POSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE šfc——- ----■ i"1*1-------m--------- ■ I ■— lil lil Ml I I iibi i (Tniatti I« apovaimi p •Uri: MS7 «. LmteU IT. NIT •». Uvriik m. TilipkMit Uvkdll« |tli. IXT0-YEARXVL j. ^ Ckkafo, IU., pondeljek, 9. julij« (July 9), 1923. . STEV.-NUMBER 159. -'"M ::T g; ---"::. - ;r ■■ ______ —, -...........^JL^:_____—--r-- • ■ ' , -______= Ml« ml PMI««« pMTiMfcrl* ••ctUa 1103, Ad »f 0«t. S, lt 17. Mthirtiri m Jim 14, ltlft. umicui. miti MNOGIH mm PO (BI DE2ELI. -- mbI sodni načelnik aicer aago-{^jt prohibiino poetavo, ali pri-.uri pa. da Hrt brezpostavnost m po Združenih državah. TATT NIMA upanja, da BI anjL izpriminjina VOL- btiadova pobtava. London, Anglija. — Zveani godci načelnik Taft »vrača v predgovoru, ki ga piše za novo knjigo "The Law ef Kinamen" _ delo lorda 6hawa ia Dunfann-jlgg — odgovornost in krivdo za grozen val breapoatavnoeti, ki je preplavljala zadnja štiri leta Zdruiene države, na prohibicijo. Naredivii običajni poklon ''materinski deželic' iajavlja sodni načelnik, da js lord 8haw, čigar knjiga podaja njegqve vtiae, ki jih je pravila nanj Amerika, ko je potoval po Združenih drža-v ah, jasno videl naše napake in pomanjkljivosti. 6hawu se je sde-lo tedaj, da bo kršenje prohlblč-ne postave hudo prizadelo naš znameniti poizkus v- čiati ljudo-vladi, če se bo brezpostaenost ie nadalje tako širila po deželi. Sodni načelnik priatavlja: "Sedanje omalovaževanje rasnih postav v Ameriki-ni ušlo lorda Shswu, in njegov neuk nem pravi, da je neobhodno potrebno uveljaviti in vpoštevati postavo če hočemo, da prevladuje svoboda, zadovoljnoat in pravičnost sa najzadnjega človeka v ameriškem narodu." Dokazovaje, da ae lord 8haw ni mogel poglobiti v naše razmere in ne preučiti de dna vzrokov sedanjim vznemirljivi fc*T-WZNTftARJT umom ZHALIIVO JI PRIMO-00 V NIKE. Chieago, 111. — Premogovniki Coal River Collieccs v Lick-Creeku, W, Va., ki ao laetnina Bratovščine lokomotivnih atro-jevodjev, ao končno zaprta delavnica. Rudaraka unija.je ab-aolutno priznana in alehernl rudar mora biti član organizacije. Tozadevno pogodbo ata zadnji f*tek podpisala v Chi-cagu Warren S. Stone, predsednik Bratovščine, in John L. Lewia, predaednik radarske unije. Radi položaja v teh rovih je bilo zadnje čaae precej prepira med rudarako in želez-ničarako unijo. BIVŠI UREDNIK OBSOJEN RADI BESEDE "VA6ABUNDI". Porota aa ja imekla aa ebeodbo bivšega urednika umitega lista Staata ZeHnng" v 1 l0r1nz ji v mn uvodnim članku utalzl vsi člani amkklikk lboiji. Ohioage, HL — Bivši urednik nemškega liata "Staata Zeitung v Chicagu, Arthur Lorenz, je bil obaojen na podlagi kriminalnega radUljenja čaati, ker je v nekem uvodnem članku zmerjal člane Ameriške legije a."burni, tremp in vagabundi". Porota je predložila avoj pra-vorek sodniku Hugonu Pamu potem, ko je komaj 29 minut ras-previjala o zadevi. ■MH Obtoženčev iMlMiiik advrt* naravnoat brezpostavnoat uveljavljanju Volateadovo postave ter pravi: "Vsaki vojni je aledila reakcija v tem, da se na eni strani vračajo vojaki z osebnega zadrževanja vojaške diacipline, a na dru-pa da ljudje napačno amatra-jo fizično moč za izvor oblasti in vplivanja na druge. "Potem so se naši ljudje, ki niso Sli na vojno, otresli požrtvoval-(Dnlje na 3. atrani.) RUSIJA JE SPREMENILA SVOJE STARO IME II U. S. F. R. Ofioijelno 'Unija ime Rusije J« *Ud federa- tivnih republik". Moskva, 7. jul. — Vseruski t* vrševalni odbor, ki adaj tu zboruje, jo včerej soglasno odpravil starodavno ime "Rusija", ko je sprejel ustavo "Unije aooiaiistlč-nih federativnih republik". Icpre-memba je bila v principu sprejeta že v zadnjem decembru, ko ae js vaeruski sovjetski, kongres izrekel za federacijo sovjetskih repuhlik m sklenil, da nov isvrševalnl odbor, V katerem imejo biti predstavniki vseh teh republik, railfl-cirauustsvo Unije. To so je zrtf ln infefo PragM fcevilli dogodkov. Amerika. Mirovna pogodba s Mehiko bo km slu sprejeta. Foster je postavil Lewisa na iaž. Novoikotaki rudarji ao aafrknlli Lewiaa. Organizirani delavci v Clevolan du bojkotirali odprt odela vničerje. Načelnik vrhovnega aodišča Taft ni zadovoljen a prohibicijo. Železničarji ao unionizirali avo-premogovnike. Inoaemstvo. Francija in Belgija ata aagroaili SVmičji a prelomom. Poineare je rekel, da papež nima pravice, vmešavati ae v po-svetne reči. Turki zmagali v Loža ni. Ruaija je asremenila ime. Pakt z Mehiko is blizu. Pogodba bo podpisana v Hn+hr desetih Mcxico City, Mehika, 7. jul. — Polurndno ae poroča, da bo mebi-iko-aroeriška Konferenca končana najkasnejo v deaetih dneh. Delegatje ae hvalijo, da jim gre delo uvrstno izpod rok. Mehiška delegata sta včeraj poročala predsedniku Obrcgonu in njegovemu kabinetu o rezultatu dosedanjih pogajanj. Glavno vpra-banje, ki ga je še treba rešiti, je, kako bo Mebika plačala razlaščena zemljišča Američanov. Ame-riSka delcgacija predlage, da mehiška vlada posebne bonde za izplačanje odškodnine, Američani pa bodo pomogli Mehiki dobiti posojilo ze kritje bonkov. v NENADNA NIVIHTA NAPRA , ' VILA VILKO ftKODI. Chieago, 01. — Na tisoče in tisoče dolerjev škode je nepravilo rsdnji petek popoldne neurje, ki je trejelo le nekaj minut v Čika-škem meatu. Strela je udarila v nekaj dimnikov ter povzročile psr požarov. Naliv je bil selo hnd, ds, teko hnd, de so bile ponekod podhišne kleti v per aekundah polne vode. 6ipe v oknih so bile zdrobljene v mnogih hišeh. Tele-fonake in brzojavne zvese ao bile prekinjeno malone po celem meatu. Težka temperetare, ld je nare-*tle na 84 etopinj ob dveh popol-dne, ae je snižala sa enejst stopinj med nenrjem, kar je dele od j>omoi strešni eopari. En smrtni ►lučaj ae je pripetil valed vroči ns pred nevihto. Voznik Riherd Vhlemaa, sUr 54 let. es js valed vroihie mrtev zgradil na tla, ko j« krmil svoja koaje ne vogeln 21. ulice in Prerijske eeate. nik Pem je dejal, da bo raslišal °blaat * Uniji, »• predlog dne 21. julija. Če aavrne tisti predlog tedaj, bo naložil obsojencu kazen, ki utegne biti eno leto zapora v okrajni ječi, ali denarna globa v zneaku po $500, a-li pa oboje. V svojem- končnem dokazovanju je posebni pravdnik John K. Murphy dejal, da je bil uvodni članek, priobčen v meseeu decembru, 1921, neposreden napad na ameriško legijo. "Obeodba, ki pošlje Lorense eno leto v ječo, bo zmaga za smeriške principe/' je rekel Mur-phy. "To bo svarilo drugim, da ne bodo metali madežev na zastavo. Po statutih tega slučaja je vagabund zanikarna osebs, po-hajač, poatavač in lopov, Lorenz je označil viakega člana Ameriške legije za vagabjinde v avojem uredniškem članku. On je kradel poštenje 600,000 možem." Lorenzov zastopnik, odvetnik Henrjr W. Drucker je v svojem dokazovanju poudarjal dejstvo, da ne obatoja bistvo kriminalnega razžaljen ja časti v tem, kar je povedanega, nogo v tem, kakšen učinek ima žaljivka na užaljeno osebo. "Neumno je trditi, da jc bilo napadeno poštenje teh prič, vaeh odličnih mož v tozadevnem uredniškem članku," je rekel. "Če je U ta uredniški članek tako atraš-no žaljiv, zakaj je dala Legija priobčiti tiete vrstice v angle-škem prevodu v list, ki ime okoli 450,000 neročnikov, in tako raz-ti rila žaljenje po mestu!" PRIBLIŽ JA JI iT ARA 3 MIL/ARDI LIT D. O. — Zemlja je stare dvs~do tri mUjerde let, kakor setrjuje engleiki znsnstve-nik Refleigb. Pred nekolikimi 1« ti so trdili geologi, de je stere deset do sto miljonov let. Ali lord Kajleigh pravi, de ja zemljlno površje primerno aa bivanje živih bitij nejmeej dvajsetkrat več let. Chieego in okoliea. — V torek teasperetnra nareiše. Zmerni vzhodni in jožni vetrovf. Temperature seda jih 24 ur t naj riija 15, najnižja H. Holaee Ui-de ob saide ob • :27. KONVENCIJA RUDARJEV V NOVI ftOTIJI. Lewia ja dobil odgovor distrikta, kakršnega je ia 16. v '28 dlit rl k t u J"0* ? J® »»Ua VČsraj sh tšrtt? ^ zboruje izvrševalni odbor. Pover jeniki upravljajo pet velikih de-pertmentev, ki ao; aunanje aade ve, obramba (armada in mornar! ca), inoatranaka trgovina, poŠta in tranaportaeija ter telegraf in telefon. Po novi uatavi ne ame nobena republika.iutopiti iz Unije brca sporazuma z drugimi republikami. Odprtsdslsvslčsrjl v Clevalandu bojkotirani. m—mmmmmmm + Organiairani delavei udarijo nasprotnika tam, kjer jih najbolj bolL Clevelend, O. — (Fed. Preas,)— Organizirani delavci v Clerclan-du, kjer je odprta delavnica še vedno močna in arogantua, bodo pdurili odprtodelavničarjo tsm, kjer so nsjbolj občutljivi — po aenami mošnji lu dobitku — z edte^nitvijo trgovine, hi znsJs le no $75,000.000. Tsko js znklju« čil j Cevelsndska dclsvske fclc-rsfijs, ki jo por.vaU vse unije v nnst.i, nej podpiicjo obljtilio. ds vlwti unije ne bodo kupovali pri trr( Londoa, 7. jul. — Leonid Kra-sin je včerej prejel telegram ts Moskve, ki mu naananja, da )e odstavljen kot vodja raeke trgovske misija v London*. Vzrok al objavljen. nudbe velja sdaj sa lieurlaa. Leaiaova lajava, da je Odbor neprednih rudarjev duelno gibanje, je lai. Odbor ^odločno proti raakoTu v uniji in v svoji kratki eksistenci ja že preprečil dva razcepa r v antraeiteem okolišu, kjer ee je hotelo 4O£0d rudarjev odee-piti in v okolišu Counelbvilla, kjea je Lewis pustil na eedilu več tiaoč rudarjev, ki so še danes na štrajku s ti rudarji bi bili ie davno a^pustili unijo, če bi ne bilo naprednih rudarjev." izčrpani nmauMKiša KVOTI. Waahtagton, D. 0. — Priselje kvote se Kgipt, Turiljo, 1'slfstino, Mirijo, Albanijo, Afriko In druge male delale, oaneče-ne kot "druge Kvropa" in "drn ga Asi je" ao izčrpane za mesae julij. ladjo Bofija, 7. jul. — Is Carigrada poročajo, da ae Orkl hoteli sedejo sredo iakreati polk vojakov Kara Baronu blizu Derdeaet, toda Turki ee jih odbili po Ijntem boja. Ne obeh etren«h je bilo pre-eej mrtvih. Mod Mtho je turika torpodovka potopile grlki trene-ia aanego mol je Mir s Turki. Ia Lomne javljajo, da bo mir pod-ta Lausanne, 7. jul. — Mir med Turčijo In zsveztilki bo podplssn treh sli itlrih dneh. Zsdnja sporna točka — ali naj turški dolg plača v zlatu ali papirju — je bile reiene včeraj. Francozi ao umakiiili svojo zalite* vo, da ae poetavl v pogodbo člen, ki naj določa, da Imajo zadolžili-ierji pravleo tir jat I izplačilo tur škili bondov v zlatu. Turki ao torej zmagali. Dogovorjeno je tudi. da zaves-niške čete in bojne ladje izpraznijo Carigrad In ožino takoj kakor hitro tarška narodna skupščina ratificira mirovno pogodbo. Bruaelj, 7. jul. — Belgijski dt plomstskl ssstopnlk v Berlinu ja dsnes informiral nemško vlado, da bo Belgija pretrgala diplomatih ne veai a Nemčijo, ako nemška vlada Ukoj ne obaodl "zločinov" nemških eabotiatov v Poruhrju. Francoski poalanik v Berlinu J« storil lato. Paria, 7. jul. — Francoske čete ao obkrožile Frankfurt od treh •tranl. Frankfurt je aa Berlinom največje železniško srcdižčo v Nemčiji. Pariš, 7. jul — V francoski bila vČsraj debata o aterem ja HD POineare Je delaj, da franeoaka vlada na bo nikdar dovolila, da bi se pepel vmeiavd v njene notranje ali stinsnje aadeve. "Papež nima pravioe, vtikati sa v poavetne stvari," je relf» poineare. "Papež nlme moči n .//etu, da bi odvzel Franoljl pravice, ki jI gredo po varaajlaki pogodbi." Zbornica je nato odglaaoVala zaupnico Polncareju s 366 glasovi proti 100. London, 7. jul. — Angleiko« francoski spor Je ie vedao selo re« sen. I*ord Curaon je vČsraj drugič konfsrirsl s franeoaklm poslant« kom, toda poslanik ni predložil nil novega, pač pe je ponovil to, kar je povedel Cursonti sadnjl torek. Franeoaka vlada noče dati Angliji natančnih pojasnil, kaj misli do^ seči s svoJv politiko v Poruhrju Neuradno se poroča, da Im Anglija razglsslla avoj ncodvlanf program napram Nemčiji prihod* nji teden, ako Francija ne spremeni avojega etaliiča. OMRJRVANJI OPOJNIH PIJAČ IA BOLNIKI NIPOiTAVNO. Kolena, Mani. — Ker ja kongres dejal, da ae ame alkohol rabiti ze zdravniške namene, ne more sedaj narekovetl zdravnikom, kolikokrat amejo predpisati evo jim bolnikom žganj« ln v koliki količini, je odloČil zveani sodnik Ocorge M. Burquin. V avojem prsvoreku je so Wslsh dobil Is Južns Amerike, je vralle vodstvo Llneolnovega par* ka njenemu gospodarju iele praA per dnevi. Wslah je bil mravljin' Čarja posodil vodstvu. Mrs. VVsfeh je možu obvezsla rane, ali kmalu je naetopllo krv* no sastrupljenj«. vsled česar sa ga morsll odpeljetl v bolnižn{e«». Medtem, ko bo Welsh v bolnišnici, bo njegova lena skrbela sa K da se hiše Isnebl mravljinčarje, ki je sa samo aitnoat v hiil, ker napreetano rije v **mljo tam, kjer bi ne sa»l riti. žival išče aa ta nailn mravlje, ki ao ji najljubša hraas { ' Mfflilffir' PROSTE nCSKST (levsa CUcIge 4 lim ta $1.21 »o tri i iMUi 9U*~U Hart—I R—«• S—T. ■ kr . ttrrinfr Hrttraal ff---fu liriatr AlMirtriM rs«— šn sgmsmsai. RBSSSSu VSf IMn (eseest ChlaagvJ Coaada M f«r jmar and fofign eooptrtas MR------ m "" Bala« r * CJoMJo »»»> P^f •^f* •• ■ I,„f ia VW M« 'mvm paftaUa ■arsšolas. P«mito j« <«im> m«» m ••uvirel_ JURIST IN IN2ENIRt oary, jeklarski magnRt, je študiral pravo. On je ju-riet. Wm. E. Basett je študiral trgovino, upravo in vod, stvo v Industrijskih podjetjih. Basett je torej industrijah ^fi**** inženir. Basett je industrijaini inženir na glasu. Trgovski Oresnsburg, tajnik Hoover ga je pooblastil, da itudira nepotrebno potrato v industriji in trgovini Po temeljitem protKavanju vseeiega za »poročiti, n je Basett rekel, tem kraj« je delavnik toyko bolj izvež-bano je vodstvo. To je veljavno pravilo za industrijo. Jurist Gary je drugega mnenja. On pravi, da bi ae cena jeklu povišala ža pet odstotkov, ako se mesto dva-najsturnega delavnika uvede osemiirni delavnik v jeklarski industriji. Basett izjavlja temu nasprotno: "Nobeno dobro upravljano podjetje flbiznis) ne potrebuje, da delavd v njem delajo več ko osem ur/' Kaj iz tega sledi? Ako Gary trdi, da se mora podražiti jeklo za pet odstotkov, ako se v jeklarski industriji uvede osemurni delavnik, Bassett pa izjavlja, da ni treba delavcem v nobenem podjetju delati več ko osem ur, ako ima dobro vodstvo, tedaj je pogreftati dobro vodstvo pri jeklarskem trustu. Ako je ta zaključek pravilen, kar mora biti po Gary-Jevih in Bassettovih Izvajanjih, nastane vprašanje: "Ali naj delavci zaradi tega garajo po dvanajst ur v jeklarski industriji, ker nima jeklarski trust dobrega vodstva?"* « Nihče nima pravice zahtevati, da delavd zaradi tega trpe v kateri industriji, ker jo vodijo neeposobni ljudje. Taki ljudje, ki silijo v vodstvo industrijskega podjetja, pa nimajo sposobnosti za dobro vodstvo, naj se umaknejo in napravijo prostor tistim, Id razumejo njim poverjene naloge. Ako se delavec lahko odpusti, ako 19 rRzume svojega defe, tedaj je treba še toliko preje odpustiti one, ki vodijo industrijsko podjetje, ako ne razumejo njih pos|ov. Delavec, ki ne razume svojega dela, naprart*selo majhno Škodo, naobratno pa tisti, ki vodijo podjetje napravijo Ogromno škodo, ako niso sposobni voditi. In zakaj bi se taki voditelji v industriji prijemali z glace-rokavicami? Ako niso sposobni voditi jeklarske industrije, naj pa 4e-IrJo kot nRVRdnl delavci, ali naj si pa poiščejo tako delo, kRterega so zmožni upravljati. • DOBRA LETINA. Pr. — Malokdo ti, ali skoraj nihče is bine. Zato bom jsi malo poročal, ds amo tudi tu Slo renči. Ni vdiha naša naselbina, ampak atsrs js, še jo primerjamo s drugimi mlajšimi, katera ao veliko bolj znane v javnosti kot nsis. T je vzrok aasao malomarnost da m nihče ne oglasi. Bere maraikdo rad, pisat pa ae mu no ljubi. Nimam kaj novega. Kot večkrat berem is drugih naaelbia, imajo veselice, igre, koncerte itd. Tegs pri nss ni. Prvič nimamo zmotno* gs človeka, d* bi vodil, drugi« bi pa bilo treba tudi več sloge, pa bi ilo. Vssk sna kaj povedati, ps največ takegs, ds se s tem drugemu zameri. Recimo kot na društvenih sejah, kjer imasu> najlepšo Priliko priti skupaj. Marsikdo bi Ishko ob takih prilikah povsdal kaj koristnega, pa kaj bo t Veliko je takih, da ssmo na koledar pogledajo. Kot so slUeli, da je nekje v pravilih zapisano, ss imajo so sspk Ovslbar, Kadar se bliža žetev, takrat pripovedujejo listi, da bo dobra letina. Kaj pa dobra letina pomeni? Pridelali bomo veliko na polju, pravzaprav farmarji bodo pridelali vsega dosti. Ako bodq farmarji pridelali vsega dosti, ali bodo tudi prejeli za svoje pridelke take cene, da se jim je delo izplačalo? Ako bomo vsega pridelali dosti, ali bodo mogoče konzumentje kupovali poljake pridelke v mestih ceneje kot ponavadi? Farmarji, ki žive blizo velikih trgov, da lahko sami postavijo svoje produkte na trg, bodo za svoje produkte toliko prejeli, da se je delo tanje izplačalo. S farmarji, Id so oddaljeni od trgov, je seveda drugRČe. Taki far-mRrji morajo prodRti produkte po ceni, ki jim jo ponudijo Rgentje živilskega trusta. Ako pa pošljejo svoje produkte na svoj rizikb komisijonskim trgovcem na trge v velikih mestih, lahko dožive, da napravijo veliko izgubo. Dogodilo se je, da je farmar poslal železniški vos melon ali krompirja na trg, pa je sanj prejel par dolarjev. Ne-kRj so vzele želesnice, drugo pt komisijonski trgovci, lutr je oetalo, so pa poslali farmarju, ki je strme ogledoval tistih par dolarjev, ki so jih poalali sa železniški voz pridelka. Dobra letina torej ne pomeni, da bodo delavd v industrijskih središčih kupovali poljske pridelke po nlakih cenah, ali da bodo farmarji vobče prejeli lep denar za svoje produkte. Dobra letina pomeni, da bodo privatni bizniški intereai po oeni kupovali produkte pri farmarjih In jih po visoki eeni prodajali konzumentom. Pa. — Seveda nl-ni- la smrt mi je ugrabila dne S. junija Šeno, Id zapušča mehe in j-aem otrok, najmlajšega štiri, naj-starejšega na 21 let atarega. Dokončala jcftveje šivi jen je in nsa sa redno sspustils dobra msti in gospodinja j vedno nam ostane v hvaležnem spominu. ; Pohojnica je bila rojena dne 25, decembra, leta 1870, torej je bila še t lepi ženaki starosti 44 let. Doma je bila od Svetega Patra Rs Krssu in birsls js V Združenih državah 20 let. Bile je šla* nies društvs it. 77 JSKJ. svojih 17 let, ksterega društvenim bratom In sestram se lepo zahvalim zs krasni venee, položen ns njsno krsto in obilno udeležbo. Pogreb je bil po katoliških obredih. Zahvalim se tudi društvu "Ena- Rjo sli kopravnoat", št. 223 BNPJ., v Ureensburgu, Ps., ksterega člani so se udeležiU pogrebe v pokop številu in rasviU zastavo ob krsti pokojnlee. Ranjka je bila mirna In priljubljena j tn nc zapušča razun družin aorpdnikov, psČpe v starem kraju brata Matija in Miha Želo. Imela pa ja doeti prijateljev In prijateljic, kar ao spričevali številni, ns njeno krsto položsni venci v zadnji pozdrav. V prvi vrati kvals obems društvoma, Alojziji Jordan in Frančiški Kristan, ki sts ji strsgU v bo-lezni, hvala družini Antona Lav-riča v Vukonu, Pa., Agati Možlna s Planereeka, Pa., in Franku Mat-Ika. Vaem lepa hvala za vaš trud In tolažbo, da ate mi pomagali v največji moji žalosti. — Hvala Antonu Kom sa lep nagrobni govor, Jožefu dumi ss trod ter vsem snsnoem in prijstsljem, ki so prispeveli š&vilne krasne vonjaš. Vssm skupaj najlepšs hvala, tebi dobra mati in žen* pa bodi lshka ameriška gruda. Žalujoči ostali Florijan Ovaee, soprog, Albin, Kari, Igniae, Jožef, Viktor, ni no vi; hčere Mary, omožena, Elizabeta in Viktorija j vzi v Greena-burgu, Pa. Rsjnoldsvills, W. Vi. — Rade čitam naše fcapredne liste in slišim ksj o socializmu. Kaj je soeiali-sem t — Socializem js gospodarski nauk, ki uči, ds ao vsi ljudjs po naravi enako ustvsrjsnl in ds potrebujejo sa svoj obstsnek hrane, stanovanja in obleke ter so do tega tudi upravičeni. To nI težko ""»mod, a vendar je danee na »vetu vss drugače. Vslie temu, da ljudjs potrsbujsjo hrane, stanovanja in oblaka Ur js vssgs v oMlioi, ds 1 sivko pridelajo vsegs dovolj. V veliki meri ae dogaja, da ljudje nimajo kaj jesti, ksj oblsči in so •Vitohrat bres sredstev, ds bt plsčali svoja stanovenje. Star pre-rovor pravi, da hdor ne dela, naj n« je, pe te pregovo;* denes ne velje, hajti danee jedo nejmenj tisti, ki šele pridno delajo, najbolj rsshošao ps live tisti, hi nič ne Majn. Včaaih je ae tiate, hI dela-jo, tudi malo boljše, ho pade melo veš <1 rob t in a mize vsled prevelK na trgu, troUra oboje trg sli delsvno blsgo, poseduje narav no tndi izdelke delavne moči pod tokimi pogoji kot jih narekuje on aem. Ns U način je delavec popolni mesdni suženj kapitalisti* negs razreda. Navezan je na sti-lost in nemiloet kapitalista, ki ga v posli ali najame. Posledica tega je, da delavec vsled nizke plače, Id mu je odmeri kapitalist, ne mor« kupiti šivljenakih potrebščin ali blaga, har je izdelal delavce sam ; vse poseduje kspitalift, delavec pa js izpostsvljen strsdsnju, tavanju v . neizobrszbi, pomanjkanju in bedi \ Socializem uči, da je tak družabni red krivičen ter ga je treba odpraviti. Kakot Ljudstvo, v tem slučaju razred, ki je najštevilnejši in najbolj prizadet, mora potom politične in gospodarske. akcije vzeti v svoje roke vlado in si osvojiti take zakone, ki bodo v koriat tistemu, ki dela in uztvarja. podržaviti je treba in uvesti kontrolo nsd vsemi produktivnimi in distributivnimi nredstvi, ki se jih poslužuje ljudstvo, ds*služtjo mesto privatnim interssom skupnemu ljudstvu. CTPredno pa ae to doseže, ae mora ljndatvo zavedati avojega položaja, to je, poatati mora razredno zavedno. Z razredno zsvednostjo obenem raste tudi razredna moč, moč potom delavske in gospodsr-ske organizacije, ki izvaja gospodarsko in poUtično akcijoR To ni težko razumeti. Ali je socializem vsled tega, ker uči ta nauk, ljudatvu škodljiv? Ne, ljudstvu ni škodljiv, paš pa js škodljiv tistim, Id hočejo iskoriščsti ljudstvo ia gs držati na veke v suženjstvu. — Franooo Bartol, Članica društvs "Nspredni bojevnik". (Glede zsdnjegs dele vsšegs dopisa predložite ssdevo avojemu društvu, ds vloži prisiv proti razsodbi. Društvo lahko stvsr predloži člsnstvu ns splošno glasova-ps konvenciji. Glej po-flsvjs XIX Rszsodišče, stran 56 in 57 itd. Uredništvo.) Tajni bojkot proti snlj-skonu pronogu. * •»o* (Lsland Olds ss Federated Prosa.) O Narodni zvezi tovsrnsrjev gre glss, ds podpirs le neunijske rave. V Sew Torku so tovsrnsrji te svese po nssvetu bivšega go-vemorja Cornella v Zapadni Virginiji sprejeli resolucijo dne 7. junije, v kateri napovedujejo bojkot proti nekaterim unljskim rudarskim distriktom. Zveza tovarnarjev posivlja jsvnoat aa podporo a tem, da ei preskrbuje premog le iz neunijskih ali "svobodnih" rovov, "kjer' no morejo premogarji z nikakimi pogodbami oviraU ljudatva pri nabavljanju kurivnih sredstev." ta svijačna nakana podjetnikov je boj, e katerim bi radi pospešili večje raspečavanje premoga, ki je nakopan po neunijskih rudnikih Zapadna Virginije. Prvič ao to mlael ss bojkotirsnje unijsksgs premoga sproiiU * dne 16. aprila v Indianspollsu, ko je & L. Greever, eden voditeljev ne-unijskih sves v Zapadni Virginiji imel toaavedni govor na sestanku zveze hovinarakih tovarnarjev. Pri ahlepanju seetanfa je John W. Lesry, blsgsjnlk Nsrodne zveze tovsrnsrjev, ki je predsedoval, imel govor in izvsjsl, ds delodajalci verujejo v principe neunijskih operatorjev v Zapadni Virginiji ter. da jih bodo širom Unije tudi podpirali. Vae te aestanhe mogotci kaj-pads kolikor mogoče prikrivsjo, ds bi se prekmslu no izvedelo o njih grdih nsksnsh ss uničenje nekaterih nsjbolj trdnih unijshih distriktov. Oni tudi nočejo isdati. kateri diatrikti rudarske organi-sseije jih nejbolj tišče, har pa lahho shlepamo la dejstev ter ia poročil t veznega zemljemerskega In rudniškega biroja, ki pok^zujejo, kje je bilo obeeŽnejše in kje slebše obratovanje po raaličnih rudarskih unijskih ohrožjih. V Dijaki premog tovarnarji boj- Dobra le UnR pomeni, dR bodo privatni bizniški interen! dobro fteli '""ijujo. da pri svojih kupčijRh in mešeUrekem delu. Ako bo letos pridelek sopet dober, bodo delevd iRh- dcUjo. ampak nojamejo drage de ko čitali, kako ao v enem kraju uničevali aelje, v drugem delajo* sanje oni ps spravlja jo'aa-krompir, v tretjem kRteri drugi pridelek, dR niRo podle ce- DeUvei dou se ne, namreč da niao pkdle UsU cene, po katerih mora ^ wment plačevati poljake produkte. I^v^^^!?^ kegs dels. s tisti, .ki aič ae delajo, kotirajo s tem. ds gs ne kupijd imajo vsegs dovolj la vedno. ali pa onemogočajo transporta Tako je. her živimo v kapital! eijo. Po statitlhl ae da sklepeti. -tičal družbi V dražbi živimo, ki da ao produkti rudarjev v Illlnoi. 4 roUnje, da ae proizvodnje, to aa. Indiani. jažneai Ohiju la 8o- itdelhi. ki jih potrebuje Ijnd- merseto. Pa., še najbolj bojkoti **n» ^ rokah apssmesnikov, ki ne s tem. ds saaje m aikskegs trga. ae doma ne v drugih držs rah, d očim premoge rak i heronl is Zepadne Virglalje sslsgsjo s pre-tovaraerje v ladiani, H-sea Itd. ^ tsho velikem števUa, 4s ns progih Is Za pa Jot Virgi kjsr nogotei uničiti biti unije. Nsjvečje povprafiev nje je po neunljskem pmnogu in tegs ravno doblvsjo k West Virginije, kjer je po vseh neuniji-skih rudnikih neprestan obrat U Follettova poslanica do volileov v Minnesoti. Besedilo Ls Foilettove poslanice do minneaotskik voUleev se glasi takole: Volilcem v Minnesoti: Ns tisoče in tisoče progresivnih ljudi v vsaki državi zre sedaj na vas, moški in ženske v Minnesoti, ter pričskujejo, ds isvolite Msgnusa Johnsona v senat Zdra ženih držav. - . de bo isvoljen, bo njegov glas dsl progresivnem priliko, uzakoniti med zassdsnjem prihodnjega kongresa poatsie, ki bodo nsrodu v veliko korist. BszdeUtev je aedsj med repu-blikanci in demokrati taka, da bo-do progreaivci odločevali v mnogih sadevah ter igrali jako važno vlogo v izbiranju odeekov, še bo isvoljen Johnson. / Minnesota je progresivna država. Kakor dobro veote, je vlads v Washingtonu sedsj, kskor je bi-ls več let poprej, v roksh malih, sli vseeno ps mogočnih skupin mož, ki so dosegli monopolno moč v industriji. In veaka tists skupina narekuje produkcijo in ceno v svoji psnogi, v premogu, železu, olju, lesu, sladkorju, mesu, obleki — izkrstka v rudsrstvu, izdelovanju, prevažanju in v vseh vzžnlh kupčijzkih podjetjih. Nadalje tudi veste, ds so vae žitni-ee in vsi trgi pod njih kontrolo, In tiste skupine doloftajo ceno vsem poljskim pridelkom. Znsno vsm je, ds ns mors biti nobenegs govors o osvoboditvi izpod tegs jsrzns, dokler se ne sdru-ži veČina volilcev ter ne gre ns volišče z namenom tako glssovsti, ds bo zdrobljena in uničena politična moč, ki zagotavlja ekonomično kontrolo zasebnemu mono- Minnesota jo pokazala pot k državni in narodni zmagi zadnjo jesen. Vi sts porazili Franke Kel-logs radi tegs, ker js reskcijona-ren, ki dritt s železniesmi, trusti in drugimi sšsebnimi monopoli. Preuz je podpirsl Kollogs, odo-bravsl njegovo dotedanje delovanje, ko se je med kampanjo potegoval in govoril zanj na podlagi iste platforme. Apeliral je, nsj Minnesots ponovno izvoli Kello-ga, da bo mogel aluŽiti sssebnemu monopolu v zveznem senstu drugih šest let. \ Minnesots je odhlonils Kellb-gs in nasvet njegovegs prijste-ljs Preuss z večino 80,000 gls-sov, izvoUls Henriks 8hipstssda, ds deluje ssnjo v senstu. Stsrs prislovles pravi: Povej mi, s kom občuješ, ps ti povem, kdo si Preus se je mešsl s stsro mono-polsko gsrdo v minnesotski politiki že lets in leU. Vselej in povsod so videli, ds mu Ishko ss-upsjo. Stari gsrdizti vselej dobro poznajo svojs može. Oni ao naredili iz Prensa, kar je. On je njih. Naj ga imajo, ^e je dober mož za zszebno monopolno kombinacijo, je slab človek u Min-iResotČsns, ds bi gs izvolili v zvezni aenat. ■Ce bi bil Preus izvoljen, bi prišel senat Združenih držav popolnoma reakeljonarcem v roke, re-akeijonsrcem, ki služijo privatno-|ma monopolu in tako onemogočajo zdravo in odpomočno poata-voda jo. To ni ssdevs ta ali one stranke. To je temeljni problem. To je tekma med staro vlado privatnega monopole, kiega pred-stsvlja Preus, In ljudovlado, ki jo predstsvljs Johnson. Johnson je Is ljndstvs. Preus spsds h posebnim inte- preklie i «*» r *!: r | Progreeivel bodo predlagali prihodnjem kongresu Cnmmlngs-Baeheve šele:_____ postave In zmanjšanje sedanje a-ničevalne tovorne vosnine. Nadalje si bodo priaadevali olajšati davčno breme, hi tišči priproeto ljudstvo — odjemalce — k tlom Pote« ae bodo potegovali sR popolno odpravo dohodninskih da v-hov, hI m jim aedej tako lahho isognejo trusti ia mlljonerjl Pri->ti hočejo trde vse monopole v olja. premogu, jah^a. lesu slad-horja, mesu In dragih življenj-skih potrebščinah. IshnšaU bodo krizo, Mi sona, verižni k e i« te zagotoviU po6tPQa ^ ^kim pri. delkom. Gledati hočejo na to, £ postnžene peroti milltarit. in Imperjjalismu, Id rta kot »Jčka v strašno breme ljuj. . . povarošata ogromne davke, epošenjata inoama.ke ta-pletljaje in vojne. Tudi bodo str« mili progresivei za tem, da zsde-ne vse profitarje in rofUrje za-sluzena kazen. Pred aabo imamo y kongres ob kateri bo štel vsak rUs potrebujemo Megnuea John! , njegovo silno osebnost, nje-govo poštenost, njegov pogum njegovo besedo in njegov gu, Apeliram na vas, božje in ženi ske v Minnesoti, v vašem lastnem interesu in v interesu vseh do-brih in poštenih ljudi v vsaki drugi držs vi, apeliram na vaa nc-glede ns strankarsko politiho, da glasujete za Msgnuza johnaona ter delujete dsn zs dnem, dokler ne bodo ssprts volišČs dqe 16. ju. lija, na to, da gs pošljete v ss-nst Združenih držsv. Isvolite tegs ljudskega moža in dajte a tem Minneaoti dva moč-ns progresivna aenatorjat Bobert * U FoOette. Vežbtfije tpoHina. • r •rnmmmmmmm ■ * Po Oarrettu f. Isrviou. Vzemimo ts predmet nrvič s znanstvenega sUlišča. Vsekakor je lepo, da ae ljudje ne aamo ne izogibajo več takim razpravlja-njem, temveč ae za enake stvari tudi zanimajo. Spomin je nekaj, kar ima opra-viti z obem duhom in teleaom, ka-tera delujeta akupno, da uatvarja-ta spomin. Fizijologija (nauk o človeškem telesa) pravi, ds je spomin-zastoj živčnega motenja po čutilnih^orgsnih, ki se ustsli ▼ človeških možgsnih in v bodoče ps sopet od tsm povzroča Živ-čno motenje, po katerem produ-elra aktivnoot telesa. Fizijologi govore o delu v človeških možganih, kjer zastajajo živčna motenja in utrjujejo spomin. Spomin je nekaka registracija v možganskih celiesh, in sicer zelo nstsnčns in trsjns, ki nam služi sopet in zopet skozi vse Življenje; čim globlje ss, poslužujemo te registracije v nsšem spominu, toliko temeljitejšs postsjo* spomin se nam utisne tako globa* ko, da ga na izgubimo nikdsr več. Njcgs dclsvnost gs krepi. Če ksj slišimo, je to dogodek zsse, če ksj vidimo, je istotako zase dogodek, ki se spoji v našem apominu, toda nikdar sam zase, spomin ene .reči je vedno združen z drugimi zpominl, sprejetimi v možgane po kateremkoli Čutilnem človeškem udu. Iz tega sklepsmo, da družba pomaga biatritl naš epomin, toda pa mojem mnenju najbolj krepimo spomin s družbo le takrat, kadar se tega na zavedamo. Malo zaupanja imam v kako krepitev spomina na umeten na$in potom sistema, kot ga imajo zato po nekaterih mestih šole., To se pa nanaša ca psihologič-no (dušeslovno) stran predmeta. Ničesar se ne spomnimo, da bi to ne bilo v zvezi s kakim vzrokom. Ce kako stvsr pozsbimo, j« to vsled tegs, ker je svezs med spominom in dejstvom, ksterega smo possbili, pretrgana. Spomin je torej trebs organizirati in ga utrjevati. Kadar pričnemo »poznavati ali vcepljsti v spomin ksko novo dejatvo, tedaj je treba krepiti spomin od začetka. Ca nam je predstavljena kaka oeeba, je treba pri prvem pogledu vtisniti ai v spomin njeno sliko. Tako je najložje ohranimo. Spomin je treba urediti Uho ha-hor so urejene knjige v knjižnici. Zavzetje v epom in veekega novega predmeta, tekoj, ko ims človek priliko gs sposnsti, je nsj-boljše jsmstvo, ds bo v bodoče o istem nsjlslje prikliesti spomin nszsj. Ce tegs ns storimo, je spomin pozneje težko rssbrsti tn w je kshcgs predmeta, obrass, osebe. številke sli karkoli tako težko »pomniti, kot še bi človek iskal • trlo t kupu sena. v LnmnoA ursmrOtva. Oirard. Ohio. — V svstri jshl sr-msdi js bfls divizijs veš kskor brigeds — Pozdravi os veš, osreči M knjigo "SrJo- katsradoMšpriKnjifcvft' & V. P. J. UK.9- ,z zgodovine laških fašistov. —————— ,.AmUi organizacija "Anti-FaicUti AMance of N. JLT, ki Ima '^InSev Vorkm in ki te z pumi »vojinti močmi bori proli ifupoMl po Ameriki. Ta zvezo le odobrilo ve-'/ko število delavskih organizacij) PIOSVBTA Požig delavske sbornioe. Preiskovalni priseljeniški odbor eeanamov odhajajočih paruikov. razpravlja o njegovem slučaju in, Ako pa inozeme« ostane odsoten ako najde, da je dotičnik prišel čes lest meaecev, on bo pripuščen les kvoto svoje rojstne delele, u čes kvoto le ta slučaj, da je v rta redi njegovo deportaoijo Proti te- nu dokazati na nedvomen nalln. mu sklepu ima dotičnik pravieoIdo jo ob svojem odhodu imel na-do prisiva pa tajnika aa delo. Če men povrniti se kmalu v Združene je deportiran radi kvote, ima ino- drlave in da je radi tega ujegova /onimm nnuiflA »•' iu u« «»ui temee pravieo do povračila potnik I odsotnost smatrati aa sačssno; ne rja štirinadstropna delavska iborniea v Turinu je bila tašaa stroškov, Id jih je plaoel aa prevoi pr., ako dokale, da ae ni mogel po .kcijonamim elementom kakor trn v peti. V njej je bil i, svojega odkodišča, označenega vrniti tekom leetih mesecev radi ■ , Jtistih delavcev, ki so se polastili metalurgi&nih tovaren.1 ««—" J-----!ZI------1 —» ®—J---- P1110...«. jJ.«.ki}> lrnnnf r»t Iv torišč utroko viletra UlliioniZ- SUmska Narodu Urta -"te S. *pHlt Priparaa Jsdaets rnarnim elementom nuor iro v pen. v njej j« "" u svojega oanoaisoa, označenegaivrnui lesom soauu mt»wcT r«w ■tli tistih delavcev, ki so se polastili metalurglčnih tovaren. v žifkarti, do ameriikega pristani- bolezni. Pravieo do prihoda v Zdr. • redlife deUvakih kooperativ, torišče atrokovnega unijoniz- fca. To vsoto mora parobrodna drisve če« kvoto ima pa le vreča-niče proletarske kulture. Izkratka, ta lepa delavska agrsd- Idružbe plačati v roke kolektorja v joči se prišeljenee sam. Ako ob , P°P"tala simbol delavskega prUsdevsnja in itremljenja xa ton- pristanišč« prihoda j U denar se svojem povratku pripelje sam , p0< mode. potom ameriikega konsulata povr- svojo leno, otroka ali drugega ao- t ic čisto naravno, da so.fašiati najprej vseli to delsvako po- ne inosemetf po njegovem povrat-1 radnika, ti utegnejo biti de por ti f1 muho da gs napadejo in uničijo. V tem nečednem in bar- jku v stari kraj. Parobrodna dre- rani, »ko je bila kvota izčrpana r ""(ielu so jih podpirali gotovi deli laške vojaške sile in denar um mora seveda priekrbeti tudi * Inosemei, ki ao po poklicu ,tic laške defale, breaplačno vošnjo naaaj. Ulodslilki igralci, umetniki, pevel. £daj zjutraj dne 26. aprila, 1921, je okoli polštirih pridrvel | ^ ^^ t0B bolničarke, duhovniki vseučilišču! El, fašisti ter obstal pred delsvako zbornico. Dva ducata L ^ ^ ^ U6^tmtri4kih | profesorji ali osebe, ki spadajo k S« straže, poatsvljene pri vratih ni niti gando a saeamcem, driUvlj.nov, tukaj rojenih sU pridanemu znanstvenemu pokli-uiabranili fašietom njih grdo in barbarsko početje. Pozneje turllilipanJh niti Mihovih len, , , . , . "vojski ugovarjali, čel, da je bilo ako ao tudi one ameriške drlsv- I t; ™ udulbenci(npr de k temu tako sli tako, res je to, ds se; tsMis nabi^^vol- ^ ^ ^ * Me), ki » bod« v Zdr^ntti dr lT roki vdrh v poslopje, kjer so reabijeh poh**o, pobijali okna, L unfi žene na|urilixiriinih dritv. Uvnh ali inoaematvu, slu|lie pri ik iike in razmetavali papirje. Tem ao sledili drugi > bencinom, Ljanov M XmerWtnke V9led natu- v katere spremstvu se nehs- Zinl io polili malone eelo poslopje. uill _ _ ralizscije svojega mola, katere so h ksteri Prihajajo. Ejn0 je bilo več delavcev v poslopju. Ker ao bOi neoboroU- ^ ^ t aner. driavljs>ko prihajajo « namenom, d% na-B T veliki manjlini nspram fašietom, ao ae akrdi pod streho. Po I ^ septembrom 1922. dsljujejo to ilulbo. f^i 60 odmevali jeki uničujočih udarcev in kriki fašistovakih I Ako njihov mo| ^^ amerj. prednje tri vr«U oseb te ven- iiačev in razbojnikov: Iki državljan po tem dnevu oziro- darie vltevsjo v kvoto, dokler nI So ie bilo poslopje še vse v dimu, ae je dalo dognau, da ao se ma tko M g|J po iBtem lisU iačrpana, s morejo priti tudi ^ skrbno pripravili aa avoje raabojništvo in tolovajsko tiito k^^ one ^ ameriiko držav-1 potem, ko je kvota iačrpana. Prej-Zadelali ao vse ulice naokoli, da ae teko aavarujejo^ P™^^ |ijanke Tded j^uraliaacije osiro- tojl pa so nikdar n« vštevajo v »morebitnemu napadu. Se celo polarni brambi niso dovolili bli-1 drfovijšastvsavojega mola in, kvoto. dokler se nlao prepričali, da je ogenj v polnem aasmhu. ker K iaozemke| ,padajo pod kvo- Bszun gori nsvodenih »lučajev, Ko se ie jelo aoriti, ao pozdravile mlado jutro otožne rsavalme |to wdl ad»adnlli Aadrtt «arerU«U tU«4U FUlp GedUe. . POHOTNI ODSEK. »•« S«. He^evMnvttle, Pen 414 W. Nap SprtKg(i*I4, III. BOLNI IKI OOIIKi OSREDNJI OKROSJB. IU, ^ ^ VZHODNO OMOtJl. a VPADNO OKkOU«, MlS4SS S. Wln.U.iee Si., Ma. NUnorni odbori Zdniiilroiii odbori i. Freah Alel» IjMfe OhM Aja.^Chjms^ IU. Mamr. Utok. K pot faliatovski strahovladi v laški deieii. ^ (Pride še.) ____ -____ še 18 let, ne epa dajo pod kvoto, daai ao po zakoni le vedno inosemei, dokler niao ato-pili na amesiška tU. Vai drugi ao- -—------.rodnikl naturaliairanih dršsvlja- poizkuae na igralkah, ki,narede nov spadajo pod kvoto in, ako Je 1,000 vatlov poljubov za ameriške ista jsšrjjMS, ne morejo priti v . .. mm m m • • ' •__~__--— 1 7.1 • W\ff || ( CMu|li lili jM. lbk, 4404 OHela Cl.. Clev.l.«4, &la. ^■Ki-^rsur, s Jttrirfts .___I __1__.1... .AatM mm »al tfetUiej« aaalevi BUfejnUlve S. n. P. j.. —---- —- te ADCKO najvlij* »odi- BE JE IZREKLO ZA USMRTITEV • PUHO*. Canon Oitjr, Hevsds. - Držav »o najvišje sodišče je podalo pra-torek, da morata na zmrt obsojena Kitajca Jon in Hu«hle Sing poplačati človeški dnrfbl »voj [dolg v celici, napolnjeni s smrt- lim plinom* Če bosta obaodbi izvršeni, bo lU to prva obaojenea na avetu, ki ju bodo uemrtili s plinom. Ta način usmrčenja jd postal ukonit v Nevadi s postavo, apre jeto v mesecu marcu 1. 1921. Postava določa, da morejo biti kaznjenci obsojeni na emrt a plinom, usmrČeni tekom določenega fcdua. Plin je irpuatiti v amrtno eelico med obsojervčevim aps-zjem. Usmrtitev morajo opazovati državni služabniki akosi skrivil okenca. Zagovornika obaojenih mol trdita, da je taka uamrtitev kruta k nenavadna. Ljudje, »aprti v tako amrtno celico, bi lahko tn-j-tcU. Se preden bi bili uimrčeni. Kateri obsojenec bi mogel biti tako zakrknjen, da bi zaspal v telici, v kateri ve, da ga čaka asrt? Bed a j moreta obsojena Kitajca oidati svoje upanje le še na priliv na zvezno najvišje eodilče, ali p» na eksekutivno pomiloščenjc. slike," je dejal profeaor v rssgo- Združene drlave. voru s nekim čaanikarekim poro- Dokler pa kvota še ni ifčrpana, čevaleem. daje ae prednoat pred drugimi Dragoceno znanstveno razkritje j prišel je nei aledečim osebam: le je to, da je profeaor iognsl s po- nam, starišem, bratom, aeitrsm, močjo svoje iznajdbe, kakšen krv- otrokom pod 18. letom in neve-ni pritiak izvaja moški poljub In i s tam 1) državljanov Združenih dr-kaklen ženski. Ksdar moški po- lav, 2) inoaemcev v Združenih dr-ljubi žensko, ie dvigne krvni pri- lavah, ki ao zaproaili as ameriiko tlak a 130 na 160 enot, dočim je državljanstvo sli 3) onih oaeb, ženski redkokdaj 119 enot. Na- Uposobnik za ameriško drisv-vadno meri krvni pritiak pri žen- ljsnstvo, ki ao alušile v ameriški akah okoli sto enot. | vojni ali mornarici tekom svetov- ne rojne in so dobile čaatno od« __tudi oni morajo delati štiri uro I len In jakoodllšen .animanja vr^ ^^ - ^ --cla^st Job Harriman i« Los An- cev v Italiji, od Lulgija Balvado- toesvilU, Ls. (Fed. Pis*) - ^ ml * rellija pa do BapedsHo Croca." Dne 1. oktobra t. 1. ae otvorl v «eleM 1 ____ • • 1 bližnji zadružni koloniji NewUa-|_ __Poalaneo Pioslli je rekal blišnji aadrulnl koloniji NewUa- B ... Poslanec Pieslll j« rekel v po- no - imenujejo jo tudi "koope-IUt|t| oAlM« k\W »••■• alanski aborniei takole« "V Par-rativno občino" — delavska uni- * ' ' , al ne »apoveduje niti prefskt, vem. William Edward Zeuch, ki (ril tOrOlItll. niti ne policijski department, pač «« bsvi z raziskovalnim delom na I ----J pa nesracai fsšlatl. Nekoč ms je tfsoonsinski univerzi, bo rsvns- /-Mlednu poročila je posnsU polleljs obvestila in opoacrlla aa telj te delavake vUoke šole. 11*"***?. r^^mJLJi ^tiL IfT hiti nanaden. In »cuuBiii»fvi uii>f«>w, W *||^ poročna je pgw«w putni^i — wr—- — u te delavake viaoks šole. ^aisMlja ^AnU-Faaclsti AUi- to, da utegnem m n»psd«», in V^učllišče vNevrllinu je nekaj rf nJ^Jorth m 1, prefekt mi je dejsl. "FmUs ss, >vsem novega v Ameriki v štU JJJ Wtw Tork Oiljr, as I zakaj, jss ne »ore« nlleaar ss- k ozirihi prvič ae nshsjs v ss- . . u w M doea«ajo s«s- braniti t" T.. t7. . . rllkikieUvotv.) iju, ki jej --n . povsem SDbinVnsselbini In ne mestu t drugič je v kraju, ki je stoodstotno delavska nsselblo* i Pritellevanie ob nM-f Potem, W je'kvota stoodstotno delavska nsselb na; Nt pr0vl^0ijmlnih volitvsh v . Mi.balaa«a letns) isčrpana, morejo biti pri- tretjič je lsatnlns kooperstivns L, ^j, failtl, tsko ie ktt ROVOgt fitkilnoga v jZZm* drisve le Si*. kslSBli to. četrtič je to prvi ns- JJ Btilov nekeM poročila v defii i^zemci: ^ "vod * Z^ufc^ih državah, Mwyol4kwB JUtu MPr0«reaa0 I- L Vladni uradniki (na pr. po- v katerem si i|ora dijak sam Slu- uU.A»sricanoM. Ali še Novak I bi«nosti, sUnilko in konzularno osobje), liti svoj kruh, drejsče sploh ns Mu e#lo Tttt( M prepričs, da . uXii U drug poseben vsrok je, njihove druline, pomočniki, slu- bo smel oblskovsti lole, niti blvs- * m ^tikiM, liberalci in aoei- w poapešuje brespostavno.t v čebniki fc nameščenci t . ti v koloniji. Jalisti sdiiali volitev. Potemts- m delell. T lnozemc"^ki^nameravajo Namen netrlUnake unlverse ieJr,,u ^u. ^ - km Kli.l ui —«—i^ll lindatvo F»01»0WA KATI; l«OJ» zloOivov to oau o«nu. (Nsdsljsvsnjs a prvs strsnl.) nega duhs ter sa vdsll popolni ss- (Jugoalov. oddelek F. l. l i.) Fiskalno leto 1922-23 se je M ^_________ naši delell. "Ds bi reformirali ljudstvo ter ga aopet spravili na pravo pot, ki js sfPcšUo med vojuo. . « iawM M \m »i.I o Inosemei ki nameravajo po- Namen newiiansse univerze { dt ^ bil» rasi- irlsve, st vena fakts in razviti v njlk r»i|iiUftlt ln Bergama;, kjer niso prtVa*a»j#, uvslaoje h isvos o- so izčrpsie^ivojo kvffto za stsro fl-| 3. Inosemei, katerim je akahao^eto — večinoma so gs vee dovoljen vstop v Zdrul. držsve SKaino iexo — - " " — . - so zopet začeli prihajati, kajti ako kasneje .... . . M I...«ta I 1 m 7/1 Pljf III Drvesa" julija je bila odprta kvota IU Zdrul. držav v drugega Skalno leto soaedno inoaemsko osemlje j ^^nstodv^datol 3. Inozemci, ki prihsjsje i, katerim je bil Ic gsi aijazom "^-/-"..r"-" katoličanje. repunuaane m m*o, si prrpoveuuj. ^ on v Združ. države, stvsns fekta in razviti r njih vse u u j t Bcrgama , kjer niso prtValaaje, uvsUoje Is isvos o- MttTjcjo k enegs de- zmožnosti z. ^ katolič.nj., niti sos^lk pijač v Združenih drla- •Lv v drugega akozi aost in umetnost, ksr jih imsjo. _ u llM# vth< , . m I prvoletnl tečaj ukljuluje ra-l,tlM>U • • • I "fte človek natanko in mimo i vah. "Če Človek natanko mirno lahko $15,000,000 PREMALO ZA ILU fOIŠKI VOJAŠKI BONUB Springfirld, UI. — Kakim pet-deaet tisoč dosluženlm vojakom Iz svetovne vojne bo najbrž treba eakati do 1. 1925. na svoj bonue; do takega zaključka je prilel pri-•oje v al ni odsek, ko je zapisoval tahtevsne zneske in prošnje. hajal. __________ _ likžn. zneske kakor doalej, bc tne^k $55,000,000 premajhen sa kakih $15,000,000, in treba bo sklicati izredno zasedenje gene-rtln« skupščine, da predloli dodatno denarno privoljenje illinoi-ikim volilcem v odobrenje. Kakor mislijo, je v Illinoisu kakih 350,000 mol upravičenih ml je i Prvoletnl tečaj uaijucuje ra- • » • -u« eioves rihajsjo r čusstvo, knjigovodstvo, ststlstl- Nlil#dnjt Vest is Aleksa«>drlje pPCOdari os poldsj, J? u o icj u,-^r-^r- _ I TArah-ne države lc ns obUk bodi ko, prlneipe ekonomije, zgodovino . y un[m\y komsntsr k se- krot|u uverjen, da je Jaso tesao ponovimo ^^blve sU r^Si z^ssnegs deia\.klh in fam-rakih glbs«i,l?J51 _meram v Italiji, Uveljaviti poeUvc ob obUk sme k večjemu psihologijo, logiko, j.vn " '„ " Vvol0 KtoU trni. tri tr»J«l (k»t dmmmv. AV ^ood &cfv i« dotične de-L, d. j. 35W|fi3 Z"SK.'......... "'F« d^lnor. UU, »^.njenih; Zdrrf.olh dr i* W ^^ffp.U« U«. UfcJ. " f" " Uvah glMom ljud.k«f. iftj. od ^a v M^nlTd^v.!,, j. I .k.d«»lj., ki 1». pr*«.«, L, , a,B.m0 .l.b. » .».k. IP« vMkd.i.j. km »» kvot. kdo .p.d.. Ako « rKdT„U0«m 'ki bili v„j ikoti k0"0» ~l l prlTuk. »otoi- K W«»lll, 4. » j. poj-«.^ml*M »J+*™£ rodil r pokrajini, ki Jltp"7^^omVMrul.n. dijaki 1» to- CStt , pok.»ti .».Jo »m- tt«. >mM* del Jugoalavlj«, o» ap.d. pod M jih v■ stslo tndi njegoVo odkrito, spoštljivo lice z velikimi črtami, pametnimi, ognjenimi očmi in lju-baven, skoro detinski naameh. Čez malo minut prenehal nam je biti goet ter ao udomačil med nami in udi med družino, katera ae je še posebej radovala njegovega prihoda, kar ae je videvalo iz njih postrežbe. On ss ni obnašal kskor sosedje, ki so prihajali k nam po materini smrti ter smatrali sa potrebno: molčati in plakati s nami; bil js nsaprotno zgovoren, vesel, niti besedico ni spregovoril o msteri, tsko, da se mi je ta rsvnodušnoet sdela Isprva jako čudna in nekako neprialnšna tako iakrehega prijatelja —toda pozneje sem rasvidela, da to nI bile nobena malomarnost, marveč odkritosrčnost in zshvallla som ss mu na to. Na večer je Katra, koteča nalivati čaj, vsedla ae fna Njeno življenje. Povest — Spisala Zofka Kvodor-Domstrovič. K nosova knJUntas—TsSsta "Matica slovenska*. (Dalja.) Piaala js .očetu, kako jo je do semlje pobila sa-vest, da bo iznova mati, kako js tokrat obupovala, kako ss js borils in brsnils a vsemi sibml avoje duše ln svojega telesa. Kako jI prišla amrt v hišo In jI ugrabila hčer in sina, ki ju ja ljubila, kakor vsaka mati ljubi plod svojega srca. Tisto mesece, ki ao sledili, mrzli in grozni, topi, obupa polni in nemih aolza, temne bojazni pred bodočnostjo. AU ko ss ji js rodil sin, ta sin, sin njene dufte, je usmiljena roka izbrisala is njenegs arca vso grenkobo spominov, žslost ji js ublsžils v mehko tugo, strah jI je iipremenila v upanje. Nova moč j« prišla v njeno telo, vrnila se je nazaj mladost, polna zaupanja in pričakovanja. Zdaj je potolašena. Tako prečudežno podoben je njen ain njemu, njenemu očetu. Par meseeev je Šele star ln vendar je Že vse, kar je kratilo očeta v njenih očeh, zariaano v njegov otroški, nežni o-bras. Ona čuti, silno čuti, trdno veruje, da bo ta njen sin uteha njene atarosti. Nič več se ne boji Življenje, Kaj ji more ie storiti t Kaj nima ščita v otroku, ki jo bo varovsl vseh udarcev? Karkoli Ji je še usojeno, da pretrpi, bo pretrpela lahko, kajti zdaj ve, tam v bodočnosti, čez dvajset let, ae začne drugo življenje, novo in lepo. Ve, da je ltoman isgubljen, ds je ni moči, ki bi ga rešila is njegovih slabosti; ve, da jo še čaka od njega to In ono, ponižanje, sramots morda. Ali vse bo lahko preetala; saradi sina mu bo odpustila. Vse očetove grehe, vse njegove alabosti, vse poravna njen sin Ilajko, njegov vnuk. Ona to čuti, ona to vš. Kakor čndež jo je prerodilo to spoznanje, da je otrok podoben njemu, njenemu očetu. Veruje, trdno veruje, da je upanje, ki ji je zasvetilo Is o* braza tega otroka, ne prevari. Vsgajala ga bo skrbno, kakor še ni nikdar nobena mati vzgajala svojega sina. Najlepše wmc saseje v njegovo dušo, nad vsakim njegovim korakom bo bdela, dokler ne odraete in bo sam dovolj močan sa borbo življenja, že ga vidi pred »eboj, srelega moža, in tak je, kakor je on. njen o^e. ki ya je spošto-vala nad vse ljudi. O. njeno aree je polno ponosa, srečno je in ves strsh pred bodočnos^o js isginil U njega! Tako je pisala svojemu očetu. Oče, ki je bil še sedrmdeaetleten starec, ji nI odgovoril tako hitro in ne tsko, kakor je priteka* vala "8 težkim sreem trm brsl tvojs pismo, hči," • ji je pisal. "Bral sam t\ojo obtožbo, ki aem jo še * sdsvnsj slutil in ki ai jo ia molče vele tako dolgo. Tudi sdaj ml niš ae očita* ia vendar je tvojs ne- sreča težko brema sa moje veet. Mnoge noti se« raaatiUjal o tem ln jasno vidim, da aem kriv. ka kor aem ea bal še dolgo. Vse, kar si pretrpela, aem ti jas storil. N'a svojem atroku aem zagreši; najtešji greh svojega življenje. Biser sem imel in sem gs dsl prvemu, ki je prišel in me J>rosil zsnj. In nisem gs vprsšsl, kaj bo s njim; nisem aa brigal, ša ae bo ponosen okitil s njinf ali ga bo poteptal v blato. Ti si molčala, tvoja pisma so bita, hladna in kratka, tuja. Niaem vprašal, ssksj si molčsls, nisem Drišel pogledat, kako šiviš. Nisem prigovoril zetu; niti s eno besedo gs nisem posvs-ril in poksrsl, nisem mu rekel, da ne trpim, da mi trpinči ln ponižuje edino hčer. To bo tešilo moja zadnja leta in niti ob amrtnl uri al ne odpustita te strsšne lahkomiselnosti, s kstero sem zagrešil zločin, ki se ti pokoriš sanj po nedolšnem. Zahvaljujem Te sa veliko ljubezen, ki jo gojiš samo, svojegs očeta; ne saalužim js tsko, kh-kor bi red. Hvsležen sem Ti, ds že v sinu ljubiš mene in Te veseli; da mi je podoben, ter želiž, da mi bo enak tndi po srcu ln snsčsju. Ljubs hči, Želim Ti, da doživiž od njega samo dobro in lepo. želim Ti, da ne bi tudi on nekdaj grežil nad teboj, kakor sem grešil jas, da Ti ne uniči, četudi nehote, staroeti Tvo^, kakor sem Ti jaz, Tvoj oče, nehote uničil Tvojo mlsdost. Vroče želim, da se Ti izpolnijo v njem vse Tvoje nsde. S solznimi očmi mislim nsnj in če imsjo žslje stsrea deda moči in blsgoslovs, mu blsgoslavljam sleherni dan njegovega žitja. Naj bo pošteno, sreš-no in na korist njemu in vsem ljudem, ki ga bodo poznali. Na Tebe, Mi, mislim s žslost jo. čeprav aa hvališ, da je nov pogum v Tvojem srcu, vendar je mene stsrea strah za Te. Rad bi Ti pomagsd, ko bi mogel, rad bi umaknil s Tvojih potov vso nesrečo, ki Te še čska. Naj pade na me, ki sem Že atar in odveč I Toda vem, da so te želje zaman, četudi prihajajo is odkritosrčnega, na žrtve pripravljenega srca. Vaak gre sam svojo pot življenja, od rojstva v smrt. Sam mora vse nositi, vse trpeti. Morda je bila druga, svetlejža, lepša pot pripravljena sa Te, a sem TI jas presgoitaj* rekel t Tja pojdi I in si šls. Zdsj je prepozno vse kessnje. Nič se ne da več popraviti, nič izbrisati, nfč saostaviti. Če ai kdsj v skvbeh, ml piši. Jas bom po svojih akromnih močeh nalagal vsak mrve, kar aa» ma ostane z msjno od penzije, v hrsuilnico sa Bajka, da bo im4 majhno pripomoč sa študijo, ko odraste. % Roman mi je pisal pred mesecem s Tirolskega, naj mu pošljem tieoč goldinarjev, da jih potrebuje sa neko lesno kupčijo pod roko, ki mu obeta lep dobiček. Poelal aem mu jih. čeprav ne lahko. Nimsm mnogo več in neksj bi rsd, da ostane, da bo meni ln mami sa pogreb in zadnji atan. Obljubil mi je. da mi vrne. Ali zdaj, ko aem dobil Tvoje pismo, vem, da bi ssstonj čakal na vraitev. Naj bo. mene to ne boli. Le žal mi je, da nisem denarja poalal rajši Tebi in otrokom, ki bi ga gotovo bolje porabili." Cndno ee je dojmilo to plamo Tilde. Lapo je pisal oše In vendar ... Tako malo ja pisal o vnuku ... Ni ji pritrdil, da ima prav da upa toliko, da tolika pričakuje od tega sina. ki ja še majhen otrok. Nič ni omenil njenih načrtov in da veruje vanje, da veruje v njene svetle sanje o bodočnosti. Kakor da šdi nezaupanje In bojnaen izpod njegovih besed .,, (Dalje prihodnjič.) staro mesto v salonu, kjer je na- generalno stavko ,ki trajale da-vadno poprej sedevala mati, jaz nea. Železničaraka uprava epreje- in Sofija pa sva ao vsedli poleg nje. Stari Oregorij prinesel Je Sergiju Mihsjliču staro očetovo ludo in on se je jel sprehajati ž njo gori in doli po sobi. "Koliko tužnih promen je že v tej hiži . , . odkar ae jih spominjam!" je dejal naenkrat uata-vivši ae. | ' "Pa," rekla je Katra vsdiho-joč, pokrivaje eamovar, in pogledala nanj: bilo ji je, kakor da je hotela plakati. ^ "Se li spominjate* svojega očeta!" obrnil se je Sergij Mihajlič k meni. "Jako Uialo," mu odgovorim. "Kako bi vam aedaj bilo dobro ž njimi" je rekel tiho in zamišljeno, gledaje na mojo glavo. "Jaz sem močno ljubil vašega očeta," 4odal je še boljvtiho, in meni se je zdelo, da so se mu oči ssleske-tale. (Dalje prihodnjič.) PtaM »lovMSkiga so-dnifEi Iz Belgiji. Konec maja. Že dve leti sta pretekli, kar aem zapustil domovino. Takrat je bila soc. stranka Jugoslavije baš n križpotju, kjer se odcepi ena pot v ravoj, druga pa v razpad. Bur-žujskl režim je takrat iele pričel z akcijami, ki so tlačile proleta-riat k tlom. Marsikateri savedn bojevnik za pravico mu je podlegel. Bil sem tudi jaz sden izmed tistih, a ostrašilo me to ni; svojih nazorov radi tega niaem spreme nil. \r • Prvi pogoj borbe za organizacijski obstoj je dobra situacija; čim niečlovek v svoji eksistenc več dobro situiran, zgubi moč za delovanje. Buržoszijs to zelo dobro ve in ae zato najrajši poelu žuje sredstvs, da Utija bojevnikom za pravice proletariata zadnji košček kruha iz rok, češ, aedaj ai išči drugega, da ne boš imel čaaa in prilike, nam gledati na prate. Tako vrsto politika v Jugoslaviji najlepše cvete. Naročen sem od tam na rasno čaaopiae, da zaale-dujem delovanje te in one stranke. Lasje se mi ježa, ko berem, kako daleč si prišel slovenski pr* letariat. Vsak najmanjši migljaj delavstva sa obrambo itak že akr-lenih pravic je od strani^buržoa-zijc razpit kot "protidržaven", kakor da bi delavatvo ne bilo od te države. Jugoslovanska buržoa-4ja pač misli, da tvori ona sšma [svojimi voditelji državo. Ta družba snuje sakone, naredbe in preuredbe in no vprašuje, jeli narod (ki ga nosi večno na jeziku) s tem zadovoljen, ali ne. Če narod v resnici zahteva čeaa, tisti gospodje vso ovržejo> o pretvezo, ds je zahteva protidržavna. V resnici pa je delo teh elementov protidržavno, ker ne delajo' po volji naroda. Najsmrtonosncjša kuga ea naš proletariat pa je nezavednoat, s kstero drvi nsrsvnost krvnikom v roke. Mnogi mislijo, da je sramotno, prištevati ao k delavstvu; kar srečni so ti siromaki, če hoče kak gospod ali polgoepod žnjimi govoriti; tajcoj mislijo, 'da so tudi sami nekaj boljšega. Pri vsem tem je ps to najslabše, da takšni navadno s vsemi močmi * delujejo proti razvoju delavskih organiza-eij. To je najgnuanejši črv, ki rssjeda slovenski proletariat. Naj omenim tukaj nekoliko o belgijskem delovanju. Tudi tu je delavstvo prisiljeno, boriti se za svoje pravice, toda a solidarnostjo doseše vae. Delavaka organizacija je le ena, ki pa je sama tako močna, da prebije vea-ks nasilje kapitalistov. Baš sedaj I se nahaja delavatvo v boju. Pred dvema tednoma sa stavkali želea-ničarji. Stavka je trajala približno en teden, toda jo bila brez-uapešna. Vlada je železničarje ] kratkomalo mobilizirala. Po preteku enega tedna pa so stopil v v železničarsko službo voja žtvo, ki ga pa ježe na stotine za partega, ker vojaki nočejo rušiti delavakega boja. (Lep vzgled našim stavkokazom. Op ur.) Da o-menim en slučaj. Nekega vojaka, ki je kvalificiran strojnik, so postavili na lokomotivo, da vosi, vojak pa ae je delal, kakor da stroja še nikdar nI videL Kakor ali-iirao, bo v celi Belgiji v nekaj dnfeh počivalo vse delo, če vlada ne ugodi zahtevam železničarjev. Moram reči, da je delavaka organizacija v Belgiji vzorna in je žela tudi le lepe uspehe. Osemurni delavnik tu bolj spoštujejo kakor v Jugoslaviji Božič in Veliko noč. Nobenemu podjetniku niti na mi-sel ne pride, da bi osemuraik kr- MT • Jfv , \ Val delavci in višji uradniki ao organizirani v socialistični organizaciji. Tujcev Hukaj ni. Jaz in še nekaj Slovencev amo menda prvi, ki amo zašli v to mirno in samosvojo Belgijo. Dokler naa delavci niso dobro spoznali, so naa strogo eiadzirali, če nismo morda kakšni podrepniki fli klečeplazci, zakar bi nam čisto gotovo pokazali pot, odkoder smo prišli. Sedaj nas pa že imenujejo "bon socialist". V splošnem je delavstvo tuka; zelo reano, na visoki kulturni stopnji in nenavadno delavno. Princip vsakega delavca je: Pridno delati in dobivati dobro in primerno plačo. RevjKine in beračenja tukaj ne najdeš. Vojni invalidi dobivajo vsi lepe rerfte, s katerimi morejo mirno in udobno živeti Delaveke družine ao po večini brez otrok, kvečjemu imajo do dva. Kdor jih ima več, ga že imenujejo čudaka; ker tukajšnje delavstvo trdi, da delavski otroci niso v prid proletariatu, marveč kapitaliatom. Delavstvo pa kapitalistom niti toga ne privošči. Čim več ljudi ima namreč kapitalist na razpolago, tem ošabnejši je, in manj ko jih ima, lepše ravtia z njimi, boji se pač, da mu še ti smanj-kajo in potem bi morali bogatini aami delati, če bi hoteli živeti. Takšni so nssori belgijskega delavstva. Po vojni se je ta ideja še bolj vkoreninila, ker pravijo, da naj za vojno kapitalisti vzgajajo svoje otroke, proletarist pa vojne ne potrebnja. Čo bi ae ta ideja razširila po vaem svetu, bi pač zastonj izdajali kapitalisti milijone in miliarde za vojne priprave. Posebno umestna bi bila taka ideja za Jugoalavijo, kjšr pa bi beo-grajska vlada jfotovo tudi proti tej postavi zakon "« zaščiti države"; taki zakonski pari bi bili namreč "protidržavni elementi". No, v doglednem čaau se tega v Jugoslaviji še ni treba bati, meščanska vlada* bi tako katastrofo že preprečila. Tebi, slovensko delavstvo In ves zatirani proletariat, pa kličem: Združite ae v eno samo bojno organizacijo, ki naj bo socialistična! Bodite složni in. solidarni v boju, zberite si,voditelje, k bodo delali sa strsnko, ne pa take, ki hočejo slesti samo do korita, kakoršne ste imeli do aedaj. Z voditelji, ki se vam izneverijo, pa na vrv, ker izdajalec delavstva zasluži sramotno smrt, kskor tudi rasdirači v stranki ( Bodite vsi za enega ali eden sa vse. Ste vzdržali pet let v svetovni vojni, ko ste se borili za kapitalističnega moloha, toliko bolj morato vztrajati v boju za svoj blagor. Le na ta način vam bo zasijala luč svobode I Bojevnik v "Kaprojn". Vlatar platfe aa le prt IVANPAJIC, vicron naai an. JS Msia St., PIVO—-PIVO Zakaj plačevati visoko ceno sa slabe pivo, ko pri mani lahko dobite najbolj** vrste SLAD in HMELJ vedno svež, is katerefa ai sami doma napravita dobro ptja-fo. Jas vam poftljem sa |7.00 12 IkatalJ slada in 12 savojev hmelja. Z naročilom ja podati $2.00, eatalo svoto plačata ko prejmeta blago. ANTON SAMSA. ' 1001 SUmII Street, Cktea««, tU. (Julija 3j pomeni, da vam nan poteča na ta dan. Po« jo prnvočaano, da vam! a« uatnvimo. Ako prejmete, je mogoče 1 jen, ker ni bil plačan, je vaš liat plačan in prejmete, je mogoče ljen, vsled napačnega vn, pišite nam dopisnic naredite stari in novi Naši sastopniki ao vsi< štreni tajniki in drugi stopnildf pri katerih plačate naročnino. Naročnina sa celo lete $5.00 in za pol leta pa Člani S. N. P. J. plačaj pol leto $1.90 in za celo $3£0. Za mesto Chicago je leto $6.50, pol leta $3i$. Za Erropo stane za pol to $4.00, sa rse leto pa $& Tednik stane sa E $1.70. Člani doplačajo 50c za poitnino. I Naročnino lahko tudi sai pošljeta na naslon UPRAVNISTVO "PROSVETA* 2857 So. Larrndale Ave., CHICAGO, ILL. • Ia v/(ti/iijc-jo dr u/m.ih. Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grsnčeo — jsmljits » Severa's Balzol saaa kot žtvljaaakl B«laaa) Priporočen za . prtja in oslabelosti, I Cena SO ln SS očetov. V\ f SI VERA CO. LOAM HAJ-lfJS, IOWA in vsa drnge potreb&inr. se prepričajte, da je d< kuhani vedno le naj bol za Kuhanje piva ( DOMA imamo v salofi slad, hmelj, slsdkor ebičine. Po.kuiiU is t je doms pri ns* najboljši in naJe* nejši. Dobiti Je tudi sbirko sošor, steklenic in rasnih loncev, itd. Ml vam dostavimo naročilo po polti, točno v vse kraje. GroceriJSm, aladčičarjom in f prodajalne leleznine damo primero« po> pust pri večjih naročilih. Prtu po informacije na t frank oglar, ^ 0401 Saparlar Atom, CUr*U»i. 0. krovje. Izvrstna krito promen.do nadkrovje. Nobenih skrbi. CraerSevt Mm«, Or4m>i m tee^U^ * J •>■<>• U vi jt kttra. »«m- «• MMaUI** LIH ANCHOS CUN tae n EMIL KISS9 BANKIR 133 Second Are., New York City emigracija iz kraja je zopet odprta. . do junua meseca 1024 6426 OSEB SME PRITI V AMERIKO. Ako nameravata vaša lan«, otroka ali sorodnika dobttl som. pišite tekaj man ta jas vam vredim vae potvabna. Pettljaai POTNIŠKI ODDELEK! EMIL KISS, BANKIR < 133 S«coa4 Am, N«w Yo»k Cltjr