[t-eto XXVII. Naročnina za Ljubljansko ^ Pokrajino: letno 100 1 i >' (za inozemstvo 110 lir), *a pol leta 50 lir, za četrt ""leta ‘25 lir, mesečno 9 lir. iWaČa in toži se v Ljubljani TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 81. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. ‘25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 38-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953 *jf*kaja vsak torek ei«fla#a in ,etek Liubliana, petek 6. oktobra 1944 Preis - Cena £ 0"80 Vsem delodajalcem Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani jobvešča delodajalce, da se z uvedbo XI. in XII. mezdnega razreda Spreminjajo zneski, ki jih smejo delodajalci odtegovati od delavskih plač. Ti dovoljeni .odbitki Vnašajo po tabeli A 9kupno za zavarovanje za starost, onemoglost in smrt edelovuj dan XI. m. r. XII. ni. r. H; I 3.50 4.20 , 2 7,— 8.40 3 10.60 12.70 4 14.10 16.90 5 17.60 21.10 ' 9 ■ 10 1 U j 12 i 13 : 14 >! 15 16 17 IS 19 20 21 ‘22 ,23 24 25 26 l 27 r e 5 21.10 24.60 28.20 31.70 35.20 38.70 42.20 45.80 49.30 52.80 56.30 59.80 63.40 66.90 70.40 73.90 77.40 81 — 84.50 88.— 91.50 95.- 25.30 29.60 33.80 38,— 42.20 46.50 50.70 ' 54.90 59.10 63.40 67.60 71.80 76,— 80.30 84.50 88.70 92.90 97.20 101.40 105.60 109.80 114,— -Jdelovni ni dan 1 2 a. 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 po tabeli U brez zavarovanja za starost, onemoglost in smrt XI. in. r. XII. m. r. 2.70 3.20 5.40 6.50 tt-IO «.70 10.80 12.90 13.50 16.20 16.20 19.40 18.90 22.60 21.60 25.90 24.30 29.10 ‘27.— 32.30 29.60 35.60 32.30 38.80 35,- 42.- 37.70 45.30 40.40 48.50 43.10 51.70 45.80 55.- 48.50 58.20 ' 51.20 61.40 53.90 64.70 56.60 67.90 59.30 71.10 62,— 74.40 64.70 77.60 67.40 80.90 70.10 84.10 72.80 87.30 Začetek šolskega leta na Trgovski strokovni nadaljevalni šoli Združenje trgovcev v Ljubljani 'Vnanja, da ho začetek šolskega . a na trgovski strokovni nada-,J®valni šoli v torek dne 10. t. m. 8. uri v prostorih Grafike, nasproti kolodvora. Podroben razpo-[. ped pouka bo razviden v veži na-j. ače Grafike. Zidanje stanovanjskih hiš na Madžarskem Kmalu po prvi svetovni vojni y° se na Madžarskem lotili izva-anja velikega stavbenega načrta, la bi bilo predvsem v velikih nestih dovolj stanovanj. Po štetju • 1930. je bilo na Madžarskem nad (milijona stanovanjskih hiš, od te-’a 23.142 v Budapešti. Od 1. 1930. do so zgradili 175.737 novih stano-"®njskih hiš, od tega v glavnem me-j' ' u 9819. Zdaj med vojno zidajo samo z malimi stanovanji, stanovanja, ,, !* itnajo vež ko dve sobi, pa se do r|0ica vojne ne smejo zidati. V pri-^rjavi 8 prirastkom prebivalstva pa j novanjska akcija po starem stavbe-načrtu še daleč ne zadostuje. V >ajstih letih je bilo n. pr. na Maorskem 1.6 milijona porok in če bi e*i vse te zakonce spraviti pod j^10, bi morali urediti najmanj 800 novih stanovanj. Zavarovanje za družinske doklade U zavarovanju za družinske doklade je leio» /irgovski list« že nekajkrat poročal in je med drugim 18. februarja opisal zgodovino te zavarovalne panoge, 3. marca pa ustanovitev in poslovanje Blagajne za družinske doklade. V naslednjem so podatki iz letnega poročila /SZ (Zavoda za socialno zavarovanje) o družinskih dokladah v 1. 1943.: Blagajna za izplačevanje družinskih 'doklad je orgamzatorno vključena v upravni sestav ZSZ i:i njegovih krajevnih organov na ta način, da ZSZ kot krajevni organ, bolniška blagajna TBPD in Glavna bratovska sikladraica predpisujejo prispevke in izplačujejo doklad«, ZSZ kot osrednji organ pa upravlja in nadzoruje vse -poslovanje blagajne, sestavlja bilanco ter račun izgube in dobička, sklepa o razdelitvi prebitka itd. Italijanski predpisi so povezali blagajno z Narodnim fašističnim zavodom socialnega zavarovanja v Rimu, v oktobru 1943. pa so bile vse pravice in dolžnosti tega zavoda do blagajne prenesene; na ZSZ in njegove samoupravne organe. Od začetka poslovanja z družinskimi dokladami, to je od 1. decembra 1941 so zavarovanci socialnega zavarovanja vložili skupno 15.554 prijav družinskega stanja za prejemanje družinskih doklad. Na ZSZ je prišlo 12.600, na TBPD 2153, na Bratovsko skladnico pa 801 prijava. Prirastek v letu 1943. je bil: pri ZSZ 1994, pri TBPD 266, pri Bratovski skladnici 5ii, skupaj 2313 prijav. Delna tehnična unifikacija družinskih doklad z ostalimi zavarovalnimi panogami, ki jo dopuščajo predpisi o družinskih dokladah, pride posebno do izraza pri predpisovanju prispevkov. Ustanove socialnega zavarovanja so predpisovale in pobirale prispevke za družinske doklade z enotnimi plačilnimi nalogi skupno za vse vrste zavarovanja. Prispevek za družinske doklade je znašal 10 osdtotkov zavarovane mezde, pri Glavni bra-ske doklade je znašal 10 odstotkov režijske redne dnevne mezde'. Mesečno povprečje družinskih poglavarjev, katerim so se nakazovale družinske doklade, pri vseh treh ustanovah je bilo lani 8344, od tega {>306 delavcev in 1978 nameščencev. Najvišje število (9429) je bilo doseženo meseca avgusta, najnižje (7014) pa oktobra in novembra. Iz prebitka poslovanja z družinskimi dokladami za J. 1942. in 1943. je bila priznana družinskim poglavarjem posebna božična pripornoč v iznosu 42°/o od celokupne vsote družinskih doklad, ki so jih prejeli v enem letu. Blagajna za izplačevanje družinskih doklad je izkazala lani 98,97 milijona lir knjižnega prometa, v prvi poslovni dobi, ki je obsegala polnih 13 mesecev (od 1. 12. 1941 do 31. 12. 1942) pa 60,49 milijona lir. Račun zgube in dobička je izkazal 17.86 milijona lir prejemkov, 16,10 milijona lir izdatkov in 1,75 milijona tir poslovnega prebitka. Predpisani prispevki, po 10 odstotni prispevni tarifi so bili pri posameznih ustanovah naslednji: pri ZSZ 12,81 milijona, pri TOPI) 4,41 milijona, pri Bratovski skladnici 445.922, pri Merkurju 89.028 lir. K poslovnemu uspehu je prispeval ZSZ 1,34, TBPD pa 1,37 milijona. Od skupnih likvidiranih družinskih doklad, ki se nakazujejo mesečno za nazaj, je prišlo na ZSZ 6,73, na TBPD 2,15 milijona, na Bratovsko skladnico 457.312, na Merkurja 44.074 lir. Posebna božična pomoč pa je bila razdeljena takole: ZSZ 1,75 milijona, TBPD 514,027, Bratovska skladnica 137 tisoč 904, Merkur 12.584 lir, skupaj 2,41 mjlijona. Na dolgu je ostalo prispevkov za 3,55 milijona, od tega pri ZSZ 2,82 milijona, pri TBPD 605.464, pri Bratovski skladnici pa 120.985 lir. Dotacija sklada za odpis neizterljivih prispevkov obremenjuje posamezne ustanove takole: ZSZ 320 tisoč 278, TBPD 110.330, Bratovsko skladnico 11,148, Merkur 2225, skupaj 443.982 lir. Upravni stroški (2,89 milijona) so zaračunanj tako kakor za vse ostale zavarovalne panoge, od njih pa pride na ZSZ 2,60 milijona, na TBPD 233.486, na Bratovsko skladnico 33.793, na Merkurja pa 23 tisoč 800 lir. Zimski pomoči je prispevala Blagajna za družinske doklade 1 milijon in sicer 760.000 lir iz lastnih sredstev, po 120.000 lir pa iz rezervnega sklada in sredstev, ki so bila namenjena sindikatom kot podpora. K uvedbi 60-urnega tednika v Nemčiji Med velikimi naredbami, ki jih jie> izdal državni pooblaščenec za totalno vojno dr. Gobbels dne 24. avgusta, je tudi določba, da se mora delovna doba v javnih upravnih uradih ter v gospodarskih pisarnah razširiti na najmanj 60 ur tedensko. Ne tiče pa se naravno ta odredba onih delovnih panog, kjer se zaradi dokončanja vojno važnih del dela itak že več ko 60 ur. K tej določbi je napisala >Deutsche Adria-Zeitung« komentar, ki bo gotovo zanimal tudi naše bralce. V svojem komentarju pravi navedeni list med drugim: Ce komentiramo gornjo določbo, moramo imeti pred očmi, da gre v teh mesecih le za eno, da se stopnjujeta puoizvodnja in delovna sposobnost gospodarstva do najvišje možnosti in da se s tem čim bolj poveča vojna sila nemškega naroda. Na-redba o 60-ur nem tedniku daje podjetjem možnost, da zadoste tej imperativni dolžnosti tudi pri določanju delovne dobe. Naredba državnega delovnega ministrstva dekretira kot dolžnost 60 urni tednik. Ne velja pa ta naredba brez nadaljnjega za vsak posamezen primer. Razmere v gospodarstvu so mnogo prerazlične, da bi se mogel v vsakem podjetju uvesti 60 urni tednik. So podjetja, v katerih se s prehodom na 60 urni tednik ne bi dosegel nikak produkcijski efekt. Samo zaradi oči pa se naj delovna doba ne razširja. K 00-urniku naj se ne preide samo zato, da se le za oči delovna doba zviša, temveč namen nared-be je, da je iz razširjenja delovne dobe tudi resničen dobiček za proizvodnjo podjetja in njegov delovni učinek, da se vojno gospodarstvo okrepi zaradi podaljšanja delovne dobe. Z novo naredilo se v tem smislu apelira na |>odjetja in obratne vodje, da takoj podaljšajo delovno dobo od 48 na 60 ur, če-zahtevajo to proizvajalni pogoji podjetij. Čeprav je torej ta naredba elastična, vendar pomeni za obratovodjo dolžnost, da po skrbnem preudarku odloči, če zahteva produkcijski položaj njegovega obrata ali dela uvedbo 60 urnega tednika. Ta dolžnost 60 urnika ne velja samo za pisarne in uprave gospodarskih podjetij, temveč za vse panoge poklicnega življenja, ravno tako za obrtna podjetja ko tudi za vsa industrijska ter za vse druge pridobitne gospodarske panoge. Glavni cilj zvišanja delovne dobe je stopnjevanje proizvodnje. Delovna doba naj se za toliko zviša, da se doseže maksimum proizvodnje. Kjer se v obratih zaradi zvišanja delovne dobe osvobode proste delovne sile, se morajo tie naravno uporabiti za drugo delo v istem podjetju. Vojno-gospodarska dolžnost slehernega obratnega vodje je itak, da izkoristi vsako delovno silo čim bolj racionalno in kjer je najbolj potrebna. Delovne sile pa, ki so postale proste, morajo biti delovm?.inu uradu na razpolago. Iz naredbfe o 60 urnem tedniku v civilnem gospodarstvu slede nedvomno, da se pri zvišanju delovne dobe izvršene nadure plačujejo po običajnih tarifnih določbah. Sedaj izišla naredba nalaga podjetjem in obratnim vodjem veliko obveznost. Na podlagi svojie odgovornosti se morajo odločiti, če v njih posebnem primeru vojno-go-spodarske dolžnosti terjajo zvišanje delovne dobe. Nad naredbo je v velikih črkah geslo, da se mora dobiti iz gospodarstva vse, kar je sploh dosegljivo in da je treba izkoristiti vsako šanso, da se dose-žie. povečanje vojnih storitev. Iz slovaške zunanje trgovine >Neues Wiener Tagblatt« opisuje takole spremembe v slovaški zunanji trgovini: V zadnjih letih ima Slovaška vedno manj trgovinskih partnerjev, vrednost njene zunanje trgovine pa se je lani zvišala za okrog 30% in prvič po letu 1940, je bila slovaška zunanje - trgovinska bilanca aktivna. Glavni trgovinski partnerji Slovaške so bili lani Nemčija s Protektoratom, Švica in Turčija. Struktura zunanje trgovine se ni spremenila. Pri izvozu so na prvem mestu les in lesni izdelki, povečal pa sb je *tudi 'izvoz sadja, sočivja in umetnih vlaken. Pri uvozu so na prvem mestu tekstilni izdelki, stroji in tehnični aparati. Uvoz iz Nemčije se je lani povečal za 10%, izvoz v Nemčijo pa znižal za 2%. Pri blagovni iz- menjavi med Nemčijo in Slovaško veljajo v glavnem cene, ki so bile določene septembra 1942. Švica, ki je po izločitvi Italije, zavzela v slovaški zunanji trgovini drugo mesto, dobiva iz Slovaške predvsem celulozo, cement, papir in rudninsko olje, Slovaški pa daje tekstilne izdelke, tehnične aparate, stroje in kemikalije. V rednost blagovne izmenjave je šest sto milijonov Ks. Za Švico so se lanj kot partnerji v slovaški zunanji trgovini vrstile Madžarska, Turčija, Romunija, Švedska, Bolgarija, Hrvatska, Danska, Finska, Španija in Portugalska. Letos pa so zaradi vojnih dogodkov nastale v slovaški zunanji trgovini velike spremembe. Vojni in politični dogodki so nekatere partnerje popolnoma 'izločili. Slovaško - italijanski plačilni promet je izkazal pasivni saldo do 10 milijonov Ks v dobro Italije. Najbolj pa so se zapletli trgovinski odno-šaji s Turčijo, ki za Slovaško že prej niso bili ugodni. Slovaška je dobivala iz Turčije predvsem razna oljna semena, kože in bombaž, plačevala pa je to blago po večini s sladkorjem. Ker ji je bil Ui uvoz zelo potreben, je morala sprejemati tudi neugodne turške l>ogoje. Med drugim je Turčija tudi zahtevala, da se ves uvoz iz Slovaške carini v Istanbulu in šele potem izroči naročnikom. Na ta način so se dostave blaga zavlekle za tedne in,mesece in zavarovalna premija, ki jo je treba plačati v višinj 15% od vrednosti pošiljatve, je večkrat dosegla in tudi presegla 75% vrednosti uvoza. Stari dogovori o kompenzacijah ne veljajo več, a tudi že plačanega blaga slovaški uvozniki ne morejo dobiti iz Turčije. Ko so bili pretrgani gospodarski odnošaji, je ostalo Slovaški v Romuniji v dobrem 10 do 20 milijonov Ks, v Finski, s katero je bil promet v zadnjem času zelo skromen, pa okrog 2 milijona Ks. Tudi v Bolgariji je ostalo Slovaški nekaj milijonov, pogrešala bo pa samo dobave bolgarskega tobaka, dočim so se dobave drugega blaga iz Bolgarije že prej močno omejile. Po vseh teh spremembah se bo morala slovaška zunanja trgovina še bolj koncentrirati na Nemčijo. Švica ne more pogrešati izvoza v Nemčijo Švicarski zveznj. predsednik Stampfl je v 'parlamentu govoril o švicarskih zunanjetrgovinskih 'težavah. Dejal je, da mora Švica premagovati iste težave ko Švedska. Švica mora takoj da* voziti blaga za 50 milijonov švicarskih frankov, ker drugače ne bi mogla švicarska industrija v celoti obratovati. A nglo-Američani pa hočejo, da ne bi Švica nič več izvažala v Nemčijo. To pa je nemogoče, ker ni iprav noben« možnosti s čezmorskim izvozom nadomestiti izvoz v Nemčijo. Angleška premogovna kriza se ne more hitro odpraviti Ameriška komisija, iki je preiskala razmere v angleških premogovnikih, je odsvetovala dobavo modernih ameriških at rojev za angleške premogovnike. Ti se ne bi mogli uporabljati, ker ni še na razpolago potrebnega tehničnega osebja. Najprej bi se morala rešiti 'tudi še cela vrsta drugih vprašanj, dokler bi ee ustvarila možnost za uporabo modernih strojev in da bi ee mogla sedanja proizvodnja 190 milijonov ton zvišati, za približno 10 odstotkov. Ta ugotovitev ameriške komisije dokazuje, da se angleška premogovna kriza, ki je nastala zaradi padajoče proizvodnje, ine bo mogla še kmalu odpraviti. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 6. oktobra 1944. Štev. 81. Maksimalni cenik la dela krojačev, krojači« in izdelovalcev perila Na podstavi naredbe Visokega komisarja o predpisih glede cen blaga, storitev in rabokupov z dne 9. maja 1941 št. 17, Službeni list št. 319/88 iz 1941, odrejali Člen 1. — Za izdelovanje moških in ženskih oblačil ter perila se določajo sledeče najvišje cene: B. Ženska oblačila. Razred Ia I. II. III. A. Moška ohlažila. Lir Razred 1. Damska obleka 230— 182— 128— 95— Ia I. II. III. 2. Damaka dvodelna obleka 270— 209— 155— 115-— Lir 3. Večerna obleka 459— "“‘344— 230— 169.— 1. Celotna obleka (dvovrstna ali 4. Angleška bluza .... 13— 101— 74— 61.— športna 10% več) .... 610— 510— 440,— 380- 5. Francoska bluza 216— 128,- 95— 68— 2. Obleka smoking 709— 595— 493— 425— 6. Bolero z irokavii 101 — 74,— 61— 47— 3. Obleka frak 1026— 857.— 722— 554— 7. Bolero brez rokavov . . . 68— 54— 41— 27.— 4. Obleka žaket 790— 662.— 554— 466— 8. Jutranja halja, dolga . . . 216— 155— 115.— 88— 5. Površnik ali raglan .... 527— 440.— 380— 331 9. Jutranja halja, kratica . . 169— 115.— 74.— 61— 0. Raglan ali ulster .... 581— 479— 425— 358.— 10. Halja za delo (pisarniška) . 115— 95— 74— 61 — 7. Zimska suknja 581— 479— 425— 358— 11. Enostaven gladek plašE . . 311— 270— 230— 176— 8. Zimska suknja za kožuh . . 560— 466— 398— 331— 12. Težki športni plaSS iz ka- 9. Kratki zimski 'paleto . . . 479— 398— 358— 290— melje dlalte 439— 385— 324— 243— 10. Sako za kožuh 459.— 378— 331— 290— 13. Raglan 439,- 385— 324— 243.- 11. Potovalni plaši: (trenchcoait) 581.— 479— 425— 358— 14. Srednje ‘težki, zimski plaSč . 385— 324,— 230— 176— 12. Plašč hiubertu® 398.— 331— 290— 257— 15. Kompliciran moderni plašč . 459— 371.— 290— 223— 13. Pelerina s kapuco . . . . 257— 209— 176— 135— 16. Plašč za kožuh 371 — 311.— 270— 203— 14. Plaž? za prah 189— 176— 162— 122— 17. Angleški kostum (dvovrstni 15. DuhovniSki talar . . . . 506— 425— 371— 324— ali športni 10% več) . . . 425— 344.— 270— 203— lf>. Povrhnji lovski sako . • • 594— 493— 440— 378— 18. Francoski kostum .... 344— 290— 196— 137— 17. Lovski kroj 662— 554— 440/- 19. Platneni kostum 270— 231— 196— 137.— 18. Smučarska obleka .... 459— 378— 331 — 277— 20. Lovska ali športna jopica 344— 311.— 270— 203— 10. Sako (dvovrstni ali športni 21. Težita jopica 270.— 230— 176— 10% več) 351 — 290— 270— 223— 22. Paletč, navadni 344— 270.— 230— 176— 20. Lietrastj sako 270— 236— 196— 23. Planinski jopič ..... 156— 135— 115— 88— 21. Letni platnemi salto .... 257— 209— 189— 162— 24. Smučarski jopič, navadni 25. Smučarski jopič i* boljšega 193— 176— 155— 115.— 22. Letni platneni sako, enosta- 137.— ven 203.— 169— 155— 128— blaga 230— 209— 106— 23. Hllače 155.— 128— 108— 95— 26. Smučarske hlače, navadne . 115— 101 — 88— 61 — 24. Športne hlače (breeehes) 169.— 137— 115.— 97— 27. Smučarske hlače iz boljšega 108— 81— 25. Telovnik (dvovrstni 10% več) 122.— 101— 88.— 47— blaga . 142— 122.— 28. Vetrni jopič...........................155— 29. Krilo.......................... 30. Hlačno .krilo.................. 31. Kratko hlače................... C. Perilo. R a z r e d Ia I. II. ir Lir 155— 135— 115.— 88. 95— 74— 61.— 47. 182— 142— 116.— 88. 54— 47— 47— 34. R a z r e i. m Lir 1. Moška srajca z ovratnikom 2. Moška srajca z 2 ovratnikoma 3. Moška spalna srajca . . . . 4. Moške spodnje hlače, kratice . 5. Moške spodnje hlače, dolge 6. Moška pidžarna 29— 31— 29— 25— 29— 64— Člen ‘2. — Pri napravi oblačil in perila />a otroke do 10. leta se zgoraj navedene cene morajo znižati za 50°/o, za otroke od 10. do 15. leta pa za 25 °/o. Stroški za običajne male potrebščine (sukanec, svila, gumbi itd.) so pri delih pod A in B že vračunani v cenah. Za dela pod C se smejo računati ti stroški posebej po predpisanih nabavnih cenah. Za dela, ki niso navedena v ceniku, ali za posebnosti v kroju, se cena določi po predhodnem dogovoru strank. Člen 3. — V členu 1. določene cene veljajo samo za območje mesta Ljubljane. Za ostale kraje Ljubljanske pokrajine določijo naj-višje oene okrajna glavarstva, upoštevaje krajevne razmere. Te cene ne smejo biti višje od cen po tem ceniku. Člen 4. — Posamezne obrate uvrste v ustrezne razrede obrtna oblastva prve stopnje po zaslišanju prizadetih strokovnih združenj, upoštevaje zmogljivost obrata iu kvalifikacijo osebja za bolj ali manj lično izdelavo. Člen 5. — Ceniki z najvišjimi cenami in označbo razreda obrata morajo biti izvešeni v vseh obrato- na 7. ZdiravniSka halja . . . . •..................64. 8. Zenska pidžarna .........................................56— 9. Zenska nočna srajca ‘....................................56— 10. Zenska nočna jopica ...................................47,— 11. Zenska srajca, dnevna....................................20— 12. Kombiineža ..............................................31— 13. Zenske hlače.............................................26— 14. Modrčki .................i...............................20— 15. Rjuhe ....................................................7— 16. Blazine, gladke, velike..................................22— 17. Blazine, gladke, male ............................20— 18. Odejne prevleke (kapne), gladke.................39.— 19. Prit;....................................................7,— 20. Prti« ....................................................5— 21. Obrobljanje (entlanije), od metra....................1.90 občinstvu vidnem 18. junija 1942 št. 121, Službe) list št. 209/49 iz 1942. Ljubljana dne 2. oktobra 1944 XI. št. 453/1. Prezident: Div. general Kupni 28, 29. 25, 15. 18. 56/ 56.' 47.' 47.. 31.- 12. 25. 19/ 12/ 4. 17/ 12/ 31 5,-3. 1* valnicah mestu. Člen 6. — Kršitve te naredbe se kaznujejo z denarno kaznijo do 5000 lir ali z zaporom do dveh mesecev. Člen 7. ----- Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave. Z istim dnem preneha veljati naredba Visokega komisarja z dne SCHNEIDER & VEROVSEK Trgovina z železnino L J U B L J A H A NA DROBNt HA DEBELO .ari. 'v »V- . W Manufakturna in modna trgovina A. Žlender Ljubljana — Mestni trg Gospodarske ves št. 22 Pri nakupu vsakovrstnega manufakturnega blaga Vam priporočamo znano veletrgovino R. MIKLAUC • »Pri škofu* LJUBLJANA, Linjarjeva ul. 3 - Pred Škofijo 3 Trgovina na drobno v pritličju na debelo v I. nadstropju Ustanovljeno let« 1869 Telefon Štev, 29-09 OKVIRJE izdeluje specialist Wolfova 4 KLEIN JANKO CESNIK MANUFAKTURNA TRGOVINA LJUBLJANA - LINGARJEVA ULICA 1 Za nakup razne železnine in poljedelskih strojev se Vam priporofa tvrdka Fr. Stupica Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 1 (poleg »Figovca*) Prodaja razstreliv K. PEČENKO TOVARNIŠKA ZALOGA USNJA v LJUBLJANA, Sv. Petra c. 41 Nemško-madžarska trgovinska izrri ujava je narasla. Zaradi dobre p3 nične letine je mogla Madžarska izv zitj v Nemčijo večje količine pešni in pšenične moke. Tildi precej sad iu zelenjave je izvozila Madžarska Nemčijo. Iz Nemčije pa je dobila pr mog, koks, stroje, orodje in vel število goveje živine ter svinj in m lih živali za rejo. Nemčija je nadal poslala Madžarski 250.000 stotov krol pirja. Madžarska bo 111 to s v nasprotju drugimi vzhodno-evropskinij dezelafl pridelala za 30 do 35 odstotkov ma1 vina ko lani, ko ga je pridelala i milijona hektolitrov. Vina bo ma1 predvsem zaradi raznih trtnih ško ljivcev. že nekaj mesecev se opaža i madžarskem vinskem trgu tenden1 rastočih cen. Vina sicer Madžarski J bo zmanjkalo, pač pa se bo precej p dražil. Bolgarska vlada je morala na sovje sko zahtevo določiti obračunski te® /-a rubelj na 15 levov. Ta tečaj je Bolgarsko - izredno nizek ter bo dvomno povzročil razvrednotenje M garske valute. Britanski kmetijski minister Hu< je izjavil, da je letina na nekatef angleških kmetijah naravnost tra»i8 slaba. Splošno kreditno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani, Ulica 3. maja štev. 5 izvršuje vse denarne posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekočih računih. — Telefon št. 38-84 •■■■■■■■■■■■■■■■■ IVAN VRBINC Ljubljana« Kolodvorska ulica 8 " Telefon 37-31 Stavbeno, pohištveno pleskarstvo, ličarstvo In soboslikarstvo Se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela Izdelava .zelo solidna in' po zmernih cenah JOS. L. ŠILIH SLOVENJA TRANSPORT LJVBLim Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet. Mar prodaja ievljev Ljubljana - Fred škofijo Priporoča se tvrdka Robert Goli ▼ Ljubljana Šelenburgova ulica 3 HRVATSKA DEŽELA EAMKA O. D., podružnica Lfubljana CENTRALA V ZAGREBU Podružnice: Beograd, Grikvenica, Karlovac, Ujvidek, Osijek, Sušak, Zemun — Delniška glavnica: Kn 100,000.000*—• Rezerve cca: Kn 30,000.000*— Izvršuje vse banine posle najkulantneje! Fiir das Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Urednik : Aleksander Železnikar — Fttr die Druckerei »Merkur« A. G- Za tiskarno »Merkurc d. d.: Otmar Mihalelt. — A le — vsi v Ljubljani.