DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk iu zabavo. Ithaja kot priloga „SLOVENCU" vsak prvi in tretji detrte/c meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB» dan poprej. Cena mu je 80kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „8lovenca« ga dobivajo zastonj. - bpm tn doptsi naj te pošiljajo: uredniitvu, naročnina in imerati pa opravnistvu „DOMOLJUBALjubljana, v semenUkin ulicah 6t. 2. — Naznanilo stane 8 kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tfka dvakrat, tn ir> kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. Štev. 34. V Ljubljani, 17. decembra 1891. Letnik IV. ku Dandanes živimo v z lo viharnih in nemirnih časih. Nasprotij je vse polno posvetu; le iskrice je treba in v boj se vdero milijoni vojakov. V naši državi je vse polno prepirov; posamezni narodi se sovražijo, si nasprotujejo in škodujejo, kjer koli le morejo. Tudi med Slovenci divja že nekaj let kvarljiv bratovski prepir. Ni čuda, da je tako. Mnogi se izneverjajo Bogu, zametujejo postavo božjo, zaničujejo in zatirajo katoliško cerkev, njene naprave, njene duhovnike in druge verne spoznovalce. — Mnogi so zapustili Boga, MariJnniHki gojenci prod jaslicami. (Iz „Dom in Svet"-a št. 12, 1. 1890) zato pa ljudi zapušča sreča, blagoslov božji. — Med te bojne klice, ki se čujejo na svetu, pa donijo vzlasti o Božiču iz nebes glasovi miru: Čast Bogu na visokosti in mir ljudem na zemlji. Da bi pač ljudje razumeli te glasove! — Da bi jih umeli vsaj mi Slovenci, ter vsi vernovdani katoliški cerkvi hiteli k jaslicam molit božje Dete, spoznavat svojo katoliško vero. Tedaj bi vsevetela povsod med nami ona krščanska ljubezen, katere priča so gojenci „Marijaniščau na naši božični sliki. Z njimi vred bi vsi Slovenci pevali in delali po božičnem slavospevu: Čast Bogu na visokosti in mir ljudem na zemlji! ----- Vabilo na naročbo. Loto se bliža svojem« koucu iu .Domoljub« želi vsem svojim prijateljem, zlasti naročnikom: Vesele božične praznike in srečno novo leto! .Domoljub" je pričel izhajati s tem uamenom: x , . _ h,.^«™, narodom katoliško, slovensko in gospodarsko zavednost, da prinaša bralcem najnovejše dogodke, da s tem svoje bralce podučile in kratkočasi. Namen .Domoljubu" je: Braniti pred napadi tujih in domačih nasprotnikov vero katoliško in besedo materino in truditi se, da v javnem življenju pride do svojih pravio tudi kmet, obrtnik in rokodelec, ki po pravici toži o prevelikih davkih. Upamo, da je .Domoljub" v preteklih štirih letih vestno iu pošteno spolnoval stavljeno si nalogo. To najbolj jasno spričuje veliko število naročnikov. Hvaležni Bogu in dobrim prijateljem smemo že sedaj reči, da ga še ni bilo slovenskega časnika, ki bi imel toliko naročnikov, kakor jih ima ..Domoljub'! - Razširjen je po vsem Slovenskem in dobiva vedno več naročnikov po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem in Primorskem. — Pri tem seveda imajo naročniki sami največ zaslug. Zato zahvalimo ob tej priliki vse naklonjene podpornike »Domoljuba", vzlasti gospode duhovne, ki se posebno trudijo za raaiifjanje lista. Prepričani smo, da bodo list priporočali vzlasti letos, ko so nedavno brali vernikom pastirsko pismo avstrijskih škofov, v katerem naši vrhovni pastirji tako iskreno katoličanom priporočajo katoliške časnike. Škofje pravijo v tem pismu glede podpiranja katoliških časnikov te-le prevažne besede: „Naj bi si pač povsod po katoliški Avstriji šteli v častno dolžnost podpirati katoliško časopisje z vsemi močmi . . . Naj se njedinijo duhovni in neduhovni ter naj vzdržujejo in vstanove take liste, ki izpolnjujejo nalogo, kakor jo sv. Oče odločujejo katoliškim časnikom. Potem katoliška Avstrija ne bo redila s svojim denarjem zavdajalcev, ki ji zaitrupljujejo srčno kri; nič več ne bo vriskala nasproti onim, ki zaničujejo njeno vero in zasmehujejo njeno poštenost. Nehala bo prijaznost s nazori, ki so cerkvi sovražni in izginila bo s tem združena verska vnemarnost." da hrani, utrjuje in razširja med našim Listek. Božična povest. i. Približali so se zopet veseli božičui prazniki. Vsak kristijan se jih raduje, vzlasti imajo otroci o Božiču mnogo nedolžnega veselja z jaslicami. Povsod po krščanskih družinah se pozna, da se bližajo lepi prazniki. Ako le mogoče, snidejo se ob tem času vsi udje družine pod domaČo streho, da ondi pri gorki peči kramljajo o nekdanjih časih, ko so tudi sami imeli še toliko nedolžnega božičnega veselja, kakor ga imajo sedaj njih otroci. Za družino rokodelca Ivana Vlaha, ki je prebival na severu v pomorskem mestu H., bili so pa ti prazniki polni britkostij, kakor nam pričajo ti-le dogodki iz njegovega družinskega življenja: Bilo je nekaj dnij pred Božičem. Vse polno ljudij je zbranih na morskem obrežju. Ravnokar je zapustil parnik luko, da prepelje potovalce čez morje v daljno Ameriko. .Upanje" je ime parniku. Krasno odsevajo črke tega imena na ladiji. Pomenljivo ime! Da, upanje, poslednje* upanje je bila mnogim popotnikom na ladiji ta pot v Ameriko. Njej so darovali zadnje svoje imetje, njej izročili svoje življenje, katero jim je bilo neznosno v starem svetu. Gospodarji razprodanih kmetij in ubožni rokodelci — teh je bilo največ na ladiji — iskali so rešitve sebi in družinam v novem svetu. Nadejali so se sreče v Ameriki in zato se pogumno izročili .Upanju", ki sedaj tako ponosno plove po prostranem morju, kakor da bi same bogatine preseljevalo v Ameriko. Toda se li bodo ti upi, te nade izpolnile, to je drugo vprašanje. Res je! Muogo jih je šlo v Ameriko iskat sreču in našli so jo; še več pa jih je, ki je niso našli, katerim je tudi splavala po vodi zadnja nada: videti še kedaj domače trate in gorice, počivati v domači zemlji! . . . Na bregu stoji mlada žena in britko joka. Žujo plaka tudi milo dete v materinem naročju. Neprestano se ozira za ladijo, ki se vedno bolj oddaljuje od brega; tudi ta žena ima vse svoje nade na tej ladiji. „0h, sedaj sem sama, zapuščena! Oj zakaj si me zapustil, zakaj si se ločil od svojega deteta ?" vzdihuje vsa obupana mlada mati. Tako škofje priporočajo katoliške časnike! Tako Jih priporočajo v cerkvi • prižnice. — Po vzgledu svojih škofov naj tudi duhovniki vzlasti sedaj ob novem letu blagovoljno priporočajo v cerkvi katoliške časnike in med tem vzlasti .Domoljuba". — Duhovno pastirstvo bo gotovo zolo olajšano po onih krajih, kjer bodo razširjeni katoliški listi. Iskreno bi želeli, da bi se naročevanje »Domoljuba" po farah tako vredilo, kakor naročevanje knjig Mohorjeve družbe. Da bi namreč farani skupno naročevali in skupno prejemali »Domoljuba" — Res, da si s tem duhovnik nakoplje nekaj novega dela, toda iz skušnje smemo reči, da ima to delo na drugi strani obilno plačilo. Duhovnik ima namreč tudi v tem oziru jasen pregled o razmerah po fari, vtrjuje se tem potom med verniki in med njim vez, katero nasprotniki vzlasti dandanes vedno hujše trgajo, skrbi se s tem za razširjanje dobrega berila, trudi se za izobrazbo ljudstva itd. Doseže se veliko, prav veliko. V tem oziru prosimo sedaj ob novem letu gospode duhovne in druge prijatelje .Domoljuba" blagohotne podpore! — V ta namen dajali bomo na vsakih deset .Domoljubov" naročenih pod skupnim zavitkom enajstega po vrhu! K sklepu imamo do svojih naročnikov nekaj želj in prošenj: 1. Vsi dosedanji naročniki ostanite »Domoljubu" zvesti tudi v novem letu! 2. Vsak naročnik naj se potrudi, da pridobi »Domoljubu" vsaj enega novega naročnika. 3. Naročniki iz posameznih far ali občin naj si list skupno naročajo, skupno denar pošiljajo in skupno list prejemajo. 4. Naročniki naj vsi kmalu pošljejo 80 kr. kot celoletno naročnino za „Domoljubai' — Ako je kedo dolžan naročnino za nazaj, naj svoj dolg kmalu poravna. Stroškov pri »Domoljubu" je veliko, zato treba zanj tudi mnogo denarja. Ker pa je cena tako nizka, zato je treba, da list vsak naročnik plača ob pravem času. 5. Ako je naročnik list plačal, pa ne dobi kake številke, vzame naj kos papirja ter naj zapiše nanj: Zadnje številke podpisani naročnik ni prejel, ta papir naj pregane ter na zunanjo stran zapiše naslov: Opravništvo »Domoljuba" v Ljubljani. To pisemce se ne sme zapečatiti, odd& naj se na pošto in ni treba nobene marke plačati. 6. Ako kedo lista ne želi več prejemati, zapiše naj na zavitek lista: Se ne sprejme. i. ". . 1 " i — . — Zakaj jo je zapustil? Vedela je dobro, zakaj. Ni se ji izneveril, ui jo pregovoril ne zapeljal. Zvest mož ji je bil tudi tedaj, ko se je ločil od nje. .Veš, draga moja", govoril ji je pred odhodom, skupno sva dosedaj delila veselje in žalost in te je bilo mnogo več nego veselja. Poznaš me, da bi rad skrbel za-te in za drago mi dete. A razmere so ti znane; odkar je pogorela tovarna in so delo v njej opustili, jaz v tem kraju za svoje rokodelstvo ne najdem primernega dela. Po svetu torej moram iti in ker pravijo, da se v Ameriki dobro zasluži, poskusim tam svojo srečo. Prvi denar, katerega prislužim, pošljem tebi, da prideš z otrokom za menoj. — Med tem pa bo Petrovec, prijatelj moj od mladih nog, skrbel za-te, da boš imela najpotrebnejše; obljubil mi je pod prisego; njemu sem izročil naslov na-se, njemu bom tudi pošiljal denar, da ti ga oskrbuje iz pošte." Tako je tolažil mladi mož potrto svojo ženo, ki se je naposled vdala, češ, le malo časa in tudi jaz se popeljem z detetom v novi svet, v boljše življenje. — Najela si je v velikem mestu stanovanje pri drugih ljudeh in kar moč varčno gospodinjila s krajcarji, katere ji je mož izročil dotlej, da ji, kakor je upal, zdatnejših ne pošlje iz novega sveta. Dolgo časa ni bilo nobenega pisma, denarja je bilo vedno manj, torej stiska vedno večja. Prijatelj Petrovec jo je začetkoma večkrat obiskal, a prišel je vselej brez pisma. Tedaj pa ga žena naprosi, naj mu on piše na kraj, kjer se je mislil ustaviti. Tako je poslala žena pismo prvo, drugo in tretje. — Težko je čakala odgovora, čakala nanj tedne in mesece, toda odgovora ni bilo nobenega. Naposled napiše obupno pismo, pojasnjuje v njem veliko svojo revo, da je popolnoma zapuščena, ter da bo morala vbogajme prositi, ako ji kmalu ne pošlje pomoči. Tudi na to pismo ni bilo odgovora. Tedaj pa se je silna žalost polastila njenega srca. Vedno bolj jo je težila grozna misel: .Mrtev je!" Skoro bi bila obupala, da je ni na življenje vezala majhna Marica. Od deteta ni mogla, zato je ž njim prosila po mestnih ulicah. Tako je minulo leto dni; približali so se zopet božični prazniki in Vlahova žena jih je v silnih bridkostih praznovala sama kot — beračica I — In take božične praznike je obhajala še večkrat. U* Prijatelji .Domoljuba« na delo! - .Domoljub- se bo trudil tudi v prihodnjem letu, da bo vstrezal sJm bralcem. Budil bo v srcih svojih bralcev ljubezen do Boga ,n do katohške cerkve, navdu-a h bo Ta lepo našo domovino, in zagovarjal odločno in povsod prav.ee slovenskega naroda. Poročal jim bo važne novice od blizu in daleč, pripravljenih ima tudi za prihodnje leto celo vrsto zan.miv.b, podučnih in kratkočasnih povestij in dogodb. Torej: Vzemite, naročite iu t>erite! Kaj je novega po svetu? V držamem zboru se pri raznih razpravah prav pridno oglašajo slovenski poslanci ter poja-snujejo potrebe, katere imajo njih volilci po slovenskih deželah. Poslanec Povše je temeljito po-jasnoval potrebo, da se urede hudourniki na Gorenjskem, kjer so zlasti v zadnjih letih v kranjskogorskem okraju napravljali silno veliko škodo; opozarjal je poljedelskega ministra na prevažno gospodarsko delo glede na osuševanje ljubljanskega močvirja. Kakor pa je razvideti iz odgovora ministrovega, se to osuševanje ne bo še kmalu pričelo, ker treba še mnogo preiskav, predno se prične tako veliko in pomenljivo delo. Govoril je tudi poslanec Povše prav stvarno in zanimivo o gorenjskih pašnikih ter živo popisoval žalostne razmere gorenjskih kmetov gledd pašnikov; omenjal je veliko škodo, ki se kmetom godi s pogozdovanjem najboljših pašni- kov, našteval je tudi slučaje, ki pričajo, kako da se kmetom kazni nakladajo, ne da bi bili poprej zaslišani : Ker ta stvar zanima vzlasti Gorenjce, bo .Domoljub"* o tem še obširneje poročal. — Poslanec Pfeifer tožil je o hudih davkih ter prosil polajšav vzlasti za dolenjske posestnike, katerim trtna uš neusmiljeno končava vinograde. — Posl. Ferjančič je med drugim govoril o urejevanju vipavskih hudournikov in popisoval razmere idrijskih rudokopov. Želeti je, da se zboljšajo plače vrlim idrijskim delavcem, ki so 6icer skromni v svojih potrebah in zelo marljivi in delavni, a \kljub temn le težko shajajo in preživljajo svoje družine. — Poslanec dr. Gregorčič je govoril o slabih eeetah na Goriškem, pritoževal se o poštnih razmerah, ker uradniki ne znajo slovenskega jezika ter omenjal raznih gospodarskih razmer, ki so važne za goriško Ž. Pet dolgih, britkih let je minulo, polnih gorja za ubogo zapuščeno ženo. Kedor jo je videl pred petimi leti lepo mlado ženo v cvetju svoje d6be in kedor bi jo bil sedaj spazil bledo, bolehno in sta-rikavo ženico, prosečo milodarov, ne bil bi jo več spoznal. Pisala ni več v Ameriko. Petrove« je pisal, kakor ji je rekel, na vse strani, a vse pozvedovanje je bilo zastonj, nobenega odgovora ni dobila žena od svojega moža. — Vzlasti rada je lazila z otrokom na breg, pričakujoč ladij v luko. Tukaj ji je bilo seveda srce posebno britko. Toliko se jih je vračalo, a njega, po katerem je tako silno hrepenela njena duša, njega ni bilo od nikoder; .Upanje" se je vračalo, a zanjo nade ni donašalo. V take misli vtopljena stoji uboga žena nekega dnč na bregu ter gleda na neizmerno morje. Rada bi spazila tam za morjem vsaj grob svojega ljubljenega moža, a niti groba ne more škropiti s svojimi solzami. Od daleč pa hitita konja vprežena v lepo kočijo. Uboga žena ne vidi, da se ji bliža voz. Sicer vpije voznik, a zamišljena žena nič ne sliši. Voznik videč največjo nevarnost, dvigne bič ter šlene po tuji ženski. Udarec jo še le vzdrami, da zapazi voz ter se mu v naglici umakne. Ko pa pogleda v voz, strese se po vsem životu, v vozu namreč zapazi — svojega moža. Dk, prav on je, ki bogato napravljen sedi v kočiji, poleg njega pa mlada lepa ženska. Ta ravno išče denarja, da bi ga dala ubogi beračici, kateri se pozna na obrazu hud udarec od biča. .Za božjo voljo!" vsklikne ubožica, vije z rokama in obstane kakor okamnela. Opozorjen vsled krika pogleda tudi gospod ii kočije, ter v trenotku obledi. .Kedo si, ženska?" zakliče. „Torej ti, moj Ivan, moreš še le vprašati, kedo da sem jaz tvoja poštena žena, katero si ti zapustil v siromaščini, ter se ji nesrečnež izneveril", odgovori beračica. .Žena, draga moja žena!" vsklikne Ivan, hiti odpirat vrata pri vozu; precej je zunaj, kjer ves iz-nenaden objema in poljubuje svojo ženo. „Marija, za Boga svetega, Marija, torej vendar ni res, da si umrla, ni res, da je umrla naša Marica. — Jaz prišel sem pomolit na tvoj grob!' pokrajino. — Med Avstrijo, Nemško, Italijo, Belgijo in Švico so se sklenile nove trgovinske pogodbe. Sedaj ni še popolno znano, kakošne nasledke da bodo imele te nove pogodbe za naše kraje. Omeniti nam je za sedaj le, da se bo v prihodnje žito, živina in les bolje prodajalo, nasproti pa utegnejo nove pogodbe škodovati trgovini z vinom in sadjem. O tej prevažni gospodarski zadevi poročamo pozneje, ko bomo dobili zanesljivih poročil od strokovnjakov. — V Rimu so imeli italijanski poslanci v zbornici prav živahne seje. Ni jim bilo po godu, kar je rekel minister na Dunajn, da treba zahtevati za papeža popolno prostost in neodvisnost. Nasprotniki papeževi so grozno razgrajali v zbornici, vlada se je zvijala na vse strani. Vidi pa se iz teh razgovorov, da papež v Rimu nima nobenih pravic in da so o tem jedini vlada iu poslanci; razloček je le ta, da vlada za sedaj še neče s silo nastopiti proti papežu, mnogi poslanei bi pa raje danes kakor jutri vlomili v Va- tikan in pregnali papeža. — Skoro jednake razprave so se vršile tudi v francoski zbornici v Parizu. Tudi tam so so brezverski poslanci pritoževali nad drznostjo francoskih škofov, češ, da hujskajo proti vladi, ker so se odločno oglasili za pravice papeževe. Zahtevali so poslanci od vlade, da naj jim vzame dohodke in naj novih škofov ne nastavlja. Vlada za sedaj tega ne bo storila, ker se boji ljudstva in zato je rekla, da treba ljudi na take spremembe še le pripravljati. to pa se seveda najložje zgodi po brezbožnih šolah. — Iz Rusije še vedno dohajajo žalostna poročila o lakoti, a poroča se tudi, koliko se trudijo Rusi, da bi z obilnimi darovi svojim rojakom polajšali strašne poskušnje. — V Braziliji v južni Ameriki ni stalnega miru, odkar so uporniki pregnali postavnega vladarja. Ta je nedavno nmrl v Parizu v pregnanstvu. — Na Kitajskem še vedno preganjajo in morč kristijane, & vlade nič ne stori, da bi zabranile te silne grozovitosti. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. Iz Girknice, dne 15. decembra Kmetijska podružnica v Cirknici je kupila prostor sa drevesnico, kamor se bode vže prihodnje leto 4000 drevesc zasadilo. Cirkniški dolini manjka sadnega drevja. Kmetijska podružnica pa namerava ravno »Mrtva? Mrtva nisva, živiva še, a lakota kmalu ukonča dete iu mene." »Moja draga Marica!" kliče Ivan ter pestuje v naročji svojo hčerko. Gospodičina v kočiji pa je s čudovitimi čutili spremljala ta prizor; bila je namreč Ivanova nevesta! Naposled ta vpraša Ivana: »Pojasni mi vendar, John, kaj vse to pomeni! Kedo je ta ženska in če-gavo je to dete, ki je pestuješ v naročji ?" »Kedo pa je ta ženska v kočiji, ki se vozi s teboj, kedo je?" povprašuje Ivanova žena. — Ivan pa, kakor od strele omamljen, obstoji; veselje, da je našel ženo in skrb, kaj bo z nevesto, ta čutila mu polnijo srce. »To je moja žena," reče naposled v kočijo. »To je moja nevesta", odgovori ženi. Ni m&či popisati čutil, ki so tedaj zavladala v srcu ubožice na cesti in v srcu gospodičine v vozu I Ubožica na ulici vzdiguje roko, kakor bi hotela groziti možu. »Osleparil si me, pozabil si na-me, nezvestneš!" »Tvoja Marija, tvoja draga, zvesta žena, katero si toliko ljubil in meni o njej toliko lepega pripo- mnogo sadnega drevja zasaditi, da bodo Cirkničani čez leto lažje pozabili zaslužek z lesno trgovino, ki bode prej ali slej ponehala. Skrbela bode podružnica tudi, da vzgoji na svojem vrtu mnogo gozdnih sadik, da se sčasoma zasaae goličave okrog Cirknice in vedoval in jo dve leti kot mrtvo objokoval, ona tedaj še živi!" govorila je Amerikanka. Stopila je tudi ona z voza k ubogi ženi: »Oh reva uboga, koliko pač si morala skusiti, koliko pretrpeti. Toda sedaj je konec tvojim poskušnjam. John ti je zvest ostal, on te ne bo nikdar zapustil. Bodi torej ž njim srečna!" »Srečna ž njim zraven tebe?" vprašala je ubožica. »Zraven mene? Kedo to pravi? Odkar je dokazano, da žena živi, mož nima pravice iskati si neveste. — Vendar, John. pojasni mi to uganjko, saj, ker si mene snubil, trdil si, da ti je žena pred dvema letoma umrla. Pokazal si mi tudi ujen mrtvaški list, torej sem ti morala verovati." »Pač sem moral verjeti, da je pravi, saj mi ga je Petrovec, moj prijatelj, sam doposlal," pravi Ivan. »Kaj, Petrovec je to storil?" vsklikne žena Ivanova, »Petrovec, ki se ni niti zmenil za-me, ki me je zapodil z grda od sebe, ako sem ga prišla prosit pomoči. Glej, Ivan, takemu prijatelju si ti izročil svojo ubogo ženo!" »Je-li to mogoče?" vpraša Ivan. „Petrovcu sem pošiljal za-te denar dve leti, da se pošteno preživita. Tretje leto sem mu poslal denar za pot in sicer * se tako zabrani pot burji, ki le pogostokrat razsaja po dolini. Letošnjo jesen je, hvala Bogu, še nismo mnogo občutili. Vže mnogo let ni bilo tako lepe iu gorke jeseni. Svetli knez Windiscbgraetz je poslal, kakor ima Tže dolgo let navado, tudi letos ubožcem dveh vasi, ki ste pripadali nekdaj pod Haa.sberško graščino, za božičnico 50 gl. Med letom pa je raznim revežem Cirkniške fare vže poslal okrog 140 gl. miloščine. Bog obilno povrni blagemu dobrotniku! Iz St. Jurija pri Smarj i, 12. decembra. V otožni pusti jeseni smo imeli pri nas vesele dni, ko so namreč č. g. župnik nam preskrbeli sv. misijoa, katerega so vodili čč. gg. lazaristi iz Ljubljane pri-čenši dne 30. novembra. V ganljivem govoru je č. g. Hajdrih pripravljal otroke za vredno sv. obhajilo. Enako ganljivi so bili tudi ostali govori iu imeli velik vspeh. Ljudstvo je z veseljem vsak dan tromoma hodilo v cerkev poslušat lepe nauke. Pomagala &ta v spoveduici tudi čč. gg. iz ŽeLmelj in Kopanj«. Najlepši je bil pač zadnji dan dne 8. t. m. na praznik Matere Božje, ko je bil sklep, katerega se je udeležil tudi preč. g. dekan iz Šmarije z jednim g. duhovnim pomočnikom. Popoldne je preČ. g. dekan slovesno blagoslovil misijonski križ z običajnimi slovesnostmi. Brez dvoma so misijoni velike koristi za ljudstvo. Presvetli cesar sam je letos ob prihodu v Celje nagovoril na kolodvoru P. g. soperijorja ter mu rekel: .0, misijoni so jako koristna in blagodejna naprava." — Za ves trud in nauk pa kličemo gospodom: Bog povrni stotero! za-te in za otroka. Na to mi je odgovoril Petrovec, da je Marica nevarno bolna in da s tako mati ne more na pot. Ko mu zopet pošljem denar za pomoč v bolezni, piše mi, da je Marica umrla in da vsled tega tudi žena hira ter da se je bati najhujšega. In malo mesecev pozneje došlo mi je pismo od njega, da si res umrla. — Poslal sem mu zopet denarja za pogreb ter ga prosil, naj mi sporoči kaj o zadnjih trenotkih tvojega življenja, o pogrebu in kam da so te pokopali. — Vse to mi je doposlal in celo mrtvaški list, za katerega ga nisem prosil in katerega je, kakor se vidi, dal ponarediti." »Ta zlobnež peklenski," reče žena, „toliko denarja je prejel in jaz sem medlela v pomanjkanju." »Tak je bil torej Petrovec, niti zlodej iz pekla bi ne bil mogel grše ravnati s pošteno, a zapuščeno ženo. In jaz, jaz kratkovidnež sem mu vse zaupal! Le počakaj, da mi prideš v pest! Razmlinčil te bom v prah, da prejmeš zasluženo kazen za svoje izda-jalstvo!" Komaj so potolažili razsrjenega Ivana. „John, bodi srečen s svojo ženo, jaz se vrnem v Ameriko. Britko mi je bilo v trenutku pri srcu, Štajarsko. Svetli cesar so iz lastne blagajnice poklonili 100 gld. podpore za šolo pri Novioerkvj v Halozah, 100 gld. pa za šolo v Kunčji pri Veliki-nedelji. — Gosp. Weingerl, dosluženi učitelj v Cirk-vic«h na Dravskem polji, je dn6 11. decembri slavil osemdeseti rojstveni dan svoj. Vsled tega so učitelji okraja ptujskega pri nekem zborovanja sklenili, dt starčeku za redko slovesnost častitajo. — V Ormožu ustanovili so .vinorejsko društvo" z namenom, d» podpira vinogradnike v tamošojem okraju. Občinski odbor pri Sv. IIiju blizo Maribora je pa sklenil, da se v prid vinorejstvu napravi treovnica, v katerej bodo vzrejevali ameiikauske trte in jih razdeljevali med občane. — Simon Rek je ob gori Orlici na Pohorji podiral drevje. Med tem se je od pečine odluščil kamen in se zvalil na Simona ter ga usmrtil. — Na Slatini imajo .nemški" zastop občinski. Za gospodarstvo potreba je 55% občinskih doklad, to je 55 kr. za vsaki goldinar cesarske dače. — Dokler je okrajni odbor v C*lji bival v „nem-ških" rukah, potreboval je po 25% okrajnih doklad, odkar pa gospodari Slovenec, potrebujejo po 21%, tako bo tndi v novem letu. — V s po m en na zlato sv. mašo L"0na XIII., n» štiridesetletnico cesarje-vanja Franca Jožefa, na zlato sv. mašo knezoikof* sedaj že pokojnega Jakoba Maksimilijana, kot spomenico na omenjene redke slavnosti so radodarni farniki v Grižah sklenili, da na .gradiiča" Dostavijo cerkev-podružnico, ki bode posvečena bi. Devici Mariji Lurdskej. Poslopje so lani spravili pod streho. a ko sem se sedaj prepričala, da si ti pošteno ravnal, da so vse te spletke zakrivili ie drugi, sedaj se lahko ločim od tebe." Nekaj dnij pozneje odplula je zopet ladija v Ameriko in na njej se je vračala tudi araerikanska nevesta v svojo domovino, kjer je zaradi svoje poštenosti in pridnosti kmalu dobila ženina sebi všečnega. In kaj je bilo s Petrovcem? — Ko so policaji, kamor je Ivan naznanil silno zločinstvo, prišli v njegovo stanovanje, našli so je prazno. Petrovec je izginil. Ljudje so govorili, da je bežal v Ameriko ter tako ušel svetni pravici. Ivan pa se ni več vrnil v Ameriko. Prislužil si je toliko imetja, da je srečno živel v krogu svojih domačih, katerim je mnogo vedel pripovedovati iz Amerike. Žena je polagoma ozdravela in počasi so se zgubile rane prestanih grenkih poskušenj. Vsaki dan 8o hvalili Boga, da je osramotil nakane sovražnikov ter združil zopet srca, ki so si tudi ločena ostala zvpst«. Vzlasti o božičnih praznikih so se radi spominjali prestanih britkostij ter pripovedovali jih svojim otrokom. Letos prizidali so zvonik in so nedavno slovesno nad istim zasadili križ. — Bodi če povedano, da v Ljubljani vsaki mesec enkrat v obsegu po tri pole izhaja leposlovni in znanstveni list, ki se imenuje »Dom in Svet". Krasen in vsega priporočila vreden časopis je letos priobčil 68 slik ali podob, mej ujimi na strani 426 nahajaš tudi .Griže" s farno cerkvijo, z vasjo Medgajnice iu z novo podružnico Marija-Lurd. Koroško. VŠt. Janžuv Rožni dolini so imeli občinske volitve dne 9. decembra. — VPrevaljah se je dnč 30. nov. zbralo nad 150 posestnikov pri shodu katoliško-političnega in gospodarskega društva. Prvi je poročal poslanec g. Gr. Einspieler v svojem delovanju v deželnem zboru. Navzoči volilci so mu soglasno izrekli svoje zaupanje. O delovanju političnega društva je poročal podpredsednik g. V. Legat. Slovenskim državnim poslancem odpošlje društvo zahvalo koroških Slovencev; zahvalo tudi pošlje društvo poslancu Zallingerju, ker se je v delegaciji krepko oglasil za pravice, svobodo in neodvisnost sv. Očeta. G. Servicelj je poročal, kaj je deputacija koroških Slovencev storila in zvedela na Dunaju. — V Li bučah pri Pliberku so pri občinski volitvi zmagali Slovenci, dasi so bili na nogah vsi pliberški Nemci. — VZabnicah obiskuje ljudsko šolo 159 slovenskih in le 8 nemških otrok; a učč se v nemškem jeziku, katerega seveda slovenski otroci nič ne razumejo. — Vrlo narodna občina St. Jakop v Rožni dolini pokazala je minulo sredo sijajno, da v njej bivajo zares korenjaki, ki 60 si v svesti, za kaj se gre v borbi za narodno jednako-pravnost. Akopram so liberalni nemškutarski nasprotniki napčli vse svoje sile, — na dan volitve so sijajno poz^bli 1 Po hudi volilni borbi, kakoršne doslej še nesmo doživeli, zmagala je namreč slo-vensko-katoliška stranka v vseh treh volilnih razredih. Vdeležba pri volitvi še nikdar ni bila tako ogromna ntgo to pot in zbralo se je volilcev kakor nikoli poprej I Nasprotniki prodajali so medvedovo kožo že prej, predno so medveda imeli. V Rožeči praznovali so že delj časa sem svojo zmago ter napivali bodočemu nemškutarskemu županu P. Toda Rožečani so samo obračali, vrli Šentjakopčani pa obrnili, t. j. volili slovenske može. Ko se je nemškutarska garda pri volitvi prepričala, da nem-škutariji v št. Jakopu pšenica ni še dozorela, zginila je s svojim voditeljem vred, kakor kafra na zraku I — Ta srečni izid je tem pomenljivejši, ker se ta vrla občina boruje že 13 let za slovensko šolo, in velikega pomena bi bil poraz v tej slovenski postojanki. Slava in hvala torej vrlim volilcem, ki so na dan volitve prišli v polnem številu ua volišče, ter pokazali, da se ne podajo nobeni nasprotni sili. Živeli ! —r— Cerkev Podobe iz življenja. i. Leta 1876 pride nekega dn^ gospa N. vsa razburjena k gospodu župniku. Iz njenih ust se vlije cela povodenj pritožb zoper učitelja iz B., ki baje njenega sinka Milana strogo ima in ostro kaznjuje. Ravno včeraj je prišel MilanČek jokajoč domov ter tožil, da ga je učitelj po krivici natepel. Župnik razburjeno ženo tolaži, rekoč: »Pomirite se mati! Vi krivico delate učitelju, ker pravite da je prestrog z Vašim sinom. Učitelj je miren in nepristransk mož. Ako kaznjuje Vašega Milana, gotovo ta tudi zasluži. Saj tudi jaz dobro poznam Vašega Milana in sem že tudi Vam naročal, da ga imejte bolj v strahu, sicer ni od njega nič prida pričakovati". — A župnik ni nič opravil s svojimi pomirljivimi besedami. Mati je bila še bolj razburjena in ko je šla skozi vrata, rekla je: »Vidim, da ste ravno taki, kakor učitelj; vsi skupaj držite! Z Bogom!" — In zaloputnila je z vrati ter hitela domov najbrže božat svojega razposajenega Milančka. * ♦ * in šola. Deset let pozneje, v aprilu 1886 pride ista mati zopet k župniku. Toda sedaj ni bila več ona čvrsta, ponosna in mogočna žena, ampak sključena, postarana ženica. Jokati prične pred župnikom in prosi ga pomoči. Njej ni več živeti pri sinu Milanu. On se več ne meni za mater (oče je med tem časom umrl), izostaja po noči z doma, izmika denar, ne loti se nobenega dela ter z drugimi pajdaši dela nemir po okolici. Včeraj pa je mater celo vdaril, ko ga je svarila ter mu očitala njegove nerodnosti. Glasno ihteč mu je mati vse to pripovedovala. — Župnik ji reče: Žalostne reči mi pripovedujete, uboga žena, toda s praznimi tožbami se tu nič ne doseže; treba le gledati, kako bi se tukaj pomagalo. Pred vsem prav pridno molite za izgubljenega sina, jaz vam bom tudi pomagal. Pri tem pa seveda ne smete pozabiti, da popolno brez krivde tudi vi sami niste. Gotovo se še spominjate, kako ste pred več leti tožili gospoda učitelja; ko bi bili takrat poslušali moj svet, ki sem ga vam dal, morda bi bilo sedaj drugače. Kar ste pri prvem sinu zagrešili in zamudili, skrbite, da popravite pri druzih otrocih. Pri Milanu pa je sedaj jedina nada — molitev. 2. .Oče gredo!" .Otroci, urno na delo in vi mali, bodite tiho!" In naenkrat obmolkne veselo iugoJenje, mati je prenehala s pripovedko; urno se poskrijejo vse igrače, mati gre v kuhinjo, stareji otroci za mizo k knjigam, manjši pa v kot. — Vse pričakuje v strahu, kedaj da stopi v hišo strogi oče z nagubančeuim čelom in osornim obrazom. Ko pride v hišo, ne pogleda nikogar, sede na svoj prostor in dela, kakor bi nikogar v sobi ne bilo. Pa saj bi človek res mislil, da nikogar ni, ker so otroci tako tihi. Vse veselje je izginilo iz hiše, strah prevladuje vzlasti otroke in vse zato, ker je priiel domov — oče, str«gi, za družino neskrbni oče 11 * * * .Oče že gredo!" — .Kje, mati, kje so oče?" kliče mali sinko in biti s drugimi vred iz hiše očetu naproti, ve namreč dobro, da ima oče vedno kaj zanj. Drugi zapro knjige, odnehajo od dela, da pozdravijo očeta. Poprej je bilo v hiši vse tik«, vse zamišljeno v delo in učenje, sedaj je vse glasno, vse veselo, ker je prišel domov — oče, skrbni dobri oče! Kak razloček sedaj med obema dogodkoma io kak razloček še ie v prihodnosti I — Starši, odgovor boste dajali pred Bogom za vzgojo otrdk, pazite nanje! Gospodarske in obrtnijske stvari. Konservativno obrtno društvo v Ljubljani prav marljivo napravlja svoje shode. Omenjali smo zadnjič spomenico, katero je društvo izročilo deželnemu odboru Kranjskemu zaradi preobilnega rokodelskega dela, ki ga kaznjenci v prisilni delavnici izvršujejo v škodo ljubljanskim rokodelcem. — Danes nam je posebej omeniti prošnjo, katero je konservativno obrtno društvo poslalo državnemu zboru zaradi posvečevanja praznikov. Ta prošnja na državni zbor se glasi: .Nujna potreba je, da se po ustavnem potu prenaredi postava za nedeljsko praznovanje ia nedeljski počitek in se s tem reši važno vprašanje. Z ozirom na to stavi III. redni shod .Konservativnega obrtnega društva" v Ljubljani dnd 29. novembra 1891 sledečo resolucijo: V postavi z dnd 8. marca 1885, drž. zak. št. 22 pod § 75. je določeno: .Ob nedeljah mora vsako obrtno delo počivati.* Tudi je navedeno, da se mora delalcem ob nedeljah od strani delodajalcev dopustiti, naj se po svojem veroizpovedanju vdeležd dopoldanske službe božje, ter da se mora počitek od dela najkasneje ob 6. uri zjutraj pričeti. — Ker se pa postava v mnogih krajih popolnoma prezira, je potrebno, da se ta postava po ustavnem potu prenaredi in strogo izpelje; razširi naj se pa v tem, da naj ima postava za nedeljsko in prazniško posvečevanje in počitek veljavo ne samo za obrtni, ampak tudi za trgovski stan. — V postavi naj bo določba, da se pričetek praznovanja nedelj in praznikov, ne kakor dosihmal ob 6. uri zjutraj, ampak s pričetkom dneva prične in konča z nastopom delavnika. — Postavo naj izvršujejo ne samo rokodelci, obrtniki in trgovci, ampak tudi tovarnarji iu rudokopi, sploh naj bode uzor preuarejeui postavi državna postava angleška." — Tudi v Ljubljani se premalo posvečujejo nedelje in prazniki. — Želeti bi bilo, da bi bila ljubljanskim katoličanom zadosti božja zapoved za praznovanje nedelj in praznikov, da zato ni treba še posvetni gosposki groziti z denarno kaznijo ali zaporom. Kmetijske podružnice. Iz Urenovie se nam poroča, da se je dne 29. nov. zbralo na Dolcah mnogo posestnikov, da osnujejo kmetijsko podružnico, Oglasilo se je za-njo 33 udov. predsednik podružnici je g. J. Kraigher iz Hraš. — Dne 8. dec. pa je bil osnovalni shod kmet. podružnice za vremsko-ko-šansko dolino. Predsednik je g. župn. Skrjantc. — V Kamniku je imela kmetijska podružnica dne 26. nov. občni zbor. Za predsednika so zvolili g. £. Jauežič-a posestnika na Perovem; v odbor so voljeni: Jan. Jerau v Šmarci, Karol Prelesnik v Strahovci, And. Svetlin v Podborštu, Iv. Stole v Kamniku, Nik. Zad-nikar, živinozdravnik in Val. Burnik, nadučitelj. G. Pire je govoril o reji prešičev, priporočal angleško pleme, hrvaško pa je za pleme odsvetoval; za govedorejo priporočal je belaosko pleme. — Dne 8. nov. je imela tuhinjska podružnica svoj občni zbor, na katerem je predsednik g. Mat. Kiun priporočal zanimanje za kmetijsko družbo; govoril je tudi obširno in temeljito o presajanju sadnega drevja. — V St. Vidu nad Ljubljano je imeia kmetijska podružnica dnd 15. nov. občni zbor. Pire je govoril o ravnanju z gnojem. Iz poročila načelnika g. Ži-rovnika je razvidno, da šteje podružnica že šestdeset članov. Razne novice. (Vesel da«) je bila zadnja nedelja za učence in učeulce tuka|ftnjrh ljudskih šol. Za ubogo mladino vnete gospe in gospodičine, iu sicer gosp. ces. svetovalca M urnika gospa soproga, gospa Ivana Premkova in gospodičiui Marija Kleinova in Julija Premkova, so tudi letos, kakor že muogo let, včeraj ob 11. uri dopoldue v čitalničui dvorani pripravite prav lepega in bogatega Miklavža. Tem povodom se je zbralo na prijazni poziv gospejnega odbora mnogo odličuega občinstva, med drugimi gosp. deželni predsedoik baron Winkler, gospod vladni svetovalec Mer k, več nadzoruikov, profesorjev in učiteljev. Katehet v uršulinskem samostanu, čast. gosp. Merčun, je nagovoril otročiče s prav prisrčuimi besedami. Obdarovani!) jo bilo 86 otidk s celo zimsko obleko, nad 100 parov čevljev je bilo razdeljenih; »rh tega je še v-akateri dobil hleb kruha in druge pekarije. Veselje je otrokom žarilo na obrazih, ko so prejemali darove. Konečno je še ča«t. g. katehet S m reka r iakiic.il »slava" presvetlemu cesarju in njega deželnemu namestil ku. B >g povrni vsem dobrotnikom, osobito blagim damam, ki se trudijo, nabirajoč darove. (Premeščeni) so: č. g. V. V i d e r g a r, kapel n v Polhovem Gradcu, v St. Jurje pod Kumom; č. g. Ivan Volk s Trebelnega v Polhov Gradec, č. g. Feliks Za v od ni k, dub. pomočnik pri Sv. Jakobu v Ljubljani ua svojo pro&ujo v Novo Mesto kot kapiteljski vikarij, i. g. Matej K on čar iz Nov«ga Meata v 8emič, č. g. Matija Mrak iz Ribnice k Sv. Jakobu v Ljubljani. (Duhovniške premembe v kriki ikoflji.) Čast. g. Simon Groiner, dosedanji provizor v Št. Jakobu pri Celovcu, je imenovan za župnika, in čast. gosp. Franc Forma«, župnik v Bleiberškib Rovtah, je dobil faro Lieding. — Čast. g. Jož. H o man je premeščen tfc kapelana v St. Mohor. Čast. g. Jan. Pečnik, župnik v Podgorjah, je stopil zaradi bo-lehoosti v stalni pokoj. (Nesreči,) h Šmartina pri Litiji s« uam poroča : Minolo soboto popoldne je ponesrečil Jože Ulčar, posestnik iz Cerovca, ko je peljal voz po strmem potu v gozdu. Voz ga je vrgel na stran s tako silo, da je z glavo priletel ua štor ter bii takoj mrtev. — Due 15. t. m. pa je nekemu delaven v litijski predilnici odtrgalo na roki tri prste. (Tatvina) Posestniku Martinu Ovnu iz Zavo-zelj v ljubljanski okolici so neznani tatje ukradli stotov sena v vrednosti 36 gld. (Ciganska nadloga.) Dnvodelne namene."!! 3091 dobitkov v vkupnem znesku 170.000 goldinarjev in sicer: 1 glavni dobitek s 100.000 gld. z dvema preddobltkoma in dvema podobltkoma k 500 gld., 1 dobitek « 15.000 gld., 1 dobitek s 5000 gld., 1 dobitek s 4000 gld., 1 dobitek s 3000 gld., 1 dobitek z 2000 gld., 1 dobitek a 1000 gld. in 00 dobitkov po 100 gld. v gotovini, naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30.000 gld. Žrebanje se bo vriilo nepreklicno dne 29. decembra 1891. — Srečka stane 2 gld. a. v. Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije, Dunaj, I,, Biemergasse 7, II. Stook, in Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. pfT Srečke se pošiljajo poštnine proste. Dunaj, oktob*meseca 1891. q ravnateljstvo loterijskih dohodkov, (1395) 6— 5 (5) oddelek državne loterije. JTedino prava je © IM Sg H - •H t v' H CD razprodaja j v Spitalskih ulicah št, 5 iz konkursne mase 0 R. M. Miklavca, kjer se N i) > prodaja po stalno ;P določenih cenah, mnogo ceneje, nego se je kupilo. {mi) 2.i * > ♦ ordlnira (5) Zobni zdravnik iz Berolina univ. med. n. Stari trg št. 4,1. nadstropje, v Ljubljani ^ od do 19. ure dopoldne In od 2. do 6. ur® popoldne; 4 ob nedeljah od 9. do 11. ure dopoldne. (1413) 10-8 V Za uboge ob petkih od 9. do 10. are dopoldne. f > < « «. c .2 ■f-f-f f-H* Ure budilnice, ki neizogibno človeka pripravijo, da vstane, po čudoviti nitki oeni gld. 2-25, s koledrom gld. 3 05, samosvetleče 70 kr. več. Ura s kukavico, z bogato izrezljano omarico gld. 8, ura s kukavico in prepelico gld. 18 50, trpežnokovinske remontoir-ure. v ognju po-arebrene po 5 gld., — ravno ta vrsta v srebrnem okmu gld. 8, - srebrna ura na sidro z dvojnim pokrovom gld. 12, — srebrno, z dvojnim pokrovom in koledrom gld. 17. (1400) [4—1) Ura za gospode iz 14 karatnega zlata, odprta gl. 28, ura za gospode iz 14 karatnega zlata z dvojnim pokrovom gld. 40, zakonski prstani iz 14 karatnega zlata po gld. 6, srebrni obročki v vsaki velikosti, gravirani in pozlačeni gl. 2, širji gl. 3m trivrstni granatni obročki gl. 4. Križ iz 14 karatnega zlata gl. 6, večji gl.10. Granatni križ gl. 2, večji gl.3 Zahtevaj tovarniški cenik zastonj. EMIL MATER. tovarna za ure in zlatnino DUNAJ, I., Scliotteuriug 27. 14 karatno zlato. Prstan za dame s pristno koralo, granatom ali c»®e in s 5 biseri gld. . ' 6 karatno zlato gld. ^ Proč z navadno kavo, kupujte Kneippovo sladno kavo, ki jo izdeljuje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Seb. Kneippa edino le tovarna bratov Olz v Hregeiicu na Bodenskem Jezero. Velečasl. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v prodajalni-cah kupujemo in vži- varno. Tista je nad strupenega drevesa, ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja Se druge jedi na pol prebavljene iz želodca. Kneippova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce, in j« dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeSa nekoliko Olzove kave, in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo. Kako se ta kava kuha, to se bere že v naSih zavojih. Kdor kupuje, naj pazi, da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so itirvoglati in rudeči, kratov Olz, varnostna marka, ponvica, podoba in podpis žapnika Kneippa. Olzova kava nosi ime in ponvo. Dobi se v vseh boljših prodajalnicah za prekomorsko blago. — V Ljubljani pri: Jegliču & Leskovi c u, F-S. R o j n i k u in M. Wagnerjevi vdovi,— Lahko se pa tudi pri nas naroči, in jo pošiljamo v zavojih po *l/i kil franko s poŠto. Bf®tf© §1 e9 tovarna za Kneippovo sladno kavo m v Bregencu. {20-4) \sass Posedaj neprekoseno! W. MAAGER-jevo pristno Mm Dorševo salo iz kitovih jeter 1133 od (10-4) Viljema Maager-ja, na Dunaji. Prve medicinske autoritete so preiskale to sredstvo in je priporočajo in zapisujejo zaradi lahke prebavljivosti tudi za otroke, v vseh slučajih, v katerih hoče doseči zdravnik okrepljenje vsega organizma, zlasti prsi in pluč, povekianje telesne teže, zboljianje sokov in čistenje krvi sploh. — Steklenice po I gld. dote se v tovarniški zalogi : na Dunaju III./3, Heumarkt in v vseh lekarnicah avstro-ogerske države. Nadalje: Dr. Karala Mikolasch a španjsko kinsko vino za okrepčavanje pri opeSanih silah po prestanih boleznih. — Cena steklenici gld. 160. Dr. Karala Mikolasch-a Španjsko kinsko železno vino za zboljšanje krvi. — Cena steklenici gld. 150. Dr. Karala Mikolasch-a Spanjsko pepsin-vino za pospeševanje prebavljanja. — Cena steklenici gld. 1*60. Dr. Karala Mikelatclt-a Spanjsko [f pepton-vino za preživljene telesa brez pomoči želodčne delavnosti. — Cena steklenici gld. 180. Dr. Karala Mikolasch-a Spanjsko rabarbarsko vino za pospeševanje delovanja črev. — Cena steklenicigt. I'50. Dobe se skoro v vseh lekarnah. Glavno zalogo in glavno razpošUjelnioo za uvstro-ogersko državo ima: Viljem Maager na Dunaju, III./3, Heumarkt 3. l^ilip Kisovar, krojaški mojster, v St. Pavlu pri Preboldu se priporoča slav. občinstvu v mostu in na dežoli v lično iz-delovanje obleke po najnovejšem kroju. |ffT Jamči za solidno, dobro delo, pošteno postreibo in nizko ceno. (1175) (5-5) Vse rabljene izmene znamk kupuje vedno G. Zechmeyer, Norembarg (Niirnberg). Obrazci zastonj. 20-4 Pri zlatem drž. jabolku. P. PSERHOFER Zum goldenen Reichsapfel. lekarnar na Dunaju, I., Singer«tra»sel5. Kri ^^tiluo ltroffljico, po]>rej univerzalne krogljice imenovane, so staroznano zdravilno sredstvo. — Že mnogo desetletij so to krogljice splošno razširjene, mnogi zdravniki jili zapisujejo, in malo je rodbin, v katerih ni male zalogo tega izvrstnega domačega zdravil,t. — Od teh krogljic velja • 1 škatljica s 15 krogljloaml 21 kr., 1 zavoj s 6 škatljloaml 1 gld. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. — Ce se naprej pošljp denar, veljaš poštnino prosto pošiljatvijo: 1 zavoj krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavoja 2 gld. 30 kr.. 3 zavoji 3 gld. 35 kr„ 4 t zavoji 4 gld. 40 kr., 5 zavojev o gld. 20 kr., 10 zavojev 9 gld 20 kr. (Menj nego jeden zavoj se ne moro odposlati.) Prosi se, da se zahtevajo izreono J. Pserhoferja kri čistilne krogljice. in gleda na to, da ima vsaka škatljica na pokrovu na navodilu za rabo stoječi imenski p e i at J. Pserhofer in sicer v rudečl barv i. Balzam za ozebljine J. Pserhoferja, 1 lonček 40 ki-., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Trpotdev SOk, proti kataru, hripavosti, krčevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr. Ameriška maža za protln, 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju n6g, škatljica 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Balzam za gušo, 1 flakon 40 kr., s frank pošilj. 65 kr. Zdravilna esenoa (Praške kapljioe), proti sprijo-nemu želodcu, slabej prebavljivosti itd. 1 stekl. 22 kr. Angležki čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. Fijakarskl prašek, proti kašlju itd. 1 škatljica 35 kr. s frankovano pošiljatvijo (50 kr. (M-4) Tannoohinin-pomada, 3. Pserhoferja, najbolje sredstvo za pospeševanje rasti las, 1 škatljicaŽ gld. Univerzalni obliž, prof. Sleudel-», srcd.tvo pr. ranam. oteklinam itd. 1 lonček 50 kr. s frank, pošiljat. 75 kr. TJnlversalna čistilna sol A. W. Bullrloh-a. Domače zdravilo proti posledicam slabega prebavljonja. 1 pak. 1 gl. Razen tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijsk h časopisih naznanjene tu- in inozemske farma-eevtične specijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih no bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni preskrbe. PF" Pošiljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpoš ljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju. če se denar naprej pošlje (najbolje po poštnej nakaznloi), Je poštnina dosti nižja nego i/tT pri pošlljatvah s povzetjem. Zgoraj imenovane specijalitete dobivajo se tudi v Ljubljani pri O. Pioooll-Ju. Hoboi aa r* a a- T « _ ~ xxxx X v.. i u 23 f Ž £ C ca Z3 g en oa « JC3 JEST H. © "b o £ a©, »a, glavo, "SS svilnati in volneni, v najrazličnejših bojah, platno, kotonina, itlačeviiia. volneno blago lepo, močno, dvojne širokosti, meter po 50 kr. in više x % ^k ^-k —-__ XX XX XX XX **** <"> xxxxx ****** XX XX XX x% XX XX XX _kx - - • •> o- "",|insinivr»ine]so izbero modnega in kramarskega blaua, ia žeask© o-bloke iJ&S Tiska »Katoliška Tiskarna". Fr. Petrič, trgovina z manufakturnim in kramarskim J53T blagom v Ljubljani. Šnitnlfiho /? XX C3 S ^ XX zr a XX =• 5 M*. XX r«. XX ca — « XX 3 1 =» A. XX s