JL V / GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK Leto XII 15. maj 1976 Številka 5 PO POSVETU UREDNIKOV V PIRANU NALOGA GLASIL V JAVNI RAZPRAVI Interna glasila bodo morala nositi levji delež pri razpravi o osnutku novega zakona o združenem delu Smo sredi razprave o osnutku zakona o združenem delu. V slehernem okolju, tudi v naših delovnih organizacijah bomo na podlagi določil novega zakona, ki bo sprejet najverjetneje na dan republike, 29. novembra, preverjali našo samoupravno prakso. Naloga javne razprave ie. da se vsak delavec in občan seznani z vsebino, ki jo prinaša osnutek novega zakona, da to vsebino primerja s stopnjo samoupravnih odnosov in sicer na podlagi idejnopolitičnih izhodišč, ki so bila sprejeta na desetem kongresu ZKJ. Ni treba posebej poudarjati, da so za usmeritev javne razprave v združenem delu odgovorni komunisti, tisti, ki delajo v zvezi sindikatov, hkrati pa tudi vsi drugi, ki delajo v osnovnih organizacijah ZK, v samoupravnih telesih, v zvezi socialistične mladine in v drugih organizacijah in organih. Tudi v naši delovni organizaciji smo izvolili odbor, ki vodi javno razpravo, ki naj hi bila sklenjena nekje v začetku septembra. Posebno nalogo v javni razpravi in tudi potem, ko bo zakon o združenem delu tudi prav no forma I no sprejet, pa imajo glasila delovnih organizacij- verjanju samoupravne prakse znali pravilno odločati, na drugi strani pa je treba z vprašalniki, anketami vzpostaviti obraten tok informacij. Delavci morajo imeti namreč možnost, da tudi v pismeni obliki posredujejo svoje pripombe predloge in stališča. Seveda je treba delavce o usodi njihovih pripomb, vprašanj in predlogov potem tudi obvestiti ali so bili sprejeti, ali če niso bili, zakaj ne. Vsekakor je treba v glasilu objaviti tudi analizo samoupravnih odnosov v delovni organizaciji. Važna naloga, ki jo imajo uredništva glasil delovnih organizacij je tudi sodelovanje pri sestavljanju osnutkov samoupravnih aktov. ki urejajo obveščanje v delovni organizaciji. V samoupravnem sporazumu o združitvi v TOZD je namreč treba opredeliti dolžnosti in odgovornosti v zvezi z obveščanjem. Nato pa je treba narediti tudi pravilnik o obveščanju in opredeliti tudi sankcije, če nekdo krši obveščanje, ki je pogoj za odločanje delavcev. Pri obveščanju jc važno, da upoštevamo predvsem naslednje: informacija oziroma gradivo za razprave mora biti tako. da bo pojasnilo zakaj sc predlaga določen ukrep ali samoupravni akt kakšne bodo materialne posledice za OZD ali TOZD. če določeno odločitev sprejmemo oziroma, če je ne sprejmemo: če tega informacija oziroma gradivo ne vsebuje, jo je treba vrniti piedlagatclju. To je samo nekaj misli o vlogi obveščanja in glasil OZD s posveta urednikov glasil delovnih kupu osti v Piranu, ki ga je pripravil odbor republiškega sveta zveze sindikatov v luči javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. ki dokazujejo. da bodo glasila v tej akciji nosila levji delež. fo je razvidno tudi iz samega zakona, saj se skozi njegovo besedilo kot rdeča nit vlečejo določila o obveščanju delavcev, brez česar s' ni moč zamisliti, da bi lahko zakon resnično zaživel v praksi. Delavec, ki ni obveščen o dogajanju v svojem delovnem okolju, o Poslovnih in drugih dogajanjih v delovnem procesu ter o vsem. kur todi v takoimenovane medsebojne odnose, ne more biti subjekt odločanja. V načrtu obveščanja je tre-*,a zagotoviti najmanj dve obliki in S|cer obveščanje na sestankih sindikalnih skupin in pa pismeno prek glasila delovne skupnosti ali pa bil-tena, ki naj bi ga izdajali po po-lr(-'bi, saj vemo. da glasilo izhaja n'e seč no ali največ štirinajstdnevno. Bilten lahko izdajamo Poljubno, na enem listu dveh ali treh, kadarkoli se pokaže potreba za to. V obveščanju oziroma javni raz-Pravi je neba zagotoviti pretek Informacij v obeh smereh. Torej na yni strani mora uredniški odbor Sasila obveščati delavce o vsem, ar -ie potrebno, da se bodo v javni napravi o osnutku zakona in pre- GOSPO DARJE NJE LD V PRVEM TRIMESEČJU Brez dotacije slabši finančni rezultat Ljubljanski dnevnik s svojim gospodarjenjem v prvem letošnjem trimesečju ni dosegel najboljšega finančnega rezultata, to pa zato, ker še nismo prejeli dotacije, popust pri naročnikih Nedeljskega pa smo znižali šele z aprilom. Če bi ga že prej. bi bil rezultat precej boljši, kot je razviden iz številk v tabeli (v tisočih din). Ob upoštevanju teh dveh vzrokov pa postane nekoliko manj ugoden finančni rezultat glede na celotno lansko poslovanje popolnoma zadovoljiv. Uspeh smo v prvem trimesečju vsekakor dosegli pri dvigu naklade. Prodajna služba je presegla zastavljene cilje, določene z dinamičnimi mesečnimi plani. Rezultati, izraženi z indeksom so: januar - 107.7 februar - 106,5 marec - 106 Nižji marčevski rezultat je treba pripisati velikim težavam zaradi snežnih razmer, zaradi česar je bila remitenda večja od pričakovane. Naklada Dnevnika je bila v lanskem decembru povprečno 52.926 izvodov dnevno, v marcu pa že 55.596 izvodov dnevno. Tudi pri Nedeljskem je narasla od 206.450 izvodov na 209.950 izvodov tedensko. Tudi dohodki c j drugih dejavnosti kot je razvidno iz tabele, so bili višji od planiranih, prav tako tudi v primerjavi z enakim lanskim Realizacija l-lll 76 DOHODKI Naklada Dnevnika 7.608 Naklada Ned. dnevnika 6.830 Dohodki od oglasov 3.937 IBM 1.015 Drugi dohodki 1.022 Dotacija za Dnevnika Skupaj dohodki 20.412 Skupaj stroški 19.271 Finančni rezultat 1.141 obdobjem. Nasproti planu je celotna realizacija večja za 5 odstotke, nasproti istemu obdobju lani pa za 27 odstotkov. Kljub temu. da nimamo kreditov za poslovna sredstva, nase obveznosti takoj poravnav a mo z gotovino in se ne poslužujemo menic. Plan Realizacija Indeks lil 76 I-lll 75 1976 197(i plan 1975 7.362 4.9 1 | 103 124 6.670 6.059 102 113 3.660 3.376 108 117 740 907 137 112 900 775 114 132 430 - 19.762 16.028 103 127 19.400 15.226 99 127 362 8Q2 315 142 KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZA ZVIŠANJE OSEBNIH DOHODKOV Po družbenem dogovoru naj bi se osebni dohodki letos /višali za 12 odstotkov, kolikor sc bodo predvidoma povečali življenjski stroški v letu 1976. Družbeni dogovor pa je za Dnevnikov TOZD precej ostrejši od samoupravnega sporazuma, po katerem bi lahko izplačevali za okoli 15 odstotkov višje <'Svbne dohodke, vendar se moramo pri tem držati tudi družbenega dogovora. Toda vsa večja zviševanja osebnih dohodkov so možna le na podlagi boljših finančnih uspehov. Zato poglejmo, kakšne so realne možnosti za zvišanje osebnih dohodkov. li 6,800.000 dinarjev. Rezultati gospodarjenja prvega četrtletja so zdaj znani in poglejmo kakšni so: ustvarili smo okoli 5,928.000 dinarjev dohodka, ostanek dohodka pa znaša okoli 1,141.000 dinarjev. Iz teli številk je razvidno, da v prvem četrtletju nismo dosegli cele četrtine realizacije, to pa zaradi tega, ker še nismo znižali popusta naročnikom Nedeljskega in ker še nismo dobili dotacije, za katero še ne vemo, kolikšna bo. Za zdaj torej na podlagi teh finančnih rezultatov ni možnosti za zvišanje osebnih dohodkov. Kaj pa hi morali narediti, da bi le lahko zvišali osebne dohodke? Morali bi preseči predvsem plan oglasov in dobiti dotacijo vsaj v lanskoletni višini, povečati prodajo naših časnikov predvsem v kolportaži, ker je to najbolj rentabilno in se čimbolj potruditi, da bi znižali stroške poslovanja. Vsak odstotek znižanja stroškov nam namreč navrže 80 milijonov starih dinarjev dohodka. Vendar pa je treba povedati še nekaj: tudi, če bi ostali pri dosedanjih osebnih dohodkih, bodo le-ti letos v povprečju za 14 odstotkov višji od lanskih, l ani smo namreč osebne dohodke zvišali šele med letom, največ pa v septembru tako, da so bili v decembru osebni dohodki znatno nad povprečjem za leto 1975. Povprečni osebni dohodek v Dnevniku je bil lani za celo leto 4.946 dinarjev, v prvih treh mesecih letos pa je že 5.637 dinarjev. Za osebne dohodke, kakršne prejemamo zdaj. moramo ustvarili letos okoli 26.850.000 dinarjev dohodka, ostanek dohodka pa bi moral biti oh koncu leta oko- ODOBRENI KREDITI Oglasi pod mesečnim planom Stanovanjska komisija TD je 22. decembra lani predlagala delavskemu svetu, naj bi prosilcem za stanovanjska posojila omogočili črpati sredstva glede na njihove trenutne potrebe. Zbor delavcev, ki je bil 25. februarja letos je s tem. kakor tudi s seznanom za posojila soglašal, tako da je DS na svoji 13 seji obravnaval štiri prosilce m jim dodelil posojila. Ralko Irusnovec je tako dobil potrdilo o odobritvi 200.000 din posojila. 1 rušnovcc potrdilo potrebuje kol prilogo prošnji za gradbeno dovoljenje. Graditi bo pričel letos, posojilo pa ho začel črpati prihodnje leto. Nataša Rogač je dobila 340.000 din posojila za nakup stanovanja v lil. fazi. Glede na to. da stane stanovanje 420.479 din. plačljivo pa je do 30. 6. 1976. ho morala Rogač eva pri I B najeti premostitveni kredit, ki ima 12-odstotno obrestno mero. Marija Dcpoli je dobila potrdilo, da ho I D v letu 1977 Delu za 10 let posodil 190.000 din oziroma 50 odstotkov sredstev za nakup stanovanja, ki ga bo njen mož dobil pod pogojem, da se LD obveze prispevati polovico. Ciril Kavčič je dobil po 18 a členu našega pravilnika 200.000 din. s čimer rešujemo tudi problem Slavka 1’ukla. ki bo dobil sedanje Kavčičevo stanovanje. Tako so posojila s prioritetnega seznama dobili Drlje. Trušnovec. Rogačev a in Kavčič in je ostalo za ostale prosilce še 810.000 din, ki jih bomo lahko črpali na podlagi letos oročenih 1.200.000 din v LB. Za posojilo Delu bo LD uporabil sredstva, pridobljena letos ali prihodnje leto iz stanovanjskega prispevka ali iz posojila, ki bi ga najeli v LB |X> oročitvi določenega dela 1 stanovanjskega prispevka. Novi. ostri ukrepi, pri plačevanju in poravnavi dolgov so prizadeli tudi Dnevnikovo hišo. Finančna realizacija ekonomske propagande je zato nekoliko pod aprilskim dinamičnim planom. Gospodarstvo je postalo varčno in previdno. Trgovina je zaradi zamrznjenih marž v težkem položaju. Zaloge rastejo in so postale že ovira za rast proizvodnje. Tu je vrsta problemov, ki sicer niso novi. odražajo pa se končno tudi v našem dohodku. Pričakujemo še slabše rezultate, kajti mnogo naših poslovnih partnerjev nam plačuje usluge z menicami, ki bodo zapadle v plačilo junija in avgusta. Takrat se bo šele jasno pokazalo, kje dobro gospodarijo, zakaj le-ti bodo lahko še naprej proizvajali, prodajali m končno tudi propagirali. Dohodek ekonomske jtropa-gande namreč nima skritih rezerv, saj je predvsem odvisen od dobrega gospodarjenja oglaševalcev in od njihove plačilne zmogljivosti. TRIJE SESTANKI Člani osnovne organizacije ZK Ljubljanski dnevnik so se sestali v maju kar trikrat. Na prvem sestanku so obravnavali predlog cenzusa za dodelitev najemnih stanovanj, ki zadnje čase precej razburja duhove. Že naslednji sestanek pa pomeni prvi korak v javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. O najpomembnejših rešitvah, ki jih ponuja novi zakon združenemu delu, je spregovoril Tone Krašovec. Na zadnjem sestanku osnovne organizacije ZK v tem mesecu pa so obravnavali uresničevanje sklepov X. in VIL kongresa ZK. OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LPZA MAREC 1976 Povprečni mesečni osebni dohodek 3.962,10 dinarjev. V ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 3.601,70. v strojni stavnici 4.443,45, časopisni enoti 5.630,50, klišarni 3.890,80. knjigo tiskarski strojnici 3.729.30, fotografiji 4.098.90, litografiji 3.472,40, knjigoveznici 2.906,50 mehanični delavci 4.346.00 in v režijski grupi 4.195,35. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.883.15, najvišji pa 11.417,40. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU APRILU 1976. Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 5.833,42 dinarjev. V redakciji znaša povprečni osebni dohodek 6.788,71 BEP 5.549.45, IBM 5.37.90, pravnik ZP 7.025,10, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 5.165,90, v prodajnem oddelku 5.430,24, naročninskem oddelku 4.397,48, v ekspeditu 5.672,99, v adremi 4.105,46, v podružnicah 5.282.90, šoferji pa so prejeli 6.483,05 dinarjev povprečnega osebnega dohodka. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.301,05 dinarjev (snažilka) Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 11.622,60 dinarjev (glavni urednik) GOSPODARJENJE V LP V PRVEM ČETRTLETJU VZROK PADCU: PRENIZKA PRODUKTIVNOST Ob pregledu rezultatov in uspešnosti poslovanja v prvem tromesečju bolj težko govorimo o uspešnosti. Zaradi slabih rezultatov pa ne smemo izgubiti volje do dela. Nasprotno, moramo se trdno spoprijeti z vsemi tež.avami in jih premagati. Vsem nam mora biti jasno, da tako v bodoče ne more več iti, ker drugače se zna zgoditi, da bomo na dan izplačila hodili domov z napol praznimi kuvertami. Na kratko se seznanimo, kje so težave. V prvem tromesečju smo realizirali proizvodnjo takole: po količini 1.448 ton ali 95 odstotkov planirane. Ta rezultat še ni tako porazen, ker vemo, da imamo v začetku vsakega leta nekoliko slabše rezultate. Bolj zaskrbljujoč je podatek o vrednosti proizvodnje. Doseženo je bilo le 80 odstotkov predvidene vrednosti, kar predstavlja 30.47b.45J din. Vzrok takemu padcu je predvsem neproduktivnost. Del razlogov pa odpade tudi na izvoz, saj vemo, da .moramo prodajati pod lastno ceno. Izkoriščenost tiskarskih strojev je zadovoljiva. Razen v knjižni rotaciji, je bila povsod povečana izkoriščenost strojev v dveh izmenah in znaša 2.7 odstotka, več kot za enako obdobje lani. Tudi produktivnost je za 3 '7, večja kot lani, vendar je za 4'/ nižja od predvidene v letu 1976. Razen v offset-tisku se je povsod zmanjšalo režijsko delo. Kot slabost moramo šteti povečanje ur priprave in zmanjšanje ur tiska. Poprečno število odtisov je povečano za 9 %, od lanskoletnih 4.065 na letošnjih 4.443. kar znese 100 '/ planiranega za letos. Vzrok je v nabavi novih, hitrejših strojev, kakor tudi prizadevnosti tiskarjev. Število zaposlenih se je povečalo za 2 % in je bilo tako konec tromesečja 510 zaposlenih. Možni časovni fond smo izkoristili takole: za izdelav no delo smo porabili 41.1 ’/, za režijsko delo 45.6 '/ za plačane izostanke 9,4 '/ in neplačane izostanke 3.9 '7. Večje odstopanje od planiranega predstavlja režijsko delo. ki je bilo prekoračeno za 5 7K medtem ko so se plačani izostanki znižali za 2 '/. Vseh opravljenih ur je bilo 251.511. kar znese 103'/ predvidenega. To je bilo doseženo na račun povečanja števila zaposlenih in zmanjšanja plačanih izostankov. Nasprotno temu pa smo dosegli Hladni dnevi so že za nami in zato nas trenutno kurjava ne zanima preveč. Itn hm pa je. da so odgovorni pravočasno poskrbeli za zamenjavo že dotrajanih radialni jev \ novi zgradbi l judske pravice, l jubljanskega Dnevnika in Cankarjeve založbe, tako da hotno vsaj jeseni bolj na toplem, kot smo bili v minulih zimah, (l-oto: Marjan (Iglič) 118 195 stvarno izdeluvnih ur. kar znese le 93 '/ predvidenega. Razliko 3'/ znašajo ure brez dela. ostalo pa je padec produktivnosti. Poprečna dosežena vrednost točke je bila 0.0980 din. vsota izplačila je bila prekoračena za 573 tisoč novih dinarjev. Vsi podatki se nanašajo na poprečje celotnega podjetja. Za posamezne obrate je težko napraviti točne primerjalne podatke zaradi tega. ker se dejansko stanje bistveno razlikuje od planiranega in zaradi predvidene reorganizacije, do katere pa ni prišlo v prvem četrtletju. ZAVAROVANJE PLAČIL MED UPORABNIKI DRUŽBENIH SREDSTEV Pozitivni učinki zakona Tako. kot v vseh drugih delovnih organizacijah smo tudi v Ljudski pravici s strahom in negotovostjo čakali • usodni1 1 april 1976, ko je začel veljati novi zakon o plačevanju Vsi po vrsti smo bili pesimisti in se spraševali, Kako bo mogoče prek noči preiti od ustaljenih, relativno dolgih na kratke, deset do petnajstdnevne plačilne roke. Naši največji naročniki so nam->eč slovenske založniške hiše, kate-11 h slaba likvidnost je splošno (bana (razen nekaterih redkih Vjeni). Z naročili (deli) desetih (hložb smo v letu 1975 ustvarili Kar 50 odstotkov celotne realizacije. Povprečen čas plačila zapad-iii' faktur pa je bil trt in celo več mesecev. Založništvo kot nosilec kulturnega poslanstva posluje namreč kot vsako drugo trgovsko Podjetje, brez kakršnihkoli družbenih dotacij ali oprostitev. V zadnjem času skušamo te težave delno Premostiti z dajanjem kreditov Naložbam pod ugodnejšimi pogoji 'Predvsem za natis šolskih knjig). KUPI TISTO, KAR PLAČAŠ Novi zakon o plačevanju 01 ej zaživel in že dal tudi pri Pozitivne rezultate. Zakon z.ahtei j. nas poleg povečane finančr >scipline tudi večjo poslovnos ^urnost pri obračunu proizvodu 11 temu primerno prilagojeno n anjo organizacijo tako v nabavi Pr o d m ni in finančni službi. Z organizacijskimi pripravami na novi zakon smo pričeli že sredi marca, tako da nas 1 april ni presenetil. Izdelali smo podrobna pismena navodila za prodajno in nabavno službo. S pravilno prodajno politiko si moramo pravočasno in v skladu z zakonskimi določili zagotoviti potrebna finančna sredstva, ki nam bodo omogočila pravočasno oskrbo z repro in drugimi materiali ter rezervnimi deli. Od tega pa je seveda odvisen kontinuiran proizvodni proces ter doseganje optimalnih poslovnih rezultatov. Zaostreni plačilni pogoji so sicer prinesli v naše gospodarstvo delno stagnacijo blagovnih tokov, ki pa je verjetno samo prehodnega značaja. .To nas seveda ne sme uspavati in bomo zato morali v naslednjih mesecih vložiti še več truda v raziskavo in obdelavo predvsem domačega trga. Poiskati pa moramo tudi možnosti izvoza na nova tržišča predvsem vzhodna, kjer je moč doseči boljše prodajne pogoje, kot na nekaterih zapadnoevropskih trgih. Posebno pozornost pa moramo posvetiti tudi kvaliteti izdelkov ter dogovorjenim dobavnim rokom. Zakon uvaja v naše gospodarstvo nove kvalitete poslovnosti ter osnovno trgovsko načelo ..kupi tisto, kar lahko plačaš11. Danes ne bi smelo biti več kupoprodaje, za katero niso zagotovljena finančna sredstva. Vsaka kupoprodaja mora biti plačana v 15 dneh po nastanku dolž.niško-upniškega razmerja ali pa zavarovana z enim od zakonitih plačilnih instrumentov s čekom, menico, .akreditivom ali bančno garancijo. SKRAJŠAN ROK FAKTURI RANJA Navidezni problem pravočasnega obračuna proizvodnje in fakturiranja smo zadovoljivo rešili. Zakon dopušča 10-dnevni rok za fakturiranje, naše službe pa so uspele ta rok skrajšati celo na 6 do 7 dni. Enako smo uspeli v nabavni službi ažurirati likvidacijo prejetih faktur, tako da jih lahko v zakonitih rokih poravnamo in nas ne zadenejo kazenske sankcije. Od plačilnih instrumentov seje zelo uveljavila menica, ki jo doslej skoraj nismo poznali. Tudi naša TOŽI) je prejela z e več menic za nekaj sto milijonov starih dinarjev. Te menice smo takoj indusirali na naše dobavitelje za poravnavo naših obveznosti in na banko za odplačilo anuitet za investicijske kredite. Za večja dela sklepamo z dobavitelji pismene pogodbe, kjer -.o precizirani plačilni pogoji. Na osnovi točno dogovorjenih plačil ni h pogojev nam je v naprej znana dinamika prilivov finančnih sredstev. Tako lahko vnaptej izdelamo mesečne plane angažiranja teh sredstev za plačila nabavljenega blaga. Če hočemo ohraniti nadaljno likvidnost, moramo skrbeti predvsem za znižanje oziroma optimiranje zalog papirja in drugega repro-materiala; zoženje kroga dobaviteljev na minimum s tem bomo dosegli boljše nakupne pogoje: - natančno dogovarjanje plačilnih pogojev z našimi kupci ipd. ZAKAJ, KOLIKO IN KAKO SMO LANI BOLOVALI? IZPOSTAVLJENI SMO ŠKODLJIVIM VPLIVOM Tako v Ljudski pravici kot v Ljubljanskem dnevniku — so na prvem mestu prehladna obolenja — Dnevnik ima premalo preventivnih pregledov, pa, čeprav so nekatera delovna mesta še posebej ogrožena, delavci na njih pa vsestransko obremenjeni in izpostavljeni vplivom sodobnega življenja — V Ljudski pravici za dan (v povprečju) krajši sta leži kot leto poprej — Več komplikacij pri nosečnosti Bolniški sialež v neki delovni organizaciji je eden od pokazateljev v naši obratni ambulanti redno spremljajo in radi primerjajo Poglejmo, koliko smo bili lani bolni? zdravja, ki ga s tistim od prej. ..Prvdno se lotim konkretnih ugotovitev o izostankih z dela zaradi bolezni in poškodb, bi rada opo/.orila na nekatere reči", nam je dejala zdravnica naše obratne ambulante dr. Jožica Sotošck. ..Ljubljanski dnevnik je kolektiv s specifično populacijo in majhnim številom zaposlenih. V takih primerih že en daljši stalež spremeni statistične rezultate. V letnem poročilu o bolniškem staležu za leto 1975 sem upoštevala vse oddelke Ljubljanskega dnevnika, skupaj z raznašala, ki sc zdravijo v tej ambulanti. lani je bilo največ prehladnih obolenj dihalnih poti. kamor štejemo vnetja nosu in ušes. obnosnih votlin, grla in pljuč. Takih obolenj je bilo 32 - povprečna dolžina staleža pa je znašala 9.4 rini. Na drugem mestu so bila gri-|x>zna obolenja, ki so predvsem v januarju zahtevala največ izostanka. Bilo je 20 primerov, povprečna dolžina bolniškega staleža obolelega pa je znašala 5.4 dni. Sledijo poškodbe izven dela (teli je bilo 9. povprečna dolžina pa je bila 2 Lo rini). nato pa bolezni lokomotornega sistema, obolenje hrbtenice. mišičnih skupin in sklepov (7 primerov s povprečnim staležein 1 2 dni) itd. Poškodbe pri delu so v Ljubljanskem dnevniku na h. mestu Skupno je bilo lani 1 14 bolniških staležev, skupna dolžina teh staležev pa je znašala 1834 dni. Povprečna dolžina staleža je bila 16,18 dni. Za primerjavo poglejmo še podatke iz leta 1974. Tedaj je bilo 75 bolniških staležev z 2345 bolniškimi dnevi. To pomeni, daje število bolezenskih primerov naraslo. kar opazujejo tudi v ostalih delovnih organizacijah, število izgubljenih delovnih dni pa je na Dnevniku padlo. V primerjavi z letom 1974 je bilo lani izgubljenih kar 51 I dni manj. kar je vsekakor dobro. ..Rada bi opozorila še na nekaj". pravi dr. Jožica Sotošck. ..Zdi sc mi. da je bilo premalo preventivnih pregledov, kajti nekatera delovna mesta so še posebej ogrožena. delavci na njih pa vsestransko obremenjeni in izpostavljeni številnim škodljivim vplivom sodobnega življenja. Obratna ambulanta pa naj bi izvajala tudi aktivno zdravstveno varstvo, preprečevanje in zgodnje odkrivanje nevarnih obolenj, nagnjenost k njim in pravo- ZA PRESELITEV ADREME PRIZIDEK NA SEDANJEM PARKIRIŠČU Pred nekaj meseci smo v našem glasilu že pisali o nemogočih prostorih, v katerih je adrema. Hkrati smo bili takrat obveščeni, da bodo v kratkem pripravljeni novi prostori, katerih so se še posebej veselili uslužbenci adre-nte. Iz tega ni bilo nič in zato je pripravljena nova inačica za izboljšanje razmer. D en ut no so v teku razgovori z ing. arh. prot. Ldom Ravnikarjem, ki je nekoč napravil načrte za stavbo. v kateri so vsi prostori Dnevnika. Arhitektonsko naj bi v stavbo vključil prostor ob Kopitarjevi cesti, kjer je zdaj parkirišče in del zelenice. Tako bi pridobili prostore sedanje prodaje za adrento, ki bi jo dokončno preselili v medetažo, kar je v povezavi z vsakodnevnim delom edina možna inačica, naroč-uinski oddelek pa bi se preselil v novozgrajen paviljon. Kakšen bo projekt, je odvisno od arhitekta. Gradnja ne bo trajala dolgo, začela sc bo takoj, ko bomo dobili lokacijsko dovoljenje, kar ne bo delalo posebnih preglavic. Predlog za izdajo lokacijskega dovoljenja bodo podprli družbenopolitični dejavniki mesta Ljubljane in tiskarna Ljudske pravice. Predračunska vrednost dograditve je 80 do 100 milijonov starih dinarjev. Rok vselitve in preselitve tri mesece po odobreni lokacijski časno zdravljenje. Za to pa mora delavec priti na preventivni pregled Poglejmo še v Ljudsko pravico! Lani je bilo v tiskarni L P zaradi obolenj, poškodb pri delu in izven dela ter nege družinskih članov izgubljenih 7445 delovnih dni. To je približno 13.5 dni bolniške na enega zaposlenega. Največ je bilo prehladnih (108) in gripoznih obolenj (84), na tretjem mestu so bolezni lokomotornega sistema oziroma hrbtenice in mišičnih skupin (53), sledijo obolenja prebavil (52), urogenitalna obolenja (48). nesreče izven dela (47 primerov). Nesreče pri delu so na sedmem mestu takih, ki so zahtevale bolniški stalež. je bilo 30. Po številu izgubljenih dni so na prvem mestu prehladna obolenja dihalnih poti, ki so zahtevala 91 1 dni (povprečni stalež je trajal 8,4 dni), sledijo urogenitalna obolenja. to so obolenja ledvic in sečnih poti ter moških in ženskih spolnih organov (skupno 727 dni. povprečna dolžina staleža 15,1 dneva), na tretjem mestu po številu izgubljenih dni so nesreče izven dela (686 dni), slede komplikacije nosečnosti (kar 664 dni), gripozna obolenja s 661 dnevi so na petem mestu. Sledijo bolezni lokomotornega sistema, nato pridejo na vrsto nesreče pri delu itd. Povprečna dolžina staleža v Ljudski pravici je bila lani 11.3 dneva, leta 1974 pa 12.2 dneva. Povečala se je tež in a prehladnih obolenj, več je bilo gripoznih in urogenitalnih obolenj, prav tako je več komplikacij pri nosečnosti . . . Manj pa je prebavnih obolenj, bolezni lokomotornega sistema in vezivnega tkiva, zmanjšalo pa se je tudi število hujših poškodb pri delu in izven dela. Naraslo pa je število izostankov z dela zaradi nege družinskih članov. Na sedanjem parkirišču med obema zgradbama naj bi že jeseni zrasel nov prizidek, v katerega se bo preselil Dnevnikov naročninsko-prodajni oddelek, da se ho v sedanji naročninski oddelek lahko preselila Dnevnikova adrema (foto: L. Cuk). dokumentaciji. Prednost graditve je še v tem, da ne bo potreben nov priključek za elektriko in nove sanitarije. Nova adrema ne bo imela prostorov, kot jih imajo navadne pisarne, temveč bodo v njej le boksi. Nekateri sicer s tem niso zadovoljni, vendar si bodo prav gotovo premislili, ko se bodo vselili v nove prostore. Kljub temu je bilo treba rešiti vprašanje prostorov za adremo do zgraditve novih. Božo Sintič, direktor TOZD tiskarne Ljudska pravica, je zagotovil prostore v drugem nadstropju stare stavbe, v katerih naj bi gostovala adrema od 15. maja do 15. oktobra. Delavci v adremi in ekspeditu so s tem že seznanjeni. Poleg novih prostorov za adremo bo tehnična služba podjetja poskrbela tudi za prostor, ki naj bi bil namenjen šoferjem voznikom Dnevnika in tiskarne. Sobo, v kateri je treba še obložiti tla in jo opremiti, je odstopila tiskarna Ljudske pravice. Tako bo soba, v kateri bodo lahko počivali vozniki, vseljiva v 14 dneh. BUMERANG Če ga nespretno vržeš drugemu, ti prileti nazaj v glavo. To je bumerang. Če skuša neko umetniško društvo diskvalificirati kritika in se pri tem namesto moči argumenta posluži argumenta moči in živčne vojne, pri tem pa ne uspe, je tudi to - bumerang. Zgodba je resnična. Umetniško društvo je Društvo glasbenih umetnikov Slovenije, kritik pa je muzikolog Peter Kušar, stalni sodelavec kulturne rubrike Dnevnika. To je že tretji glasbeni kritik te rubrike v nekaj zadnjih letih. In drugi, ki naj bi izgubil živce ob takšnem in podobnih napadih - pa tudi oporo pri uredništvu. Toda v tem primeru se ni zgodilo ne eno, ne drugo. Imenovano društvo je očitalo imenovanemu kritiku ,,pomanjkanje kriterijev in nestrokovnost, zlonamernost in idejno nesprejemljivo stališče". Vsekakor resni očitki, če bi se pojavih najprej na enakovredni ravni, to je Dnevnikovi kulturni strani, kar /ra se, kljub večkratnemu pozivu uredništva, ni zgodilo, ampak je društvo to. z zakonom o tisku predvideni raven razčiščevanja obšlo, in je začelo obsežno kampanjo, v okviru katere je nanizalo svoje neargumentirane očitke r obliki dopisa na vrsto kulturnih in političnih ustanov, vse do vrhu SZDL in do CK ZKS. Zadeva je dobila s tem seveda čisto druge dimenzije. Vendar pa je bila v dopisu društva glasbenih umetnikov že od vsega začetku neka ,,lepotna napaka. “ Poznavalcem razmer namreč ni bilo mogoče mimo dejstva, da je na pismu p. delavka sporazum. Jože Kunilo. priuč. kurjač sporazum. Miro Višnje j. šofer sporazum. Vladimira Globelnik. izla-galka v ofset. sporazum. Igor (-ale. ofsetstrojnik odšel v JLA 29. \ 1976. Marjan Ajdovec, of-selkopist sporazum (odšel že 18. .v 1976) INLLRNL PREMESTITVE Anton Kenda je iz oddelka monotvpe premeščen v linotvpe za topilca sv inčene litine. Pavel Košir je iz linotvpe premeščen na delovno mesto kurjača centralne kurjave. Janez Demšar je iz obrata ročne stavnice premeščen na delovno mesto slovničnega korektor],i v časopisno enoto. LJUBLJANSKI DNEVNIK V mesecu aprilu sta se v Ljubljanskem dnevniku zaposlila novinar Janez Pirš in prodajna referentka Milena Podbregar. Iz podjetja ni odšel nihče. Ob izplačilu OD se marsikdo vpraša, zakaj so različne stopnje prispevkov in v kakšne namene gredo? Glede na to. da mora biti vsak delavec o tem seznanjen in da bi vsakomesečno prikazovanje prispevkov na izplačilni listi znatno povečalo delo v računovodskem odddelku. ne bo odveč enkraten prikaz v našem glasilu. V navadi pa je, da so vsako leto različne stopnje prispevkov. Objavljene veljajo za leto 1976. Omeniti je treba, da ima vsaka občina svojo stopnjo prispevkov ter da so za redno delo drugačni od nadurnega dela (spodnja tabela). Iz prikaza je razvidno, da delavci Ljudske pravice prebivajo v 12 različnih občinah, če vzamemo Občina 1. Ljubljana 2. Cerknica 2. Domžale 4. Grosuplje 5. Kamnik 6. Kranj 7. Litija 8. Logatec 9. Radovljica 10. Škofja Loka 11. Vrhnika 12. Zagorje DELOVNO MESTO ŠOFERJA Razvoz Nedeljskega je prodajna služba že močno razširila. Tako smo z januarjem vpeljali tudi relacijo za Koprščino, vožnjo pa je prevzel referent prodaje za to področje. Ker pa ga je vožnja preobremenjevala in da bi zmanjšala nadure v voznem parku, bomo v maju dobili novega šoferja. 5 ljubljanskih kot eno zaradi enake stopnje prispevkov. Naslednji prikaz pa nam bo pojasnil, v kakšne namene gredo prispevki. Primer velja za ljubljanske občine. Pri ostalih občinah se stopnje razlikujejo, zaradi tega je skupni odstotek različen. L Zveza skupnosti otroškega varstva Slovenije 2.88 odstotka 2. Skupnosti otroškega varstva 0.49 odstotka 3. Izobraževalna skupnost 4.96 odstotka 4. Kulturne skupnosti 1. 11 odstotka 5. Telesnokulturnc skupnosti 0.62 odstotka 6. Skupnosti socialnega skrbstva 0.7 1 odstotka 'n Od 7r od rednih ur nadur 30.79 33.05 31.12 33.41 3 1.89 33.95 31.11 33.39 31.11 33.47 30.52 32.75 32.05 34. 29 32.01 34.39 32.17 33.65 30.72 32.91 30.84 32.83 29.40 31.74 Zadnji sestanek osnovne organizacije ZSM je nazorno pokazal ..aktivnost" in nezainteresiranost članov za njeno delovanje. Čeprav ima trenutno nad dvajset članov, pa ni nikogar, ki bi hotel prevzeti funkcije v predsedstvu, saj bo kmalu potekel rok sedanjim članom. L.altko je biti član na papirju, biti aktiven pa je že pretežko za naše mladince. V naši socialistični družbi nebi smelo biti mladinca, ki bi bil politično neaktiven, kajti le aktivnost mladine na vseh področjih nas lahko privede do ciljev, ki smo si jih zadali. Sicer pa smo sprejeli sedem novih članov, načrt za letošnje leto, kmalu pa bomo sprejeli še nekaj članov. Ne smemo in ne moremo pa biti zadovoljni z doseženim. Možnosti za večje delovanje imamo, zato bi jih z večjo aktivnostjo laltko izkoristili. Težko 7. Skupnosti zdravstvenega varstva 7.32 odstotka 8. Skupnosti pokojninskega in invalidskega zav 12.70 odstotka SKUPAJ: 30.79 odstotka Odstotek prispevka za nadurno delo dobimo tako, da od rednega dela odštejemo prispevke pod štev. 1,2 in 8. ter dodamo 18.33 % kolikor znese republiški davek po posebni stopnji. NOVI KADRI V DNEVNIKOVIH PODRUŽNICAH Glede na dosežen uspeh pri nakladi Dnevnika in Nedeljskega v minulem razdobju in glede na povečani plan lahko sklepamo, da so sc s tem v zvezi povečale tudi delovne obveznosti. Zato vsekakor potrebujemo lastne kadre, brez ka terih si ne moremo zamišljati na-daljnega razvoja. Poleg tega pa potrebujemo nove kadre tudi še zaradi tega. ker so nekatere šefinje podružnic že dosegle polno delovno dobo. Z ustreznimi nastavitvami bomo tako preprečili vrzel, ki bo nastala ob njihovem odhodu v pokoj. Iz vseh teh razlogov smo kadrovsko že izpopolnili podružnici v Kamniku in Kranju, v kratkem pa bomo to storili v podružnici v Celju. pa je privabiti ljudi k sodelovanju. V naši tiskarni so oddelki, v katerih ima mladinska organizacija velik vpliv, pa tudi število članov je kar zavidljivo. So pa tudi oddelki, kjer prevladujejo sami mladi delavci, pa nimajo člana v mladinski organizaciji. Vzrok za to pa bi morah iskati kje drugje, mogoče celo v miselnosti. OBJAVA Moški pevski zbor GRAFIKA iz Ljubljane vabi nove pevce - amaterje k sodelovanju. Zbor pričenja s študijem novega programa, ki bo obsegal partizanske. umetne in narodne pesmi. Ker ima zbor že dolgo tradicijo, prek 50 let. si je pridobil tudi velik ugled med publiko, ki si ga želi tudi obdržati. Zato vas vabimo, da se osebno oglasite na avdicijo vsak torek in četrtek ob 18.30 v pevski sobi na liregu št. 12 — 14 (v Blas-nikovi tiskarni). Upravni odbor MPZ Grafika UP0K0JENKINA ZAHVALA Vsem v knjigoveznici Ljudske pravice se najlepše zahvaljujem za pozornost, ki ste mi jo izkazali z lepim darilom potem, ko ste iz ..Jane" zvedeli, da so mi vse vzeli. Še enkrat vsem iskrena hvala A niča Jeran upokojena knjigoveška delavka NIHČE NOČE PREVZETI FUNKCIJ GRAFIČNE IGRE Od 18. do 20. junija bodo v organizaciji Osnovne organizacije sindikata GP Gorenjski tisk Kranj XXI. letne športne igre delavcev grafične in grafično — predelovalne industrije Slovenije. Tekmovanje bo v sedmih športnih panogah in sicer v malem nogometu za člane in veterane, v rokometu za moške, v odbojki, v namiznem tenisu, plavanju, streljanju in v šahu. Rekreativci Dnevnika in Ljudske pravice bodo nastopili v malem nogometu, odbojki za ženske, namiznem tenisu (moški in ženske) in streljanju. Omeniti velja visoke prijavnine in sicer za mali nogomet in odbojko 1150 din, namizni tenis h00 din in streljanje prav tako600 din. ' i g' g lili s 11 - - i || 1 i El !'U lit psi HI ri 1 1 I C leefis 1 ; j Hj ■ ES; I : 1 H ? Sl Jr S : f ■ ^ j 11 Ifg •SB J : } I j H $.8 ji. 5 lJnevniKovci med streljanjem na strelišču ob Dolenjski cesti ŠPORT IN REKREACIJA Uspešen start nogometašev Kegljači Dnevnika so neslavno končali prvi del tekmovanja v meščanski trim ligi, medtem ko so košarkarji obeh podjetij zaključili tekmovanje Športno rekreativna dejavnost v Tiskarni in Dnevniku je v polnem zamahu. Košarkaiji obeh TOZD so končali s tekmovanjem v TRIM košarkarski ligi, ki jo je organizirala telesnokultuma skupnost Ljubljana Center. Ko-Sarka*ji Ljudske pravice so bili nekoliko bolj uspešni in so se uvrstili pred Dnevnikom. Nogometaši Dnevnika *n Ljudske pravice, ki nastopajo z enotno ekipo v občinskem tekmovanju v malem nogometu, so uspešno premagali prvi oviri in so še neporaženi. Kegljači Dnevnika pa so neslavno končali prvi del tekmovanja v uioščanski TRIM ligi, saj so kegljali tako slabo kot že dolgo ne. Strelci Dnevnika in Ljudske pravice so se udeležili TRIM streljanja na strelišču ob Dolenjski cesti in tako dali svoj delež k dnevu osvoboditve Ljubljane in dnevu mladosti, udeležili pa so se tudi množičnega nočnega tekmovanja z vojaško puško v počastitev 84. r°jstnega dne maršala Tita. Aktivni so bili tudi kolesarji — novinarji, ki so se v Grosupljem pomerili v vožnji s p°ny kolesi na prvenstvu poklicnih novinarjev Slovenije. mali nogomet Nogometaši so uspešno začeli letošnjo sezono. V L kolu TRIM tekmovanja v malem nogometu se 1 morali pomeriti z. ekipo Tegra-. . Ker nasprotnika ob dogovor-Jeni tiri ni bilo na igrišče, je sodnik °dpiskal tekmo in prvi dve točki odšli v žep naše ekipe. V 2. kolu so bili nasprotniki nogometaši t-Se. Po dobrem začetnem odporu Vege so naši nogometaši eoseglj tri gole in zabeležili že dru«i par točk. 2a ekipo Dnevnika Ljudske Pravice so igrali: Judež, Čebular, ogačnik, Alič. Knez, Perčič, Gia-poinellj. Vilhelm. Lekše. Matelič, 'n Vekič. Lestvica po 2. kolu: 1. Papirografika 2. Ccntromerkur 3. Dnevnik 4. Kemofarmacija 5. L j. banka 6. Vjesnik 7. Sadje zelenjava 8. Skupščina mesta 9. Tegrad 10. Jugotehnika 11. Tekstil comm. 12. Vega KOŠARKA Tekmovanje v TRIM košarkarski ligi Centra sc je končalo z zmagoslavjem košarkarjev Ljubljanske banke. Ljudska pravica, ki je v fmišu igrala izvrstno, je zasedla peto mesto, medtem ko je bil Dnevnik šesti. Obe naši ekipi sta se uvrstili na mestno tekmovanje.ki ga bo organizirala mestna zveza za telesno kulturo Ljubljane. V zadnjem kolu je oslabljena vrsta Dnevnika, ki je nastopila brez Janeza Jeraja. Janeza Čučka. Tomaža Nučiča, Petra Perčiča in Jožeta Pogačnika, sicer standardnih članov prve ekipe, po enakovredni igri izgubila z Vego. Košarkarji Ljudske pravice pa so po zanimivi igri 2 T 0 0 14 : 1 4 1 -) 0 0 9 : 0 4 1 0 0 6 : 0 4 1 2 0 0 7 : 5 4 1 1 0 0 4 : -> -> 2 1 0 1 6 : 6 -i 2 1 0 1 6 : 14 -> 1 0 0 1 3 0 2 0 0 2 -> 7 0 2 0 0 -> 4 : 10 0 i 0 0 2 4 11 0 2 0 0 i 0 : 7 0 izgubili z novim prvakom, ekipo I jubljanskc banke. Izidi 9. kola skupina A:Dnevnik : Petrol 17 : 29, Zmaj : Slovenija ceste 0 : 20, Vega : Komunalno podjetje 29 : 32, Ljubljanska banka : l judska pravica 43 : 36; zaostali tekmi: Dnevnik : V'c ga 33 : 44, Vega : Zmaj 20 : 0. Končna lestvica: 1. Ljubljanska \banka 2. Slovenija ceste 3. Vega 4. Petrol 5. Ljudska pravica 6. Dnevnik 7. Zmaj 8. Komunalno podjetje 9. Kartonažna 10. Agrotehnika KEGLJANJE Kegljači Dnevnika, ki nastopajo v 3. skupini meščanske TRIM lige. so v svojem drugem nastopu podrli 20 kegljev več kot prvič, kljub temu pa se uvrstili pri dnu razpre- delnice. Tudi tokrat ni nihče presegel znamke 400 kegljev. Najboljši je bil Janez Šuster, ki je podrl 367 kegljev, 20 kegljev za njim pa je zaostal Janez Alič. Kegljali so še Janez Drobcž 345. Marjan Lekše 31 7, Lado Čuk 3 10 in Jože Pogačnik 275. Med II. ekipami je Dnevnik s 196! podrtimi keglji zasedel v svoji skupini osmo mesto. Po dveh nastopih je ekipa Dnevnika med 51 sodelujočimi na 4 4. mestu .Tekmovanje se bo nadaljevalo meseca oktobra, do takrat pa imajo kegljači Dnevnika priložnost, da sc nekoliko bolje pripravijo na svoje nastope. Ekipa Ljudske pravice na tem tekmovanju ni sodelovala. O rezul- 9 8 1 280 : 207 16 9 •7 2 243 : 178 14 9 6 3 310 : 205 12 9 6 3 241 : 1 87 - 12 9 5 4 250 : 229 10 9 4 . 5 200 : 225 8 9 4 5 167 : 184 8 9 3 6 146 : 200 6 9 1 7 92: 161 4 9 0 9 40 : 240 0 tatih tekmovanja poklicnih novinarjev v kolesarjenju, o nočnem streljanju kakor tudi o TRIM streljanju bomo poročali v prihodnji številki našega glasila. BRALCEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA Vsa pisma po možnosti napisana na stioj so nam vedno dobrodošla. (" im krajša bodo, toliko več možnosti bo. da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ah predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Crno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v čebtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika). llredmštvo CRNP°BELEM Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica — Dnevnik — Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Breda Deniša, Srečko Mrak, Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Majda Tičar in Stane Tršinar — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta — Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. ,,Črno na belem" je v minuli številki objavilo voščila za praznik dela našim delavcem. Res so to številko stiskali tik pred prazniki, vendar so jo delavci Ljudske pravice le še dobili zadnji dan pred prazniki, delavci Ljubljanskega dnevnika pa šele drugi dan po praznikih. Vzrok je preprost: naš kurir sploh ni imel časa, da bi šel izvode iskat. Očitno ima veliko časovno zadrego in kaže, da bomo morali za naše glasilo ustanoviti posebno dostavno službo! 19. aprila so bili na skupnem sestanku redakcije člani pozvani, naj delajo bolj resno in vestno. Dan je bil lep in že kmalu po koncu sestanka je več kot deset novinaijev, novinark in fotoreporterjev zasedlo dve mizi na vrtu Vodnikovega hrama (edini, ki sta bili tedaj sploh zasedeni). Vsekakor pohvale vredno resno in vestno izpolnjevanje dolžnosti — do gostinstva! ČRNOfiELEM V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU LD nima več svojih korektoijev, LP je prevzela te usluge tudi za vse druge časnike, tako da so se naši korektorji znašli v uredništvu na novih delovnih mestih. Kaj hočemo, vsaki zlati jami prideš enkrat do dna. Moško stranišče v 4. nadstropju, kjer je večji del uredništva LD. je še vedno na psu. En pisoarje ..zaprt", drugi pa pušča. Utegne se zgoditi, da bomo v kratkem hodili na WC po receptu ..Pojmo vsi na cesto lulat . . ." — ali pa bodo morda stranišče le usposobili do 25-letnice Dnevnika in bo to nekakšna kolektivna nagrada vsem članom kolektiva. Pospešeno se pripravljamo na proslavo 25-letnice LD. Bojim se samo za udeležbo na proslavi. Po dosedanjih izkušnjah in dosedanjih ,,uspehih" usklajevanja dopustov je namreč v času, ko bo proslava, velika večina članov kolektiva na ,,koordiniranem" dopustu. STRUPENJAK &$udska/muHca. □□ □□ □□ M| - KAJ, JE PADEL MAR METEORIT NA KOPITARJEVO, DA JE TAKŠNA LUKNJA V NJEJ? - NE, PAČ PA STORILNOST LJUDSKE PRAVICE!