BZ.Hnflh. I l}*)«rt,»f»rt I. ftriji KL —_^^---- illl.llfl. .^^fl^^l^feU^^B ^BHB^H^k " ^^^^^^—^ ^^^^^^^^^^^^^^^^_. r bfcaja ?Mk daa popoldno, Istz««* M««i)t Ui pnuaU«. tfis«ratf i Prostor 1 mim X 54 m'm za male oglase do 27 m/m visini 1 K, nad to visino vsi oglasi 1 m'm X 54 m/m 1 K 50 v. Uradni razglasi in poslana ter notice isti prostor po 2 K, ženitne ponudbe in poroke pavšalno 80 K. — Pri naročilih nad 10 objav popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. GprjvBtttro „SIof. Naroda'1 in „iffaroAaa Tis'iarat" Hnaflova ulica st. 5, prltllčuo. — Taleloa *t. 304. „Sletaatkl linr wtlfa v UaMfaal la pe pefttli w JagosUvillt celoletno naprej plačan . K 180 pollctno....... m 90 — 3 mesečno * • ••••„ 45*— 1 „ ........ 15 — t taet fttfe i celoletno...... K240w polletno....... „120— 3 raescčao ,..... u 60'— ..... „ 20-— Pri morebitnem povi Sanju se ima daljša naro&iiaa doplft&ti. Novi naročniki nai pošnejo v prvič naroenino vedno flfl^ po lukiznid. Na samo pismena naročila brez posla ive denarje se ne moremo oziratt. Uretatttve JOm. ****** Kultova mUoa M. i, U —f-||m|jr* fNnM stav« 94* s~ Posamasna itevHka vetja 1 krono. Poftnlna platana v gotovini. ____ t Dr. Ivan Tavčar: Kako na] Is half a pniein!! Upam, da nam prijatelj Fran Jurjevič v svojih »Zgodbah« ni hotel prepovedati, da bi se med nami sploh ne smelo govoriti o enako-pravnosti, češ da je ta beseda ne-varna. Enakopravnost je lahko politična; se večjega pomena pa je gospodarska enakopravnost. Će se bodo naši jezikoslovci in jezikobor-ci kaj prida Časa prepirali o jeziku, borno krnalu imeli svoje jezikovno vprašanje, kakor ga imajo nemški Pemci na Češkern. To vprašanje re-šil bo čas, — ki je navadno boljsi politik od unrverzitetnih profesor-jev, ali nekateri hočejo, da se resi takoj, tako da bodemo Čez noč ticali v najlepšem jezikovnem boju! Da je danes veliko gospodarske neenakopravnosti v Jugoslaviji, to ve vsako otroče! Pri ti neenakopravnosti nismo, kar se tiče žepa in bankovca, pred državo vsi enaki, in Če finančni minister v Beogradu vihti kak korobač, ne pada z ciiako težo na vse državljane! Da bi en del države plačeval vse davke. drugi del pa nič, da bi eni deli države plačevali dnsti visje pristoj-bine, nego jih plačujejo drugi, da bi pri nas plačevali davke mesto v kronah v dinarjih, in sicer en dinar 2a vsako krono, kakor želi Beograd. — bi bile to gospodarske neenakopravnosti, katerim bi se upravičeno upirali, ker nikakor ne gre. da bi davke plačevali ter nosili kakor Pa-pageno v operi ključavnico na ustih, kožo nam bi pa raztepala finančne-ga ministra kruta nagajka! Nikakor se torej ne srne zahtevati, da bi beseda »enakopravnost« ne smela prihajati z našega jezika, in to predvsem zategadelj ne, ker je na gospodarskem polju že toliko neenakopravnosti, da so lehe na njem kar poležene! Če se kaka bolezen zaje v or-ganizem Človeka, jo je preklicano težko odpraviti; ta bolezen se v člo-veku pase kakor crv v ličinki, ka-mor ga je zatrosila nadležna muha. Ravnotako je pri državi: če so na-legle muhe jajčeca v njeno meso, imaio izleženi crvi dobro pašo, in težko je, te parasite spraviti z dr-žavnega telesa. — »Izvoznica« je postala tak crv! Ali vse kaže, da se še danes, tuđi pod koncentracijsko vlado, ta crv ne bo dal zatreti in da bo žrl naprej, kakor je žrl do danes. »Tzvoznica« postaja najnesrečnejša beseda za jugoslovansko državo! Mi jokamo in stokamo, pa ničesar ■ » m — T—im^na—1------1—TT-M^^^^^^^m^T ne opravimo. Na svojem telesu ču-timo tega požrešnega parasita, ka-terega bi morda Ie Rontgenovi žarki mogli uničiti. Ali ni ga državnega zdravnika, ki bi posegel po teh žarkih. Nasprotno, vedno več ugodnih tal se ustvarja temu hudobnemu bacilu! V slovenskih pokrajinah se bo moralo veliko zidati, in stanovanj-ski uradi nas povsod vprezajo v težke pluge novih stavb. V te pluge smo vpreženi kakor opešana živi-rr'ca, kateri se ne privošči najmanj-še olajšave in od katere se zahteva, da naj se odvadi krme, kakor se je je odvadil nekdanji slavnoznani rib-nlški konj. Cementa nimamo! Kako naj potem zidamo? Notorično je. da se v Jugoslaviji tega bla^a se precej producira, tako da bi za domaće potrebe ž njim izhajali. Sedaj smo se trudili, da bi dobili 20 va^onov cementa iz Dalmacije. Dobili smo odgovor, da je to rrazen up, ker je ves dalmatnski cement prodan že v Italijo, in to na podlagi izvoznic, katere je Lah za težke denarje kupil v Beogradu. — Obrnili smo se do ce-mentarne, ki leži nekje pri Laškem trgu, a dobili smo odgovor, da cementa za nas ni, ker je že oddan v — Italijo, in sicer tuđi na podlaii izvoznic, katere so Lahi drago plaćali v Beogradu! Take reci zapirajo sapo pošte-nemu Jugoslovanu ter vzbujajo v njem malodušnost in obup! — Sedaj se pa prikazujejo na obnebju naše države nove »izvoznice«. Čujemo, da padajo cene po Franciji in Nemčiji, in da posebno padajo cene kožam in obutvi. Pri nas se je mnogo govorilo, da nam bodo z dobro letino dozorele zni-žane cene. da bo cenejša moka, da bo cenejse usnje in cenejše meso. I Naše prebivalstvo zazibalo se je vsled te^a v prijetna pričakovania, ali konec je bil ta. da Je moral Ž!tai zavod v Ljubljani dne 4. jirofin pri beli moki poskočiti od 14 na 15 K! AH, elejte, iz Beoerada nam v tem kritičnem času nrihaia kritična vest, da je trgovinsko ministrstvo, ker se obeta dobra žetev, ker na?!o padajo cene na svetovnem troru in ker so se pojavile pri nas velike množine živil, ki so jih zadrževaH kot rezervo, sklenilo« da se o1 a i5a tr^ dovoliri. da srne prinravliaTr«? odbor »Središnje zadruge« za račun te zadruge izvoziti 4000 vago-nov pšenice, do 15.000 vagonov ko-ruze, 10.000 prasičev, ječmena in fi-žola pa v neomejeni količini! Ta sklep trgovskega ministrstva, -kate-remu pred5eduje znani ubijalec naše krone, je leden curek, pod katerim se tresemo kakor trepetlika v sapi! V isti dobi. ko se je moka v Ljubljani zopet podražila. nam na-znanja gospod Momčilo Ninčić. da je »priskocil na Dompč gotovim kro-gom, ki so nebrojne množine Dšenf-ce, koruze in prasičev zadržavali kot nekako rezervo«. Kdo so ti. ki so velike množine živil zadržavali? misliti smo si r^orali, da je zarod teh »so« že izumrl in đa ga več na svetu ni. Živo se še sporninjamo, kako Je Koncem aprila in pričetkom maja t. 1. na nas pritiskal prehranjevalnl u rad, da naj se preskrbe vse aprovi-zacije kolikor mogoče in hitro z žitom, l;er Žitni zavod aprovfzacfiam ne bo mc^al več pomagati. In ko se je poskttšalo debiti v Banatu žita, donelo je cd vseh strani, da ga tam doli n? več, da je že vse snedeno m da tuđi domaće prebivalstvo trpi pomanjkanje. Ta odgovor se je sloves-no podpiral tuđi iz Beograda, in s tem pomanjkanjem se je še ćelo opravičevalo postojanje nekega župana, ki je bil dal več vagonov pšenice, nakuniiene za mestno aprovi-^acijo ljx?bHsii5tko li* zanjo tadl že tta-ložene. zanlenitl. Takrat torej ni bilo žive^a krsta, ki bi bi! imel v Banatu in Bački še kaj živil; danes pa iz-vemo iz ust tr^ovinskejra ministra, da so sev podavile tam doli velike mnr^lve živH, ki so jih zadržavali kot »rezervo« in da je nujno potrebno, da se trg: »olakša«! Sedat natartko vemo. kdo so t!. ki so zadržavali velike množine živil, zadržavali v času, ko ie bila stiska najvecia, Vo je morala mestna anrovizac'^'a \v'Wzri za V'!ogrram punice plaćati 1020 K. Bili so to odemhi z žitom, ki so še vedno upali. da se bo dal stradaJočemu prebival-stvf.i iztr^ati zadn?! vinar iz beračke-sra žena, in zatorej so ž?v!la zadržavali kot »rez^rvo» — kakor trdi z 'nVo fi«fm izrn^om sralantno in salonsko nnj tr^ovf^ski n-M'nister! Bili so to — JcptVn novedano — pafosfiiđ-vciš\ verlžniki ćele zetrlfe, ki so se nav?dprnn cedili rc^ v^Iike^a iusro-^ova«ske.5ra navH"^er»Ta, ki pa so i'r^oif $* Vpg navdt^š^rfla. s svojo pri-Vrito rezenro op°harit! re^^ie svoic '"^osfova^r.fce sobrate! Bila je to slaba družba, kf ne zasluži Tilkakesra usmiljenje, katerega je postal dele-žen svetopisemski bogataš, ki se Je pekel sredi pekla v najhuišem ognju! Ta nepoštena in nečloveška družba je zagazila v velike skrbi, ko so pričele cene naglo padati na svetovnem trgu. Ti nenasitljivi malo-pridneži. ki nišo bili pripravljeni na to padanje, prevarili so se v svoji smrdeči špekulaciji in grozila jim je »nevarnost«. da bodo morali končno zaloge, ki so jih kot »rezervo« zadržavali, prodati za tisto ceno. kate-ro so — sami žanje plaćali. To bi bila v istini grozna izguba! Mi pa. ki komaj čakamo trenutka, da bi cenejša postala moka in meso in usnje, smo upravičeno upali« da bo gospođ Momčilo Ninčić priskočil na pomoČ posebno našim pokrajinom, katere vsepovsod zdihujejo po z-nižanju ceu, da bo priskočil na pomoč Koro-tanu, kjer potrebujemo cene moke in cenesra mesa. če hoćemo ljudsko glasovanje srečno dognati. — z eno besedo. upali smo. da se olajša trg na korist Jugoslaviji sami. ki se zvi-ja pod težkimi cenami. posebno tuđi na korist Beogradu, ki. dasi tiči sredi v tolšči. gine od draginje. kar ie skandalozno in obenem smešno? Upali smo. da bo ta hip izrabfla vlada na korist svojemu uslužbenstvu. ki more od svojih firmotnih zahtev Ie tedaj odstopiti. če postaneio živila cenejša. Ali zmotili smo se. Trgovinsko ministrstvo priskočilo ie na po-moc tištim krvosesom. ki so zadržavali kot »rezervo« velike množine živil m katerim je »grozila nevar-nost«. da s temi živili ne bodo mogli več odirati poštenera človeka. kakor so ga odirafi dosedaj —! Gospod Ninčić dovolH je v eri sapi. da smejo ti krvosesi izvoziti 4000 vaeonov pšenice. 10.000 praši-Čev itd. Pa bo zopet cvetela izvodnica, — kurz deviž in tulih valut bo v Beogradu pađal in padal. kurz izvoznic pa bo hitel visoko pod oblake-In to se imenuje pri nas administracija! Vsled teea se bo pokazala Še druga posledica. Trgovinsko ministrstvo ni samo v zaščito vzelo židovskih verižnikov in drugih niiho-vih pajdasev. ki so ravnotako židov-skeora mišlieria. če tuđi se nišo r>od-vreli ceremoniii obrezania, — ono j© naravnost nastopilo proti domačemu prebivalstvu. proti aproviziioniraniti teea prebivalstva! Prisiljeno bo to prebivalstvo, prisiljene bodo vse aprovizacite. da stooijo v konkuren-co z izvoznicami »Središnje zadruge«, s katerimi se bodo odtakala žl-vila v drtj.5re države, kier fih še danes fteČlnvešVo visoko plačtriejo. — Z 4 eno besedo: jugoslovansko strada-^ joče prebivalstvo moralo bo stopitf v konkurenco s kupci iz Češko-, slovaške. iz Nemške Avstrije, iz Gr-; ške in od drugod, če bo hoteio do-] biti Ie zrno pšenice, in to za ravno-! isto ceno, kakor jo bodo plačevaBJ inozemci. Ustanovile se bodo zopet! borze z izvoznicami, konec vseh' koncev pa bode. da bo draginja živil! pri nas ostala permanentna. Veriž-niki v Banatu bodo tekmovali v de-belosti s svojinu pitanimi prašičl,: nam pa bo okrojc izmozganih kosti f rte tala koža kakor zastava ob dro-! gu, in za moko borno plačevali danesi še 15 K, jutri in pojutranjem pa mor^l da že 20 K in 25 K? Tako se je trgovinsk'emu mini-1 strstvu posrećilo dragniio vzdržatfj in ni dvojbe, da se bo najnovejSi korak gospoda Nincića via facn prc-! nesel od zadržanih rezerv tndi na! cerealije nove žetve, posebno ker je' izgovor, da se mora trg olaišati, ne-; kaj prav cenega in ksl bo Momčilo: Ninčić ičkoj nos'il na ieaJfcu, če^ bodoj hoteli Španjoti v Banatu žfto Sej draije prođal$tf, obeuem l>o pa ne^j prestano Zfddioval. da država, n^mai sredstev. da bi dajela svojemu u^Ihž-benstvH ddhodke. ki so v primetf t draginjo. — % draginjo.'* Hatero* vja<& ut Hgura docet satna na ui^ateti na-/ Čin vzdrž«i©i Zek> z^nirnfvo bf bilo tevode'tF,] se je li sklep trgovinskesra rninistr-i stva izvršll na podlaj?! posv«tbVa-l nja oeloktrpnega mini^trstva. €e-s0j je vršilo tako posvetovanje, potemj smo radovedni. sta K na5a dva mtftlrl stra pouda/jala, da se morajo* že vač^-j krat omenjene rezerve — da tu'di mf! rabimo ta hinavski izraz — pred-1 vsetn Dorabi.ti v to. da paHefo ceiiej v Jugoslaviji nekako tako. kakor pa-! dajo na svetovnem trgu. Će tega ni-| sta storila. bi radi vedeli, kako opra-1 vičujeta to svoje postopanje. Mogoče pa Ie. da so se rezerve! vsai deloma rezervirale — da zopet' rabimo ta hinavski izraz! — za do-! trebe jagoslovanskega prebivalstva. če se ie to zgodilo, potem moraio cene iti navzdol. Bo.fim se, da ne bp-j do šle navzdol, ker ie namreČ mogo-i če, da ie sklep trgovinskega ministrstva samolasten skok gospoda Momčila Ntnčića. kakor smo jih Dri njem; v svojo grozo že navaieni. Pred ta-; kimi trmoglavimi skoki posameznCi ministrov bi gospoda Vesnića. do-| sebno v slučaiih. ko se gre za blagorj prebivalstva ćele Jugoslavije. dq^ nižno in spoštljivo svarili! 1 -■ ♦ ■ ■< Fran Govekar: M Solfanle. CDalfe.) »Vsak si Je izbral svoje: katero je boljše. katero je pravšnejše?« je dejal mlinar. »Ali pa ne obračata prepozno? Ali ne obrne Bog vama in nam vsem drugače, nego si želimo? __ Pepe, kaj bo z nami, ko pridejo Francozi? Kakšni so? Ti jih poznaš.« Tedaj je Žajbeli pogledal okoli sebe, so li zaprta vrata in okna, nato se je sklonil nad mizo in izgovoril šepetaje: »Slabši ne od Nemcev! Ne bojte se Jih!... Zaupajte! . . . Vse pa kaže, da so dosti boljši in pravičnejši. SaJ ste brali Napoleonovo povelje armadi: našo vero, naše običaje in naše imetje mora čuvatiinspo-štovati, a prinaSa nam svobodo, ki hrepenlmo po njem že sto- I e t j a!« w#% » . •* »In tr nm veriameS?« Ie vprašal Pra- 1 af»Buonaparte Je tako nfsaf In podplsal .. . Buonaparte pa ni lasral doslej še nikotllc je odgovoril ŽajbelJ. »Bog te us!I& Pepe!« Je vzdihnil stari kaplan in trčfl z ranocelnlkom. !n vsi so trkaM % njim: «rca polna tesnobe, a hkrata potoa nade, da pe meoda fes svita« za gorami, da se naznanja končno dan po sto-letni temi ... A ko je vstal Zajbelj, da se poslovi, je vstal tuđi Lovrenček in se pokril s čepico. x Torej res greva?« »Res. jrospod . . . kar precej!« In že ga je držal za roko. »Kar precef, sfrotek! Kam? Zdni, v krvavi vojnf . . . kam te naj deneiti ... . kako spravim s seboi? — Ne, ne, Lovrenček: saj n! mocroče. Počakaj, potrp*: mesec, dva . . . vrnem se, gotovo vmem in te odvedem v Ljub- Ijano!« In še je govori! ranocelnik ter tofažfi. obetal . . . Lovrenček pa je ležal ob peči na klopi ter jokal, jokal . . . Šalili sosez njfm . . . norčevali . . . oh, on pa je mislil, da je resnlca! Svitalo se je ... za gorami Je pokala zora . . . dan se Je nazna-njal ... ah, pa je bila vse Ie Ia2 fn šala! Ranocelnik Je HI odjezdfl proti Po-stojni . . . mlinar Saplja Je hitel domov . . . kaplan Prašnfkar Je bil zopet v cerkvf pri fa-njencih . . . Matevžek Je stal na cesti in deli! že poredkoma mimo hfse bežečhn vojakom kose kruha, kromplrja v obllcali ter Hm dajal s korcem pIH vode H kebla ... Premrov Je nre-eledoval zidanfeo, hltve, svfsli, kozofee fti ko1-nlce, se I! nt zateke! kak ranfenec alt oma-ganec kl b? lahko provzrodl nofat • . . Kfapct fn efstva ka-žejo, da imajo v Beogradu tovarno. fcj fabricira naredbe in zakone, kate-rim se vse smeje, kl so izšli brez tvednosti narodnih predstavnikov in se vzdržujejo tuđi brez odpora imro-slovenskih famoznih poslanskih sa-raozvancev. Živimo faktično v ustavnem absolutizmu. Naši predstavniki se vedno iz-govarjajo na srbijanske radikalce to Savkajo, da smejo igrati Ie uloge sta-tistov, češ ljubimci, junaki in intri-gantje protagonisti so Protičevci. Istina- Srbijanski radikalci so vedno na mestu, o vsem so poučeni, na no-beni seji jih ne manjka, naši pa so največkrat odsotni, vsak hip za do-mačim ognjiščem, in kaj se godi v Beogradu, zvedo navadno sele iz časopisov. Posamezna ministrstva, skupni ministrski sveti, pokrajinske vlade in ćelo poverjenistva izdajajo zakone in naredbe, jih izpreminjojo ali zametajo ali raztezajo srbijanske zakone na vso državo, včasih ćelo brez sankcije, ne da bi se v vsem tem našim narodnim predstavnikom poprei vsaj sanjalo. Naši sodniki. finančniki.^iavkar-iL notarji, odvetniki, carinarji in vsi razsodni državljani pa se potem grabijo za glave ali za — trebuhe: prekiinjajo, da se vse bliska ali pa se krohotajo, da grmi po vsej Jugoslaviji. Slovenski pravniki so razcefrali že serijo takih zakonov, naredb, sklepov, pravilnikov in kakor se Že še imenujejo. Čitatelju dotičnih kritik pač ni bilo na smeli. Zlasti če le pomislil: čemu imamo vendar v na-rodnem predstavništvu toliko juri-stov in strokovnjakov? Jeli res to narodno predstavništvo dokaz do-polnega debakla jugoslovenske inte-ligrence? — In na vse te iiničujoče kritike nič odmeva? Narodni preci-stavniki naprej — statiraio? Ali najbolj nečuveno je, da se niti sklepi ministrskih sklepov ne iz-vršujejo, nego ie većina vseh tisrjh zaeasnih zakonov makulatura. In niti tega ne vedo narodni predstavniki ali pa jih stvar ne zanima. Za vzsrled naj navedem le sklep ministrskega sveta z dne 11. marca 1919 glede ca-rinstva. Ako bi se striktno izvaial ta sklep, bi ne bilo jugoslovensko carin-stvo danes srednjoevropski skandal. Ze Ieto in dan se borimo proti neču-venemu protekcionizmu, urnebesnim biokratskim šikanam, nesposobno-stim in osobnim persekucijam ter končno brezstidnim korupnostim, ki so se razrasle po jugoslovenskem carinstvu bohotno in očitno kakor bršljan po starem hrastu. Vse za-man: beograjska direkcija carin se trka po prsih: »Država sem jaz!« in — vsi me pišite v uho! Ne vlade, ne poverjeništva, ne delegat je finanč-nega ministarstva, ne narod, predstavnik!, ne Bog, ne sam faudič n!ma moči upreti se uradnim kanibalšci-nam te azijatske direkcije. Razlagaj, dokazuj, moleđuj ali psuj: vse za badava! Hrast se oma-je in hrib. direkcija carin se ne gane. A ves nas kupčijski in železniSki promet jemlje vrag, slovenski in hrvatski cariniki obupani utekajo. gmotna škoda trgovskih in obrtnih krogov ter železniških uprav pa na-rašča že v milijone! In za glavo se prijemljemo ter se vprašujemo zno-va: ali smo še v ustavni državi ali že pod absolutisrnim cepcem? — Pustimo na strani vse osebe: slepo orodje so trmasto đomišljave- ga radikalskega sistema, ki se aajde med Slovenci, vajenimi knltttrnih fonn, nikdar tal. ter navedimo vire in vzroke današnjega carinskega zla! Vzroki so tile: a) Povsem nedostatnu modeme-mu času docela neprikladni, različ-nim primerom popolnoma Uniorant-no prikrojeni srbijanski carinski predpisi. Postupak = postopanie ali prestopanle! b) A ćelo te duha ubožne Dred-pise izvajajo radikalski činovnik* ne po smislu in po trenotni potrebi, nego topo po črkah in besedah ali samovoljno ter, če le količkaj možno. vedno na škodo strankino. c) Srbijanska uradniška pragmatika je zbirka predpisov, ki sodi-jo pač v nekdanje balkanske primitivne razmere, ne pa v Slovenijo XX. veka. To je pravilnik za zverfnfoK, ne pa za kulturno, svobodno, pošteno uradništvo. Po tej pragmatik! uradni načelnik ni učitelj, svetovalec in dobrohoten voditelj uradništvu* nego njegov krotitelj z bičem in re-volverjem v pesteh in s psovko tn klet vi jo vedno na jeziku. Iz strahu, da ne izleti vsak hip Čez prag. mora po tej pragmatiki uradnik tlačiti uradnika, predvsem pa Šikanirati in skubsti stranke, kajti edini cilj mu mora biti, ohraniti lasrno kožo ćelo za vsako ceno. č) Popoino nezaupanje v sposobnost in poštenost slovenskih in hrvatskih uradnikov. V očeh radikalskega Srbijanca so Švabe, torej tevct in falotje, pa najsi so služili že trideset let odlično in časrno. Dasi tmaio srednješolske uke. maturo, vrhu tega se po več strokovnih izpitov, govore več jezikov, so bili v vsei dolgoletnl praksi ćelo po krvno sovražnih Nemcih ali Lahih prav dobro ocenje-ni ter so zavzemali nekateri po velikih mestih vodilna mesta: »Sve to ne vredi! Švaba ne zna ništa.« — Vse to trdi tukajšnji v vsakem oziru presloviti car. upravnik Ačimovic. ki je ocenil svoje tovariše. ne da bi jih vobče pozna!, da ni med njimi niti eden f!) sposoben za višji čin. d) Isto popolno nezaupanje goje" radikalski Srbijanci napram vsem strankam. da, ćelo proti vsem privatnim in — državnim uradom! Po mnenju teh radikalcev ni med nami menda niti enega poštenjaka, ker vsaj vsak drugi ie ali tihotauec. »švercer«, pokritec ali bi bil rad sle-par na državno škodo. Nikomur za-upati, ničesar verjeti. v vsakomer gledati gotovega ali bodočesra !odo va je maksima pri zacarintevanm; zato deiaj počasi. Se počasneje, kar najbolj možno polagoma, ker morcia se pa le izkaže, da hoče stranka ali urad oslepariti. e) Čisto v redu pa se jim zdi. ker je cbičaf in častitijiva travci ia, da srne uradnik za »usluge«, k* iih izkaže stranki s tem, da jo odoravi hitro, brez šikan in žaljivih nezauD-nostl, sprejeti nagrado v denariu a!i v tvarini. Ali sploh uraduje, kako in kdaj se usmil? stranke: to ie uradni -kova stvar. Da sprejema denar nf korupcija, nego je poštena oris! u žena nagrada, priznanje, odlikovanje. Kdor male glavo, ie bedast ŠvaSa... f) Zaradi nezaupnosti. ki obda-}a vse zacarinjevanje kot gosta me-gla. nimajo carinski uradi samostoj-nega delokroga. ne uživajo niti sami nikakega zaupanja navzgor ter mo-rajo večkrat za naravnost smešne malenkosti prositi sele v Beoerad dovoljenja za ođpravo in navodfl. kako postopati. Toda Bog ie visoko. Beograd pa daleko: stranka pa čekaj čekaj, . . . tedne, ves mesec . . . I im* vmneaa, čeprav vie tkuml zlo. dej iimUe ter čoprav pokal od iese in obupa! To ao vrdd carinskeira da. Na-pisal sam iih brer nađe. da se zanie pocantaaio mumije v beocrajskera nar. predstavništvu* nego le v razla-KO in pa v dokaz* da smo vzorni dr-žavllanL Ce bi ne bili, kako bi mimo prenašali take neslišanosti? Jos. Kreaiea —♦— Telefonska fen brzoiavna poro£fla. PANIKA V BEOGRADSKIH TRG. KROGIfL LDU Beoerad, 5. junija. Na današnji borzi so se tečaji rujih valut zelo malo dvignili, in slcer pod vplivom kupovanja franeoskih fran-kov po srbsko-francoski banki. Za bodoče dni pričakujejo še nadaljnje padanje tujih valut. Italljanske lire se na današnji borzl sploh nlso notirale. Notirali so se angleški funti z 68. franeoski franki 154, ameriški dolarji 19, leji 50.50, nemške marke 58.75; čehoslovaSke, avstriiske kro-ne bolgarski levi, italijanske lire in drahme pa spoh nišo notirane. Med trgovci vlada veliko razbnrjenje. Blago, ki Je nakuplčeno v Đeofrradu, cenijo na 1 milijardo po starih ce-nah. Z ozirom na to se more Izračunati Izguba beograjsklh trgovcev. Govori se, da bo okoll ISO konkur-zov. Blaga nihče ne kupuje« ker bo-do cene mnosira stvarem še znatno padle. Tako Je ti. pr. sladkor, kl se Je pred dvema dnevoma prodajal še po 32 đinarjev kg, bil danes na prodaj po 20 dlnarj$v v detajlu. na borzi pa je notiran s 12 dinarji. Istotako se more dobiti manufakturno blago za 70 do SO odst. ceneje, kakor prej. To vse je posledica tega, ker beograjsko prebivalstvo absolutno ničesar ne kupuje, niti po znižanlh cenah, ker pričakujejo, da bodo cene padle ie bolj. SOKOLSKI ZLET V PRAGI. LDU Beograd, 6. junija. (Urad-no.) Ker je vlada ČehoslovaŠka \z-volila pozvati kraljevsko vlado, naj prisostvuje svečanostim prvega zle-ta Čeških Sokolov po osvobojenju, in sicer v dneh od 27, do 30. t. m., je kraljevska vlada sklenila, da bo po svojih Članih zastopana na tej pa-triotični manifestaciji bratskega ča-hosIovaSkega naroda. KLOFAC POSLANIK V BEOGRADU? Beograd. 5. junija. V političnih kro£ih se zatrjuje, đa se bodo v če-hoslovaškem poslaništvu v Beogradu izvršile velike izDremembe, da bo namreč sedanji poslanik Kalina v naikrafšem časn odpoklican in da bo imenovan na njegovo mesto doseda-nn minister za narodno brambo Klofač. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. LDU Beograd, 7. Junija. Danes v ponedelfek se vrši seja začasnegra Narodnejsra predstavništva ob 6. po-poldne. Kot prva točka dnevnega reda je verifikacija mandatov. KRIZA NTTTIJEVEGA KABINETA. Lugano, 5. junija. Kakor se po-roča iz Rima, se nahaja Nitttjev kabinet v težki mnistrski krizf. V Rimu je izzvala aretacija dalmatinskih in reskih italijanskfh delegatov ne samo v nacijonalistfčnih, marveč tuđi radikalnih krogih silno ogorčenje proti Nittiju. Nacionalisti so izdali parolo: raje Gfolitti, nego Nitti. V radikalnih krogih vfada istotako ve-Hka ogorčenost, oziroma ozlovolje-nost radi onih 200 milijonov lir, ki jih je dovolila vlada za novo zase-dene kraje, od katerih pa ti kraji doslej nfso prejeif ničesar. TEŠINSKO VPRASANJE. LDU Pariz, 4 junfja. (Dim. kor. ur.) Kakor javlja »Temps«, se bo svet zveze narodov, ki se sestane prlhodnji teden v Londonu, peča! tuđi s težkočami, ki so nastale med Poljsko in Čehoslovaško v zadevi TeSlna. KURATELA NAD AVSTRIJO. LDU Praga, 6. jtmija. (CTU.) Cehoslovaški minister za zunanje posle dr. Đeneš se povrne iz Pariza koncem prihodnjega tedna. V po-slanski zbornici bo vladi stavljenih več interpelacij, med njimi tuđi o kurateli nad Avstrijo. KONFERENCA V SPAA IN NEM- ŠKE ZAHTEVE. Rim, 5. junija. »Messagero« piše: Bliža se čas konference v Spaa. Nemški delegati nameravajo na tej konferenci zahtevati razne ugodnosti, oziroma olajšave glede svojih kolonij in svoje trgovske flote. Istotako nameravajo nemški delegati intervenirati na tej konferenci za zni-žanje svote, ki jo morajo plačati glasom mirovne pogodbe zavezni-kom. Italija doslej ni dobila nikakih kompenzacij na račun Nemčije, niti od njenih kolonij, niti od njenega tr-govskega brodovja, zato niti govora biti ne more o kakem popušča-nju. Italija mora radi tega zahtevati soudeležbo pri razdelitvi brodovja in kolonij ali pa vsaj gotove trgovinske prednosti, kakor si jih je za-gotovila Anglija. Nemške zahteve pri italijanskih odposlancih ne bodo dobile ne samo nikake podpore, marveč bo Italija morala vstrajati pri svojih zahtevah. Pravičen mir z Italijo napram Nemčfji je odvisen od konference v Spaa, zato je vsekakor nujna potreba, da se Italija izogib-lje vseh vladnih križ in da nastopa enotno, ker le v tem slučaju srne računati Italija, da bo dosegla tuđi fcak uspeh. »Messacrero« je seveda organ Nittijevih pristašev. — »Gior-nale d' Italfa« temu nasproti poroča, da bi bilo pred konferenco v Spaa vsekakor treba najti drugega spo-sobnejšega minfstrskega predsedni-ka, kakor pa je Nitti. KONGRES SVOBODOMISLECEV. LDU Praga, 6. junija. (ČTU.) Od 5. do 9. septembra se bo vrSil v Pragi kongres svobodomfslecev. Doslej so se prijavili zastopnik! Francije, Anglije. Amerike, Jugoslavije in Romunije. BESARABIJA. LDU London, 5. junija. (Brez-žično.) Poslaniška konferenca, ki se vrši že nekaj dni v Londonu, je z angleško vlado obravnavala vpraša-nje priklopitve Besarabije RomunijI. Konferenca je priznala veljavnost načela, na katerega se opirajo Ro-muni fn ki zahteva vladarsko pravico Romunije v Besarabljf. Nadalje se je govorilo o dovolitvi novih kreditov za obnovo Romunije. Politi£ne oestt. = Ministrski sret. Beograd. 6. jtmija. Včeraj đopoldne se je vršil ▼ prostorih ministrske^a predeedništva ministrski svet, na katerem se je dolo-čil dnevni red seje narođnega predetev-niStva. ki se vrSi v poneđeljek ob 16. V prvi vrsti se bo obravnavalo o verifikaciji poslaničkih mandatov in je pri-6akovati prečej burne seje, ker obstoja spor med demokrati in parlamentarno —-^—■---------------- - - ________________,_______^_______________ sajednloo radi jpomega JefUnovideve-ga mandata. Kot drogo vpramjo \& pridlo v pretres vprašanje Ninpoeve U-vozne mdnige. V tem Tprafcuiju doslej tud! v sadnjem minlstrskem mvttoL ni prtilo do sporazuma, ker surtopa parlamentarna zajednica st&Hftde, da je prost izvoz potom JHnčičeve zadruge dovoljen, med ko bi vse droga trgovina stala pod kontrolo. Istotako se i« vlada, posvetovala o vpraianju potovanla pre-stolonaslednika v Zagreb in LJublJano, ki naj se izvrši &e koncem tega meseoa. = Pogajaaja glede pokrafbMlcih vlad in obHnskili volitev. V petek so se začela med ministri demokratske in parlamentarne zajednice pogajanja o rekonstrukciji pokrajHn8kih vlad in modifikaciji zakona za občinske volitve r Sloveniji. Pogajanja so se v teku. OMHnski volilni red za 81oven4-jof prikrojen kolikor najbolj mogooo sa klerikalne namene in predložen od radikalno - klerikalne vlade tik pred njenim odstopom regentu v podpis, bo ba-je đne 8. junija razglasen obenem v Beogradu in v Ljubljani. — Delo volilnega odbora. Beograd, 5. junija. Odbor za izdelavo volilnega reda je izvrfiil do sedaj že nad polovico svojega dela tako, da je pričakovati, da priđe predloga o volil-nem redu v štirih do petih dnevih na dnevni red seje narodnoga predstavništva. z=z Volitve na Cetinja. Beograd, 6. junija. Včerajšnji ministrski svet se je bavil tuđi z občinskimi vol i tvarni na Cetinju ter sklendl, da se naj vrše te volitvi po bivži crnogorski ustavi. = Konference s nemfiko - avstrif-skimi delegatL Zagreb, 6. junija. Voeraj se je vršil v prostorih Narodne banke sestanek med naMmi in nem&ko-avstrijskimi delegati radi nove trgov-ske pogodbe med našo kraljevino in av-strijsko republlko. Nemško - avBtrijsko republiko sta zastopala dva ministra in več uglednih zastopnikov raznih državnih uradov. Avstrijski delegati so za-htevali, đa se ugotovi, đa bi po novem trgovskem dogovoru Jugoslavija dobavila nemški Avstriji 50.00D ton žita, med tem ko so naši delegati zahtevali kot kompenzacijo lokomotive in razna druga transportna sredstva. Istotako se je ugotovilo, da obstoja želja e obeh strani, da se likvidira stazi trgovinski dogovor potom kompenzacij med obema državama. Novi trgovinski dogovor naj bi bil normalan. = Promocija Setona Watsona na zagrebškem vseučilišču- LDU. Z a-greb, 5. junija. Danes ob poludva-najstih je bila na tukajšnjem vseu&ili-§ču slavnostna promocija Setona Wat-sona za častnega đoktorja filozofije za* grebdkega vseučilidča. Watsona so pri vstopu pozdravili dijaki a ploakanjem in navđušenijni vzkliki. V avli ga je pozdravi 1 rektor dr. PoliS, ponđarjajo^l njegove velike zasluge za nafi narod. Promocijo p« j& izvršil profesor đr. 8i. ?ič. Wat»on se je nato sahralil s kratkim govorom v hrvatskem jeziku. Po tem je zopet nje^a pozdravi 1 z lepim govorom v hrvatskem jeziku delegat ljubljan^kega vseačilišČa dr. Hadži, Na izhođu je Watsona pozdravi 1 v imenu celokupne akađ. omladine pređs. pođpor-nega društva KurtagiČ. Tu se je Wat-son rahvalil v angleškem jeziku in pri-pomni I, da želi vedno ostati v zvezi s našo omladino, Jugoslavija p& đa mora voditi politiko poštenja in da naj ne sledi metodam zapadne diplomacije, Slavnoet se je konc&la z velikim in burnim odobravanjem. — Protilidovski pokret na zagreK* škem vseu^iliŠ^u. Medlcinci in veterinar] i zagrebškega vseuclllSca so poslali akademičnemu senatu tole spomenico: >Zacetkoma šolskega leta 1919/20 so došli ćeli transporti židovskih dijakov iz Budimpešte in prih&jajo se danes ter se brez vsake zapreke vpisujejo na našo medicinsko fakulteto. Od 870 slu-žeteljev jih je že 161 2iđov t. j. 19%. Zlasti značilno je razmerje v prvem semestru, kjer tvorijo Ziđje že 43% vseh slušateljev. Ti 2idje po svoji večini nišo državljani nade kraljevine, marveč prihajajo iz Madžarske. Govore nemški in madžarski. Oni nišo samo inoverd, roarveS so pripadnik i poeebnega naroda Kado je Domanovlć: ne razuman* PrišeI je čas, da služim vojsko, a ne išče me nihče. Prevzame me neko patrijotsko Čustvovanje, pa mi ne da miru ne podnevi, ne ponoći. Orem po ulici in samo prepevam, a kadar priđe mimo mene kak tujec, zaškripam z zobmi in obiđe me volja, da se zaletim in mu prisollm zaušnico. Ležem spat, a sanjam vso noč, kako koljem sovražnike, prelivam kri za svoj narod in se maščujem za Kosovo. Jedva čakam, da me pozovejo, a čakam zaman. Gledam, kako grabijo mnoge za ovratnik In jih vlečejo v kasarno, ter Jih naravnost zavidam. Nekega dne priđe poziv neke-mu starcu, ki se Je slučajno zval z mojim imenom. In še kako strog poziv, v katerem se veli, naj se predstavi komandi takoj kot vojni begunec. — KakSen beganec! — pravi starec. Tri vojne sem vzdržal in bil ranjen, glejte, tukaj - le: še zdaj se pozna! — To Je vse lepo, toda Hf iikh late h komandanta* takSen Je feđ. Starec Je Sel In komandant ga fe vrgd akod vrata. — Kdo je klical tebe, mrha sta- | fa?! je kričal in malo da ga ni pre-tepel . . . Od silnega hrepenenja se me Je lotil obup. Zaman sem, zlasti kadar sem šel po ulici mimo častnika, raz-bijal z nogami po zemlji tako moč-no, da so me boleli podplatje, samo zato, da bi — kakor se reče — pa-del v oči kot čvrst vojščak. Ali vse zaman: mene nikakor nišo klicali v vojsko . . . Navellčam se in nekega dne se-dem ter napišem komandi prošnjo, naj me izvoli sprejeti med vojake. Ves svoj rodoljubni žar zlUem In na završetku rečem: »Ah« gospod komandant, 'da veste, kako mi bije srce in kipi kri po žilah, pričakujočemu davno željeni čas, ko se bom Imenovat hra-* nitelja krone svoje očetnjave, branitelja svobode tn oltarja srbskega, ko stopim v vrste maščevalcev kosovskih!« Nakitfl sem prošnjo, vsak bi reket, da Je lirska pesem, tn bO tem zadovoljen pri pomisli, da ml večje preporoke ni treba. Ves blažen tako od sline nade se dvignem, pa naravnost na komando. — An morem ured gospoda komandanta?, — malam raWtaw U I stoji pred vrati. — Ne vem, — reče vojnik brezbrižno in skomizgne z rameni. — VpraSaJ ga; reci: prišel je nekdo, ki hoče služiti vojsko! — mu pravim, misleč, da se bo Uubeznjivo nasmehni! in odhitel h komandantu, da mu javi prihod novega vojnika, ter da bo komandant naravnost pri-drvel skozi vrata« me potapljal po ramenu ter vzklikal: »Dobro, sokol! Le $6m pojdi!« Mesto vsega tega pa me Je vojnik pogledal s sočutjem, kakor da ml hoče s pogledom reci: »EJ, tepček moj, In tebi se še mudi! Kmalu se pokesaš!« Takrat tistega pogleda nlsem raznmel ter se čudil, kaj me tako gleda. Cakal sem dolgo pred vrati. Setal sem, pašo, sedaL pUuvat gleda! skozi okno, zeval, se razgovar-Jal z nektari seljaki, ki so tuđi ča-kafl, In česa nisem še ddal Iz doi-gega časa . . . Po vseh pisarnah se Je delalo žfvo; slisal se Je tmm» zmerjanje in psovanje. Neprestano so se tzdajate naredbe In kar grmelo Je po hodnika od vzktlka: »Razmnem!« Kakor Mtro se fe tiekollkokrat zapored po-novfl tišti »Raztmem!« — Je fe pri-fia naredba od vttjeca k nižjem pa do naimlaišega, a vojnik je tekei | po hodniku iz pisarne ter je smuk-nil v drugo. Tedaj je zopet v tej drugi nastalo zmerjanje in zopet se je čulo gromko nekolikrat »Razu-mem!c — izgovorjeno z raznimi glasovi, in zopet Je pritekel vojnik ter izginil v drug oddelek . . . Zvoni v komandantovi pisarni. Vojnik vstopi. Znotraj nastane za-molklo momijanje, nato se zadere vojnik: »Razumem!« In ves zarip-Uen se vine ter se oddlhuje od nekega strahu, da je tako srečno opravil. — Vstopite, kdor hoče, K gospodu komandantu! — reče nato in si briše znoj s čela. Jaz vstopim prvi. Komandant me sprejme sedeč za mizo in pušeč cigareto z ustnikom. — Dober dan! — ga pozdravim. — Kaj Je? — reče on s tako strašnim glasom, da so m) ođreve-nele noge in sem čisto občutil, kako omahujem. — ZakaJ pa kričite, gospod?! — sem zače! Jaz, ko sem se nekoliko osvestfL —Ali bol H mene učit?! Marš ven! — Je zakričal on še huje ter I «dadi nam ob tla. 4 | Čutil sem, kako me poliva zona, a moj patrijotski žar kakor da je nekdo polil z vodo; vendar sem se nadejal, da bo drugače, ko mu povem, kaj hočem. — PriSel sem služit vojsko! — sem mu dejal poln ponosa, vzrav-nan, a mu zri naravnost v oči. — A, vojni begunec! Čakaj ti malo, take tuđi mi išcemo! — je viknil in pozvoni!. Odprla so se neka vrata na levi strani njegove miže in pojavil se je narednik. Vzravnal se je, dvignil glavo, izbuljil oči, pritisnil dlani ob stegnih, korakal bliže hi tolkel tako silno ob tla, da mi Je grmelo po uše-sih, se ustavil, vsekal s peto ob peto ter v predpisanem stanju kakor: okamenel izgovoril glasno: — Ukazujte, gospod polkovnik! — Tegale tukaj odvedi takoj, ostrizi ga, obled in zapri v Ječo! — Razumem! — Evo prošnje, prosim Vas!... Jaz nisem begunec ampak sam želim služiti vojsko, — pravim jaz, a ves se tresem. — Nisi begunec? Pa kaj hočeš s to prošnjo? — Hočem WH vojnik! On se nasloni malo vzitalt,- n-I tlsoe eno oko In Izgovori z reskim 127. §tev. .SLOVENSKI NAROD', dw Š. Jupif 193U. 3* stran. — Kakopak, sam bi rad v vojsko! . . . Hm, ta-a-a-kp, torej! . . * Kar takole s ceste hajd v kasarno, da čim preje odsluži, kakor da je tuka] kakšna dirka! — Moj letnik je sedaj. — Ne poznam te in niti slišatl nočem * . . je začel komandant, a v tem je vstopil neki častnik z neka-kim aktom. — Poglejte tam v imeniku re-krutovanih, kdaj je tale vpisan! reče častniku, pokaže name ter me vpraSa: — Kako se zoveS?! Pomolim mu prošnjo. — Kaj bi s to tvojo bedarijo?! — zakriči in udari z roko po prošnji, da pade na tla. »Oli, tako krasen slog!« pomislim In pozabim od žalosti pove-dati svoje ime. — Kako se zoveš? Čemu ne govoriš?! — se zadere name. — Radosav Radosavljević. __ Poglejte v Imeniku rekruto- vanih! — veli častnflni. — Razumem ( odgovori oni, odide~v svojo pišamo tcr zapovc mlalšemn častniktf: »Pogflejte v knjijrf rekrutovanih, Se ie ondl neki Radisav! — Razumem! — Je vflcnfl ta dmađ častnik, odtf m bodoflc v klical narednika in mu zapovedal isto. — Razumem! — se je odzval z gromkim glasom narednik ter zapovedal isto podnaredniku, ta korpo-ralu, a korporal nekemu vojniku. Slišalo se je samo, kako grme koraki, kako obstaja drug pod drugim in se završuje vse z »Razumem!« — Imenik, i-i-i-me-e-e-nik! — se je čulo po vsem uradu in začeli so razbijati ter metati ogromne za-prašene fascikle s polic. Listi so šumeli, iskalo se je brižno. Medtem ko se Je vršilo vse to, sem stal v kotu komandantove pl-sarne ter se nisem upal niti dihati. Tako me ie prevzel strah. Komandant pa je sedel in pušil ter preme-taval neke liste na beležniku. Po približno Isti vrsti, kakor Je bila naredba izdana. Je priSel odgovor, samo da je prihajalo zdaj od najmlajšega narednika. Vstopi narednik h komandantu. — Kaj Je? — Gospod polkovnik, Javljam, da Je vojak, ki smo ga iskali v zapis* nikii, — umri! ^ " Osupntt sem in v svofi stnede-nosti In straha sem bfl U Ssto pri- — Ta vojak Je umri! — Je fe-kel komandant. — Ali jaz sem živ! — sem vfk-njl uplašeno, kakor da se zares branim umreti. — Hajd, idi! Ti si zame mrtev! Tebe ni na svetu, dokler te ne Javi občina! — Ali zagotavljam vas, da sem jaz tišti . . . Nisem mrtev, evo me! — Ven! V imeniku si »mrtev«, a ti še ne veruješ!? • .. Kaj sem mogel s tori ti? OdSel sem ... • • • Odpotoval sem domov, ker 2i-vel sem v đrugem mestu, in nekaj dni nisem mogel priti k sebi. A pro-5eai nisem pisal več. Nišo pa minfli trlje nteaed od fristihmal. ko Je dospel od komande akt v naše mesto, da me ima občina predstaviti tekom 24 uf. — TI si vojni begnnec! — nd reče kapetan, pred katerega me Je privede! vojak. Povedal sem mu vso stvar, kakor se Je godflar ko sem se JavU komandantu. — Dobro, pa poj«, dokfer m ta Odšel sem, toda jedva sem do-spel zopet v svoje mesto, Je prišel poziv od neke druge komande. Klicali so me tja, naj se ne m ud oma preistavim komandi, ker sem ondl pcmotoma zašel v njihov imenik. Odpotoval sem na svojo ko-manđo in povedal, kako me zove komanda m-ačka, da mi naroći, naj se predstavim tej tukaj. — Pa čemu s! prišel semkaj?! —Pa čemu bi hodil tJakaj, kjer me bodo napotili semkaj, a ker sem tukaj ... — sem začel razlagati, kako bi bilo glupo hoditi na ono komando. — Prišel si semkaj raslagati?! —To ne gre! Povsod mora biti red! .. • Kaj sem Hotel! NI bflo druge, nego odpotovatl iz K. v M., da mi ondi naroče odpotovati zopet v K., odkoder sem prišeL Javll sem se torej na tamošnji komandL Zopet naredbe, koraki, »RaaamtemR — in naposled so mi reku, da me sploh nihče ni klical!.. Vrnfl san se domov. Jedva sem se oddabntL pa evo zopet akt it At, v katerem je stalo, da Je to drogi poriv ter da ni] me zato zgrabi straža ter karanje, ker nisem dospd Brez duše sem tekel zopet, ta tako sem, malo kasneje, stopi! v kasarno ter odsluži! dve leti... • • • Nato Je minilo pet let SkoraJ sem že pozabil, da sem bil vojnik. Nekega dne so me pozvali na občino. Šel sem. In tamkaj je ležal ogromen svežen] aktov s komande: sveženj je tehtal vsaj deset kilogra-mov. Nekaj Je bilo všitega, neka} privezanega drugo na drugo, dokler ni narasel tako vćlik fascikel, da so ga morali razpoloviti na dva dela. — Naroča se mi, da vas odpoš* Uem na komando, — mi pravi župan. — Kaj zopet?! — Vzkliknem od strmenja. Vzamem tište akte. Po njffi Je bilo na tisoče podpisov, naredeb, po-JaSnJenJ, obtožb, odgovorov, peča-* tov duhovnlšicfli, kapetanskih, na-čelniSkih, šolskih, občinskOi, divizijskih, In česa vsega Se ne. Pregledam vse to in vidim, da se Je ufadno ngotovilo, da sem živ, ter da me po-zfvljajo nemudoma, naj pridem služit vojsko v stalnem kadra .. .* • U »bfrfct Mttr »Kraljević Mar* ko po dr«gl pat ntđli Srbima* Hmoori*«na krimić* muk m-M> Sirtttft ^ I tzionisti)*, kl mm na TBaketn korale* im* kljuSnjejo od vsake jugoslo venske akcije. Mi jugoslovenaki dijaki amo s velikim nezaupanjem motrili to židovsko poplavo, ker amo prepričani, da more-30 židovski dijaki studirati na nadi fakulteti radi prevelikoga števila sluSa-teljev in radi pomanjkanja prostorov samo na škodo jugoslovenskega dija-štva. Z ozirom na to prosimo, da vzame akademični senat takoj v roko najra-dikalnejšo rešitev židovskega dijaškega vpraSania in da pri tem uvažuje tele naše aahteve: 1. Naj se vsi inozemski židovskih dijald takoj odpravijo z našega V8e»uoili§ča. 2. Za židovske Studente iz kraljevine naj se določa nu-merus clausus v sorazmerju napram številu židovske^a prebivalstva v državi. 3. Naj se zabrani polaganje izpitov in feolokvijev v ne slova nftkih jezikih. Uverjeni smo, da so te odredbe potrebne, da se ohrani jugoslovenski značaj nažega vseučilišča. Mi ne moremo dalje trpeti, da se predava in pri izpitih od-govarja v nemškem jeziku, da se v dvo-ranah za seciranje poje madžarski in da se za demonstratorico namešča madžarsko Židovko. Nade jamo se. da bo akađemični senat sprejel naše zahteve kot upravičene in da bo jih tuđi izve-del, ker sieer ne moremo spre^'eti naše odgovornosti za posledice. V Zagrebu, 31. maja 1920«. Iz dijaških krogov na našem vseučilišČu nam pišejo z ozirom na ta memorandum zagrebških medicin-cev: >Potreba je, da se celokupna ju-goftlovenska mladina organizira v borbi proti Zidom tuđi v Sloveniji, da se stvori obrambni blok proti njihove-mu kapitalu- V veliki nevamosti je na-Sa tehnika, ker je v Zagrebu že tako prenapolnjena z 2idi, da tvorijo židovski dijaki že dve trerjim služatel^ev. 2eleti bi bilo. da bi slovenski časopisi ponatisnili zgoraj navedeno spomenico zagrebških medicincev<. — Italijanski klerikalci zahterajo ^Dalmacijo. >Secoloc poroča, da je Ljudska stranka nenadoma spremenila svoje stali$6e v iadran.^kem vpražan^u in sicer na mig iz Vatikana, fld se boli za dalmatinske katolike, katerim preti ne-varnost pravosla^a. Vatikan želi, da se zedini kolikor mogoče velik del Dalmacije z Italijo, ali pa đa dobi posebno avtonomijo. S temi vatikanskim! intri-gami je v zvezi tuđi obisk klerikalne-ga poslanea Va^alla aa Reki in v Zadru. = Provokaterstvo Italijanov. B a-k a r, 6. junija. Včeraj so položili Itali-jani ki so prekoračili demarkacijsko linijo pri Sv. K/uzmi mino. ki je eksplodirala in poskodovala biše, katere stoje tamkaj v blizini. Mino je zažgal neki italijanski kapitan z đvema caetni-koma. Italijani sami so se hvalili, da nameravaio s tem činom provocirati naše oblasti, oziroma ljudstvo na proti-italijanske izgrede. — Novi itilijanski agitatorji na za-sedenem delu dalmacije. Iz Šibenika po-ročajo, da so prispeli tja novi italijanski agitatorji, in sicer znani nadjona-listični publicist Vittori Vettori, neki Ruelle in še tri je drugi. Zavladati ima zopet oštra propaganda, agitacija in teror kskor začetkom okupacije. It&lija-naši so neki dan vpričo generala Viori-ja demonstrirali in kričali: Dol z Nit-tijem! Zivel Milio, živel D' Annnnzio! To so oni Ijudje, ki so vpili > Z i vela Avstrija«! v času. ki so avstrijske oblasti tirale v zapore kot talce dalmatinske rodoljube. Poverjenik na glavarstvu Sime UrliČ je z dekretom Miliovim od-puščen iz službe prav brez vsakega povoda. =r Kaj vse se smatra za incident. Split, 6. junija. Ameriški admiral v Splitu je sporočil dalmatinski vladi, da bo zapustil dalmatinske vode, ker se je razžalila s strani Trogirčanov italijan-8ka zastava. Takoj se je poslala posebna komisija, obstojeČa iz vladnega ko-misarja in dveh amerikanskih častni-kovt ki so ugotovili slede^e: V cetrtek je dospela v splitsko luko italijanska jadrnica, na kateri ie pa dal kapetan vsled nevihte in dežja sam sneti itali- ! jansko zastavo z droga, kar je v poseb-nem zapisniku tuđi potrdil. Lažnjive vesti o žalitvi italijanske zastave izvi-rajo iz italijanske vojne ladje >Pu?lia<, ki m naliaia ▼ tolcaffojMB sallT«. Na-men teh vesti je prosoren, nahn|alratf nacijonalisti&ne boge proti itaUlanski vladi in na ta način podpreti gibanje, ki stremi za tem, đa poepeii pade© se-danjega Nittijevega kabineta. = Preki soi u MMžarskeM. LDU. Budimpešta, 4. Junija. (DKTJ). Ogrski korespondenčni urad poroča: Danee plakatirani proglas, ki ga Je podpisal ministraki predsednik, pravi: Bodočnost naroda zahteva v teh težkib časih pred vsem ohranitev zakonitosti, pravnoga reda in javne varnosti. Sveta dolžnost vsakega pravega domoljuba je, podpirati z vso požrtvovalnostjo name-ne vlade. Veleizdajo zagreši proti domovini* kdor bi te dolžnosti ne izpolnil. Vedno se še dobe nepatriotični elementi, ki skušajo iz hudobnosti ali zaslep-ljenja izpodkopati javni r©d in varnost. Proti tem obžalovanja vrednim pojavom je vlada sklenila, da bo postopala v zmislu svoječasno proglašenoga pre-kega soda z brezobzirno strogostjo. Po* licija in vojastvo bosta z brahijalno silo nastopila proti kršenju javnega reda. = Čičerin bože pregnali Angleže iz Azije. Čičerin, sovjetski komisar za ruske zunanje zadeve, je Pettitu, poro-čevalcu >Petit Parisienac, izjavil na^ dhlje, da boljševizem stremi po probu-jenju Azije, ki se hoče otresti vsakega zapadnega vpliva in vseh evropskih idej. Čičerin gleda pred seboj Azijo in v to svrho je spletel tuđi stike s tur-&kimd naeijonalisti, perzi, muslimani okoli Kaspiškega jezera in Črnega morja, s Kitajci, Koreje! in sploh i§će zvez z vsemi, ki delujejo za vsenzijsko gibanje proti e\Topskpmu vplivn, zlasti pa proti angleškemu. Tuđi po Egiptu in sevemi Afriki se pojavljajo odposlanci bol|tovilu>Tt ki proopTeA44Q» »reto to^io proti erropttkim vladam. CićerlB ▼idi sroi v»or v velikih an«leftih dr-iavnikih, U so obladali svet. TrockiJ •sanja o tem, da bo on asijeki NapoU-on. Oba stojiU na čeln ▼elikenm gipaniii ▼ svrho, da se preženejo Angleii U Azije. Ntmcija, ki ee drafaoe brani boljševizma, glede na trn Cičerinove sanje z dopadanjem. z= Kako ee je godilo Pettitai ▼ bolj-sevisid Rusiji. Pet ti t, poročevalec >Pe-tit Parisienac, je bil dobil dovoljenje, da si sme ogledati sovjetsko Rusijo. Prižel je in govori i z raznimi boljše viškim i voditelji in komisarji. Poprej so mu sicer obljubili svobodno gibanje, ali držali nišo beeede, marveč je mogel govoriti samo z boljševik! in z nobenim drugim človekom, vsepovaodi so mu sledili vladni nastavljenci in poročali, kaj dela, Boljševiki so pričakovali, da bo Pettit nemudoma brzojavil svoje vtiske na Francosko in hvalil boljševiški režim. Ker pa tega ni storil, je poetal aumljiv in dali so mu za spremljevalca nekega raztrganega in umazanega ^lo-veka, ki je govori I nemški, franeoski in angleški. Ponoći so zaatražili njegovo stanovanje; straže z naa&jenim bajone-tom in nabito puško so korakale noČ za no?io ob njegovem stanovanju. V6ak dan so predložili Pettitu polno boljševi-ških brošur češ, iz teh naj črpa in informira zapad. Ko mu je začelo prese-dati bivanje v Rusiji in je rekel, da od-potuje, so ga obkolili kumisarji in pregledali vse papirje in vso prtljago njegovo. Kar so ti dovolili, je smel vzeti s seboj, drugep:a nič .Ali vzeti mu nišo mogli epomina in iz bogatega svojega sporni na poda Pettit sedaj pravo sliko sovjetske Rusije. —— a - Scotus Viator — naš gost. Dr. Seton Watson je Škot. Škoti so rnajheru po rasi in krvi, po talentu in temperamentu Anffle-žem zelo nasproten narod. Stoletja je žilavo branil svoje narodno pravo ter je nenavadno občutljiv slede svojega narodnesra imena. Silno s» vara, kdor misli, da je razmerie Ško-tov do Angrležev isto kakor med Srbi in Hrvati ali slično kakor med Srbo - Hrvati in Slovenci. Med Ju-goslovenci je bila ena in ista rasa to masa razcepljena na tri dele, dasi so duša, kri in po većini tuđi jezik skupni in isti; Škoti in Angleži so po-vsem raznorodni, vsak zase je pono-sen na svojo narodno induvidual-nost ter smatrajo Škoti naravnost za kruto žalitev. ako se jih ne razlikuje od Angležev. »Mi smo Škoti in Britanci a Ansrleži — nikoli!« pra-vijo. Odtod je razumeti tuđi dr. Se-tona Watsona pisateljsko ime —-Scotus Viator — Škot popot-nlk. Zjjodovina Škotov ie zgodovlna malena naroda, borečesra se stoletja za narodne pravice; odtod njihovo zanimanje za borbe vseh malih na-rodov. in ker teče po njih žilah keltska kri, ki je bližja slovanskh nego germanski, ker je njih domovina t>u svoji formaciji slična krajem jugoslo-venske države, ki ima zato tuđi silčne prilike in običaje, nam morair-biti razumljive simpatije Škotov za Jugoslovene. Ko je na umetniški raz-stavi v Londonu jđedal eden največ-jih škotskih umetnikov kipe Meštro-vićeve in Roksandićeve ter slike Rackesra in drugih naših slikarjev, je strmeč vzklikal nad sorodnostjo škotske in jujaroslovenske umetnosti. Škoti so med čritanci najagilneiši in najpodjetnejši ter strastni potniki. Med tisočem britanskih žen, ki so prihitele na pomoč srbskf vojski, zdravit In negovat ranjence in zatf-rat kužne bolezni. je bila skorai polovica Škotk. dasi ne štejejo Škoti niti petine stanovništva Velike Britanije. Tako je dr. Watson najlepš! tip Škota in za vse se zanimajočega škotskesra potnika. nafboljši skot in najpoirumnejši prijatelj Ju??oslove-nov. Dr. Watsan pozna vrline in na-pake naših olemen, kakor malokdo. saj ni postal naš prijatelj iz čustva. nego po doteih študijah in po temeljiti evoluciji. SpoČetka, ko je š tud i ral problem Avstro - Ogrske, je sprem-Ijal s simfpatijo napore Madjarov. a ko jih je prouči! na Ifcu mesta ter vi-del borbo oprskih narodnosti proti nasilstvom Madiarov. se ie fzpreme-nil v na^strašnejše^a protivnika zati-ralci malih narodov ter pobifač za-hrbtne metode dunajske politike In njenih eksponentov. Dr. Seton Watson se fe narodfl v Londonu I. 1879, študiral v Oks-fordu, Berlinu in Parizu ter se po svojem obisku Dunaja 1. 1905. po-vsem posvetil z^odovini fn orilikamv Avstro-Ojrrski. Zivel je med Slova-kl, v Pešti, med Roirrani ter med Hrvati In Srbi. Kar Je videl in slišal, ara je navdajalo z srnusom in srdom. In I .1907 je začel pisati o osrskih zatiranih narodih s toliko znanstvenu temeljitostlo ter s tolikim Žarom so-čustvujoče duše. da je posluhnila vsa kulturna Evropa. Nejgrove knti-ge so govorile o groznih krivicaft, nečuvenih potvorbah, sramotnih ko-rupcljah in azijatskih nasilnostih, kl so spremijale stoletie vse defanje in nehanje madžarske in nemške poh-tike. L. 1908 je btt v Zagrebu. 1. 1909 v Dubrovniku in v Crni srori ter se začel učiti srbohrvaščine. L. 1910 Je fzšlo njesrovo delo o »Jusrosloven-skem vprašanju« in 1. 1912 delo o »Absolutizmu na Hrvatskem«. Pre-potoval je in temeljito proučll narod-nostne. kulturne in socijalne razme-re po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji, živel je v Splitu in na Reki ter se sprijateljil z vodilnimi možmi hr-vatsko-srbskimi, kakor že prej 8 prof. Masarvkom. S knjisro o >Ras-nem problemu osrrskih narodovc s! |t đr. Watson pridobfl oksfordskl doktorat £e 1. 1910. a s svojim! član-kl Je prvič opozorll Veliko Đritanijo. da se mora v lastnem interesu živele zanimati za Juiroslovene in Balkan. Ko se je vnela vojna, je razširil dr. Watson svoj Interes na Ruse, Maloruse, Poljake in prav posebno znova na Srbe in Jugoslovene vob-če. Pisal je takrat ogromno o Srbih in Srbiji ter lahko rečemo, da ni jugoslovenski stvari koristil nihče več ko dr. VVatson. Njegovo delo je bilo uprav titansko, in tuđi njegova zasluga je, da sta padli Askitova in Grejova- vlada, ki sta bili hladni napram Srbom in Jugoslovenom sploh. Ustanovil je posebno glasilo »Nova Evropa«, da je v njem zasto-pal svobodno In z največjo energijo Interese Jugoslovenov. Organiziral je večjo družbo najinteligentnejših časnikarjev, ki so delovali brez od-diha v njegovem smislu ter je osno-val več podpomih društev za srbske vojake in njih obitelji. Z besedo in dejanjem se je zavzemal dr. Watson pred vojno, med vojno in tuđi po vojni za svobodo, moč in ugled naše države, In Ie naša krivda je, če smo med jugoslovenskimi plemeni še da-nes malo znani ter smo bili pred vojno skoraJ popolnoma neznan na-rodič tam — nekje »za turskim gri-čem«. Da nas pozna svet danes vsaj kot del jugoslovenske države, je velika zasluga dr. Watsona! Danes ga torei pozdravimo v Ljubljani, kamor priđe, da osebno spozna naš narod in našo domovino. Pozdravimo ga z najhvaležnejšim srcem. Malo imamo prijateljev, zato cenimo njega tem višje. Ž njim vred pozdravimo tuđi gospo May Watso-» novo, Avstralijanko, soprogovo naj-» bolj požrtvovalno pomočnico. Svojo svatbeno »potovanje« je Imela v Makedoniji po krvavih bojiščih zrna* govite srbske vojske po Kumano-* vem in Bitolju, a svoja prva zakon-« ska leta Je prebila po pisarnah Rde* čega križa v Londonu, Parizu In Bemu,kjer je delovala noč iff dan za srbske ranjence in vojne vjetnike. Dr. Watsonova gospa je s svojo čudotvorno energijo osnovala povsod agilne ženske odbore za nabiranja denarja in raznega materijala, ki se je potem pošiljal srbski vojski in srbskim vojnim vjernikom po vsem svetu tekom vse vojne. Poleg tega je neumorna sotrudnica soprotru pjri njegovem literarnem delu. Redko je kak politik, pišate!j ali urednik imel boljšega, razboritejšega in vztraj-nejše^a sodelavca. In pri tem je ta vzgledna žena tuđi vrla majka: Nikola in Ivica sta njena sinka, a ime-ni imata — naši, jugoslovanski! Duševno in srčno bop:astvo tee:a ideal-* nega zakonskega para je bilo posve^ čeno juposlovenski ideji nesebično in brez častihlepja nepretrgoma že cellh 10 let. Mislimo, da smo dolžnl, pokazati jirna. da znamo biti hvaležni! Dobrodošla? ___-j? Ha€elnHr Iretmrafi. eđdel!sn?a za Mnie mtomM pogodi! prof.Rgmeiii] iWm\. Kakor znano, je avstrijska republika pred več kakor letom dnl popolnoma neopravičeno stavila pod zaporo vse v avstrijski republi-kl se nahajajoče vrednote, katere so lastnira jugoslovanskih državlja-nov. Naša trgovska in obrtniška zbornica je v varstvo Interesentov ustanovila »Zvezo upnikov v Sloveniji za privatnopravne tlrjatve napram dolžnikom v avstrijski repu-bliki«, v kateri so zastopani vsi naši denarni zavodi in tuđi Interesenti in katera stoji pod pokroviteljstvom naše deželne vlade. Ta Zveza organizirala Je sistematično akcijo in v ćeli vrsti sej pripravila potrebno gradivo. Ta naša Zveza Je bila tud! zastopana pri konferend v Saraje^ vu, katero je sklicala centralna vlada v tej zadevi. Ćelo to vprašanje spada v oddelek za izvršenje med-narodnih pogodb, kl se Je ustanovil pri ministrskem predsedstvu v Beogradu. Načelnik mu je univerzitetni prof. Kumanudl, ki je bil član naše mirovne delegacije v Pariza Prideljen je temu oddelku naš rojak' dr. Janko Hacin. Prof. Kumanud! došel je v LJubljano, da stopi z in-teresiranimi krogi v najožj! stlk In se je udeležil seje imenovane »Zve-ze upnikov« dne 4. junija 1920, pri kateri Je pojasnil stališče centralne vlade ter podal zanimive Informacije v tej zadevi. Dokazal je veliko razumevanja naših teženj In se Je glede skupnega postopanja doseglo popolno soglasje. Ko bodeta cen-> tralna vlada in naša pokrajinska ot* ganizacija po zacrtanih smernicaK dano Jima nalogo izvrševala, rf dvoma, da prldemo v kratkem đoii povoljnih uspehov. } Medtem se že nrađl deputacija; naše Zveze, kateri načeluje okrajnl1 glavar dr. Vodoplvec, v Beogradu, da stopi z raznim! prizadetimi mlni^ strstvi v stlk in zagotovl našim itt? htevam primerno podporo in prittefe Koroški plebiscit Kdor ie naš in trna glasovalno pravico na Koroškem, na] javi svol naslov Narodnemu švetn v Veliko-vec. Glasovalno pravico pa imajo v pasa A brez razlike spola vsi tišti, ki so MU: /. leta 1919 stari najmanj 20 let; 2. ki so /. Januar. 1919 stalno bivali v katerikoU občini pasa A: in 3. ki poleg teh izpolnljo vsaj enega izmed sledečih treh pogojev: a) moralo biti v pasu A rojeni ali b) ki stidno btvafo v pasa A vsaj že od I 1912 ali pa 6) so v katerokolt o&>, čino pasa A pristojni. Isti so pogoH za glasovalno pravico v pasa B. Ta^ di vsi oni, ki Jim ni jasno, če imajo glasovalno pravico, naj nam javijo svoj naslov z natančnimi podatki po zgoraj navedenih točkah. Zmagati moramo, da u bo Celovec zamajal! Velikovec, 5. tmHja 1920. Narodni svet Iz naše hralieolne. — Konflikt med beograd. občino in vUdo. LDU. Beograd, 3. junija. Sirotinska komisija beo^Tradskega ob-činskega odbora se je odločila, ako mi-nistrstvo ne odobri zahtevanega kredita 132.540 dinarjev na mesec, *a sirote, da ustavi nadali nje vzdrževanje 3201 ose-be, ki jih sedaj ▼zdržuje. — Ponesrečen nradnik. V Setrtek se je pred parlamentom v Beogradu pri-petila nezgoda, da je avtomobil povoziL in poškodoval g. Bogdanoviča, uradnika' v ministrstvn za zunanje »tvari. Groep. Bogdanovič je ranjen na glavi in so ga prepeljali v bohiioo. — Skupština dalmatinskih sđnr*< nikor se je vršila v Splitu. Raspravljalo se je obširno o raznih stanovskih, 4. stran. »SLOVENSKI NAROD*, dne S. junij« lirtJU. 12/« itev« Itrokovnokulturnih in obcezdravstvenlh Tprašanjih. Posebno živahna je bila razprava o položaju obćinakih zdravnl-kov, ki ga treba na vsak način zbolj-ftati, treba bi bilo občinske zdravnike izenačiti z državnim!, kakor je izvede-H0 že drugodi. V zdravstvenem oziru treba Dalmaciji še velike pomoći. — V Splitu se mudi prof. Danea, predsednik jugoslovanskega komiteja v Fragi, znani veliki prijatelj jugoelo-vanskega naroda. Dr. Daneš je imeno-yan ceako-slovaškim konzumom v Syd-neyn v Avsb-aliji. kjor bo najbrže ne-kaj časa zastopal tuđi interese tamoš- njili Juftoftlovanov. Iz Splita odlde ▼ Dubrovnik, potem ae odpelje preko Trsta na svoje službeno naesto. — Uradnidko keloftije, obatojeco U 60 hiš, začnejo zidati v Beogradu v prvi polovici t m. Zgradbo je prevzela osješka stavbinska tvrdka Akenen-Ma-lin-Rožič. — Prostozidanfta loža »Jngeslavi-ja«. Iz Beograda poročajo, da so se strni le vse do8edanje lože v državi 8rbovt Ilrvatov in Slovencev v glavno ložo »Jugoslavija« s sedežem v Beogradu. Glavna loža ima svojo lastno od oblasti potrjeno konstitucijo. Dneune uesti. V Ljubljani, 7. i u ni ja 1920. — Skandal. V Ljubljani ustanovljeni generalni konzulat čeho-slovaške republike išče za svoje urade primerne prostore. Njegovi rooblaščenci so se obrnili do dežel-ne vlade, ta pa jim je rekla* da ona glede prostorov ne more nič pomagati, naj se obrnejo na stanovanjcki prad. Sli so nato k stanovanjski ko-snisili in tam seveda tuđi nišo dosegli ničesar. Za Italrjane se Je svoj čas (seveda ne pod klerikalno vlado) takoj rekviriral prostor za pfsarno italijanskega zastopstva. Kaj ?! naj mislijo Čehu da ItaNjani, ki iih ne moremo prištevati med naše prijatelje, imajo v Ljubljani svoje nrosto-re, Čeho - Slovake pa se zapostavlja, mesto da bi se jim z vsem raz-položljivim aparatom šio na roko !n poskrbelo, da se omogoči konzulatu takojšnje poslovanje. Stvar je tem žalostneiša, ako uvažujemo, da so Cehi našemu dijaštvu v Prag! storili mnogo uslug tako glede prehrane kakor tuđi v drugih ozir'h. Na to se po pravici tuđi sklieujejo. Ako nro-štorov za generalni konzulat ne do-bć, s! bodo rekli, da iih ne maramo, In po.sledice v tem slučaju gotovo ne bodo niti v političnem nit! v gospo-darskem oziru brezpomembne. Sramota je, da nastopa naša vlada na-pram Čeliom na način, ki nas tanko pred Čehi popolnoma diskreditira In nas tuđi spravi ob češki generalni konzulat. — Resentov ooset. LDU Beograd, 5. junija Ministrski odbor je razpravljal o regentovem potovanju v Zagreb in Ljubljano. OčHočeno }e, da se o tem Izjavita pokrajinski vladi. Ako ne bo posebnih zanrek. bo prišel regent v Zagreb in Ljubljano začetkom prihodnjega meseca. — Za naše vojaške atašeje so Imenovani: generalštabni podpol-kovnik Miljutin N e d i ć v Bukarešti, polkovnlk Danilo Ka lafa tov ić v Parizu in polkovnik Mihail Jova-n o v i ć v Rimu. — Za komandanta n. đivlzHe dravskega artiljerijskesa polka je imenovan podpolkovnik Milan Krstić, za referenta artiljerije Dravske divizijske oblasti je imenovan majcr Bogomir R a j n i ć. — Narodna popustljivost Piše-Jo nam: Dr. Ferdinand Sie^mund je vplsan v imenik odvetniskih kandidatov v Kočevju. Siegmund je zagrizen Kočevar. Vsak slovenski prostovoljec vć povedati, kako je Sie^mund kot vodja »šarženšole« v Judenburgu postopal s Slovenci. S ponosom je poudarjal, da ne zna slovensko in da rr nikdar obiskoval slovenskega pouka. Kot posebne Ijubljence pa je na vso moč prote-žiral Kočevarje. Pred časom je prosi! za sprejem v politično službo, ker tu ni bi! sprejet, za sprejern v železniško službo, a ker ga tuđi tu nišo mara!?, si Je misli!: poizkusimo doma, moreblti se najde doma gorak kotiček, kar bi bilo pač naibolj-še, in šio je, po zaslugl baje — našega človeka. — J**° Pomasamo sami najzagrfzenejšim svojim prijateljem do tako belega kruha, kakr-šnega ne bf bil nikdar noben Nemec nakloni! Slovencu. — Kdo Je ta mož, ki je vzel pod svoje okrilje tega pangermana? — Voditelj! kočevsklh komuni-stov so se nedavno tega vrnili zma-goslavno iz zaporov v Novem me-stu. Pripovedujeio, da so prosti In brez vsake kazni ter da so tuđi do-sedaj bili čisto po nedolžnem zaprti ter da so se zato pritožili na vlado. Res smo radovedni, al! jih je v!ada oprostila političnih kazni? Zelo bi bil hvaležni vladi, ako bi nam ko-čevskim Slovencem to pojasnila na kakršenkoli način, kajti će so takl državi nevarni elementi res prosti vsake kazni, potem nam bi moralo pač izginiti vsako zaupanje v obla^ stf. — Zopet arogantno nastopajo po mestu, pripovedujejo natančno dan, kdaj bodo odSU voJakL ter da bodo spet pričeli, a sedaj na drag način, a mirovali da ne bodo. Po drugi strani pa sami ta nifliov! Pri-ganjači lažejo, da nišo koncem aprila nameraval! ničesar hudega ItcL Kakor so naučeni vs! do zadnjega: će si storil, taji! — Potekn-iato đoUfl tuđi vataitvo um a tem, da vojake - Slovence Sčuvalo zoper Srbe. — V Ameriko se zopet izseliuje prebivalstvo iz naših krajev v obil-nem številu. Ćuli smo od poučene strani, da je izselievalno gibanje močnejše nesro kdal prel. Pri tem ie vožrna v Ameriko seOai zelo dratfa, in stane prevoz okoll 10.(700 K. Mno-%\ dobe vozne listke do^^slane od svojcev in pri;atc!iev. Pol^er tetra imamo pri nas zc!o visoko pristrvbi-no po novem zakonu o taksah. Za notni Hst v Ameriko ie plaćati samo 1000 K. Ta taksa se nam zdi neke vrste izvozna carina. Carina na iz-sclienike je podobna taksam. ki so iih svoj čas na Rnskem pobir^M oć židovskih a K). fin! turski zavoj-^ek po 25 ? 9 K (doslej 6 K), fini berce^ovsk', zavojček po 25 k 6 K 50 v (doslej 5 K), sre^^i^^^' tur*k?, zavoiček po 2r> %r. 4 K (dos'ei 3 K), naiH^fj^i o^r^ki. 7nvoiček po 25 g 2 K 50 v (doslet 1 K ^0 v>. sredri^-ffnl o^rckf. 7avofvxek po 25 nfeno blajro, kaleor ka* nji, govefa živina, razno gospodar* sko orodje, slanina, klobase m drugo. KoMco zaplenjenecra tabaka pa se ?e tf>f*^n' ♦ atrprrti v T ♦nM*«%*»« tmo^la* la vt najbolje fhtanSna oblast sama. njen s tlhotaocl. Končno pa so se ori vodstvu urndedneira **ra?a fnančn« *r*H. katero se Je ustanovilo Lv valsem komisarju za£t\e proti vsem t ovaden'm tihotapcem voditi doho- I darstvene kazenske preiskave. Pri tej priliki so tihotapcl izvedelU kako občutna kazen (zapad zaplenjenega blaga, denarna kazen in zapor) jih zadene; vpliv teh preiskav pa Je bil tako velik, da se sedaj le maiokdo več dr?ne z blagom, katero bi reprezentiralo večjo vrednost, čez mejo. Še se sicer tu pa tam vlovi katere-ga, a so to le izvanredni slučaji in to le malenkosti kakor par kg mesa, par k^ cikorije ali kaj sličnega, vse to pa se prenasa le v nahrbtnikih. Zasluga, da se je tihotapstvo tako koren Ito za trio In ljudstvo v te! okolici pripravilo do tega. da UDoSteva interese svoje domovine več kot ita-lij. lire, Rre v prvi vrsti neumorni po-žrtvovalnosti orožništva ter finančne straže. — Himen. Dne 23. mainika t L (r>a bi^koštno nedeljo) slavili smo v činžotii na Pohoriu poroko sr. Dorči Oafšeka, nradnika ju2ne železnice v Mariboru, z crdč. Tilko Kor-m a n . hč°rko \% nnše veleu^l^dne. nar'H1 ie Korrranov^ rodbine. Ob tej nr'in.-i nabral ie sr. Ljunša. po^tni načelnik v Sv. Lovrencu na Pohorhi. za dijn?J:o krhfnjo v Mariboru 1000 kron. Hvala lepa! — Istotako nabral je br. Hren za Mariborski Sokolski dom leno vsoto 1011 K. — Vsem da-mvnJcem, ki so nris^evali nri zbirki za to mšo obra^bno stavbo najlepša c^Vf>'*?va zahvala! Novoporočence-ma o^iln» p.r^^! Zdravo! povanja obsoien. Pretek, teden Je bila v Mc^bmt z an im iva obravnavu pr^d ^o^^^-m. Obtožen je bil ured-nHr *?Jov. Oo^n^arla« sr. Fran ^e-b^t, da ie hotel svoiečasno podka-niti mn'Hstratne^a uradn'ka Zorko-*a, d^ bi mu DoVazal volilni Imenik, ki je bi! takrat §e taien. Sodišče !e sooTrigfo obtož°nca z2l kriveea ter vn obsodilo na globo 400 K ali pa 40 dnl zapora. Kazen je bila tako mila 7? rad i te^a. Ver se ie sodišče postavilo ra stališče. da obtoženec ni pi>-stopal iz lastnesra naeiba. — V trlmesečno težko lećo je bil obsojen pri okrožnem sodišča v Celju slovenj*ra§ki nemškutar Vln-cenc Eisinger, ker Je med železnl-čarskim štrajkom vplival na železni-čarje, ki nišo hoteli stavka«, naj se rr?druži*o stavki. Grozil ie za slućal, da se stavka posreči železničarjem, ki bi se ne rakorilL z odstavitvUo la službe. Sodišče «:a je obsodilo zaradi hudodelstva Izsilievanja In zaradi zaoeljevanja po § 96. srbske*a ka*. zak. — Raje gre v Avstrljo. Namešče-nec 3už'."Q železnice v delavnicah na koroškem kolodvoru v Mariboru Ogrrinz je bil premeSčen k obratne-mu ravnateljstvu v Ljubljano. M6Ž se je uprl premestitvi ter prosil za premestitev v Avstrijo. Ker Jo Ogrrinz znan hujskač, so mnenja, nai mu ravnateljstvo ne dela neprilik, da se čim naipreje izseli v Avstrijo. — Beg dveh »blaznlkov«* Na Studencu so v nedeb'o zjutraj doži-veli veliko senzacijo. Iz opazovalne celice sta tekom orejSnje noči med 2.—4. uro Dobeznila dva nevarna lopova, ki sta bila na opazovanju zaradi njih duševnes:a stanja. Bila sta to 351etni Karol P e v e c, zaradi po-narejanja javnih listin v preiskoval-nem zaporu deželneua sodišča v Ljubljani, in žepar France Oolu-bič, zaradi tatvine od mariborske-jara sodišča obsojen na pet let težke ječe. Oba sta bila vztrajna in trdo-vratna simulanta. Pevec Je neprestano, brez kakih svetlih momentov simuliral fiksne ideje, venomer 19 vzklikal: »Cesarji in kralji, poklek-nite! Boljševik! prihajajo...! Cart-jrrad jjo-ri!« Ako so $ra polill z mrzlo vodo, nit! reasiral ni. Pevec je umel spretno ponarediti razne potne dokumente, ponaredll je podplse generala Hadžića, bivšega voj. ministra, dalje Svetozarja Pribieevića, biv-5ega notranjega ministra in koneCno nebroi Stampilj centralnih uradov. Na ta način je lansko leto spomladi preskrbel potne dokumente raznim spodnještajerskim nemškutarjem, da so neovirano pob^^^ifi v Avstrijo, zlasti Woschnaggit m Mravlaffu. NemSkutarli so mu nlačali za vsak potni list 3000 do 4000 K. Kako stu pobegnila ?— Poneči sta s silo oa-stranila železno omrežje celice. \z Stfrift rfnh sta si napravila vrv ter po nfl splezala na tla, ootem čez zid na prosto. Na sebi sta imela: Pevec samo srajeo In odejo. OotabIČ sralco In srodnje hlače ter ođelo. Bosonoga sta jo notem udarila čez Dolje na Oo-lovec. Tam sta se ves dan potikala In skrivala po rordn, hraneč se z bo-rovnlcaml. Vodstvo def eme amo-bobice je beg takoj Javilo oolidhke-mu ravnatelJstvii. kl In ie prfčelo vo svtffh organih zasl^ovatL Ob 2. oo-noldne sn fn 2š$leđill na Oolovcu. Mmf??trji*nnr Orcfiek fn strafnlir Trotošek sta tu nrfvetfa na do-l^fifsko stražnteo, od koder so ja ootem v zaortetn vota ođveđl v sa- — DriaTM pmntormhdm. mm teto. Dela iSCejo: đninarji in dninarioa pisorni&ke moći, trgov. sotradniki in sotrnđnice, natakarioe in natakarji, čipkarice, elužkinje, kliučavničarji, p^ki, mlinarji, mesarji, slamnikarioe, žičarji itđ. V 4elo se sprejmejo: elwi-kinje, kuharice, poljski delavd in d«-lavke, gozdni delavci in delavke, hlap-ci, deki©, mi zari i, dninarji, dninarioe, konjski hlapci, drvarji, zidarji, pletač jiitd. — Osobna vest, Baronesa Boa tri sa, najmlajša hči Friderika Barona Borna, gražlaka pri Sv. Ani na Ljabelju, ee je zaroćila z gospodom Benjaminoni Szalatnayem pL Nagy - Szalna jun., vi-eekonasulom pri poelaništvu fiehoalora-ške republike v Budimpešti, sinom pra-žkepa veleindustrijalca Benjamina Sza-lataaja,__________________[________ Domorhti hvala! Lepo le mu pomoći, ki vptjoč v solzah ob pota miloščine prost? Še lepše njemu priti na pomoć, ki brez tolažbe tiho križ svoj nosi: Tako si meni v sili ti storila, ; ćast ti hvala, domovina mila! ^ V Aspangu, dne 26. maia 1920* Kultura. — Iz pisarne Narođneg* gtodališc*. Danes 7. junija se vprizori v opernem pledali.sfu kot slavnosrna predstava na čast odlićnemu prijatelju Jogoslovanov Seatonu W a t s o n n Smetanova komična opera >Prodananeveeta< (izven abonnementa). Začetek ob pol 8. zvečer. — V dramskem gledalištu sa ponovi Lavedanov igrokaz >D v o b o Je za abonnement A. — Iz pisarne đramsfltega gledališta. Pri reprizi >Dvoboj<, ki se vprizori v ponedeljek to je 7. t. m., l^ra vlogo Vojvodinje de Challles članica operne-ga gledališča ga. Oiegovio. narodna manifesta« dja o Žrelcn. Povodom otvoritve nove oeete 2re-lec - Vetrinj je bila v nedeljo 6-tm, ve-ličastna narodna manifestacija jugoslo-vanskega Korotana za priklopitev ple-biscitnega pasu Jugoslaviji. Na okraSe-nih vozovih so prihajali slovenski kmetje iz bližnjih obein, iz Borovelj in vse Rožne doline. Posebni vlaki ls Ljubljane in Maribora pa so privabiU na slavnoet tisoče izletnikov. V tihem, mirnem, pod gorskim grebenom leže-čem Žrelcu je bilo živahno življenje. Prikupno selo leži tik demarkacijske crte pred vratini Celovca. Ob gnnenju topičev je bila cesta ob 12. sloveeno otvorjena. Na prlmernem mestu je sbrani množid pojasnil va& nost in pomen kraja gerent občine 2re-lec dr. Arnejo, vladni sretnik, okra}* ni glavar ▼ Borovljah dr. Ferjan- Ič i č pa je povdarjad delovanje jugoslo* vanskih oblastev v proepeh slovenskih koroških krajev. V povorki so na to od-šli manUestanti ▼ vas. Dolga povorka množice se je tuđi vila od Grabfttaiiia, od koder so prihajali mariborski Sokoli, godba jugo8lovanskih železničarjev in peved mariborske Glasbene Matice. Is Vetrinja so prihajali izletniki U Ljubljane in Gorenjske. Ob 3. popoldne Je bil velicasten ma« nifestačni pohod na demarkacijsko crto. Ob potoku Glin&ca, slasti na mostu Žrelec - Celovec, se je popoldne ahrala mlada celovska fakinaža, ki je sprem-ljala povorko z neslanostml in ŠvižgL Mirni manifestanti so jim odgovarjali « popevanjem narodne himne In vihrajo-čimi zaatavami. Nekateri lacni đecM so poze!j ivo prosili kruha, teroristi so Jlm sahranili sprejeti kruh. po končani povorki ie bil manlfe-stačni shod pod kodato lipo pri Miler-jevi gostilni. Množica je s gromovitim odobravanjem spremljala živahne govore raznih govornlkov. Govorili so: g. Smodej, poslaneo Grafenauer, g. 8 p i t z e r t pestri koroskl narodni no9i, g. Brandtner, dr. Ravnik ter zastopnlce jugoslovanskega ienst-va. Shod je zaključi! dr. Arnejc, — Manifestacija se je koncala e najlepMm uspehom. Na veseličnem prostoru je ie-vajala mariborska Glasbena Matica ne-katere pevske točke; mariborski Sokol je nastopil z javno telovadbo naraSoaja in članov. Zanimivo je, da Je prlvozil izletnički vlak iz Ljubljane tik do demarkacijske crte. SoholsfDO. — Dan naraSCaJa % javno telovadbo priredi Mariborsko okrožje MS2. v nedeljo 13. t m. ob 16. (4.) v Mariboru na športnem prostoru v Ljudskem vrtu s sledečim sporedom: 1. Ženska deca župne proste vaje za leto 1920. 2. Orod-na telovadba moške dece. 3. Vaje nara-SČaja z đrogovi v trojicah. 4. Igre ženske dece. 5. Orodna telovadba naraSča-ja. 6. Rajalni nastop gofenk a cvetnimi lokL 7. Orodna telovadba gojenk. a Proste vaje moške dece za 1. 1920. k — Tajništvo Sokola L vabi bratsko članstvo da ustmeno ali z doplsnico prijavi udeležbo za izlet v Višnjo goro (20. t. m.) t kroju »H civilu do 10. t m. Tuđi naročila za Sokolski župni Vestnik se sprejemajk>. — So&ol v Zagorja ob Savi obhaja letos 301etaico obstoja in lOletnko otvoritve Sokolskega doma. V proslavo tega jubileja priredi celjska sokolska fu pa svoj slet v Zagorje v nedeljo dne 97. Jonljs t L Vabimo brat« in priiattll« sokolstva, đa še udsleiijo tef» Jubil«la. Posrtml Tlak is Celja wMi ob k wrt y fj^& Trn UgU^i ttb'V^^^M tfl^ 127. itev. »SLOVENSKI NAKULT, duc d. jumja j^u. 5. stran za, z vlakom, kateri priđe v Zagori« ob pol 9. uri. k — DmStro sa agradfco Sokolskoga doma ▼ Mostah priredi dne 27. juni i a veliko vrtno veselico a sodelovaniem te-lovadnega društva, na kar se bratska društva opozarjajo. Na programu Je naj-različnejši spored. I stega objavimo po-zneje. Vsak, kdor si kuje nacrte, kam naj bi se podal dne 27. junija, ima tukaj razvozljano uganko, nikamor drugara kot v Moste. k ~- Šoštani Sokol v SoStanju priredi! je na Binkoštni ponedeljek 24. maja. 1.1 .izlet na Goro Oliko. kjer se je občudovala naša tepa domovina, predavalo o demokratizmu v So-kolstvu in pelo narodne pesmi. Smo-ter izleta je bil vzbujati še večje zanimanje za Sokolstvo in privabitl nove člane. posebno k obrtnemu na-raščaju. V predavanju se je opozar-ialo, da na podlaci medsebojnevta bratstva orgranizovano Sokolstvo sovraži in uničuje frakarijo, klikar-stvo in koritarstvo, da pa tuđi ne odobrava nenarodni in naravnim zakonom se protiveči komunizem. 2e prosta narava nam namreč kaže naj-različnejše vrste rastlin in stvorov I sploh. ki se nikoli ne izenačHo, pač | pa harmonično dopolnjujejo. Tako se i tuđi mi kot tvori narave le medse- ! bojno bratsko dopolnjujmo. in izruj- ! mo vse nas moreči plevelj brez ozi- ! ra na desno ali na levo — in tedaj nam lepo vzcveti slovanska Hoa pu-ščajoč rudi dragim dovolj solnca in zraka k življenju! , Tnrlsflha In sport. — Tnristika in sport — Otvorite v Triglavskih koč. Slov. plan. društvo na- : znanja, da se otvori dne 15. t. m. Koča ; pri triglavskih jezerih, dne 27. t. m pa ee otvorijo vse ostale triglavake koče in sicer: Triglavski dom na Kredarici, Aleksandrova koča nad Velim Poljem, Vodnikova koča na Velem Polju, Stani-čeva koča nad Peklom, Do omenjenih dni ee obisk imenovanih koc ne pripo-roca, ker oekrbnilri koč, ki hnajo sedaj mnogo posla s transportom živil in dru- ] gimi pripravami, ne bodo na razpolago. i — Skupna vožnja K. K, L hl Ilirija ; se je vršila na binkoštno nedeljo ob ži- i vahni ndeležbi tekmovalcev. Startalo je j 28 dirkaćev — za en sam klub gotovo razveeeljivo dejstvo. Vozilo ee je v sku-pinah po Štiri in v dveh oddelkih s tur-nimi in dirkalnimi kolesi. Prvi oddelek je imel 4 skupine, drugi tri. Za prvi oddelek je bil start ob pol 1 popol-dne na Celovški cesti, za drugi ob 1. uri. Start se je izvršil v najlepšem redu, posebno drugi oddelek je krasno od-peljal s starta. Na poti do Kranja so se počele skupš&ne že zgošćevati, ven-dar je Se skupina oddelka prišla prva tja na kontrolo. Med Kranjem in Kam-nikom so se skupine zopet bolj rasred-cileT šibkejše so nekoliko zaostajala, pojavili so se deloma defekti, med tem ko eo skupine drugega oddelka že po-vsem dohitele one prvega. Le ena skupina prvega oddelka je bila še vedno na vodilu in tuđi dospela na kontrolo v Kamniku prva. Zadnji boi oi imel biti med Kamnikom in Ljubljano, obetal je biti zelo napet, med to skupino s težki-mi in prvo skupino z lahkimi kolesi, pa je pri Trzinu vsled neprevidnosti neke-ga vozni ka prva karamboli rala in s tem prepustila vodstvo skupini g. Rebolja, ki je tuđi celotna z vsemi štirimi vozači, kljub defektu, ki ga je imela spo toma, krasno pripeljala na cilj. Vozili so gg. Rebolj, Šiškovič, Držaj in Stopar in dosegli na progi 58 km 2 uri 25 minut 57*/a sek. Kot druga je dospela skupina Porenta, ki je Žal vsled karambola odpađla od interesantuega boja, ki bi ga imela z Reboljevo skupino. Vozili so Porenta, Perdan, Zanoškar 2 uri 55 minut 6 sek. ter s tem dosegli prvo me-sto v oddelku z navadnimi kolesi. Tret-ja oziroma druga v ođdelku dirkalnih koles je prišla skupina Siard, Beve, šolar v dveh urah 34 minut 45 sekund. Četrta in druga v oddelku navadnih koles je dospela skupina Praček, Butina, Pegan v 3 urah 15 minut 57 sekund. Ostale skupine so se deloma vsled de-fektov ,deloma vsled slabega razmerja raztrgale in so došli vozači poeamerno na cilj. Le skupina z brati Bar je prišla še s tremi že po zaključku na cilj. Tineli so defekte in se s tem zakasnili. Sku- pinak* voinja }• MU prva to mie tu pri nas in vsled tega posamniki nišo razumeli, da ie to pred vsem kvalitativna in ne hitrostna vožnja. Vendar je uspela nad pric&kovanje in bodo gotovo s ponovno prireditvijo vsi nedoetat-ki, ki so se pokazali v nedeljo, dvignje-ni. Kot reditelji eo vozili pred kolesarji motociklisti, sedem po Stevilu, za njimi pa avto z zđravnikom g. dr. Demžarjem. — Jugoslovanski olimpijski odbor. S sklepom delegatov vseh sportnih in-siitucij, se je ustanovi] pod pokroviteljstvom Njegovega kraljevskoga Veličanstva Regenta Aleksandra Jugoslo-vanaki Odbor s sedežem v Zagrebu. Naloga mu je, da se potom sporta pomladi moč našega troimenega naroda. Kakor nekđaj Grki, tako &e savedajo vsi kulturni narodi sveta, da je gojitev sporta ena izmed najnujnejših potreb. Po obupni borbi našega naroda za osvoboditev in ujedinjenje pokazuje se kot največja potreba: regenaracija (preporod) toliko v fizičnera kolikor v moralnom pogledu. V svrho temHjitej-še organizacije dela tako sportnega, kakor propagandnega so se ustanovili v Beogradu, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in v Ljubljani pododbori. Jugo-slovanski olimpijski pododbor Ljubija-| na ima nalogo organizirati vse pripra-j ve za olimpijado na teritoriju Sloveni-| je in Prekmurja. V to svrho se bodo v ! večjih krajih Slovenije ustanovili pro-: pagandni odseki, ki se bodo v kratkem obrnili do občinstva za vsakojako pod-poro v svojem stremljenju priboriti narodu veljavo pri mednarodnih sportnih tekmah. Zato so potrebna denarna j sredstva ter se odbor obrača do vseh i pojedinčev, vseh institucij in vseh oblasti, da mu v to svrho pomagajo bo-disi denarno bodisi z vpisom člana. Pozivljamo vse prijatelje sporta, da energično primorejo, da se ustvarijo pogoji našega skupnega napredka in nadejamo se, da se jim bodo pridružili tuđi vsi onit ki čutijo, da je njihova dolžnost, delati na kulturnem preporodu našega naroda, da bi tuđi mi bili dostojno zastopani v krogu ostalih na- j prednih in civiliziranih narodov. K ! jugoslovanskemu olimpijgkemu odboru pristopi lahko kot ustanovni član, kdor i plača enkratno ustanovnino po 1000 K in kot redni član z letno članarino 200 K. Podporni član odbora postane, kdor placa letno najmanj 100 KL — Ilirija : Germ&nifS Orai 3:1 in 1:0. Vsled pomanjkanja primernih do-mačih naeprotnikov je sklenila >Ilirijac z dovoljenjem Jugoel. nogometnega sa-vesa nekaj tekem s člani ^sterr. Fuss-ball - Verbanda. Kot prve take interna-cijonalne tekme sta se vršili 2. in 3. t m. 2 tekmi b S. K. >Germania< iz Graca, 26. in 27. t. m. igra v Ljubljani brž-kone prvak Graca, F. C. »Sturmc in kasneje še par dunajskih klubov. >Ger-mania< je nastopila proti >Iliriji« v mnogo močnejši formi kot se ie priča-kovalo. Ni sicer kakšno visokorazredno moštvo, vendar je z brezprimerno agil- j nostjo in požrtvovalnostjo izravnala i sproti svoje hibe in posrečilo se ji je da ! je predstavljala >Iliriji< skoro enako-vrednega protivnika. Edinole v drugi polovici druge tekme je bila >Ilirija< res v absolutni premoči in sele takrat se je opazilo, đa za >Ilirijo<: precej za-ostaja. Rezultati, zlaeti rezultat drugega dne, ne odgovarjajo razmerju sil. Napadalci >Ilirije< le nišo ume li izra-biti premoči svojega moštva; oba dni so streljali kot za stavo čez gol, v out ali pa v protivniško obrambo. Od 22 kotov, ki so jih izsilili. nišo mogli niti enega spremeniti v gol. Rezultat prvega dne ! 3:1 (polčas 2:0), koti 9:3. Ves čas otvorjena, fair igra. Neštevilni napadi »Ilirije« se redno razbijejo na dobri \ obrambi gostov in končajo večinoma v outu. V moštvu >Tlirije« krilci na me-stu, branilci zopet enkrat nesigurni, v v napadalni vrsti premalo prodorne sile; vratar ni imel dela. v >Gertnaniji« boljši od drugih vratar, desni branilec in levi krilec. Drusri dan 1:0 (1:0), koti 13:1. Prvo polovico otvoHena ierra. Zo- ' pet serije brezuspešnih napadov. Tuđi >Germaniac parkrat ogroža erol doma-čih. Po odmoru iTlirija« kakor Rpreme-njena. Krilci, po branllcih krepko pod-pirani, spravijo napadalce »Germanije« popolnotna iz akcije. Vrata srostov se trajno oblegajo. Obramba >Germanije<, zlasti vratar, resi neStevilne situvarije. Optalo pre«krbi »Ilirija« sama, ki stre-Ija neverjetno čez eo\ in v out, tako. nih novih lupehov. Sodnik g. Černovič obm dni prav dober. — Publike vuk dan približno 2000.____________ B. Droilocnc uestl In prlredltve. — Odvetniški in notarski aradnilci in aradRio«! Zadnji čas je, da ee tuđi mi zganemo! Pridite vsi oa šesta nek, ki se vrši v aredo doe 9. t. m. v Prežer- ( novi sobi pri Novem Svotu na Gospo-tfveteki cesti ob 7. uri zvečer. k — Blagajničko poročilo »Slovenskoga društva za vdove in sirote padlih vojakov v Ljubljani. Do 30 aprila 192U so znašali dohodki K 340.44156. stro-ški K 64.77115, premoženje 275.670 K 41 v, odstevši voino posojilo K 159.500, ostane razpoložljivih K 115 170 41. Ad dohodki: ob prevzetju društva je bilo: gotovine v blagajni K 164T49, v hranil-nicah naloženo K 168.84407. v vojncm posojilu K 159.500, obresti naioženesra denarja od 20. februarja 1919 do 80 aprila 1920 K 50«>3, članarina 1 1918/19 K 1303, darovi K 4088, skupaj 340.441 K 56 v. Nakaza li smo sledeče podpore-. a) zavodom K 28.905*60 in sicer: Sirotišni-ci knezošl ofijske^a društva v St. Vidu nad Ljubi;**no enkratno podporo 5000 K ' in za oskrbovalne stroške za tri pohab-Ijene gojence K 6320, skupaj 11.320 K; Društvu za varstvo vajencev v Ljubljani (vodja £• Alojzij Stroi) enkratne podpore 5000 K; Društvu za mladinske domove na Kodeljevem fvodja dr. Zam-jen) enkratne podpore 5000 K; Dija^ke- i mu domu Misijonske družbe (s. Andrej i Tumpej) enkratne podpore 1000 K; si-■ rotišnici Vincencijeve družbe v Grob-ljah (oskrbovanina za pet eirot) K 6585 kron 60 v; b) vdovam in sirotam manj-še podpore v denarju K 26.740-60; c) %& čevlje in obleko sirotam K 6483, skupaj K 62.129 20. Pri veselici, katero prire-! di Or^anizAcij« invalidov, vdov in sirot v eetrtek 3. jnnija 4. L, borno sprejemali nove člane. Ker znaša članarina letno samo 10 K, vabimo, da pristopi vsakdo j k naSemu društvu. I — Ju£oslovan&ko akademsko vcte- ; rinarsko društvo v Đrnn javlja, da je . na rednem občnem zboru dne 10. maja izbralo za letni semester sledeči odbor: predsednik: Ivan Krušič; podpredsed-nik: Dordje Popović; tajnik: Josip | JudniČ: blagajnik- Milan Gligič; knjiž. ničar: Karei Toukalek; odbor: Veko-slav Verenik, Velko Jankovič, Josip Slane; revizorji: Anton Ljubič, Stjepan Kohler, Ivan Blaževac. Gospodarske oestl. — g Naša žetev. Ameriška misija ]e izdelala po svojih podružnicah v Jugoslaviji oceno letosnje žetve. Osrednja ameriška misija v Beograda ceni celo-kupno našo žetev v letu 1920 na 32 mi-lijard dinarjev, kar je pa se vedno manjša vsota v primeru s cenitvijo našega manistrstva. j — g Cene padajo. LDIT. Saraje-! v o, 5. junija. Vsled zboljšanja nače va-[ lute so znižali tukajšnji munufaklurni trgovci cene za 20%. Enako so padle tuđi cene živil. — g Živnostenska bAnka. Živno-stenska banka izkazuje letos 20,937.474 čistega dobička. Dividenda znaša 9 od-stotkov (18 kron) nasproti 7 in pol od-stotkov v prefšnjem letu. Banka zviSa svoj delnički kapital od 200 na 300 mi-iijonov kron. \ Bora. I LDU. Onrih, 5. junija. Devize: Be-rolin 14, Holandija 201*50, Novi Jork 551. London 21'55, Pariz 42"50, Milan 32*25. Bruselj 44*50. Kodani 94, Stock-holm 118*25. Krigtijaniia 98. Madrid 90. i Buenos Aires 235, Praga 1250, Zagreb 5, Budimpešta 3. Varšava 2*80, Dunaj 4*10, avstrijske žigosnne krone 4*15. — LDTT. Dunaj, 5. junija. (CTU.) Amsterdam 5875. Berolin 428*50, Buknre-šta 0 Curih 2790 KH tijanija 2700, Ko-danj 2400, Stockbolm 3075. Valute: nem-?ke marke 424*50 leji 320, levi 290. Švicarski rranki 2765, franeoski franki 1225, italijanRka lirp 825. an«;1eški funti fiOO, dolarji 150, cnr^ki mblji 220. — V proptem prometu- Zafirreb 157—167. Budimpešta (plpiMla v poštnohraniiničnih n«kaznicah> 91 —101. Budimpešta (pla-?ila v žieosnnih kronnh> 91—1.01. madžarske žiiernsfme krone 90—100, Praira. 361—386. Varava ln Krakov v poljpkih marVnh 90—100. čehoslovaske kron« 5ti*o?aM 3fil—.386. manisi bankovci 361 r^o H%a. novi i^1n«H* 6?^—675. nainooelSa ZA LONDONSKI PAKT. Milan. 6. junija Na inicijativo društva »Dante A^shieri« se je vrši] v »Teatro Urico« velik protestni shod proti Nittijevi politiki. Vsi go-vorn ki so napadali Nirtija in po-udarjah* italjanstvo Dalmacije. Bilo je sprejetili ^eč re^olucij, v katerih se graiajo rimski dohodki in se za-hteva izvr§itev londonske pogodbe kakor tuđi samoodločna Reke. Po shodu je bii demonstrativen obhod po mestu. SLOV. ZOODOVINA ITALIJE. Trst, 6. junija »Piccolo« Doro-ča: »Istituto Pvitoriale Scientifico« v Trstu je izdal prvo »Zgodovino Italije« v slovenskem jeziku za ljudske, me^čanske in srednje Sole. Knjigo je prredil Viktor Bandelj. GRSKO - ALBANSKI SPORAZUM. Atene, 6. junija. »Nea r!ilas« po-roča, da se je podpisal med grško vojaško oblastjo in A!bancf v Korici protokol, na podlagi kateresa osta-nejo Albanci v Korici. Grške čete estanejo na Crti, določeni 1. 1913. TESiNSfO VPRA^AME SE RESI BREZ PLEBISCITA? LDU. Dunat, 6. junija. Dunajski korespondenčni urad poroča: »Neuc Freie Presse« javlja iz MoravsKa Ostrave, da se po poročilih Iz kro-Kov nlebiscitne komisije bliža sko-raišnja odločitev v vzhodno-šlezij-skem vorašanju in da je vrhovni svet v Parizu o tem že odločil, in sicer v zmislu. ki je za Čehoslovake mani ugroden. Glasovanja menda ne bo. Ver smatralo, da se ne bi dalo Izvesti, in ker se boje. da bi Dovzroči-lo nova nasiktva. Po bodoči odločit-vi bo demarVar'iska crta tvorila novo meio med Pol'sko in Čehoslova* 5Vo. tako da bo Drinadal Čehoslovn-ški samo maihen del vzhodne Štezl-fe. namrež ves okrai frideški in maihen del okr?*a frefstadtskeiara. Ostala Vzhodna Šlesiia Da bi Drioadla Poljski, tedai t"di mesto Tešin In njeno ozemfie kakor tndi del karvfn-skejra premocravnika. elavni kraj Karvfn, DOtem Freistadt Dombrova in Snhov, ki^r ie mnoeo premosrov-niVov. o od^kodrinah. ki nat bi iih fi^^T^ č^rmsiovas^a, se bo še pogu- PAHAN.IE CEN V FRANCIJ1. Pariz, 5. Junija. V Marsflji je povzročfl velfk padec cen veliko pa-nlko med trgove?. Cena Žiru je padla od 400 na 2W5 frankov, erahu od 205 na 35, fi*oiu iz Alcrerije od 230 na 200 in razlfčnfm oUem za 20—50 odstotkov. Več trgovcev, kj so na-kopičHf žlvež. Je močno prizadetih. KDO BO NTTTITEV NASLFDNTK? Rim, 5. junija. V političnih kro-sarfh se zatrjuje, da namerava katoli-ška stranka kandidirati za nasledni-ka Nfttffa Medo, medtem ko mislijo Oiolittijev? pristaši kandidirati na to mesto svojega pristaša poslanca Fešto. LI OYD OFORGE O KR4SINU. Pariz. !5. Junija. »Petit Pari^ien« poroča iz Londona, da je Llovd Oe-orre v snodnji zbornici na interpelacijo nekeea poslanca radi dogovo-rov z niskim delegatom Krasnom izjavil sledeče: Vrhovni svet je dne 16. januar ja 1920 v Parizu sklenil, da se stopi v trsrovske dogovore z Ru^ijo. Ta sklep Je bil potrfen dne 26. februarja 19?0, dne 26. aprila t. 1. pa se je v San Remu sklenilo, da se stop! v Kopenhagenu ali katerem-koli drugem mestu v st?k z ruski'mi delegati, da se vpostav! trgovska zveza med entento in Rusijo. Doslej i pa so obstojale težkoče, ki so ovira-le izvrSitev teh sklepov vrhovnega ' sveta zaveznlkov. Na interpelacijo nekegra drugega poslanca je odgovo-rll Lloyd Oeorge, da z vso odloč-nostjo za vrača trditev, da bi bil ruski delegat Krasin nemški agent, če-prav je bil zastopnik nemške tvrdko SImens 6c Schuckert v Pe tro gradu, POLJSKA OFENZIVA PROTI BOLJŠEVIKOM. Varšava. 5. junija. Poljski generalni štab poroča: Naše čete so pri-čele dne 2. junija s protiofenzivo na fronti Duna - Borisov. Odpor so-vražnika je bil zlomijen na ćeli fronti. Naše pehotne čete so v prvih dveh dnevih ofenzive dnevno prodrle po 30 km v naznačeni jim smeri. NEMSKE ZAHTEVE. Berolin, 6. Junija. Kakor se za-trjnje v političnih krogih, namera-vajo nemški delegati v Spaa zahte-vati od Francije 9 milijonov mark za odškodnino za zasedbo Frank* furta. VOJNA MED FINSKO IN ŠVEDSKO. Đerolln. 5. junija. \Volffov urad poroča iz Helsingforsa, da vlada velika napetost med Finsko in Švedsko radi vprašanja pripad. Aland* skih otokov in da se smatra vojna med obema državama za neiz-ogibno. NEZGODA MARŠALA FOCHA. LDU. Pariz. 6. juniia. (DKU.V Avtomobil maršala Focha je trčfl snoči ob tramvajski voz. Maršal Je dobil samo lahko prasko in se je mo-gel udeležiti banketa društev urad-nikov in delavcev franeoskih želez-ničariev. ZAROTA PROTI VELIKEMU VEZIR IU. Kopenhagen, 5. Junija. Tukajšn)! Hsti poročajo o raznih posaruezno-srili o atentatu na velikega vezirja, katerega so nameravali izvesti tur,-ški nacijonalistični dijakl REPERTOIR NARODNEOA GLEDALIŠĆA V LJUBLJANI. Drama: Ponedeljek 7. junija Dvoboj. Abonc-ment A. Torek 8, junija PohujSanje v dolini šentflorjanskL Abonement D. Sreda 9. junija Dvoboj. Abonement B. Ćetrtek 10. junija Pritožne bukve. Aboneraent E. Opera: Ponedeljek, 7. Junija: »Prodana neve-sta«. Izven abonma. — Predstava se vrfi na čast gosta dr. Seton Watsona. Torek 8. Junija PazHacd. Les syfthU des. Abonement E. : Sreda 9. junija Vesele žene vlndsom ske. Abonement A. t Cetrtek 10. junija U Trovator«. A1k>-nement C. Polzuedbe. — NaŠel 8e je damski Sal. Povpra-šati Je v kemičnem institutu tuiiverze realčno poslopje, soba št. 2. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek* Odgovorni urednik: Božfdar Vodeb. Ne morete spali? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese vam Feller-jev pravi EIza fluid. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 36 K. Trpite na počasni prebavl? Za-> prtju. To zlo se odstrani s pravim! Fellerjevimi Elza krogljicami. 6 škatljic 8 K. Želodec okrepčujoča švedska tinktura, 1 stekleničica 15 kron. Omot in poštnina posebej, a najceneie. Eugen V. Feller, Shiblca donja, Elza trg št. 238. Hrvatsko. Dn Um inprlla st t^ Btm, nrtr ¥ LfbljfL 3505 PntfRtM J8Jt3 pilava« (Schwimmef) po 40 vin. nudi En. Sitanc r Kofitci ___________________________3794 Hulila Mftni9 (gospodična ali gospa) DNjH Pnillja se išče k dvametečne-mu otroku za stalno. Katera zna Šivati, ima prednost Zglaslti se: Ktafljeva ■). *t )iJLM9^h!f:__________*K>J ttkkm * posebnim vbodom liče v Ljub-uBDO IJani stalno nastavljen miren go-spod z* takof ali pa za 1. juntj. Ptafa dobro. Ponudbe pod .MaCa d*fec* 447f* na cpraviiiitvo Slov. Naroda. 4079 iMMiaar (Platzmeister) se 15& za LBSeillOl skladbe lesenlne v DelnL cah. Nastop takoj. Samo takt, kf so te opravljali enako slažbo, n«| stavljo ponudbe na inženirja ft. 6»fi«a, Zaf^- Pažnja! SS= Patt!il :8S Mila! Mlad Srb n. Industrijalac sa kapitalom od 3 miliona dinara, ženio bi se sa devoj-kom od 18—28 god. U dobre porodice, koja Inu I ne*to m ______ 3"96 feijh Hwtn X<*?t%T skem se po agodni ceni proda. — Ponudbe prosim pod »Posestvo 100.000* na upr. SI. Naroda.______________^4029 ■nm nk i kin ^r srž izven mesta za 1 julij. Dopisi pod: .brat awsta 4083* na upravnlStvo SIo-veoskegt Naroda.________________4083 D*a4fil uha izvrstnega mrtvMfi flimi VM dahutinskega imcfi etsU cesti Me • f ^^** a« pripws)C«» ipa> Brata Zgonc UH|a^ SfpslMlNi «L 10, k ptpooata sUva. oMinshrn >• vio slikarski ii p! sltmka Uh tm » sjsaUM am Jal aksUL 40tt Proda r Wfl i trtBin m;oi^t so proda tuđi električni klavir. NaMov -^ove unravni^tvo S'ov Naroda. 3981 3000 BHZOTin Hfitn n?oia po ugod" crni Pnjasn'a ^a Fric Biksftataer. Bo-f Tife It. 90. »ral**.____________4092 Vninl al' vzaTT1C"n prot' odSkodnini na iiliPlnl posoj'lo kom pleten a nara t za nolnii^v v steHenice piva na 5tin ali tri cevi. Barava. Bled.________________4'j86* »'tim iSirfli«. nRiSrtssi sko in nem*ko stenoerafiio ter Izborno p *e na stroj. Strtjae tovarae la Uvarne, llitlaia._______________________4075 hm nt lOnkil lami in 2 kompetna kolozdroba. (Koler-gS^ge). Rcf ektantje naj si jlh izvoli o ugledati v Tavani ceaieata ? ZJtfaaem mosta._________________________4J87 Kontoristinjo PotrebBJem slovenšflae in nemsilnc vclča t-ont iristm o za vodanje knj g lit za tvoresp