za naše občane,« je dejala Nje-gačeva in v svoji šiviljski delavnici izbrskala kose blaga ter sešila več kot 370 mask. Vsakdo, ki jih je prejel, saj je bilo zanimanje zares veliko, se ji je iskreno zahvalil in bil hvaležen za dobro dejanje. »V tem času se mi zdi to povsem normalno. Gre za zdravje ljudi. Z veseljem sem sešila maske, še večje zadovoljstvo pa so bili hvaležni obrazi tistih, ki so maske potrebovali,« je dodala Silva Njegač. Mnogi so jo poklicali po telefonu, tako iz bližnje in daljne okolice kot iz različnih koncev Slovenije. Maske so še vedno na voljo, zato jih še vedno lahko dobite, če so vam morebiti zmanjkale. ADR Foto: osebni arhiv Zašite maske, ki se jih je marsikdo razveselil. Gasilska dejavnost v Stojncih se v času epidemije ni ustavila, le nekoliko smo omejili in spremenili tok dogodkov, še vedno pa smo bili aktivni na gospodarskem in operativnem področju. V februarju smo zamenjali garažna vrata s sodobnimi rolo vrati, saj so te bile že zaradi starosti večkrat popravljene in po več kot 40 letih dotrajane in potrebne zamenjave. Teden dni pred epidemijo smo gasili požar v gozdu, kjer je vaščan zakuril odpadno vejevje in je bila nevarnost širitve požara. Ob hitri prijavi na regijski center 112 smo požar lahko pravočasno omejili in lokalizirali. V preteklih mesecih smo vaščanom po- Zahvala organizatorjem Mladinskega glasbenega tabora 2019 Čeprav se je mladinski glasbeni tabor pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon končal lanskega leta avgusta, nam šele sedaj uspeva, da se organizatorjem zahvalimo. Zadnji večer tabora vselej priredijo koncert, na katerem zbirajo prostovoljne prispevke. Lanske prostovoljne prispevke so namenili podariti družinam z otroki v naši občini, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli v težkih življenjskih situacijah. Prostovoljni prispevki so bili donirani v vrednosti 800 € in starši so več kot hvaležni za izkazano pomoč. Organizatorji so jih obiskali v predbožičnem času in bili so namensko porabljeni za otroke oz. šolarje. Tudi letos, podobno kot lani, se je tudi ena izmed etnografskih fašenskih likov iz Markovcev, ki ne želi biti omenjena, odločila, da zbrane prostovoljne prispevke, ki so jih prispevali vaščani ob obiskih hiš, nameni ravno tako družinam v socialni stiski. Zbrali so več kot 250 €. Občinski odbor Rdečega križa in župnijska Karitas se v imenu družin, ki so prejeli pomoč, iz srca zahvaljuje. MP nudili pomoč pri nakupih v trgovini ali ob osnovni zdravstveni oskrbi. Vaščani in nekateri člani so se angažirali in obvestili predvsem starejše, da jim lahko v danih okoliščinah priskočimo na pomoč. Prav tako smo v vsako gospodinjstvo v vasi prinesli zaščitne maske. Ob tem smo uredili še okolico gasilskega doma. Preuredili smo zelenico okrog spomenika sv. Florjana, podrli tri drevesa, ki so bila ob poletnih mesecih točka druženja in senca vsakomur, ki je prišel med nas. Nadomestili smo jih z javorjem in okrog studenca ter hi-dranta položili tlakovec. Vodja projekta je bil naš član Franc Kostanjevec. Te aktivnosti smo uredili pred godom sv. Florijana, ki ga že 27 let praznujemo v našem gasilskem društvu. Letos praznika ni zagodel dež, ampak epidemiološke omejitve. Kljub temu smo se na god zavetnika, 4. maja, s sveto mašo v farni cerkvi v Markovcih poklonili vsem pokojnim gasilcem. Glede na okoliščine sta se maše lahko udeležila največ dva člana iz društva. Vsa aktualna in pomembna obvestila si lahko tudi vedno ogledate na naši FB strani PGD Stojnci Dejan Zemljarič Izkušnje stanovalcev Doma upokojencev Ptuj s komunikacijo preko spleta V času, v katerem smo se znašli zaradi spopadanja z epidemijo COVID-19, ko se vsi skupaj srečujemo z ukrepi in omejitvami, je potrebno omeniti, kako pomembno je ohranjanje odnosov z bližnjimi. Odnosi s svojci so namreč tisti, ki dajejo občutek pripadnosti in sprejetosti. Na tem mestu je še posebej pomembno ohranjanje stika s starejšimi, ki pogosto sami ne zmorejo več navezovati in ohranjati medsebojnih odnosov, bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi nezmožnosti uporabe različnih sredstev komuniciranja. Ker osebni odnos v danih razmerah ni mogoč, smo našim stanovalcem stik s svojci omogočili preko brezplačnega telefonskega omrežja Skype. Na ta način smo jim želeli omogočili začasno nadomeščanje osebnih stikov in medsebojno komunikacijo z namenom ohranjanja medsebojne povezanosti. S tem so do- bili novo izkušnjo komunikacije preko sodobnih omrežij, še pomembneje pa je, da so lahko ohranili povezanost s svojci in z njimi poklepetali o vsakdanjih temah. S komunikacijo preko spleta naši stanovalci v času prepovedi obiskov dobijo občutek varnosti, da so domači še vedno ob njih, čeprav niso fizično prisotni, ohranja se povezanost s svojci, ki se je gradila toliko let. Tudi stanovalce skrbi, kako so domači in preko video klica lahko dobijo informacije iz prve roke: svojca ne samo slišijo, ampak tudi vidijo, kar je pomembno za obe strani. Sprva so bili precej nezaupljivi do sodobne tehnologije, ob koncu pa so bili njihovi odzivi več kot pozitivni, obrazi pa nasmejani. Stanovalci po pogovoru opisujejo, kako lepo je videti svojce, lepo je vedeti, da so zdravi in veseli. V pogovorih ne manjka tudi solz sreče, ko po dolgem času zagledajo svoje do- Foto: arhiv Doma upokojencev Ptuj mače. Njihovi odzivi so pomembni tudi za nas zaposlene, ko vidimo, kako pogovori nanje delujejo pomirjujoče. V kolikor še z vašim svojcem niste klepetali preko Skypa, Viberja, WhatsAppa in drugih podobnih pro- gramov, pa bi to želeli, nam to sporočite v posamezno enoto Doma upokojencev Ptuj. Tjaša Mlakar Št. 18, maj 2020 I 9 Pregled dela v prostovoljnih gasilskih društvih V februarski številki Lista iz Mar-kovcev smo strnili glavne poudarke lanskoletnega delovanja prostovoljnih gasilskih društev Prvenci-Strelci, Bukovci, Nova vas pri Markovcih, So-betinci in Stojnci, v tokratni pa predstavljamo še PGD Markovci, Borovci in Zabovci. PGD Borovci Društvo je bilo v preteklem letu zelo aktivno. Kmalu po novem letu smo skupaj s članicami aktiva podeželskih žena Borovci organizirali ponovoletno srečanje vaščanov. V spomladanskih mesecih smo v sodelovanju s PGD Ptuj organizirali pregled ročnih gasilnikov, pregledali hidrantno omrežje v vasi ter pričeli s pripravami na tekmovalno sezono. Ob prvem maju smo postavili majsko drevo, organizirali kresovanje ter 1. maja zjutraj pričakali budnico, nato pa se s kolesi odpravili na kolesarjenje po meji Občine Markovci. Udeleževali smo se gasilskih tekmovanj, največ s pionirsko desetino. V juniju smo se z dvema desetinama udeležili tekmovanja OGZ Ptuj, ki ga je organiziralo PGD Cirkulane. Avgusta smo izvozili na požar strnišča ob cesti Borov-ci-Markovci. Zadnji avgustovski konec tedna smo skupaj s Komisijo za delo z mladino OGZ Ptuj organizirali tabor mladine, ki je potekal v športnem parku Borovci in kjer smo preživeli tri nepozabne dni z našim podmladkom. Zahvala gre ŠD Borovci in sekciji ribičev za prostor ter vsem, ki ste kakorkoli sodelovali in nam pomagali organizirati to nepozabno druženje. V mesecu požarne varnosti smo se udeležili jesenskega pregleda društev in strojniškega dneva. Naši veterani so se udeležili izleta, ki ga je organiziralo gasilsko poveljstvo Občine Markovci, ter srečanja veteranov v Bukovcih. V mesecu požarne varnosti smo sodelovali na vaji Polje, ki jo je organiziralo PGD Prvenci--Strelci. Nekaj dela smo vložili tudi v obnovo naših prostorov, saj smo prepleskali oro-dišče in nabavili nove omare v orodišču. Tudi pri nabavi gasilske opreme smo bili dejavni. Peter Matjašič, predsednik, in Marjan Mislovič, poveljnik PGD Borovci PGD Markovci V letu 2019 smo izvolili nove člane upravnega odbora in poveljstva, na prvi seji društva pa še ostale člane in komisije. V spomladanskih mesecih smo izvedli gcneralno čiščenje gasilskega doma z okolico. Skupaj z Vaškim odborom smo sodelovali pri postavitvi majskega drevesa, prav tako pa pri snemanju oddaje Dobro jutro na RTV Slovenija, kjer je poveljnik GPO Markovci predstavil gasilce naše občine. V aprilu smo se udeležili operativne vaje članic OGZ v Slovenji vasi, v juniju pa tekmovanja OGZ Ptuj, na katerem smo dosegli dobre rezultate. Ker do poletja še vedno nismo podpisali pogodbe o redni dejavnosti z Občino Mar-kovci, je gasilsko poveljstvo Občino o tem obvestilo s protestnim pismom. Društvom je začelo primanjkovati sredstev za sprotne stroške, nekaterim pa je že bila preprečena možnost izvoza na intervencijo. Pravi čas se je vse uredilo. Ob lanski 150-letnici organiziranega gasilstva na Slovenskem je Gasilska zveza Slovenije organizirala proslavo v Metliki, ki smo se je udeležili. V septembru smo organizirali tradicionalno tekmovanje za pokal vasi Markovci in zaključek lige v hidrantni vaji. V mesecu požarne varnosti smo imeli kar nekaj aktivnosti: dan odprtih vrat, kjer so nas obiskali najmlajši iz vrtca, naslednji dan pa so jim naši člani pred osnovno šolo Foto: DK Anton Črešnik iz Borovcev je na februarskem občnem zboru kot najstarejši član društva prejel jubilejno priznanje. demonstrirali gašenje. Izveden je bil jesenski pregled društev, takoj zatem pa meddruštvena vaja "Drava 2019", izvedena v prostorih občinske stavbe. To je bila izredno zahtevna in odgovora vaja za naše operativne člane in vsa društva, ki so sodelovala. Naše mentorice mladine so se odločile organizirati vaški gasilski tabor v gasilskem domu. Bilo je zelo pestro, saj se ga je udeležilo 17 otrok. Članice so se sicer udeleževale vseh aktivnosti OGZ Ptuj, od izobraževanj, do operativne vaje gasilk, regijskega srečanja, pohoda po haloških gričih v Zavrču, veterani pa so se udeležili srečanja v Bukovcih. Franc Prelog, predsednik PGD Zabovci Preteklo leto je bilo za gasilce iz Za-bovcev kar zanimivo. Od januarja do konca februarja, vključno z marcem, smo se udeleževali vseh občnih zborov. Ob 1. maju smo skupaj z vaškim odborom postavili prvomajsko drevo, pričakali godbo na pihala in polepšali praznovanje vaščanov. Prav zaradi tega dogodka Povorka korantov od hiše do hiše v Prvencih Foto: IG Po večletnem premoru so se v Prvencih ponovno organizirali v pustno skupino; letos so predstavljali strašila. Foto: IG Prvenski koranti so obiskali Krajevno skupnost Bakovci v Prekmurju, kjer so se predstavili na njihovi povorki. Sekcija Prosvetnega društva Prven-ci-Strelci, skupina koranti, ki jo vodi Matjaž Leben, je v času pustnega časa obiskala vsa gospodinjstva po vasi Prvenci ter zaželela srečo in dobro letino. Prav tako prvenski koranti predstavljajo naš najznačilnejši markovski pustni lik tudi izven korantove dežele. Obiskali so več ustanov in krajev po Sloveniji. Sekcija šteje 35 članov, med njimi pa so tudi mali koranti in parklji. Prosvetno društvo je letos po nekajletnem počitku obudilo pustno sekcijo, ki jo vodi Franc Vrbančič. Letošnja pustna skupina je predstavljala strašila. V skupini je sodelovalo preko trideset velikih in malih strašil. Udeležili smo se pustnih povork v Markovcih, na Ptuju in v Dornavi. Predstavili smo se tudi vaščanom po vaseh Prvenci, Strelci in v Novem Jorku. Zaradi izrednih razmer smo morali odpovedati materinski dan, pa čeprav so mladi že pridno vadili, da bi predstavili kulturni program mamicam, babicam. Da smo ob prvem maju vsaj malo začutili praznični dan, so se gasilci z gasilskim avtom popeljali po vasi in predvajali budnico. Ivan Golob na prvomajsko jutro, ko se vaščani s ponosom udeležijo postavitve, je vredno ohraniti to lepo navado in druženje. To je eden izmed dogodkov, ki se ga vaščani zelo radi udeležijo. Veliko smo postorili tudi v domu in orodišču, v mansardnih prostorih ravno v teh dneh zaklučujemo sanitarije. Zelo smo ponosni, da se je za potrebe gasilskega društva odkupila sosednja parcela, ker smo s tem pridobili zelo veliko prostora, ki ga v naslednjih letih želimo uporabno urediti z izgradnjo garaž, orodišča ter velikim parkirnim prostorom. Operativni gasilci PGD Zabovci smo v minulem letu na operativnem področju delovali v skladu z zahtevanim programom prostovoljnega gasilskega društva. Delovali smo tako na izobraževalnem, preventivnem in operativnem področju, v sklopu katerih so naši člani pridobili nova znanja ter izkušnje. Leto smo zaključili z družabnim večerom ter pripravami na naš volilni občni zbor, katerega izvedbo so nam preprečile izredne razmere. Takoj ko bo mogoče, ga bomo izpeljali. Matej Cimerman, poveljnik Fotografska razstava "Fašenk v Markovcih" d Foto: NK Na pustno soboto je v mansardi občinske stavbe bilo odprtje razstave fotografij z naslovom »Fašenk v Markovcih«, ki jo je v sodelovanju z Občino Markovci pripravil Foto klub Maribor. Razstava je postregla s pisanimi in živimi podobami markovskega fašenka, ki so jih skozi leta v svoj objektiv ujeli člani omenjenega kluba in ki se na markovski fašenk z navdušenjem vračajo že nekaj let. Vse zbrane je nagovoril in pozdravil župan Občine Markovci, gospod Milan Gabrovec, ki je poudaril pomen pustnega časa za naš kraj, se zahvalili fotografom mariborskega foto kluba za pripravo razstave in dodal, da se nadeja sodelovanj tudi v bodoče. NT 10 | Št. 18, maj 2020 29. fašenk v Foto: NC, FV, MP Prve tri nagrajene skupine na markovskem fašenku. 1. mesto 1.300 EUR CIRKUS, MLADINA IZ BUKOVCEV 2. mesto 900 EUR NOJI, KARNEVALSKA SKUPINA MALA VAS, GORIŠNICA 3. mesto 400 EUR DISCO PARTY, KUD MASKA STOJNCI 4. mesto 350 EUR BARVICE, SPUHLJA 5. mesto 300 EUR VILINCI IZ BUKOVCEV, VOPOŠNICA 6. mesto 250 EUR BOŽIČNI ŠKRATI, ŠD MOŠKANJCI 7. mesto 200 EUR FRIZERSKI SALON VETRNICE, KIDRIČEVO 8. mesto 150 EUR ŠTORKLJE, TED SODINCI 9. mesto 100 EUR ČISTILCI, SKORIŠNJAK 10. mesto 50 EUR STRAŠILA, PD PRVENCI-STRELCI Iz bloga Arneta Hodaliča, priznanega slovenskega fotografa, popotnika, novinarja in urednika fotografije pri slovenski izdaji revije National geographic. "Na moj prvi fašenk v Markovce sem se, s fotoaparatom v roki, odpravil že leta 2006. In zadelo me je kot s kamnom v glavo ... Niti v sanjah nisem pričakoval tako pristnega vzdušja, prijaznosti domačinov in predvsem avtentičnosti samega dogodka. Da je kaj takega možno v Sloveniji, me je popolnoma presenetilo. Ne samo za znamenite kurente, pač pa tudi za ostale pisane maske se je popolnoma brez sence dvoma začutilo, da so tam zaradi sebe in svojih sokrajanov in popolnoma nič zaradi kakšne t.i. turistične ponudbe slovenskega podeželja. Z zastonj jedačo in pijačo obložene mize in klopi ob poti so dale vzdušju še poseben čar, največ pa je bilo vredno pristno veselje, ko so se maske ustavljale na dvoriščih, popile kozarček (še raje kar dva) in prigriznile kakšen košček domačega kruha, začinjenega s svinjsko zaseko in čebulo v bučnem olju. Da o krofih in ostalih pustnih sladicah sploh ne govorim ..." Rekli boste: »Kje je že to!«, pa vendarle ne moremo mimo naše največje prireditve, zaradi katere se imenujemo korantova dežela. Že 29. fašenk v Markovcih je tudi letos minil v znamenju številnih mask, tako etnografskih kot karnevalskih, in seveda množice obiskovalcev. Polne mize dobrot na dvoriščih v Zabovcih in Markovcih so vabile nastopajoče in obiskovalce, obiski pustnih likov pa so puščali en sam dober namen: dobro letino. Številni koranti letos težkega dela niso imeli, saj je bilo na fašensko soboto prijetno toplo. Povorka se je tudi tokrat zaključila v središču Markovcev, pred občinsko stavbo, vse nastopajoče skupine pa so bile pogoščene v šotoru. Tam so kasneje razglasili tudi najboljše maske, ki jih je ocenjevala komisija za podeljevanje nagrad. Letos smo pogrešali nagrajene etnografske maske. Zakaj jih v Pustna skupina iz Vopošnice nobeno leto ne manjka na fašenku v Markovcih. Vrteškiin osnovnošolski otroci so se letos oblekli v mavrice. nagrajevanju izključujemo? Niso ravno etnografske maske tiste, s katerimi radi ponosno pohvalimo, da jih ni tolikšno število najti na nobenem koščku naše domovine in tudi v svetu? V prihodnje predlagamo vsaj simbolične nagrade. Denarne nagrade v skupni vrednosti 4.000 EUR je prispevala Občina Mar-kovci. Iskreno čestitamo vsem nagrajenim, prav tako pa vsem, ki so sodelovali in prispevali k letošnjemu fašenku. In ne pozabimo, prihodnje leto bo minilo že 30 let, odkar smo v Markovcih pričeli z organizirano povorko. ADR Fašenk v Stojncih je bil pisan Foto: KUD Maska Po okrašeni vasi je stojnske maška-re na pustni torek popeljal vaški princ Don Dušan Dolenski. V spremstvu stojnske FUŠ godbe so povorko množično ustvarjali najstarejši etnografski liki - koranti, ki so od hiše do hiše naznanjali prihod pomladi. Vaške gospodinje so nastopajoče pogostile s slastnimi krofi in domačimi dobrotami. V povorki ni manjkalo maškar, ki so dogajanje popestrile z aktualno temo o koronavirusu. Med sodelujočimi so bili tudi cigani, liki iz risank, princeske in marsovci. Člani KUD Maska so pričarali nostalgični disco party s kostumi mavričnih barv in pisanimi frizurami. Med pisanim naborom na- stopajočih so bile še stojnske frajlice, ki že dolga leta z okrašenimi kolesi, kostumi in živahno pesmijo pozdravljajo va-ščane in ostale gledalce. Dodaten pridih tradicije so v povorko prispevali kopjaši iz markovskega folklornega društva. V središču vasi so se s svojim programom predstavile vse sodelujoče skupine. Pust širokih ust se je z vsemi nastopajočimi in obiskovalci zaključil ob dobri hrani pod šotorom. Za praznovanje fašenka v Stojncih se trudijo člani KUD Maske, Vaški odbor Stojnci, članice stojnskega aktiva podeželskih žena in PGD Stojnci. MV Št. 18, maj 2020 I 11 Folklorno dogajanje V Folklornem društvu ''Anton-Jože Štrafela'' Markovci smo bili v začetnih mesecih leta izjemno aktivni. Zagotovo ste nas videli v času fašenka, saj je to za nas tudi najbolj aktivno obdobje leta. Ker za povorke že veste, vam naj povemo še o drugih aktivnostih tega časa. Nova sekcija društva - pevke ljudskih pesmi Kitice - je v januarju opra- vila svoj prvi javni nastop, in sicer so na povabilo Folklornega društva Lancova vas nastopile na tradicionalni prireditvi 'Pevke, pevci in godci'. Kulturni program je posnel tudi Radio Ognjišče, zato ga lahko poiščete v arhivu in prisluhnete nastopom. V soboto, 1. 2. 2020, sta obe pevski zasedbi ljudskih pevk nastopili na ob- Foto: Arhiv FD Markovci, GM Pevke ljudskih pesmi Kitice močni reviji poustvarjalcev glasbenega izročila 'Napev-odsev' v organizaciji JSKD, ki je letos potekala v Prvencih. Po oceni strokovnega spremljevalca, Klemna Bojanoviča, sta obe zasedbi nastopili zelo uspešno. Poslanstvo našega društva je ohranjanje kulturne dediščine - snovne in nesnovne. Za to poskrbimo tudi tako, da mlajše rodove poučimo o značilnostih kraja, v katerem živimo. Veseli smo bili povabil vrtca Markovci in Gorišnica v tednu pred fašenkom, kjer smo otro- ke seznanili z etnografskimi liki našega območja. Predstavili smo jim lika kopja-ša in vile ter z njimi tudi zaplesali. Z velikimi načrti in nasmehi smo zakorakali v leto 2020, pa nam je nepredvidljiva situacija preprečila vse vaje in nastope. Upamo, da bomo do konca leta lahko izvedli še kakšen načrtovan nastop in koncert - ''da de opet lušno!''. Nika Rožanc, predsednica FD Markovci Foto: Arhiv FD Markovci, GM Ljudske pevke FD Markovci Foto: Arhiv FD Markovci, GM Kopjaši ne manjkajo na nobenem markovskem fašenku Društvo Baron v letu 2020 z novimi izzivi Urejena okolica muretinskega gradu. Foto: arhiv društva V Društvu Baron smo leto 2020 začeli z optimizmom in zagnanostjo. Naše aktivnosti so se pričele ob pustu. S skupino picekov smo se predstavili na prikazu etnografskih mask, sodelovali na fašenku v Dornavi, obiskali smo zavod dr. Marjana Borštnar-ja in izvedli obhod po Prvencih. Društvo je v času Kurentovanja na Ptuju postavilo srednjeveško kovnico in tiskarno, v kateri kujemo kovance kurento-vanja, izdelujemo srednjeveške odtise, ponudimo papirnate rože, duhe, ježevke, magnete ... Srednjeveška skupina se je udeleži Mestnega pustnega kor- Ena izmed grajskih soban. Foto: arhiv društva za. V veliko veselje nam je izvesti pokop pusta, ki je prerastel v največji tak dogodek v Sloveniji. Zagotoviti je potrebno rekvizite, napisati scenarij, izbrati igralce in seveda vse skupaj vaditi. Letos smo prvi maj in kresovanje doživeli malo drugače. Na sedežu društva smo na predvečer praznika zakurili manjši ogenj, spekli kruh in skuhali golaž. Dogodek smo preko družbenega omrežja Fa-cebook delili s člani društva in tako podoživeli kresovanje. Seveda smo 1. maja zjutraj ob sedmi uri preko zvočnika okoličane zbudili s koračnico in vse pova- bili, da pridejo in prevzamejo prvomajski golaž. Razdelili smo 50 litrov golaža in domač kruh iz krušne peči. Po pustnih dogodkih smo začeli s pripravami za sprejem prvih skupin gostov na gradu Muretinci. Uredili smo manjšo trgovinico s spominki in pisarno društva. Do sedaj smo uredili že 15 sob in preko 50 metrov hodnikov in stopnišč. Vzorno skrbimo tudi za urejenost okolice gradu. Trenutna situacija je ok-lestila skoraj vse lastne prihodke, ki jih ustvarimo v društvu. Odpovedane imamo vse skupine za letos, prav tako ne moremo izvajati otroških delavnic. Trenutno situacijo kljub vsemu razumemo kot nov izziv in priložnost. V društvu pripravljamo nedeljske dneve odprtih vrat, ki jih bomo začeli izvajati takoj po sprostitvi ukrepov. Pripravljamo tudi družinska grajska razvajanja. Na graščini imamo 4 sobe, opremljene za družinske zabave, ki sprejmejo preko 100 oseb, prav tako na dvorišču stoji šotor, ki sprejme 80 oseb. Prepričani smo, da se bodo ukrepi toliko zrahljali, da bomo načrte lahko izvedli in vse to pokazali obiskovalcem. V oktobru načrtujemo konferenco avstrijsko-slovenske štajerske viteške zveze. Takrat bomo izvedli tudi grajsko trgatev in srednjeveški mednarodni tabor. Vabim Vas, da si ogledate grad Muretinci. Poskrbite, da ostanete zdravi, mi pa bomo poskrbeli, da od nas ne boste odšli lačni in žejni. Janez Golc 12 | Št. 18, maj 2020 20. jubilejni občni zbor TD občine Markovci V prazničnem letu si je Turistično društvo občine Markovci zastavilo širok program dela. V februarju smo izvedli tradicionalne koline na domači način. Dogodka so se udeležili povabljeni gostje iz društev domače občine ter nekatera društva iz sosednjih občin. V marcu smo imeli 20. zbor članov društva, ki je potekal v dvorani PGD Markovci. Za uvod v jubilejni občni zbor so nastopile Grabljice iz Markovcev, ki so zapele in zaplesale. Gospod Franc Brodnjak, predsednik TD Občine Markovci, je z uvodnim govorom pozdravil vse navzoče ter se sprehodil skozi delovanje društva v vseh teh letih. Poročila so ob njem v nadaljevanju podali še blagajnik, predsednik nadzornega odbora in predsednik verifi kacijske komisije. Sledila je razre-šnica dosedanjega vodstva in volitve v organe TD Občine Markovci. Staro-no-vo vodstvo TD Občine Markovci si lahko ogledate na naši spletni strani www.td--markovci.si. Predsednik je nato predstavil program dela za leto 2020. Ob koncu so spregovorili tudi župan Občine Mar-kovci, gospod Milan Gabrovec, ter gostje povabljenih društev, ki so se odzvali našemu povabilu. Slišali smo kar nekaj pohval, kar nam je dalo vedeti, da delamo prav, da smo na pravi poti v razvoju turizma in promocije v naši občini. Sonja Erlač Turistično društvo občine Markovci vodi predsednik Franc Brodnjak. Foto: arhiv društva Na praznični dan, 27. aprila 2020, bi se tudi letos odvijala najštevilčnejša športna prireditev v naši občini, a razmere v državi tega na žalost niso dovoljevale. Za šesto izvedbo Markotona se je že pred nastopom epidemije prijavilo skoraj štiristo tekmovalcev. Ob takšnem trendu smo ocenili, da bi se številka lahko približala tisočici. Bodimo realni, za našo občino je takšna številka tako ogromna, kot da bi na našem največjem ljubljanskem maratonu teklo tristo tisoč ljudi ali pa recimo devet milijonov na londonskem. Nepredstavljivo! Markotona v obliki, kot smo ga poznali v vseh petih izvedbah do sedaj, letos zagotovo ne bo. Čeprav to sprejemamo s težkim srcem, hkrati iščemo tudi rešitve, kako izpeljati letošnjo »šestko« na način, da bo zadostila zahtevam stroke in da bo seveda tudi dovolj aktualna. Verjamemo, da bomo rešitev našli. Ljubitelji teka in rekreacije, ostanite aktivni! GM OPRAVIČILO V februarski številki Lista iz Markovcev se je k članku z naslovom Fotografska poezija »Dlan mi po tebi diši«, kjer smo predstavili Kajo Kristo-vič in njeno fotografsko razstavo v sodelovanju s pesnikom Ferijem Lainščkom, izmuznila ocena umetnice Aleksandre Jelušič. Prijazno se opravi- čujemo in jo z veseljem objavljamo. K temu dodajamo še nekaj Kajinih fotografij. Kaja Kristovič je s svojo fotografsko razstavo še enkrat potrdila, da fotografije niso nekaj statičnega, temveč da so lahko enakovredne proznemu zapisu ali poeziji. Takšen način od avtorja zahteva veliko proni-cljivosti, zrelosti in izkušenj. Ni namreč dovolj le tehnična dovršenost. Kaja združuje oboje. Je odlična fotogra-finja in hkrati tudi pripovedovalka zgodb in arhivarka življenja. Če k temu prištejemo še njen simpatičen značaj in mladostno energijo, potem lahko rečem le to, da imamo v svojem lokalnem okolju umetnico, na katero smo lahko zelo ponosni. »Kaja, želim ti še veliko strasti in pozitivnih izzivov na tvoji ustvarjalni poti.« Aleksandra Jelušič, "talumovka", pisateljica, pesnica 1 * . y i' «s • - ' ^ r1 -s MP- - r » JT 1 m , J * * * v , . r 4 Foto: Kaja Kristovič Upanje Foto: Kaja Kristovič Divji cvet Foto: Kaja Kristovič Vrnitev Št. 18, maj 2020 I 13 ZGODBE Z NAŠIH PODSTREŠIJ Naš rojak Jože Vrabl (1913-1982), novinar, fotograf in publicist Jože Vrabl, rojen 27. marca v Za-bovcih, prvi poklicni novinar ptujskega časopisa Naše delo (danes Štajerski tednik), je obiskoval šestrazredno javno ljudsko šolo pri Sv. Marku pri Ptuju. Leta 1933 se je zaposlil kot pisarniški delavec v odvetniški pisarni. Kmalu je bil poklican k vojakom. Vojaški rok je služil kot četni pisar v srbskem Kra- Košnja trave je zajela roke celotne družine. Spravilo krme je bilo prvotnega pomena za preživetje živine in posledično tudi družin. Hrana je v tistih časih bila vrednota. Danes košnjo trave s koso obvlada zelo malo mlajših ljudi. Domala pri vsaki hiši je bila kravica. Pašnja je bila nuja zjutraj in zvečer. Kjer ni bilo ograj (ogradov), seje na kravo pazilo, da ni naredila škode. Bile so koristne: naravne kosilnice, pa še mleko si dobil. ljevu (1934-1936). Po vojaščini se je za kratek čas vrnil na Ptuj, že leta 1938 pa je dobil zaposlitev v tovarni letal v Kra-ljevu. Med drugo svetovno vojno se je vrnil v domače Zabovce in se zaposlil na ptujskem socialnem skrbstvu. Njegova novinarska pot se je pričela leta 1949, ko je postal odgovorni urednik ptujskega časopisa Naše delo. Ob uredniškem delu je opravljal še delo novinarja in fotoreporterja. Urednik je bil do konca leta 1955, kot njegov dopisnik pa je deloval vse življenje. V šestdesetih je bil tudi urednik in ustvarjalec časopisov podjetij na ptujskem območju, med drugim glasila Aluminij, ki so ga izdajali v TGA Kidričevo, in glasila Poročevalec Kmetijskega kombinata Ptuj. Leta 1967 se je zaposlil kot novinar pri časopisu Vestnik v Murski Soboti, ki je imel nekaj skupnih strani s Tednikom iz Celja. Na teh straneh so v obeh časopisih skupno poročali o do- gajanju v sosednjih občinah. Vrabl je za omenjene strani vse do upokojitve pisal prispevke s področja Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. V Zgodovinskem arhivu Ptuj hranijo njegovo bogato fotografsko zapuščino, saj je vestno beležil dogodke in lokacije iz vsakdanjega življenja. Vse objavljene fotografije so last Zgodovinskega arhiva Ptuj in jih objavljamo z njihovo odobritvijo (vir: SI_ZAP/0289 Vrabl Jože 1924-1981). Namen objave starih fotografij našega kraja je starejšo populacijo popeljati v čas njihovega otroštva, mladosti in drugačnega načina življenja ter jih tako spodbuditi, da delijo stare zgodbe in izpovedi o dogodkih, ki so jih zaznamovali s svojimi bližnjimi. Po drugi strani želimo nagovoriti tudi mlajšo generacijo, da skozi slikovni prikaz izve čim več o svojem domačem kraju. Zavedati se moramo, da se časi sunkovito spre- Pogled na mlin z'rečne1 strani. Vožnja na vozu s konjsko ali kravjo vprego je bila privilegij. Marsikomu je vprega skrajšala pot do šole ali do prijatelja. Le pravi trenutek si moral ujeti in že si bil na zadnjem delu voza. Furmani so na to različno odgovorili: eni so odobravali vožnjo otrok, drugi pa mladež ošvrkniliz dolgim bičem. Pogled na vas Zabovci nekoč. Makedamska cesta, zelo ozke ceste. 14 | Št. 18, maj 2020 Zime so bile nekoč res zime v pravem pomenu besede. Če pozorno pogledamo,vidimo skrajno desno sani z moko. To je še iz časov, ko seje zrnje peljalo v mlin in zamenjalo za moko. minjajo in če se ozremo v preteklost, se teh sprememb tudi zavemo. Slika pove več kot tisoč besed. Naš rojak Jože Vrabl je s svojim neumornim delom poskrbel za izjemno dragocen dokument časa. V naslednjih številkah našega časopisa si bomo ogledali del njegove dediščine. Vso objavljeno gradivo se nanaša na Občino Markovci. DM Zanimivosti iz naših krajev: začetek in konec 2. svetovne vojne v Markovcih 8. maja je obletnica podpisa brezpogojne nemške kapitulacije, ki jo je v Berlinu podpisal nemški feld-maršal Wilhelm Keitel. 9. maja zato praznujemo dan zmage nad nacizmom in fašizmom, saj se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno končala druga svetovna vojna. Dan, ko je končno obmolknilo orožje. Letos praznujemo 75 let od osvoboditve. Pričetek vojne na naših tleh, 6. aprila (napad na Jugoslavijo z bombardiranjem Beograda), nam je iz zgodovine dobro poznan. Prav zanimiv zapis izhaja iz publikacije ob 150-letnici šolstva v Markovcih (junij 1960). "Bilo je prav v nedeljo in cerkev, polna ljudi, ko se je začul nenavaden šum. Ljudje so se začudeno spraševali, kaj naj bi to bilo. Množica se je gnetla iz cerkve. Šest nemških letal se je zibalo nad njimi. Vojna, vojna! Ljudje so kot brez uma tekli na svoje domove. Sledili so trije dnevi mrzlične živčne napetosti. Dne 9. aprila so prišle v Markovce patrulje nemških kolesarjev v gosjem redu, oborožene z brzostrelkami, in nato motorizirane čete. Okrog 300 nemških vojakov je zasedlo šolo. Nemci so uredili občinski urad v pritličju šolske stanovanjske stavbe, kjer je prej delovala posojilnica. Občina je dobila ime Sant Marxen, pozneje Morten-dorf. Preimenovana so bila tudi ostala naselja, nekatera celo dvakrat. Po nekaj dneh so Markovčani dobili prvega Bürgermeistra, Jožefa Urbana, trgovca iz Bukovcev. Dne 10. aprila 1941 so morali lovci in drugi posestniki orožja vso orožje oddati občinskemu uradu. Nato se je pričelo popisovanje vseh oseb, ki so se po letu 1914 naselili na Štajerskem. Te so bile namreč določene za izseli- tev. Med njimi je bil tudi farni župnik Ignacij Groblar (izseljen 30. aprila na Hrvaško) in praktično vsi učitelji. Meseca aprila 1945 se je začelo tudi v Markovcih opažati, da se bliža fronta in konec vojne. 7. maja 1945 ob 14 h je zadnji nemški vojak zapustil strelski jarek. Prej je še uničil velik nemški tank. Skozi gaje in preko njiv so iz smeri ormoške ceste pri-jahali prvi odredi Bolgarov. Jezdeci se v vasi niso zadrževali, temveč so sledili nemški vojski." Markovčani so si po dobrih štirih letih lahko krepko oddahnili, pa čeprav z veliko grenkobo v mislih na vse padle v nemški vojski kot vojne obveznike ali v narodnoosvobodilnem boju. Spomini na nemške vojake v Markovcih po večini niso bili slabi. Od konca 1944 pa do osvoboditve so bile za nemško vojsko presekane oskrbovalne poti predvsem s hrano. Po pričevanju domačinov so vojaki zmeraj zamenjevali dobrine (rjuhe, odeje, kolesa ..) za hrano. Redko so odtujili karkoli brez vzroka. Nenazadnje so tudi oni bili le in zgolj ljudje, potisnjeni v vojno vihro. Drugače je bilo z raztrganci, paravojaško enoto nemške vojske (sestavljene iz domačinov), formirano od konec leta 1943 naprej. Običajno so bili raztrganci ljudje iz obrobja družbenega življenja, ki so zaznali možnost po izboljšanju svojega statusa, življenja. Oboroženi s strelnim orožjem so povzročili več gorja v naših krajih kot vsa nemška vojska skupaj. Več o tem in njihovem zloglasnem vodji Tarzanu pa morda v kateri od naslednjih številk. DM Ujeti trenutki v naši občini Foto: Darja Vrtačnik »Ob čarobnem nebu kar obstanem. Ne morem si nič, da se ne bi ustavila, četudi se mi že mudi v službo. Življenje je lepše in zavedam se, da tako hitro minljivo, kot so jutranji vzhodi in mavrica.« Foto: Darja Vrtačnik Povezani smo z ene strani na drugo. Iz vzhoda do zahoda. • i TW-."-i** Foto: Janez Liponik ml. Ob polni luni je v Markovcih nastala čudovita fotografija. Št. 18, maj 2020 I 15 Praznovanje 3. svetovnega dne čebel Neprijazno prestopno leto 2020 Prestopno leto imenujemo leto, ki je na "sporedu" vsaka 4 leta in ima 366 dni, torej en dan več kot običajno leto. Mesec februar ima dodaten dan, a je kljub temu še vedno najkrajši mesec v letu. Zemljina pot okoli sonca traja 365 dni in 6 ur in bi v daljšem časovnem obdobju prišlo do neujemanja z dejanskim stanjem letnih časov. To spremembo je na osnovi ugotovitve uredil papež Gregor XIII. in popravil napako prešnjega Julijanskega koledarja, vsled česar Gregorijanski koledar uporabljamo še danes. Vsa prestopna leta so deljiva s številko 4. Tudi Olimpijske igre se zgodijo vsaka 4 leta. Na splošno pa prestopno leto spremlja sloves slabega in nepredvidljivega. Če se ozremo v pretekle mesece, lahko sklenemo, da nam je začetek leta postregel s kar nekaj nepredvidljivimi dogodki. V Avstraliji so bili ogromni požari, kjer so trpeli ljudje in živali. Pri nas doma je bila izredno topla zima brez snega, zato so zimsko športna tekmovanja odpadala kot po tekočem traku. V začetku pomladi nas je obiskal sneg v mahjni količini, vendar je s seboj prinesel hladno vreme in pozebo. Nato se je pojavil COVID 19 in se nepovabljen in nezaželjen pojavil tudi pri nas. Spremenil je naš utečen način življenja. Za dodatni pretres je poskrbel še potres 22. marca z epicentrom v Zagrebu, a smo ga konkretno čutili tudi v naših krajih. Za prestopno leto so značilni tudi tako imenovani »smolčki«. To so osebe, ki so se rodile 29. februarja in lahko svoj rojstni praznujejo vsaka štiri leta. Ignac Habjanič • Setev travnikov z medonosnimi rastlinami. • Košnja cvetočih rastlin po cvetenju. • Nakup medu in ostalih čebeljih pridelkov pri najbližjih čebelarjih. • Moralna podpora čebelarjem. • Odstop primerne kmetijske lokacije za začasno ali trajno namestitev čebel. • Zmanjšana uporaba čebelam škodljivih pesticidov. • Mulčenje cvetočih rastlin v sadovnjakih in vinogradih pred škropljenjem s pesticidi. Nabor ni dokončen, vseeno pa lahko vsakdo najde ideje o tem, kaj lahko naredi dobrega za čebele in ostale opraševalce. Ob tem se zavedajmo, da s tem ko pomagamo čebelam, pomagamo tudi ostalim organizmom in nenazadnje tudi ljudem. Čebele namreč za dober razvoj in življenje potrebujejo skoraj enake življenjske pogoje kot ljudje: čist zrak, vodo in zdravo okolje brez onesnaženosti. Varujmo okolje in tudi sami bomo bolj zdravo živeli. dr. Peter Kozmus Varujmo čebele Zahvala Čebelarskemu društvu Markovci Če bi čebele izginile po vsem svetu, bi prišlo do pomanjkanja hrane, saj čebelje družine ne bi več opraševale rastlin, od katerih pridobivamo sadje, zelenjavo, oreščke itd. Med bi izginil s tržišča in raznovrstni uporabniki voska bi morali začeti uporabljati dražje nadomestke. Pretresi v svetovni ekonomiji bi bili globoki in dolgotrajni. Če bi izumrle vse od več kot 7000 čebeljih vrst, bi ti pretresi prerasli v cunamije, ki bi postavili na glavo celotne ekosisteme. V nekaterih ekosistemih čebele predstavljajo ključne vrste - podobno kot najvišji kamen v oboku, brez katerega bi se obe strani oboka podrli. Ko bi izumrle rastline, ki so odvisne od čebel, bi bile prizadete vrste, ki so odvisne od teh rastlin, kar bi spet vodilo v smrt vrst, ki so odvisne od njih. Da se nam ne bi zgodile te črnoglede napovedi, čebelarji prosimo vse uporabnike fitofarmacevtskih sredstev, da jih uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja. Posebno pozornost naj posvetijo čebelam s sledečimi ukrepi: - da pred načrtovano uporabo FFS natančno preberejo priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozo- 20. decembra 2017 je generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku na pobudo Slovenije 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. S tem se je končal dolgotrajni postopek razglasitve, ki se je pričel v letu 2014. Razglasitev je za Republiko Slovenijo pomenila pomembno diplomatsko zmago. Prvo praznovanje svetovnega dne čebel smo organizirali v Žirovnici na Gorenjskem, kjer je bil rojen Anton Janša, naš največji čebelar, ki se je rodil 20. maja 1734 in po katerem smo določili dan za praznovanje SDČ. V letošnjem letu naše aktivnosti močno kroji širjenje virusa COVID-19, zato v zvezi s praznovanjem SDČ ne bodo organizirani dogodki, kot v preteklih dveh letih, bo pa zaradi tega več aktivnosti potekalo preko medijev, spletnih javljanj in različnih objav na družbenih medijih, da so informacije čim bolj dosegljive širši javnosti. Glavni namen SDČ ni praznovanje, ampak predvsem ozaveščanje širše javnosti, da so: 1. Čebele in ostali opraševalci izredno pomembni. 2. Čebele so v zadnjem obdobju na veliko področjih ogrožene. Kaj moramo kot skupnost in posamezniki narediti v prihodnosti, da bomo čebele ohranili v prihodnje? Nabor aktivnosti za boljše preživetje čebel: • Sajenje avtohtonih medovitih rastlin (seznam rastlin je dosegljiv na spletni strani ČZS) • V okrasne namene (na balkonih in drugih zunanjih prostorih) sejemo, sadimo medovite rastline. • Ohranjamo travnike z večjo pestrostjo rastlin. rilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodljivi vsi in-sekticidi in imajo to tudi napisano na etiketi, - da priporočena sredstva uporabljajo v najnižjih priporočenih odmerkih, - da uporabljajo za čebele manj nevarne pripravke, - da pred načrtovanim škropljenjem pokosijo podrast v sadovnjaku ali vinogradu, - da škropijo v večernih urah ali ponoči in v brezvetrju, - da pravočasno obvestijo čebelarja o nameravanem škropljenju s FFS strupenimi ali škodljivimi za čebele. Da bo na travnikih še naprej veliko raznovrstnih rož in zvokov brenčečih čebel ter da bodo cvetoča sadna drevesa opra-šena, slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da so pri njihovi uporabi skrajno previdni. ČZS Čebele ter njihova ohranitev sta za nas ključnega pomena. Te drobne in pridne žuželke nam nudijo številne pridelke ter obenem zagotavljajo opra-ševanje rastlin, ki je nujno za pridelavo hrane in za ohranjanje raznovrstnosti rastlinskih in posledično tudi živalskih vrst, ki so od teh rastlin odvisne ali pa jim predstavljajo življenjski prostor. Čebelam lahko uslugo, ki jo opravljajo, vsaj delno povrnemo in jim pomagamo tako, da sadimo medovite rastline ter skrbimo za ohranjanje čistega okolja. Iz srca se zahvaljujem Čebelarskemu društvu Markovci, ki so v preteklih, zame hudih dneh, upoštevali ohranjanje narave in namesto sveč na grob mojega očeta darovali lepo zasajeni cvetlični aranžma. Takšni majhni koraki pomagajo k ohranjanju narave za nas, naše otroke, vnuke . in za naše ljube čebele. Prav tako velja zahvala tudi cvetličarni Rožmarin za smiselno zasaditev aranžmaja. V upanju, da bodo drobno cvetje, ko bo pričelo cveteti, začele obiskovati čebele, da bodo priletele tudi na grob mojega očeta in se tam lepo posladkale, se najlepše zahvaljujem. Foto: MB Majhen korak je lahko velik korak, majhen človek je lahko velik človek. Resnično hvala. Marta Bezjak 16 I Št. iS, maj 2020 Fotorealistični izris nam olajša odločitev za nakup keramike Izbira keramike je dandanes zares velika, vsak prostor pa je prostor zase s svojo postavitvijo, svetlobo ... Pred nakupom keramike je pomembno, da si znamo prostor, v katerem bomo bivali, vizualizirati. Pri tem nam je v veliko pomoč 3D-izris. Tako najlažje ugotovimo, ali se v prostoru zares vidimo. S tem si olajšamo tudi predstavo glede postavitve pohištva in dekorativnih elementov. Prednosti fotorealističnega izrisa Sprehod po prostoru, v katerem bomo bivali, nam omogoča predstavo o tem, kako se bomo v prostoru počutili. Z izborom različnih barvnih kombinacij je prostor lahko popolnoma drugačen, kot smo si ga predstavljali. Morda nam je kakšna keramika všeč bolj, druga manj, ne znamo si predstavljati, kakšni vzorci bi bili primernejši in v kakšni kombinaciji. Ko vidimo prostor, oblečen v keramiko, je odločitev veliko preprostejša. Kaj potrebujem za natančen izris prostora? Ko se odpravimo na izris, je s seboj dobro imeti podroben načrt prostora z vsemi meritvami. Tako se lahko izris najbolje približa realni sliki prostora in tako točno vemo, kaj lahko pričakujemo. Na list papirja si zarišite tloris prostora, na katerem je razvidna velikost in višina prostora, označiti je treba vhod v prostor in okna, upoštevati je treba inštalacije in postavljeno pohištvo. V kolikor pohištvo že imate, povejte svetovalcu, kakšne barve je. Ker imamo danes vsi v žepu telefon s fotoaparatom, je priporočljivo narediti še nekaj fotografij. Če gre za izris mansarde, je pomembno vedeti višino različnih stropov, kje so pregrade, tramovi in podobno. Če bodo v prostoru kakšne druge naprave, npr. klima, prezračevanje itd., je dobro zabeležiti tudi to. Čim natančnejši bodo podatki, tem natančnejši bo izris. Natančen načrt za izvajalca Prednosti izrisa pa niso samo v vizualnem pogledu. Z natančnim izgledom končnega prostora lahko prodajalec za vas v programu določi količino materiala, ki ga potrebujete, in pripravi načrt polaganja keramike. Katerega ponudnika keramike izbrati? Odločitev za ponudnika je najbolje sprejeti v trgovini, kjer imajo veliko izbiro ploščic in vam bodo znali primerno svetovati. Vsak ponudnik ima svoje prednosti. Primož Njegač Št. 18, maj 2020 I 17 [kulturni mozaikvvrtcu [Biarkovci v vrtcu skozi vso leto skrbimo za ustrezno kulturno vedenje. Ob kulturnem tednu še toliko bolj posvetimo pozornost vljudnostnemu izražanju. Tokrat so otroci skozi sklop «Kulturni mozaik« spoznali življenje in delo našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Prvi teden smo izmenično po skupinah obiskali knjižnico, kjer smo se seznanili s hrambo knjige. Knjižničar Milovan Milunič se je zelo potrudil in otroke presenetil s prijetno zgodbo ter zanimivimi knjigami. Razložil nam je, kakšen je pomen knjige, kako se s knjigo rokuje in kako si jo v knjižnici izposodimo. Drugi teden so otroci skozi igro na igriv in družaben način spoznali, kaj vse ¡e kultura. Ustvarili so zelo lepe portrete Franceta Prešerna, se plesno izražali ob himni vrtca, se seznanili s slovensko himno in zastavo, k, so ¡o prav tako likovno upodobili v različnih tehnikah. Ob koncu smo vse izdelke razstavili in priredili proslavo, kjer so nekateri otroci nastopili v zborčku in folklori. Ostali so sodelovali kot gostje na kulturni proslavi. Na proslavo smo povabili tudi prva razreda OŠ Markovci. Ob koncu so bili otroci nagrajeni s slaščicami, tako kot je nekoč to počel Dr. Fig - France Prešeren. Blanka Špur Kako smo pustovali v vrtcu V vrtcu Markovci se zelo veselimo pustnega časa. Od majhnih do velikih se radi vživimo v različne vloge in se našemimo. Otrokom poskusamo približati običaje ter etnografske like, ki so značilni ~ nas kraj. S tem pripomoremo tudi k ohranjanju kulturne ded- za iscine. Vzgojiteljici skupine Balončki (Janja in Jasna) sva za vse skupine pripravili pestro in raznoliko pustno dogajanje V prvem tednu smo se z otroki pogovarjale o značilnostih pustnega časa: spoznavali smo etnografske pustne like, ogledali smo si sku pture (korant pri »Kolaričevih«, korantova skulptura v krožišču er krozisce kjer so prikazani etnografski liki) ter razstavo etnografskih pustnih ''kov v občinski zgradbi. Nadaljevali smo s poslušanjem prav.jic na pustno tematiko, ob koncu tedna smo likovno ustva^T Otroci so s, izdelovali očala, maske, klobuke ... .zdelke smo razst v i v garderobah in igralnicah. 1 V naslednjem tednu smo si ogledali posnetek pustne povorke Otrokom j|e razno|jke matematično_didaktjcPne e; javnosti, pus no rajanje in fotografiranje. Dva dni zapored smo se vse skupine zbrale v avli, kjer smo dobili prav posebne obiske ObisfcTLa Tomaž M* Miha Vrtič. Otrokom sta predstavi.a kora^ ^ Najprej ne ,je plavil celotno korantovo opravo, nato sta 'sen pS. o troci ob|ek|a in »zruži|a«. Pridružil se jima je dijak Matic s sJi m* S vo^t- i I korantovo opravo, kot jo pozn anno danes, n atoTh Cd|l!Pk°-vo. Prav tako so se pred otroci oblekli ter »zružilK Otrosi so tako mi priložnost spoznati razliko med korantom nekoč in danes Naslednji dan so se nam predstavile vile iz FD Markovci. Nika Rožanc je predstav la l0v on|ač e in , pomen. Medse so povabile tudi nake deklica sc^m in^tth°nínt jn eiinhaonnaSo0npriC|,nnsa,i ke ženitovanjski j ^SarkeJ,Fmoreer|e Jperi P0?nd°taiV!lenJIhl0Va onlačila, pomen ter spremljevalce, muzikante. Ob tej pd n seuvsem nakim gostom ke enkrat zahvaljujem, da so ne p riiaz ^ odzvali povabilu in se predstavili otrokom. Bili so navdušeni"ak n S otrokom ke dolgo ostanejo v spominu|oniski iko^ZT S> r°Vali ^ PUStni P°VOrki V Markovcih s skupin-ko masko. Vzgojiteljici sva podali idejo. Predstavljali smo mavnco Letošnja novost je bila, da so se nam pridružili tudi učenci in učitelji nase osnovne šole. Kostum smo si izdelovali iz pene-gobe V vrtcu smo vzgojiteljice pripravile ustvarjalne delavnice za starše m otroke. V sol, so izpeljali tehniški dan in ga namenili izdelovanju kostumov. Učenci predmetne stopnje so pomagali izdelati še ki tZTJajse otroke-Predšolski otroci 50 se s skupinsko -^0 povork ^ PUStn' P°nedeljek na PtUJU na °troški pustni Uanja Pongrac 18 | Št. 18, maj 2020 Denis Gašper Kramberger Zoja Ljubec Opis prvomajskih počitnic Letošnje prvomajske počitnice sem preživel malo drugače. Bil sem pri atu. Ker imata z babico kmetijo, sem imel delovne počitnice, ki sem se jih zelo veselil. Sicer imata zajčke in kokoši, vendar imata drugačno kmetijo. Njuna kmetija je vinogradniško-sadjarska. Odločil sem se, da jima bom pomagal, zato sem spoznal nekatera dela, ki jih do sedaj še nisem delal. Z atijem sva sadila breskve, ki jih je sam vzgojil, v vinogradu sva napenjala žice, postavljala kole ... Izpolnil mi je zelo veliko, skrito željo, ki sem jo že dolgo nosil v sebi. Vedno sem ga občudoval, kako je delal s traktorjem. Ko sva delala v vinogradu, mi je dovolil, da ga peljem. Tega občutka ne bom nikoli pozabil, saj je bilo nepozabno. Na kmetiji sem tudi spoznal, da morajo kmetje izkoristiti vsak trenutek za delo, čeprav je praznik. Moje počitnice pri atiju in babici so hitro minile, zato smo se dogovorili, da pridem še večkrat. Komaj čakam, da spet skupaj preživiva kakšen dan in da se še veliko naučim. Upam tudi, da mu bom lahko pomagal voziti traktor. Denis Raušl, 4.a 3. A O POUKU NA DALJAVO POUK NA DALJAVO Pouk na daljavo mi je zelo všeč. Zjutraj lahko dlje spim. Po zajtrku začnem z delom. Na računalniku pogledam, kaj imam za narediti. Pri delu mi pomaga mamica. Najraje imam matematiko, ker rad računam in rešujem računske zgodbice. Slovenščine nimam rad, ker ne maram pisanja. Pogrešam učiteljico Janjo, šolsko malico in najbolj sošolce. Vseeno je bolje hoditi v šolo in se tam učiti in družiti. Jaka Majar, 3.a POUK NA DALJAVO Zaradi skrbi za zdravje smo ostali doma. To pomeni, da se tudi šolamo doma. To učenje mi je všeč. Pomagata mi starša, odvisno, kateri je doma, saj oba hodita v službo. Pogrešam šolske malice in seveda učiteljico in sošolce. Ni mi všeč, da nikomur ne morem povedati, kaj se mi je zgodilo v šoli doma. Ko končam s poukom na daljavo, grem na svež zrak. Upam, da se kmalu vidimo. Luka Kristovič 3.a - Pri pouku na daljavo mi je všeč, ker si lahko urnik prilagajam sama. Pogrešam avtobus, učiteljico in sošolce. (Lina Bezjak) - Pouk na daljavo mi je všeč, ker lahko dolgo spim. Doma delam palačinke. Družina pravi, da so dobre. (Filip Grabrovec) - Pri delu mi pomagata ati ali mami, če nista v službi. Včasih pomaga tudi babica, ki nas čuva. Pogrešam druženja s prijatelji iz šole. (Anej Škrbec Ko-stanjevec ) - Takšna oblika pouka mi je všeč, ker imaš mir in lahko začneš predčasno. Ajda Pihler Tia Forštnarič Razlogov, da mi ni všeč, nimam. Iz šole pogrešam učiteljico in prijatelje. (Luka Krajnc) - Všeč mi je, da pri športu lahko grem na svoje dvorišče in tam telovadim. Pogrešam igre s sošolci. (Julija Kukovec) - Pouk na daljavo mi ni tako všeč, ker pogrešam učilnico in učiteljico ter prijatelje. Moj predlog za izboljšavo je, da bi imeli krajši pouk, ker se doma težje skoncentriram, v šoli pa se hitro skoncentriram. Pogrešam ravnatelja, učiteljice, učitelje, prijatelje in druženje. (Nina Meznarič) - Pouk na daljavo mi je všeč, ker sem veliko s starši. Naloge so kar zanimive in zahtevne. Spremenil bi to, da bi se kmalu vrnili v šolo. (Tjan Meznarič) - Takšen pouk mi je všeč, ker sem s celo družino. Všeč pa mi ni, ker ne vidim svojih sošolcev in učiteljic. Pogrešam tudi naš jutranji krog in petje jutranje pesmice. (Maruša Rakuša) - Najlepše je bilo, ko smo hodili v šolo. Tam smo bili skupaj s sošolkami in sošolci. Pogrešam druženja s prijatelji in tudi vas, učiteljica, pogrešam. Upam, da virus hitro mine in se spet vidimo v šoli. (Larisa Škrinjar) - Doma mi je že velik dolgčas, saj pogrešam učiteljico in sošolce. Ni mi všeč, da se ne smem družiti s prijatelji. Komaj čakam, da bo tega konec. (Maj Veršič) - Pouk na daljavo poteka tako, da se učimo snovi in delamo naloge. Večinoma je težko, ampak jaz to zmorem. (Veronika Voglar) - Učim se sam, če pa česa ne razumem, mi pomaga mami. Iz šole pogrešam malico in prijatelja Aneja. (Jan Vreš) DOMA ZARADI KORONA VIRUSA Natanko pred mesecem dni so nam v šoli povedali, da bomo doma. Povedali so nam, da zaradi COVIDA-19 ne moremo biti skupaj in se bomo učili doma od ponedeljka do petka. In tako so se mi razblinile sanje o počitnicah. Začelo se je. Prve tedne mi nikakor ni šlo, potreboval sem pomoč učitelja Jurija, ker mi mami ni znala razložiti snovi, kot mi bi jo učitelj v šoli. Zato sem ga poklical, ker sem že skoraj obupal nad matematiko, ampak učitelj me je opogumil in mi razložil snov. Naučil sem se računati deljenje in te dni me je še večkrat poklical, da sva preverila, kako mi gre in zelo sem mu hvaležen za to. Po končanih nalogah mi je mama naredila kosilo, same dobrote, ki jih s sestro Marušo obožujeva. Nato sem igral s prijatelji video igrice. Popoldne pa sem šel z mamo in sestro na sprehod. V tem mesecu smo prehodili več kot 50 km. S sestro sem naredil poligon, ki ga je morala imeti za telovadbo in naučil sem se rolati. Rad bi, da pridemo čimprej vsi nazaj v šolo, ker vas zelo, zelo pogrešam in ne samo učitelja Jurija, sošolce, ampak prav vse po vrsti. Žiga Cehte, 5.B Jaka Bezjak Damalis Vilčnik Iva Tement Št. 18, maj 2020 I 19 Dem se WJRAJE KO LAH £ SESTRICO SE 3 KOLESOM PEL JEVA GLACOLECt s aosEiovm žAMon SE 1GRM*. tlMM iN ISR^H SVOJIMI KOKOŠKAMI. _ T JUUJA KRAJN&li IA PISMA IZ KARANTENE Draga Flora! Minil je že šesti teden, odkar se je v Sloveniji začela karantena. Zelo pogrešam svoje prijatelje in nakupovanje brez mask in rokavic. Prvi teden karantene je bil najhujši teden mojega življenja. Takrat še nisem vedela, kako uporabljati spletno učilnico, zato sem delala zraven moje mami. Sprva nismo dobili toliko nalog, kot jih dobivamo zdaj, zato sem se zbujala ob 11:30. Takrat še nisem vsega jemala resno in nisem delala sproti. Pomislila sem, da je samo še dva meseca šole, zato se moram potruditi. Rešila sem vse naloge, ki so bile neopravljene. Odločila sem se, da bom delala bolj resno in sproti. Vstajati sem začela ob 8:15. Še vedno imam rahle probleme z reševanjem vseh nalog naenkrat. Ker je še samo en mesec šole, verjamem, da mi bo uspelo. Način pouka na daljavo v naši šoli poteka na zelo zanimiv način. Večkrat imamo športni dan ali tehniški dan. Vsak dan imamo tudi video konferenco za matematiko. Zelo sem vesela, da lahko vidim svoje sošolce in sošolke. Veliko sem se naučila tudi pri slovenščini, npr. kaj je pravo bogastvo. Veliko sem tudi ponovila, npr. samostalniki srednjega spola ... Najraje delam angleščino, saj se mi zdi najlažja. S šolo ponavadi končam ob 12. ali 13. uri. To je odvisno od tega, kdaj vstanem. Ampak moj dan še daleč ni končan. Imam še klavir. Nimam ravno določenih dni za klavir. Kdaj bom imela uro, se z učiteljico dogovoriva na prejšnji uri. Tudi plesne imam ob sredah in petkih. Seveda se tudi učim vsak dan. Zvečer pa grem s sestro in psom na sprehod. Vsak dan grem spat po 23. uri. Kako pa ti preživljaš karanteno? Piši mi takoj, ko boš lahko. Lep pozdrav, Jana Kostanjevec, 7.a VRTNICA n^MIffim Ko vrtnica zacveti, si jaz eno samo misel zaželim. Naj me odtrga tisto srce, ki mu ob pogledu name lička zarde Me čuval bo skrbno kot lastno telo in stisnil me k sebi, da toplo mi bo. Potlej bom mizo krasila nekje, kjer vonj bo naznanjal toploto mene. Mia Pernat, 7. b Draga Sara! Ko smo ostali doma v karanteni in začeli s šolo na daljavo, Karmen Jug sem si oddahnila, saj sem mislila, da je šola na daljavo mačji kašelj. Prvi teden karantene smo v šoli imeli prosto, da smo videli, kako bo šola na daljavo sploh delovala. Na začetku sem imela nekaj manjših težav, zdaj pa sem že prava mojstrica na računalniku. Drugi teden karantene sem videla, da šola na daljavo sploh ni enostavna. Imeli smo pet predmetov na dan in to je bilo grozno. Na srečo smo kmalu uvedli blok ure in takrat je bilo vse enostavneje. Zdaj imamo na dan na srečo samo tri različne predmete. Zjutraj se vsak dan zbudim, kot da bi zares šla v šolo. Delam do enih ali dlje odvisno, koliko imamo dela pri enem predmetu. Pri slovenščini sem ponovila vrste pridevnika ter množinske samostalnike in o slovnici na splošno. Vse naloge oddajam redno. Pri angleščini sem se naučila pojmov v državi (npr. kako se reče mostu, reki, nebotičniku ipd.), stopnjevanja pridevnikov Doma pomagam pri kuhanju kosila, pospravljam ... Čas si krajšam z gledanjem televizije, branjem knjig, sprehajanjem mojega psa, izdelovanjem iz papirja. Ob sredah imam ob 18. uri tečaj angleščine, ki poteka na spletu. Upam, da tudi tebi gre super in da mi kmalu pišeš. Lepo bodi! Alina Eli Kodrič Prejac 7.a Čudežni klobuk Nekega dne sem sanjal, da bi imel takšnega prijatelja, da bi mi izpolnil nekatere želje. Zvečer sem šel spat in naenkrat se mi je pred očmi prikazal Lukec z njegovim klobukom. Dal mi je klobuk in mislil sem, da mi je dal star umazan klobuk. Lukec je izginil in jaz nisem vedel, kaj naj počnem s tem klobukom. Klobuk je naenkrat začel govoriti. Pomislil sem na pravljico. Klobuk je kar začel spraševati:„Ali bi imel to, ali bi imel ono ...?" Nekaj časa mu nisem nič rekel. Potem pa sem ga začel spraševati:„Ali si ti čudežni klobuk, ali ti izpolnjuješ želje?"Zaupal sem mu in sem mu rekel:„Veš, jaz imam že dolgo eno željo, rad bi šel v Gardaland. In hop, sva že bila tam."Odšla sva do vlakca, ki se imenuje vlakec smrti. Tisti gospod, ki je preverjal, če smo dovolj veliki, da gremo lahko na ta vlak, pa nama je rekel:,, Joj, otroka, vidva pa sta še malo premajhna za ta vlak!" Klobuk mi je pomežiknil in stopila sva na stran. Rekel mi je:„Pojej to jabolko in že bova postala velika."ln glej, postala sva velika. Šla sva do gospoda in sedaj naju je spustil na vlak. Najprej meje bilo strah, potem pa sem že začel uživati. Na vlaku sva se imela super. Potem sem klobuku rekel, naj mi izpolni še to željo:,, Rad bi imel velik sladoled!"In glej, največji sladoled sem že držal v roki. Skupaj sva ga pojedla. Nato sva raziskovala po parku. Našla sva prostor, kjer se lahko vozimo z ladjicami. Vozila sva se, zabavala, počela neumnosti... Nato sva šla na vrtiljak. Bila sva višje kot na najvišjem nebotičniku na svetu. Postala sva že lačna. Nisva vedela, kaj bi lahko jedla, zato sem prosil klobuk, če lahko greva na pico. Strinjal seje in naročila sva si največjo pico. Potem sva šla na čoln, kjer sva se s polno hitrostjo spustila po toboganu. Bila sva vsa mokra. Ker sva se preveč najedla, Nuša Žnidarič Iva Tement Žan Ambrož 20 | Št. 18, maj 2020 sva še potem bruhala. Bolel naju je trebuh. Ta bolečina me je prebudila. Pomislil sem na to, kje sem. Trebuh me ni bolel. Kaj se dogaja? Takrat sem začel premišljevati. "To so bile le sanje." Ozrl sem se še enkrat po sobi, a klobuka ni bilo. Pomislil sem: „Joj! Kako bi bil vesel, da se bi mi to v resnici zgodilo." Klobuku sem bil v sanjah hvaležen za vse. Želim si, da bi me prišel večkrat obiskat. Miha Kirbiš 4.a KRALJIČIN NOVI KLOBUK Nekoč je živela kraljična, ki je imela zelo rada klobučke. Imela je modre, zelene, rdeče, pisane ..., celo svilene, lesketajoče, spletene ... Nekega dne se je sprehajala po mestu s svojim najnovejšim jagodnim klobukom. Srečala je tri sleparje, ki naj bi bili najbolj cenjeni izdelovalci klobukov. Kraljična jih je takoj povabila v svojo izdelovalnico klobukov. Takoj so začeli s šivanjem novega klobuka. Delavci so začeli prinašati kupe in kupe blaga, a še zmeraj ga je bilo premalo. Sleparji so si blago jemali za nadaljnjo prodajo. Na koncu so sešili klobuk, ki je bil podoben vreči in bil majhen ter skoraj neopazen. Še miška bi si ga težko poveznila na glavo. Sleparji so kraljični rekli, da je to najbolj moderen klobuk, kar so jih videli. Kraljična jim je seveda verjela in mislila, da imajo prav, zato jih je nagradila z veliko tonov zlata. Nato je naročila služabnikom, naj pripravijo kočijo, da bo svoj najmodernejši klobuk pokazala tudi meščanom. Lepo se je uredila in na glavo poveznila novi klobuček, ki ga je komaj prijela, tako majhen je bil. Nato se je povzpela na kočijo in se je odpeljala proti mestu. Vsi so ga hvalili, saj niso upali ugovarjati kraljični, ki je trdila, da ima najmodernejši klobuk. A neka punca je v množici zaklicala in rekla, da to ni klobuček. To je bil le kos blaga, ki visi s kraljičine glave! Takrat so se opogumili tudi ostali in rekli: „Otrok ima prav!" Ko je kraljična spoznala prevaro, jo je postalo sram, a tega ni hotela pokazati pred ljudstvom. S ponosno dvignjeno glavo se je odpeljala naprej, kakor da nosi najmodernejši klobuček na vsem širnem svetu. Neža Bezjak 4.a ŠPORTNI USPEHI OŠ MARKOVCI Starejše učenke ponovno prve na področnem nogometnem tekmovanju Na OŠ Markovci je bilo v petek, 14. 1. 2020, finalno področno tekmovanje v nogometu za starejše učenke. Vse učenke so prikazale dokaj dobro znanje nogometne igre, največ pa naše učenke zlasti z učinkovito igro v napadu. Nekaj težav z igro v obrambi smo imeli z OŠ Breg. Učenke naše šole so dosegle 1. mesto in ponovile že peti zaporedni naslov področnih prvakinj in uvrstitev v polfinale državnega tekmovanja. Vrstni red: 1. OŠ Markovci, 2. OŠ Breg, 3. OŠ Dornava, 4. OŠ Ormož. Za našo šolo so tekmovale: Eli Bezjak 7. B, Tjaša Pfeifer 7. B, Staša Štern 9. A, Teja Slanič 7. A, Tamara Slanič 9. B, Maša Žnidarič 9. A, Neža Meglič 6. B, Julija Skuhala 6. B, Amelie Pajnkiher 9. B in kapetanka ekipe Noelle Vilčnik 9. A. Starejše učenke druge na četrtfinalnem tekmovanju v košarki Na OŠ III. Murska Sobota je bilo v torek, 28. 1. 2020, četrtfinalno državno tekmovanje v košarki za starejše učenke. Učenke so kljub borbeni igri v obrambi in napadu morale priznati učinkovitejšo igro učenk OŠ III M. Sobota, ki so se tako uvrstile na polfinalni turnir. Na turnirju bi morale sodelovati 3 osnovne šole, vendar mariborska osnovna šola ni prispela na tekmovanje. Starejše učenke so za letos končale s tekmovanji. Dosegle so zavidljive rezultate in si med vsemi osnovnimi šolami v Sloveniji delijo 15.-20. mesto, kar je lep uspeh za naše učenke. Za našo šolo so tekmovale: Kaja Kumer 8. A, Manca Drevenšek 8. B, Saša Bratuša 8. A, Lana Kris-tovič 7. A, Žana Tomažič 7. A, Eli Bezjak 7. B, Tjaša Pfeifer 7. B, Mija Pernat 7. B, Ana Plošinjak 9. A, Sara Merc 9. A, Nika Kostanjevec 9. B, Staša Štern 9. A in kapetanka ekipe Noelle Vilčnik 9. A. Mlajše učenke košarkarske prvakinje na medobčinskem in področnem tekmovanju Medobčinsko košarkarsko tekmovanje je potekalo na naši šoli 10. 2. 2020. Naše učenke so vse nasprotnice premagale z lahkoto in prikazale mnogo več znanja kot ostale udeleženke tekmovanja. Dosegle so tudi rekordno zmago na tovrstnih tekmovanjih, in sicer za kar 75 košev razlike v našo korist. Vrstni red: 1. OŠ Markovci, 2. OŠ Majšperk. 3. OŠ Olge Meglič Enako je bilo na področnem tekmovanju, ki je bilo izvedeno 20. 2. 2020 na OŠ Majšperk. Niso imele enakovrednih nasprotnic, saj so obe tekmi zmagale z veliko točkovno razliko.To je že deveta zaporedna uvrstitev naših učenk med 25 najboljših šol v Sloveniji. Vrstni red: 1. OŠ Markovci, 2. OŠ Majšperk, 3. OŠ Poljčane. Za našo šolo so tekmovale: Žana Tomažič 7. A, Eli Bezjak 7. B, Tjaša Pfeifer 7. B, Mija Pernat 7. B, Ema Sok 7. B, Lana Kristovič 7. A, Ana Stolec 7. B, Manca Majer 7. A, Teja Slanič 7. A, Liza Jakomini Kristovič 6. B, Aneja Plohl 6. A, Neža Meglič 6. B, Iva Petrovič Solina 6. A in Julija Skuhala 6. B Mlajši učenci četrti na medobčinskem košarkarskem tekmovanju Na OŠ Markovci je bilo v torek, 18. 2. 2020, finalno medobčinsko tekmovanje v košarki za mlajše učence. Po uspešnem polfinalu, kjer smo dosegli dve zmagi (premagali OŠ Ljudski Vrt z 35:18 in OŠ Breg 52:16), smo v finalu zabeležili dva poraza in osvojili končno četrto mesto, kar je na prikazano manj, kot je bilo za pričakovati. Pustni čas pač ni primeren za tekmovanje učencev OŠ Markovci, saj so v tem času učenci v nekem posebnem »stanju«, ki ni primeren za tekmovanja. Vrstni red: 1. OŠ Olge Meglič, 2. OŠ Majšperk, 3. Ljudski vrt, 4. OŠ MARKOVCI, 5. OŠ Kidričevo, 6. OŠ Breg Za našo šolo so tekmovali: Žiga Anže Hameršak 7. B, Nik Mlakar 7. B, Jakob Fideršek 7. A, Anže Horvat 7. A, Anej Kolednik 7. B, Jakob Meglič 7. B, Žan Celec 6. B, Timi Zelenik 6. A, Gašper Borovnik 5. B, Mišel Cartl 5. B, Luka Janžekovič 5. B, Leon Lebar 5. B, Luka Stolec 5. B in Šan Kelc 5. B. Čestitamo vsem ekipam v vseh disciplinah! Mentor: Zlatko Marčič Št. 18, maj 2020 I 21 NAGRADNA KRIŽANKA Spoštovani bralci, v februarski številki Lista iz Markovcev smo objavili nagradno križanko, katere rešitve so bila naslednja gesla: VILE, PICEKI, KORANT, ORAČI, KOPJAŠI, FAŠENK V MARKOVCIH. Trije srečni izžrebanci, ki bodo prejeli simbolične nagrade podjetja Pekarna Kolamerca, pekarstvo in proizvodnja testenin, iz Bukovcev, so: Matej BEZJAK, Prvenci; Pavel PEČNIK, Nova vas pri Markovcih in Ida MEZNARIČ, Zabovci. Iskrene čestitke! Nagrade prevzamete v Bukovcih, v pekarni Kolamerca. Vabimo vas, da rešite tudi MAJSKO KRIŽANKO. Simbolične nagrade prvim trem izžrebancem bo tokrat podarila Trgovina Njegač iz Bukovcev. Rešitve nagradne križanke pošljite na elektronski naslov markovski.list@gmail.com. Prve tri nagrajence bomo obvestili po elektronski pošti. GESLO KRIŽANKE: 1 2 3 4 5 6 7 B 7 9 10 3 B 11 AVTOR: ALEŠ MILOŠIČ NAMIZNA IGRA S PALICAMI IN KROGLAMI OBČUTLJIV PREDEL POD REBRI List iz Markovcev ČRNOBA ČRNO PRVI VOKAL SMREKOV MED KISIK LATINSKI PREDLOG RIMSKO 2 VAS NAŠE OBČINE N * * BARBARA PRISTOVNIK ŽURNAL ČASNIK IZVRŠNI ODBOR 11 SODOBNIK KELTOV RIMSKO 1000 ZADNJICA 6 k :wm ! i- PRVA ČRKA SPODNJI DEL SODA * |f. útólLCI i 1 ,TA I IT. SLIKAR DAVINCI POLMER PLOŠČA ZA PISANJE ! ' (4P BUKQ¥C * JANEZ KEKEC MADŽAR. MOŠKO IME (ŠTEFAN) OZNAKA LITVE EDEN TERMO ELEKTR. * / * * « ^ \ GADOLINIJ SVETILO IZ VOSKA ê ß V £ IGRALEC PACCINO PRVA ČRKA \ M L ■ j / ZAČETEK ABECEDE OPERNI SPEV List iz Markovcev BESEDA IZ SRBSKEGA JEZIKA KRAJ ZNAN PO KROFIH OKROGLA ČRKA MATEMAT. ZNAK, ENAČAJ VAS NAŠE OBČINE OGLJIK DNEVI SLO. TURIZMA 1 ADAM IN ... 10 LITIJ PRIREDNI VEZNIK 6. ČRKA ABECEDE JANKO STELEC VAS NAŠE OBČINE KRAJŠI ZAPIS ET CETERA ZADNJI OBROK ZADNJA IN PRVA ČRKA GRAND STAR ROBERT ROŠKAR ERVIN OGNER GLASBEN. TEMENT NEKD. PODJETJE 8. ČRKA 3 POPRAVA PROAČUNA POLIVINIL-KLORID VODJA MOŠTVA KONTINENT ROD IGLAVCEV 4 VIKA POTOČNIK OKLEPNIK PECIVO Z NADEVOM 11. ČRKA NAJVIŠJA KARTA POKOVKA ZVIŠAN TON E LOJZE SLAK ENAI ČRKI KDOR GOVORI IJEKAV-ŠČINO VODJA DELOVIŠČA PLOSKANJE STARA PIJAČA VAS NAŠE OBČINE VAS NAŠE OBČINE 5 URADNO SPOROČILO HRVAŠKI OTOK KALIJ GRŠKI OTOK MURNOVA PESEM, IDENTIČNA STVAR OKOSTJE LITER JANEZ OREŠNIK ANICA OBRAN KALCIJ ZAČIMBNA IN ZDRAVILNA RASTLINA NAŠA NOVINARKA NATAŠA RIMSKO 50 PASJE NOGE ZAČETEK ABECEDE JUNAK IZ RISANK HRVAŠKI OTOK TEK V NARAVI List iz Markovcev ODLOČNO NAMENSKO DEJANJE ANTON CIPOT REMONT MEŠIČEK PRI GOBI 8 DRUGI VOKAL TISTI, KI RIŠE PLOD BUKVE NAŠ PESNIK SIMON PREDEL BOHINJA HITER, UREN ČLOVEK LETOVIŠČE V ISTRI SUHA PENINA 2 PESNIK DANE OTOK OCET, SOLATNA TEKOČINA ... OVČICE PASE BOGINJA NESREČE TISTI Z ENIM OČESOM REPUBLIA SLOVENIJA KIKIRIKI ZAČETEK ABECEDE AVTOMOB. ZNAMKA SEVERO VZHOD NIOBIJ VZHOD MEDNAR. JAKA KOROŠEC 9 ... IN METKA 7 KISIK NORTH CAROLINA DUŠIK PREDLOG VAS NAŠE OBČINE 1. ČRKA VAS NAŠE OBČINE MALI SLOVARČEK: NIOR: OTOK PRED SINGAPURJEM BRUT: ZELO SUHO PENEČE VINO, ASK: TROSNI MEŠIČEK GOB ZAPRTOTROSNIC, UKANC: NASELJE NA ZAHODNEM BREGU BOHINJSKEGA JEZERA, ILIR: SODOBNIK KELTOV; BALKANSKI PREDNIK ALBANCEV Avtor fotografije: Sandi Kelc 22 j Št. iS, maj 2020 Zelene strehe - zasadimo dragocen narave na strehi Vir: svetovni splet Slovenski čebelarji z vso skrbnostjo in vestnostjo opravljamo čebelarsko dejavnost, v prvi vrsti pa so naša skrb čebele. Zavedamo se, za kako ranljiva bitja gre, kako pomemben del narave so in kako pomembne so za našo prihodnost. Vsak posameznik lahko pomaga čebelam s sajenjem medovitih rastlin. Te bodo privabile čebele in ostale opra-ševalce, mi pa bomo uživali ob pogledu na pridne čebele in se ob vsaki kapljici zaužitega medu spomnili, kako dragoceno je njihovo delo. Bodimo hvaležni za hrano, saj je kar 2/3 svetovne hrane neposredno ali posredno odvisne od opraševanja čebel in ostalih opraše-valcev. Vsak lahko po svoje poskrbi, da bodo naše čebele imele dovolj hrane. Kaj lahko še naredimo za čebele? Ste že slišali za zelene strehe? Prednosti zelenih streh so poznali že naši predniki, ki so znali s pridom izkoriščati naravne danosti. Danes, ko se vse bolj nagibamo k usmeritvam, ki so skladne z idejami varovanja okolja, pa smo priča ponovnemu preporodu. Zelene strehe v tujini niso nobena redkost in so sestavni del vsakdanje prakse. Pri nas je v zadnjem času zaznati večje zanimanje prav zaradi številnih prednosti, ki jih te prinašajo. Že dejstvo, da naravi povrnemo nekaj, kar smo ji vzeli, je neprecenljivo. Zavedati se moramo, da zelene strehe privabljajo tudi Vir: arhiv ČZS Slovenski čebelnjak z zeleno streho Vir: svetovni splet Zelena streha - nadstrešek v Ribnici čebele in ostale opraševalce, ki so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti in nenazadnje tudi za obstoj človeštva. Še druge prednosti zelenih streh: • izboljšujejo kakovost zraka, so zelo učinkovite pri zmanjšanju temperatur zraka v urbanih središčih v poletnih mesecih, • temperatura na površini klasične Foto: Nataša K. Štrukelj strehe je bistveno višja od temperature na zeleni strehi, • imajo neverjetno sposobnost zadrževanja vode ob večjih nalivih, • podaljšajo življenjsko dobo strehe, ker jo ščitijo pred vremenskimi vplivi, • rastline na strehi vežejo nase škodljive snovi iz zraka, • poskrbeli bomo tudi za lep, naravni videz in dobro počutje ljudi ter živali. Tako so npr. na Nizozemskem, v mestu Utrecht, na več sto strehah avtobusnih postaj posadili medovite rastli- Servis gospodinjskih aparatov, elektronskih naprav in TV/LCD ¥ . • S . -y:s, _ tk BJU "d Liubo Juric s.p Borovci 56b 2281 Markovci Tel.: 041-631-571 ne. S tem so izkoristili prednost zelenih površin in na izviren način povečali površine, na katerih lahko čebele nabirajo medičino. Na Japonskem je znamenita stavba Acros Fukuoka že od 1995, ki jo prekriva kar 35.000 rastlin iz 76 vrst. Strehe in terase, ki zbirajo deževnico, omogočajo življenjski prostor pticam in žuželkam. V kompleksu, ki leži v centru mesta in je v celoti grajen okolju prijazno, so kulturni, mednarodni in informacijski prostori, trgovine, galerije, muzej, koncertna dvorana ter odprti prostori za rekreacijo. Tudi na centru Čebelarske zveze Slovenije se lahko pohvalimo s pravkar postavljeno zeleno streho (marec 2020), saj se zavedamo številnih prednosti, ki jih nudi zelena površina, predvsem pa želimo čebelam in ostalim opraševalcem zagotoviti dodatno prehrano. Nataša Klemenčič Štrukelj Vodja projekta LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor : Ivan Golob, Doroteja Kostanjevec, Marko Kunčnik, Dragan Mikša, Neža Tement . Odgovorna urednica: Alenka Domanjko Rožanc. Lektoriranje: Doroteja Kostanjevec Grafična priprava in tisk: Evrografis d.o.o., Maribor. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 02 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si. https://www.facebook.com/ ObcinaMarkovci ROK ZA ODDAJO GRADIVA za naslednjo številko je TOREK, 30. JUNIJ 2020. Št. 18, maj 2020 | 23 LISit IZ MAHKOVCEV Zgodba mojega kraja To je zgodba mojega kraja. Zgodba o pridnih in delavnih ljudeh. O rodovitnih poljih, vinskih trtah, dobri živini in zele-nečih travnikih. O gozdovih, ki vselej šumijo in modro ohranjajo spomin na starodavne pesmi in zgodbe. O dušah, ki so še vedno prisotne ob delu pridnih ljudi, zelenečih travnikov in šumečih gozdov. O dušah, ki so naravo vzele vase in se ji predale. O dušah, ki še danes skrbijo, da med ljudmi ostajajo sožitje, upanje in ljubezen. In vera. V spomin svetemu Marku, ki nas dneve in noči varuje in nam daje upanje. To je legenda o reki Dravi, katere valovi in globočine so ustvarili to zgodbo. Pisalo se je daljno leto 1477. Večer je bil. Družina Slekovec je sedela v svoji hiši in se ob nežnem soju sveč tiho pogovarjala. Slišati je bilo moč Drave, ki je takrat pogosteje poplavljala in spreminjala svojo strugo. Drla je po ravnicah in bregovih, šumela je, kot še nikdar tako. Luna je sijala močneje in svetleje, bolj kot kadarkoli. Otroci, ki so ležali ob ognjišču, so jo skozi majhno režo v zidu opazovali in se ji čudili. Tudi oni so slišali Dravo šumeti mimo njihove hiše. Po tihem so si šepetali na uho, kaj vse bi se jim lahko dogodilo. Najmlajša izmed sedmih parov zaskr- bljenih in utrujenih oči, Matej in Nežka, sta se stiskala k starejšim sestram. Mati je sedela ob njih in jih božala po gladkih laseh. Očeta ni bilo. Sosedje so ga poklicali na pomoč v vasi, saj je živino in domove že odnašalo. Nevarno je bilo tam zunaj, nedaleč stran od njihove majhne hiške. Toda oni so bili na varnem. Mati jim je pripovedovala zgodbe o svojem otroštvu, ko je njihovo bogato domačijo zajela Drava in jo pogoltnila med valovi. Govorila je s strahom v očeh. Dobro je vedela, da se utegne kaj podobnega dogoditi tudi njenim otrokom. A kljub temu jih je mirila, da se kaj tako groznega vendar ne more ponoviti. Počasi jih je napotila spat, sama pa je ostala budna in zrla skozi majhno režo v zidu. Luno so prekrili temni oblaki, ki niso mogli obetati prav nič dobrega. Čeprav se je mati močno trudila ostati pri zavesti, so jo zdelale skrbi in kljub strahu je naslonjena na zid zatonila v lahek spanec. Minile so temne ure in luna je bledela. Izza haloških gričev so že kukali prvi sončni žarki. Rosa se je nabirala na travi, ki je prav čudno zelenela. Pogled v nebo se je zdel skoraj čaroben. Modrina je odsevala pričakovanje, srečo in radost. Ampak ... Slekovčevo mater je prebudil glasen tok reke Drave. Spanec, pa čeprav kratek, ji je dobro del. Oko je naslonila na svojih sedem otrok. Še vedno so sladko spali in se naslanjali eden na drugega. Premišljevala je o večernih zgodbicah, ki so se jih močno dotaknile. Tako ji je misel nanesla na tedaj strašno Dravo. Prisluhnila je tišini, ki jo je tako močno, a hkrati elegantno predirala moč deroče reke. A ob tej misli je tišina nehala biti tišina. Nastopila je groza! V zraku je visel občutek nevarnosti, občutek, da se bo svet v trenutku spremenil in postal neopisljiv. Deroči valovi temne in strašljive vode so se prav slišno hitro približevali njihovi hiši. Mati je vedela, da bo Drava vsak hip pridrla do njihovega doma. Od groze je zakričala in svojim takrat še spečim otrokom kriče velela, naj se zberejo in tečejo, kakor jih noge neso. V napol kriku so vstali. Najstarejša hči Neta je hitela do vrat, da bi jih odprla, in v tistem hipu je deroča voda prihrumela do vrat ter jih podrla. Otroci so jokali in se oprijemali matere, ki jih je tako trdno, da so se oblačila trgala, držala za roke in noge ter jih objemala okrog pasu. Družina se je skušala premakniti, a tega nihče ni zmogel. Valovi besne reke so jih vse zajeli. Hiše že zdavnaj ni bilo več. Kako bi le mogla prenesti vse to, ko pa je bila že stara in dotrajana, postavljena iz blata in slame, in v vsakem neurju bi jo lahko odneslo! Drava je še naprej drla mimo otrok in matere. Niso se več držali skupaj in zaradi lakote ni nihče imel moči, da bi se upiral toku. Voda jih je s svojo močjo dvignila in jih odnesla s seboj. Niso se več videli med seboj, utapljali so se in komaj dihali, tudi vpiti niso mogli. Mati se je ozirala vse okrog sebe in s pogledom iskala svoje otroke. Ni jih mogla videti, predaleč so bili. Začela jih je glasno klicati po imenu, a se ni nihče oglasil. Voda se je počasi umirjala, napolnila je veliko območje in pretila uničiti celotno spodnje Ptujsko polje. Čeprav je materi družine Slekovec voda zdaj segala do pasu in je v njej že lahko hodila, jo je preganjala panika. Hotela je vedeti, kje so njeni otroci. »Mati!« se je od daleč slišal Netin klic. »Agnes moja, Neta!« Močno sta se objeli in hiteli iskat še druge otroke. Našli sta še ostala dekleta, ki so premagala strašljivo povodenj. A kje je mali Matej? Nikjer ga ni bilo. Tudi oče, ki je prihitel k svoji družini, ga na poti ni videl. Dolgo so ga iskali, a ga niso našli. Toda družina Slekovec še zdaleč ni bila edina, ki ji je povodenj ukradla nekaj dragocenega. Tudi ostali vaščani so tavali okrog in med kosi lesa, vejevja, posod in vsega skromnega pohištva iskali, kar se je najti dalo. Zbirali so se v gruče, se objemali in bili veseli, da so preživeli. Skupaj so tudi jokali za izgubljenimi prijatelji in družino, za živino, vso dediščino, ki jim je pomenila stvaren spomin na prednike. Tudi Slekovčevi so bili med temi ubogimi ljudmi. Zdelo se je, da ne bodo nikoli našli svojega Mateja, ki ga je Drava tako nemilostno pogoltnila. Vse ljudstvo se je še vedno oziralo okrog in si ogledovalo škodo. Takrat so nekaj opazili. »Glejte, kipec!« je zaklicala Neta, ko je med vejevjem zapazila majhno postavo. Ljudje so ga izvlekli in si ga začeli ogledovati. »Sveti Marko je!« so presenečeno ugotovili. Kipec je imel ob sebi leva, simbol moči. To jih je navdajalo z upanjem, da bodo tudi zanje vendarle nastopili boljši časi, časi izobilja in sreče. »Veste, kaj? To mora biti znak! Sveti Marko, mogočni varuh in priprošnjik v nevarnosti na vodi, je prišel k nam, da nas obvaruje. Svetemu Marku v čast se bomo imenovali Markovčani. Peli bomo njemu v čast, hvalili ga bomo, polja bomo obdelovali, veselili se bomo iz dneva v dan in stali bomo skupaj! Občudovali bomo našo naravo, ljubili jo bomo in jo sprejeli vase. Gradili bomo domove in vzgajali dobre ljudi, ki bodo pravi Markovčani! Učili jih bomo peti, plesati, ceniti vse staro in mlado in vsakogar spoštovati. To bodo hrabri in modri ljudje, ki bodo gojili domačo zavest in upanje.« mZ - Jflrtfhi Ljudje so komaj pretekli nesreči navkljub vriskali in se veselili. Vedeli so, da bodo besede njihovega vaščana in prijatelja obrodile velik in dober sad. "Pridite, postavimo velik steber ob Pabstein-skem gradu in nanj posadimo to statvo. Vedno nas bo spominjala in v nas ohranjala zavest na našega zavetnika, svetega Marka."To so storili in si ponosno ogledovali svoje delo. Molili so k njemu, ga slavili s pesmijo in besedo ter ga občudovali. Minilo je nekaj dni in Markovčani so se že postavljali na noge. Z novim varuhom so bili močnejši in ponosnejši. Vedeli so, da jim bo vendarle uspelo. Toda katastrofe, ki jo je povzročala mogočna reka Drava, še ni bilo konec. Ni še nehala šumeti, ustvarjala si je nove poti in zapuščala strugo, poplavljala polja in plašila Markovčane. Napočil je dan, ko je Drava v vas prihrumela še huje in še močneje, kot da bi hotela porušiti vse, kar živega hodi po tamkajšnji zemlji. Vaščani so se razbežali, ko so lahko že od daleč slišali hrumečo vodo, ki je spet rušila vse pod seboj. Na oddaljenem mestu so stali in trepetali za življenje. Zgodilo bi se lahko karkoli. Mogočni vrtinci in sunki umazane vode so zopet pustošili in Drava je pretila spodkopati vse, česar prejšnjikrat ni mogla. Vse bi bila uničila, če ne bi Markovčanov varoval nekdo močnejši in mogočnejši od nje . Nevarno in z vso silo se je tedaj Drava približevala statvi, ki so jo Markovčani postavili ob Pabsteinskem gradu. Bali so se za grad in še bolj za kipec, ki so ga s takim upanjem postavili za svoj zgled. Približala se je že statvi in grozila, da jo bo podrla, a glej čudo! Čim je pridrla do vznožja kipa, se je mahoma obrnila na desno in spremenila svoj tok. Markovčani so se veselili in se mudili obračati k svetemu Marku, kajti zdaj so vedeli, da jih njihov varuh nikdar ne bo zapustil. Čeprav so se spominjali vseh, ki jih je mogočna reka Drava tako sebično iztrgala in jih požrla, so ohranili upanje za boljši jutri. Verjeli so, da prihajajo časi, ki bodo obrodili bogate sadove in da duše izgubljenih še naprej bivajo z njimi. Družina Slekovec je vedela, da bo nekoč prišel drugi Matej Slekovec, ki bo zapisal zgodbo o nastanku Markovcev. Spomin na svojega mladega dečka Mateja so tako za vselej ohranjali. To je Matej Sle-kovec ob svojem času tudi storil, zato lahko Markovčani še danes beremo besedo, ki nam je bila položena v zibelko in nas vedno napolnjevala s hvaležnostjo, ponosom in spoštovanjem do dobrin, ki so nam bile tako lepo predane. Od Zabovcev do Markovcev lahko še danes opazujemo nekdanje Dravsko obrežje, a vidimo lahko tudi velikanski ovinek, ki so ga valovi napravili pred tam stoječo statvo in gradom. Ko je bil grad leta 1493 od divjih Turkov razdejan, so Markovčani s pomočjo ormoškega graščaka in lastnika gradu Jakoba Sekelja sklenili na tistem mestu iz razvalin postaviti lično cerkvico svetega Marka. Vse od leta 1519 se tako Markovčani zbiramo na tem mestu in slavimo svetega Marka in Boga ter se spominjamo vseh duš, ki so nam postavile tako dobre temelje za skupnost, ki goji prijateljstvo, sožitje in srečo. To je zgodba mojega kraja. Ni zgodba o brezpogojni sreči, ki bi bila pahnjena z neba. Je zgodba o hvaležnosti, veri in upanju, ki lahko vedno premagajo zlo. Kakršnokoli. Posvečena je duhovniku Mateju Sle-kovcu v spomin, svetemu Marku v slavo in vsem Markovčanom v ponos ter opomin. Legenda o izvoru imena vasi in občine Markovci je vzeta iz župnijske kronike, zapisal jo je duhovnik Matej Slekovec. Družina Slekovec je izmišljena, prav tako so izmišljene podrobnosti v zgodbi. Lea Roškar Foto: GZ