Št. 52 Maribor, petek 25.9.2020 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI OBČINA BENEDIKT 751. Odlok o rebalansu II proračuna Občine Benedikt za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS- UPB2, Uradni list RS, št. 94/2007, 76/2008, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO, 76/16- odl. US,11/18- ZSPDSLS-1, 30/18), 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, 11/2011- UPB, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617, 80/16-ZIPRS1718, 71/17 – ZIPRS1819, 13/18), 63. člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 22/2018) in 83. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin št. 25/2018) je Občinski svet Občine Benedikt na svoji 11. redni seji, dne 23.9.2020 sprejel ODLOK O REBALANSU II PRORAČUNA OBČINE BENEDIKT ZA LETO 2020 1. člen (splošna določba) V Odloku o proračunu Občine Benedikt za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin 56/19 in 23/20) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV KONTO NAZIV ZNESEK V EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.804.971,68 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI 1.964.214,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.804.101,00 703 Davki na premoženje 116.091,00 704 Domači davki na blago in storitve 44.022,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 266.266,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 133.536,00 711 Takse in pristojbine 3.500,00 712 Denarne kazni 2.900,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 58.000,00 714 Drugi nedavčni prihodki 68.330,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 103.495,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 103.495,00 73 PREJETE DONACIJE 150,00 730 Prejete donacije iz domačih virov 150,00 731 Prejete donacije iz tujine 74 TRANSFERNI PRIHODKI 470.846,68 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 452.794,68 Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1555 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 18.052,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.666.206,56 40 TEKOČI ODHODKI 828.547,50 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 217.413,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 36.461,00 402 Izdatki za blago in storitve 535.076,50 403 Plačila domačih obresti 20.000,00 409 Rezerve 19.597,00 41 TEKOČI TRANSFERI 886.727,61 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 540.729,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 77.406,00 413 Drugi tekoči domači transferi 268.592,61 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 931.052,85 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 931.052,85 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 19.878,60 430 Investicijski transferi 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 19.878,60 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 138.765,12 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 53.201,00 500 Domače zadolževanje 53.201,00 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 55 ODPLAČILO DOLGA 190.855,62 550 Odplačilo domačega dolga 190.855,62 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) 1.110,50 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -137.654,62 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX)=-III.) -138.765,12 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2019 9009 Splošni sklad za drugo 7.527,42 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področje proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk- podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavljata na spletni strani Občine Benedikt. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. člen V Odloku o proračunu Občine Benedikt za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin 56/19 in 23/20) se 12. člen prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: Občina se v letu 2020 lahko zadolži za občinske investicije v višini 53.201,00, kar je v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZFO-1. 4. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 41002-1/2019-41 Datum: 24. 9. 2020 Občina Benedikt mag. Milan Repič, župan Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1556 752. Sklep o razrešitvi člana Nadzornega odbora Na podlagi 32a. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10,40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 76/16 – odločba US RS, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A, 80/20-ZIUOOPE) in 15. in 29.člena Statuta Občine Benedikt (Uradno glasilo slovenskih občin, št, 22/2018) je Občinski svet Občine Benedikt, na 11. redni seji, dne 23. septembra 2020, sprejel SKLEP O RAZREŠITVI ČLANA NADZORNEGA ODBORA 1.člen Ugotovi se, da se člana Nadzornega odbora Občine Benedikt Boruta Dretarja, na podlagi pisne izjave o odstopu, razreši iz funkcije člana Nadzornega odbora Občine Benedikt. 2. člen Občinski svet Občine Benedikt poziva Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da prične s postopkom za imenovanje nadomestnega člana Nadzornega odbora. 3. člen Ta sklep začne veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 011-5/2020- Datum: 24. 9. 2020 Občina Benedikt mag. Milan Repič, župan OBČINA BLED 753. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bled Na podlagi 56. člena Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, 67/02 – ZV-1, 110/02 – ZUreP-1 in 110/02 – ZGO-1) v povezavi z 41. členom ter določbami VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ, 101/13 – ZDavNepr in 22/14-odl. US), 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09-UPB, 87/12 in UGSO, št. 30/17) in 89. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/14, 40/14, 14/15, 68/16, 60/17) je Občinski svet Občine Bled na 9. redni seji, dne 22.9.2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI BLED I. Splošne določbe 1. člen (1) Spremeni se 3. odstavek 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 71/2015; v nadaljnjem besedilu: Odlok), tako da se glasi: »Za družbene dejavnosti (javne ustanove s področja zdravstva, izobraževanja, kulture, umetnosti in druge socialne storitve, požarna varnost, civilna zaščita, kulturna, folklorna, športna in druga društva, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, amaterska gledališča, osnovno izobraževanje, predšolsko varstvo, kulturne dejavnosti) se upošteva 20 % dodeljenih točk iz poslovne namembnosti zazidanega stavbnega zemljišča.« 2. člen (1) 3. alineja 1. odstavka 10. člena Odloka se spremeni, tako da se glasi: »- površina igrišč, smučišč, zunanjih bazenov in drsališč, kampov, nepokritih skladišč, javnih parkirišč, za katera se plačuje parkirnina ali najemnina, delavnic na prostem, dostopov in parkirnih prostorov gospodarskih subjektov, zunanjih površin kot so sprehajališča in parki poslovnega subjekta, ter druge manipulativne površine, ki služijo izvajanju dejavnosti gospodarskih subjektov, v kolikor je zemljišče priključeno na komunalno infrastrukturo oziroma komunalno opremljeno. Za površine navedene v tej alineji se upošteva 50 % vrednosti seštevka točk iz 8. in 9. člena tega odloka,« (2) 4. alineja 1. odstavka 10. člena Odloka se črta. 3. člen Črta se 11. člena Odloka. 4. člen Črtata se 4. alineja 1. odstavka in 2. odstavek 18. člena Odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine, uporablja pa se od 1. januarja 2021 dalje. Številka: 034-7/2020-6 Datum: 22.9.2020 Občina Bled Janez Fajfar, župan 754. Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 245. in 247. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/2017) in 16. člena Statuta Občine Bled (Ur. list RS, št. 67/09, 87/12) je občinski svet Občine Bled na 9. redni seji dne 22. 9. 2020 sprejel SKLEP O IZVZEMU ZEMLJIŠČ IZ JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen Občinski svet Občine Bled potrdi izvzem iz javnega dobra za zemljišča:  parc. št. 475/9 k. o. Rečica,  del parc. št. 704/12 k. o. Želeče,  del parc. št. 914/1 k. o. Bohinjska Bela,  del parc. št. 913/1 k. o. Bohinjska Bela in  del parc. št. 477/2 k. o. Rečica. Nepremičnine se prenesejo v last Občine Bled. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1557 Številka: 034-7/2020 Datum: 22. 9. 2020 Občina Bled Janez Fajfar, župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 755. Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 ), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 12. redni seji, dne 23.9.2020 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2020 1. člen V 2. členu Odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 (Uradni glasilo slovenskih občin številka 4/2020 z dne 31.01.2020 ,28/2020 z dne 29.05.2020 in 32/2020 z dne 24.06.2020) se splošni del proračuna na ravni podskupin kontov določi v naslednjih zneskih: Rebalans proračuna III. A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov v EUR I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 13.579.615 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 8.896.550 70 DAVČNI PRIHODKI 6.471.826 700 Davki na dohodek in dobiček 4.977.474 703 Davki na premoženje 1.127.182 704 Domači davki na blago in storitve 367.170 71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.424.724 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 697.138 711 Takse in pristojbine 14.736 712 Denarne kazni 166.150 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 23.000 714 Drugi nedavčni prihodki 1.523.700 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.472.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 572.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 900.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 3.211.065 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.237.357 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 1.973.708 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 19.370.369 40 TEKOČI ODHODKI 2.884.514 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 462.682 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 71.110 402 Izdatki za blago in storitve 2.315.779 409 Rezerve 34.943 41 TEKOČI TRANSFERI 2.754.464 410 Subvencije 131.350 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.764.974 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 414.810 413 Drugi tekoči domači transferi 443.330 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 13.267.804 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 13.267.804 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 463.587 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 463.587 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) -5.790.755 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 217.620 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 217.620 751 Prodaja kapitalskih deležev 217.620 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 217.620 C. RAČUN FINANCIRANJA Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1558 Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -5.573.135 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII.-VIII.-IX.) 5.790.755 Stanje na računu preteklega leta 31.12. 5.573.135 2. člen Po uveljavitvi tega Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem je osnova za prerazporejanje pravic porabe sprejeti Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem. 3. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletni strani občine. Številka: 410-20/2019-74 Datum: 23.09.2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r, .župan 756. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o območju naselij ter imenih naselij in ulic v Občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 7. in 12. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08), 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 12. redni seji dne 23. 9. 2020 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBMOČJU NASELIJ TER IMENIH NASELIJ IN ULIC V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM 1. člen Odlok o območju naselij ter imenih naselij in ulic v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/10 in 3/11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/2018) se spremeni tako, da se za 4. členom doda nov 4.a. člen, ki se glasi: »4a. člen Meja med naseljema Adergas in Češnjevek se spremeni tako, kot je razvidno iz Elaborata določitve območja naselja, Sprememba meje med naselji Adergas in Češnjevek, številka dokumenta (GURS): 35321- 101/2020-2552-2, z dne 5. 8. 2020, ter mnenja glede predloga spremembe meje med naseljema Adergas in Češnjevek, št. 35321-101/2020-2552-3 z dne 5. 8. 2020, ki ju je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana, in ki sta sestavni del tega odloka.« 2. člen Občina Cerklje na Gorenjskem krije stroške zamenjave osebnih dokumentov oziroma listin v zvezi s poslovanjem udeleženih oseb, vključno s stroški preštevilčenja stavb, če se izvede hkrati, vezane na spremembo meje med naseljema Adergas in Češnjevek, navedene v prejšnjem členu tega odloka. 3. člen Geodetska uprava Republike Slovenije mora po uradni dolžnosti najpozneje v 30 dneh po začetku veljavnosti tega odloka evidentirati spremembe podatkov o območjih naselij Adergas in Češnjevek v registru prostorskih enot. 4. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 031-01/2020-07 Datum: 23. 9. 2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r, .župan 757. Dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 št. 2 Na podlagi 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) in 88. člen Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 12. redni seji dne 23. 9. 2020 sprejel DOPOLNITEV NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2020 ŠT. 2 1. člen Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2020,št. 28/2020 – v nadaljevanju tudi kot Načrt), se spremeni tako, da se v 8. členu za zaporedno št. 149 doda eno(1) novo zemljišče, in sicer pod zaporedno številko 150: »150. Zemljišče: katastrska občina 2114 DOBRAVA parcela 273/5, površina 54 m2. Posplošena vrednost: 486,00 EUR, ki jo je določil pristojen organ za geodetske evidence. Občina Cerklje na Gorenjskem bo pred sklenitvijo pravnega posla naročila cenitev predmetnega zemljišča.« 2. člen Dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 št. 2 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-01/2019-06 Datum: 23. 9. 2020 Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1559 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r, .župan 758. Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega dobra 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 247. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 7. člen Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 12. redni seji dne 23. 9. 2020 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU ZEMLJIŠČ IZ JAVNEGA DOBRA 1. Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem je odločil, da se iz javnega dobra izvzamejo naslednja zemljišča:  katastrska občina 2115 LAHOVČE parcela 1191/3 (ID 3486672), v izmeri 51 m2,  katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1103/3 (ID 3926723), v izmeri 188 m2,  katastrska občina 2113 ZALOG parcela 1101/8 (ID 6834286), v izmeri 150 m2. 2. Na zemljiščih iz 1. točke tega sklepa pridobi lastninsko pravico: Občina Cerklje na Gorenjskem, matična številka: 5874670, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 7113-01/2018-35 Datum: 23. 9. 2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l.r, .župan OBČINA CIRKULANE 759. Odlok spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cirkulane – prve spremembe in dopolnitve Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A in 109/12 – ZPNačrt-C) v zvezi z drugim odstavkom 273. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/07, 5/08, 9/15) je Občinski svet Občine Cirkulane na 13. redni seji dne 24. 9. 2020 sprejel ODLOK SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE CIRKULANE – PRVE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE 1. člen Občina Cirkulane s tem odlokom spreminja in dopolnjuje Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 22/2014). Spreminjajo in dopolnjujejo se naslednje vsebine Občinskega prostorskega načrta Občine Cirkulane:  besedilni del, ki vsebuje besedilo odloka,  grafični del,  v obveznih prilogah je dopolnjen prikaz stanja prostora. 2. člen V prvem odstavku četrtega člena se 13. in 45. točka izbrišeta. Ostale točke se ustrezno preštevilčijo. Doda se 79. točka, ki se glasi: »79. Zložena streha je streha pri tlorisno razviti zasnovi objekta praviloma iz strešin enakih naklonov in enako višino kapne lege.« 3. člen V petem odstavku 26. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. v manjše širitve teh naselij kot širitve stavbnih zemljišč za potrebe razvoja obstoječih dejavnosti, dviga kakovosti bivanja in umestitev novih sprejemljivih spremljajočih dejavnosti ter zaokrožitve stavbnih zemljišč ob vaškem robu ali umestitve dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.« V šestem odstavku 26. člena se pred končnim ločilom doda zaklepaj. 4. člen V 30. členu se popravi številčenje odstavkov tako, da se, po pravilno številčenem drugem odstavku, ponovljena številka »2« pri tretjem odstavku zamenja s »3«, vsi nadaljnji odstavki se ustrezno preštevilčijo. 5. člen V drugem odstavku 33. člena se doda besedilo: »Za gradnjo ostalih kmetijskih objektov bo sprememba sprejemljiva le okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije.« Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Na območjih razpršene poselitve je primarna usmeritev v varovanje naravne pokrajine in kmetijsko dejavnost, razvoj poselitve pa občina usmerja v prenovo in nadomeščanje dotrajanih objektov ter gradnjo objektov, ki so povezani z varovanjem narave in vzdrževanjem kmetijske proizvodnje ter gozdarstva. Tudi v najmanjših, zlasti agrarnih zaselkih in samotnih kmetijah bo občina ustvarjala pogoje za gradnjo za potrebe bivanja, kmetijstva in malega gospodarstva oz. turizma znotraj obstoječih stavbnih zemljišč ali z njihovo razširitvijo na okoljsko, krajinsko-ambientalno in gradbeno-tehnično sprejemljive lokacije v okviru zaokroževanja komunalno opremljenih zemljišč.« 6. člen V drugem odstavku 39. člena se v tabeli 1 Cirkulane pri EUP CI02, CI05, CI06 in CI09 v stolpcu PNRP spremeni oznaka SS v SK. V drugem odstavku 39. člena se v tabeli z naslovom »1 CIRKULANE« pri podatku PNRP za EUP CI04 izbriše ločilo vejica in oznaka »VC«. V drugem odstavku 39. člena se v tabeli z naslovom »1 CIRKULANE« na koncu tabele doda nova vrstica z naslednjimi podatki: Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1560 CI15 SK Cirkulane – vzhod 1 EPO-Haloze, pSCI-Haloze OPN V drugem odstavku 39. člena se tabela 2 DOLANE zamenja z novo tabelo: 2 DOLANE EUP PNRP IME EUP OMEJITVE AKT DO01 SK, PC, VC, O Dolane 1 – severno od proizvodnega območja KD-21141, EPO-Haloze, pSCI-Haloze OPN DO02 IG, ZD Dolane 1 – širitev proizvodnega območja EPO-Haloze, pSCI-Haloze OPPNp DO03 IG Dolane 1 – proizvodno območje EPO-Haloze, pSCI-Haloze OPN DO04 IG Dolane 1 – gospodarska cona južno od proizvodnega območja EPO-Haloze, pSCI-Haloze OPPNp DO05 SK Dolane 3 – ob cesti v Veliki vrh OPN DO06 SK, PC Dolane 2 – ob mostu NV-4423, NV-6953, NV-7318, EPO- Drava_Spodnja, pSCI-Drava, SPA-Drava, Pp, Pm, Ps OPN DO07 BT Dolane – grad Borl KS-35, KS-6659, KS-7873, EPO- Drava_Spodnja, pSCI-Drava, SPA-Drava OPN DO08 K2, G, VC Dolane – ob gradu Borl KS-35, KS-6659, KS-7873, EPO- Drava_Spodnja, pSCI-Drava, SPA-Drava, Pp, Pm, Ps, Pv OPN V tretjem odstavku 39. člena se tabela 1 ODPRTI PROSTOR zamenja z novo tabelo: 1 ODPRTI PROSTOR EUP PNRP IME EUP OMEJITVE AKT DR01 VC, G Reka Drava NV-4423, NV-6953, NV-7318, EPO Drava Spodnja, pSCI- Drava, SPA-Drava, varovalni gozd, Pm, Ps, Pv OPN HC01 A, ZS, O, PC, PO, K1, K2, G, VI, VC, LP Haloze - odprti prostor občine Cirkulane KS-2860, KS-2861, KS-6657, KS-7873, KD-18141, KD- 22239, KD-24237, KD-24247, NS-1141, NV-4423, NV- 6953, NV-6968, NV-7060, NV-7072, NV-7318, EPO Haloze, EPO Drava Spodnja, pSCI-Haloze, pSCI-Drava, SPA-Drava, varovalni gozd, poplave Q-100-del, zahtevnejši protierozijski ukrepi-del, Pp, Pm, Ps, Pv OPN HC02 A, Av, K2, G, Haloze – slemenska poselitev Gradišča, zahod EPO Haloze, EPO Drava Spodnja, pSCI-Haloze, pSCI- Drava, SPA-Drava, zahtevnejši protierozijski ukrepi-del OPN HC03 A, Av, K2, G, Haloze – slemenska Gradišča, vzhod KD-21133, EPO Haloze, EPO Drava Spodnja, pSCI- Haloze, pSCI-Drava, SPA-Drava, zahtevnejši protierozijski ukrepi-del OPN HC04 A, Av, K1, K2, G, Haloze – slemenska poselitev Brezovec, Veliki Vrh KD-21125, KD-24237, KD-24251, EPO Haloze, EPO Drava Spodnja, pSCI-Haloze, pSCI-Drava, SPA-Drava, zahtevnejši protierozijski ukrepi-del OPN HC05 A, Av, K2, G, Haloze – slemenska poselitev Pristava, Mali Okič, Slatina KD-24242, KD-24243, EPO Haloze, pSCI-Haloze, zahtevnejši protierozijski ukrepi-del OPN HC06 A, Av, K1, K2, G, Haloze – slemenska poselitev Pohorje Paradiž KS-2861, KD-24247, KD-25658, EPO Haloze, pSCI- Haloze, zahtevnejši protierozijski ukrepi-del OPN HC07 A, Av, ZS, K1, K2, G, Haloze – slemenska poselitev Gruškovec, Medribnik, Meje KD-21132, KD-24240, EPO Haloze, pSCI-Haloze, zahtevnejši protierozijski ukrepi-del OPN HC08 IK, A, PC Medribnik - žaga EPO Haloze, pSCI-Haloze OPN HC09 BT Brezovec – turistično- rekreacijsko območje EPO Haloze, pSCI-Haloze, zahtevnejši protierozijski ukrepi OPN HC10 VC, ZS, K2 Gruškovec - ribnik EPO Haloze, pSCI-Haloze, zahtevnejši protierozijski ukrepi OPN HC11 A Medribnik – kmetija EPO Haloze, pSCI-Haloze OPN Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1561 HC12 A, K2, G Paradiž - ob dveh ribnikih EPO Haloze, pSCI-Haloze, zahtevnejši protierozijski ukrepi OPN HC13 Av, K2, G Brezovec - klet EPO Haloze, pSCI-Haloze, zahtevnejši protierozijski ukrepi OPN HC14 Ak, K1 Medribnik – kmetija 2 EPO Haloze, pSCI-Haloze OPN HC15 A, K2 Gradišča - kmetija EPO Haloze, pSCI-Haloze, zahtevnejši protierozijski ukrepi OPN 7. člen V četrtem odstavku 40. člena se izbriše vrstica z oznako in opisom namenske rabe SS, za oznako IG pa se dodata novi oznaki z opisom, ki se glasita: »IK površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali.«, za oznako Av pa se doda nova oznaka z opisom: »Ak površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene gradnji kmetijskih objektov za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti razen vinogradništva in sadjarstva.« 8. člen 41. člen se spremeni tako, da se glasi: »41. člen (namembnost in vrste objektov, vrste posegov v prostor, dopustne dejavnosti) (1) V posamezni EUP je po namembnosti in vrstah objektov dopustno graditi vrste objektov, določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Občine Cirkulane (v nadaljevanju PRILOGA 1) in pomožne objekte, ki dopolnjujejo funkcijo obstoječega osnovnega objekta ter pripadajoče objekte, ki se uporabljajo za namene glavnega objekta in nimajo samostojnega namena. (2) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljenih na podlagi prvega odstavka tega člena. (3) V EUP so v skladu z namensko rabo prostora dopustne naslednje vrste gradenj: 1. gradnja novih objektov (obsega gradnjo novega objekta, dozidavo obstoječega objekta, nadzidavo obstoječega objekta, izvedbo del, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji videz objekta), 2. rekonstrukcija objektov, 3. odstranitev objektov, če niso v nasprotju s podrobnejšimi PIP-po posameznih enotah urejanja prostora. (4) V EUP je v skladu z namensko rabo prostora dopustno vzdrževanje objektov. Na površinah stavbnih zemljišč in površinah podzemnega pridobivalnega prostora so dopustna vsa vzdrževalna dela. Na površinah najboljših kmetijskih zemljišč, drugih kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč so vzdrževalna dela dopustna le na obstoječih objektih in objektih, ki so dopustni na namenskih rabah K1, K2 ali G brez spremembe namenske rabe. Dela v zvezi z zunanjo ureditvijo so na namenskih rabah K1, K2 in G dopustna le na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu. Na namenskih rabah K1, K2 in G so dopustna vzdrževalna dela v zvezi z nekategoriziranimi cestami in javnimi potmi. Na površinah namenske rabe VC so dopustna vzdrževalna dela v zvezi z nekategoriziranimi cestami in javnimi potmi, ki so v skladu s predpisi o vodah. (5) Poleg dopustnih vrst gradenj so znotraj parcele za gradnjo, dopustna dela za ureditev okolice objektov, ki niso gradnja. Prostorski izvedbeni pogoji za urejanje okolice objektov so določeni v 46. členu tega odloka. (6) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor, pod pogojem, da bodo izvedene na okolju prijazen način, ki ohranja žive meje, posamezna drevesa, gozdne zaplate, vodne elemente (kot so manjši opuščeni občasno vodnati rokavi, naravna obraslost vodotokov, suhe obrasle struge vodotokov), ter grmovna in drevesna zatočišča za ptice v intenzivnem kmetijskem prostoru). (7) Dopustni so drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor, ter gradnja, vzdrževanje in rekonstrukcija objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Podrobnejši pogoji o drugih posegih in ureditvah so določeni v PIP-ih posameznih EUP. (8) Dopustne dejavnosti so opredeljene z namensko rabo površin in namembnostjo objektov, ki so kot dopustni v posameznih enotah urejanja prostora določeni v PRILOGI 1 k OPN ali pa so opredeljeni v podrobnejših PIP-ih posameznih EUP. (9) Podrobnejši pogoji in dopustna odstopanja so določeni v podrobnejših PIP-ih posameznih EUP.« 9. člen Dvanajsti odstavek v 42. členu se spremeni tako, da se glasi: »(12) Odmiki novogradenj pomožnih objektov so določeni v skupnih PIP-ih za pomožne objekte.« 10. člen V četrtem odstavku 43. člena se v 1. točki besedilo »nezahtevnih in enostavnih« spremeni v »pomožnih«. 11. člen Peti odstavek v 43. členu se spremeni tako, da se glasi: »(5) Velikost parcel na kmetijah in velikost parcel stanovanjskih hiš z dodatno dejavnostjo je dopustno povečati do površine, ki zagotavlja nemoteno delovanje dodatne dejavnosti ob upoštevanju določb tega člena. Dopustni so tisti objekti za dodatne dejavnosti, ki so za posamezno EUP določeni v PRILOGI 1 tega odloka ter podrobnejših PIP za posamezne EUP in izpolnjujejo prostorske izvedbene pogoje, določene za posamezne EUP.« 12. člen Tretji odstavek v 44. členu se spremeni tako, da se glasi: »(3) Dopustna velikost pomožnih objektov je določena v podrobnejših PIP-ih po posameznih EUP.« 13. člen V prvem odstavku 45. člena se v 15. točki beseda »objektov« spremeni v »stanovanjskih stavb«. 14. člen V drugem odstavku 46. člena se besedilo »nezahtevne in enostavne« spremeni v »pomožne«. 15. člen 47. člen se spremeni tako, da se glasi: »47. člen (pomožni objekti) (1) Pomožni objekti so dopustni v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč razen, ko je zemljišče dodatno varovano po drugih področnih predpisih, ki ne dopuščajo Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1562 gradnje oziroma postavitve teh objektov. Vrste pomožnih objektov, ki so dopustni v posamezni EUP, so določene v podrobnejših PIP po EUP. (2) Velikost pomožnih objektov je določena v podrobnejših PIP po posameznih EUP. (3) Sprememba namembnosti pomožnega objekta v objekt za stanovanjski ali poslovni namen ni dopustna. (4) Oblikovanje pomožnih objektov mora izhajati iz tradicionalnega stavbarstva arhitekturne krajine. Neznačilni arhitekturni elementi pri oblikovanju teh objektov niso dopustni, enako ne arhitekturni elementi, preneseni iz drugih okolij. Izjema so pomožni objekti, ki pripadajo oziroma so locirani ob objektih z drugačnim tipom strehe (na primer z ravno ali enokapno streho) in se jih zaradi usklajene podobe z osnovnim objektom, dopušča graditi z enakim tipom strehe. Z enokapno streho je, ob tradicionalno zgrajenih objektih, dopustna izvedba garaže, kot pomožnega objekta za lastno rabo pod pogojem, da bo obsajena z vzpenjavkami. (5) Pomožne objekte za lastno rabo je dopustno graditi na parceli za gradnjo, ki je funkcionalno zemljišče osnovnega objekta, razen skupnih objektov, namenjenih več osnovnim objektom (npr. skupna mala čistilna naprava za več stanovanjskih objektov) in objektov vezanih na naravne vire (zajetje vode). Na parceli k pripadajoči stavbi, je dopustno zgraditi največ po en pomožni objekt iste vrste, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti in izrabe parcele, določene s tem odlokom. Na gradbeni parceli večstanovanjske stavbe je dopustno za vsako stanovanje te stavbe zgraditi največ po en pomožni objekt iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti. Pomožne objekte je dopustno graditi kot samostoječe objekte, dopustna je gradnja v nizu, tudi s skupnimi konstrukcijskimi elementi, pri tem pa ne smejo preseči dopustnih velikosti posameznih pomožnih objektov. (9) V naseljih in območjih razpršene poselitve se čebelnjake praviloma postavlja na obrobju naselja oziroma razpršene poselitve, vendar ne ob pašnikih, na katerih se pase živina. Postavitev čebelnjaka znotraj naselij in površin razpršene poselitve ali na lokacijah, na katerih bi čebele lahko ogrožale prebivalce, pešce in ostali promet ob čebelnjaku, je dopustna ob izvedbi omilitvenih ukrepov, kot so zasaditve dreves ali visoke žive meje pred čebelnjak, postavitev drugačnih visokih ovir, ki jih morajo čebele nadleteti pri izletu iz čebelnjaka in pri vračanju v čebelnjak. Na območjih kmetijskih zemljišč je dopustna le postavitev premičnega čebelnjaka pod pogojem, da se za lokacijo postavitve čebelnjaka pridobi pozitivno mnenje strokovne svetovalne službe za področje čebelarstva. (10) Oblikovanje urbane opreme mora upoštevati izhodišča, ki jih bo v skladu s pridobljenimi enovitimi oblikovalskimi rešitvami predpisala občina. (11) Pomožni objekti, ki ne presegajo 30 m2 tlorisne površine in so nižji od 3 m zaključene višine (ali globine), morajo biti od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu odmaknjeni najmanj 1,5 m. Za pomožne objekte, ki so večji od navedenih velikosti, veljajo enaki odmiki od parcelne meje zemljišča v drugem lastništvu, kot za druge objekte. Manjši odmiki pomožnih objektov od navedenega odmika so dopustni ob soglasju lastnika zemljišča v drugem lastništvu, od katerega bi objekt bil odmaknjen manj kot 1,5 m (overjena pisna izjava). (12) Ograje morajo biti od meje zemljišč drugega lastništva oddaljene najmanj 0,5 m. Pri živi meji, ki sicer ni objekt, ima pa funkcijo ograje, je pri zasaditvi potrebno upoštevati predvideno razrast in odmik, ki bo omogočal vzdrževanje žive meje v polni razrasti po lastni parceli. (13) Dopustna je postavitev, zgraditev ali zasaditev ograj v manjšem odmiku od meje zemljišč drugega lastništva ali po meji, če se lastniki sosednjih zemljišč o tem pisno sporazumejo. (14) Ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti, pred gradnjo oziroma postavitvijo ograje ob javni cesti je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. (15) Dopustne so ograje kot žive meje iz avtohtonih grmovnic, ki jim je dovoljeno dodati žično mrežo, ograje v obliki žične mreže ter druge ograje, ki izhajajo iz tradicionalnih značilnosti Arhitekturne krajine Ptuj. Ograje je potrebno izvesti tako, da ne izstopajo v prostoru. Ograje, ki imajo hkrati funkcijo protihrupne zaščite, je dopustno izvesti v masivni izvedbi, vendar je tako ograjo potrebno po celi višini intenzivno ozeleniti. (16) Pomožni objekti, ki so v javnem interesu, so lahko odmaknjeni 0,5 m ali manj od parcel, ki so v drugem lastništvu. Ti objekti so: pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče ob vozišču ceste, pomožni cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne in protihrupne ograje).« 16. člen V 53. členu se popravi številčenje odstavkov tako, da se številka »14« v trinajstem odstavku zamenja z izpuščeno številko »13«, ustrezno se preštevilči tudi naslednji odstavek. 17. člen V tretjem odstavku 56. člena se v 3. točki na koncu stavka doda besedilo »v čim večji meri«. 18. člen V prvem odstavku 58. člena se besedilo »nezahtevnih in enostavnih« spremeni v »pomožnih«. 19. člen Deveti odstavek v 66. členu se spremeni tako, da se glasi: »(9) Na vodotokih 1. reda zunaj območij naselij je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 m od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča dopustna gradnja nestanovanjskih kmetijskih stavb, katerih gradnja je dopustna na K1, K2 in G v skladu s Prilogo 1, na podlagi vodnega soglasja, če ni s predpisom, izdanim na podlagi Zakona o vodah, določeno drugače.« 20. člen 67. člen se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pri gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za izboljšanje kmetijskih zemljišč ali za urejanje okolice objektov. (2) Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen način tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo žive meje, gozdni otoki, vodna telesa. 21. člen 73. člen se spremeni tako, da se glasi: »73. člen (varstvo pred poplavami) (1) Znotraj EUP z oznakami HC01, kjer se pojavljajo poplave (površine poplav so prikazane v sklopu obveznih prilog OPN, in sicer v kartografskem delu Prikaza stanja prostora), je posege v prostor potrebno načrtovati v skladu s predpisi o vodah ter zanje pridobiti projektne Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1563 pogoje in vodno soglasje pristojnega organa za upravljanje voda.. (2) Na poplavnih območjih za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni je, ne glede na ostala določila odloka, prepovedana gradnja novih objektov in izvajanje posegov, razen objektov in posegov, ki so po predpisih o vodah dopustni na vodnih in priobalnih zemljiščih. Prepovedane so tudi vse dejavnosti, objekti in posegi v prostor, ki ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, objektov in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. (3) Za obstoječe objekte na poplavnih območjih je dopustno vzdrževanje objektov in rekonstrukcije ter sprememba namembnosti objektov po predpisih o graditvi objektov, vendar pod pogojem, da ti posegi ne poslabšujejo poplavne ogroženosti območja. (4) S predhodnim soglasjem pristojnega organa za upravljanje voda pa je na pogojno dopustno: 1. vzdrževanje in priključki obstoječe gospodarske javne infrastrukture, 2. urejanje zelenih površin ter odprtih športnih igrišč, 3. gradnje ograj, pod pogojem, da ne ovirajo pretoka poplavnih voda. (5) : Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav. (6) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.« 22. člen 77. člen se spremeni tako, da se glasi: »77. člen (podeželska naselja - SK) (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za podeželska naselja, namenjena bivanju, spremljajočim dejavnostim in kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi, se urejajo naslednje EUP: 1. DO01-SK, PC, VC, O Dolane – severno od proizvodnega območja, 2. DO05-SK Dolane – ob cesti v Veliki Vrh, 3. DO06-SK, PC Dolane – ob mostu, 4. GR01-SK Gradišča, 5. ME01-SK, PC Medribnik, 6. PR01-SK Pristava. (2) Namenska raba prostora na površinah z oznako SK v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S (območja stanovanj) pa kot površine podeželskega naselja (SK), namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. (3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti: 1. Pomožni objekt za lastne potrebe: do vključno 50 m2. 2. Nepretočna greznica: do vključno 50 m3. 3. Vodni rezervoar do vključno 100 m3. 4. Vinska klet (stavba za spravilo pridelka, če je stavba namenjena za opravljanje kmetijske dejavnosti in le za občasno prebivanje kmeta) do vključno 70 m2. 5. Sanitarna enota do vključno 60 m2. 6. Samostojno parkirišče površina do vključno 200 m2. 7. Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje prostornina razlivne vode (ribnik, jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, sistem za namakanje in osuševanje, akvadukt) do vključno 2000 m3. 8. Mala komunalna čistilna naprava do vključno 200 PE. 9. Športna igrišča športno igrišče na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) do vključno 10000 m2. 10. Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas do vključno 10 m višine. 11. Bazen: prostornina do vključno 60 m3. 12. Obrambni objekti: dopustni le gradbeni inženirski objekti. 13. Ograja: do 2 m višine, višje so lahko le protihrupne, varovalne in igriščne ograje. 14. Podporni zid 1,5 m v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena. 15. Objekt za oglaševanje in informacijski panoji površine do vključno 12 m2 in višine do 5m. 16. Urbana oprema – gradbeni inženirski objekti do 10 m višine, okrasni bazen do 60 m3. 17. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja dopustni le gradbeni inženirski objekti. (4) Dopustne spremljajoče dejavnosti v območjih podeželskih naselij so dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno-obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin in je zato utemeljena potreba na podlagi prostorskih kazalcev. (5) Dopustno je prepletanje bivanja, spremljajočih dejavnosti in površin kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta, 2. neposredna navezanost na javno cestno omrežje, 3. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje, 4. pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih, gradbenih in storitvenih dejavnostih, je površina prostorov za te dejavnosti največ 150 m2, Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1564 5. za izvajanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji je dopustna večja površina prostorov kot 150 m2, razen za nove objekte in naprave energetskih sistemov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za lastno uporabo ali dopolnilno dejavnost na kmetiji, katerih površina mora biti manjša od skupne površine objekta oziroma objektov, ob katere se umeščajo, 6. površina spremljajočih dejavnosti se prilagaja potrebam, ki izhajajo iz obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb. (6) Med dopustnimi dejavnostmi izven občinskega središča imajo prednost dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom. (7) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena. (8) Faktor zazidanosti parcele za gradnjo, (razmerje med zazidanim delom parcele in celo parcelo) je: 1. pri območjih kmetij do vrednosti 0,3 (priporočljiva vrednost je 0,3), dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6 (zlasti pri ravninskih in dolinskih naseljih), če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem, 2. pri območjih stanovanjskih in drugih stavb do vrednosti 0,4, dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6 (zlasti pri ravninskih in dolinskih naseljih), če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugim pogojem. (9) Faktor izrabe parcele za gradnjo, (razmerje med bruto tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji) je: 1. pri kmetijah do vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti), 2. pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 0,8 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti). (10) Pri objektih z arhitekturno tipiko iztegnjenega doma (v obliki črke I, L, T ali U) morajo biti posamezni deli objekta po namembnosti ločeni s protipožarnimi zidovi. (11) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustna sprememba nenaseljenih stanovanjskih hiš v počitniške hiše. (12) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih. (13) Na območju EUP z oznako DO06 je za ohranjanje stanja varovanega območja in EPO bistveno ohranjanje vodnega režima, rečne dinamike in obrežne vegetacije. Izvedba kakršnih koli objektov je zato mogoča na način, da se varstvo pred poplavami zagotovi z individualnim varovanjem, ne s posegi v vodotok. (14) Pri ostalih rabah v EUP DO01, DO06 in ME01 se za poseganje na površino druge rabe uporabljajo prostorski izvedbeni pogoji, ki so določeni v PIP za ta območja rabe. (15) Na območju EUP z oznako DO05 na parceli št. 311/16 k.o. Dolane je na stavbnem zemljišču gradnja dopustna le v primeru zasaditve vinograda ali drugega trajnega nasada na preostalem delu parcele 311/16 k.o. Dolane z namensko rabo druga kmetijska zemljišča in na parceli 311/14 k.o. Dolane, prav tako z namensko rabo druga kmetijska zemljišča. Dopustna je gradnja objektov, ki so dopustni za površine z namensko rabo Av. 23. člen 78. člen se spremeni tako, da se glasi: »78. člen (podeželsko naselje - SK Cirkulane) (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za površine podeželskega naselja SK v naselju Cirkulane, se urejajo naslednje EUP: CI02-SK Cirkulane – južno od vaškega središča, CI06-SK Cirkulane – zahod, CI09-SK Cirkulane – vzhod, severno od ceste, CI15-SK Cirkulane – vzhod1. (2) Namenska raba prostora na površinah z oznako SK v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot območja stavbnih zemljišč, podrobnejša namenska raba prostora kot območja stanovanj (S), namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora S (območja stanovanj) pa kot površine podeželskega naselja (SK), namenjene bivanju in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi.. (3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti: 1. Pomožni objekt za lastne potrebe: do vključno 50 m2. 2. Nepretočna greznica: do vključno 50 m3. 3. Vodni rezervoar do vključno 100 m3. 4. Sanitarna enota do vključno 60 m2. 5. Samostojno parkirišče površina do vključno 200 m2. 6. Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje prostornina razlivne vode (ribnik, jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, sistem za namakanje in osuševanje, akvadukt) do vključno 2000 m3. 7. Mala komunalna čistilna naprava do vključno 200 PE. 8. Športna igrišča športno igrišče na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) do vključno 10000 m2. 9. Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas do vključno 10 m višine. 10. Bazen: prostornina do vključno 60 m3. 11. Obrambni objekti: dopustni le gradbeni inženirski objekti. 12. Ograja: do 2 m višine, višje so lahko le protihrupne, varovalne in igriščne ograje. 13. Podporni zid 1,5 m v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena. 14. Objekt za oglaševanje in informacijski panoji površine do vključno 12 m2 in višine do 5m. 15. Urbana oprema – gradbeni inženirski objekti do 10 m višine, okrasni bazen do 60 m3. 16. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja dopustni le gradbeni inženirski objekti. (4) Dopustne spremljajoče dejavnosti so dejavnosti osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužnostno-obrtne, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni rabi površin (dejavnosti na domu), vendar le v primerih, ko njihove umestitve ni mogoče zagotoviti v območju obstoječih centralnih dejavnosti. Kmetijska dejavnost je dopustna v skladu s pogoji iz desetega odstavka tega člena. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1565 (5) Dopustno je prepletanje bivanja in spremljajočih dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. ustrezna velikost gradbene parcele, ki zagotavlja potrebne površine za nemoteno obratovanje dejavnosti, vključno z zadostnimi površinami za potrebe mirujočega prometa stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta, 2. neposredna navezanost na prometno infrastrukturo, 3. vsi vplivi dejavnosti na okolje morajo biti v okviru dopustnih vrednosti posameznih vplivov in s tem nemoteči za bivanje in bivalno okolje, 4. pri spremljajočih trgovskih, gostinskih, turističnih, predelovalnih, gradbenih in storitvenih dejavnostih je površina prostorov za te dejavnosti je uporabna površina omejena na 150 m2, 5. površina spremljajočih dejavnosti se prilagaja potrebam, ki izhajajo iz obstoječega stanja in načrtovanih razvojnih potreb. (6) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, opredeljene v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena. (7) Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim delom parcele in celo parcelo) je: 1. pri območjih stanovanjskih in drugih stavb do vrednosti 0,4, dopustno pa je povečanje do vrednosti 0,6, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugi pogoji, ki vplivajo na kakovost bivanja in zdravje ljudi. 2. na obstoječih kmetijah v EUP do vrednosti 0,4, dopustno pa je povečanje do 0,6, če so zagotovljeni pogoji o odmikih, legi, varnosti dostopa in drugi pogoji, (8) Faktor izrabe parcele namenjene gradnji, (razmerje med bruto tlorisno površino vseh etaž nad terenom in celotno površino parcele, namenjene gradnji) je: 1. pri stanovanjskih in drugih stavbah do vrednosti 1,2 (velikost in gradnja pomožnih objektov je odvisno od dopustne etažnosti objektov). 2. pri obstoječih kmetijah v EUP do vrednosti 0,6 z možnostjo povečanja do 1,2 (povečanje je odvisno od povečave faktorja zazidanosti), (9) V vseh EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri katerih so v preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih. (10) Nadaljnja širitev obstoječih kmetij v EUP je dopustna le v primeru, da kmetije mejijo na odprt kmetijski prostor, so za razvoj zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji in razvojna dejavnost ne bo poslabšala kakovosti bivanja v vplivnem območju kmetije. (11) Območje EUP CI15 se ob ostalih pogojih tega člena nameni gradnji 6 – 8 eno- ali dvostanovanjskih stavb z urejeno skupno dostopno cesto. Pri parcelaciji stavbnih zemljišč je potrebno upoštevati nadaljnje urejanje celotne enote urejanja prostora. Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti izdelana z upoštevanjem določil četrtega odstavka 91. člena tega odloka v zvezi z lokacijskim preizkusom. V dokumentaciji mora biti prikazana ureditev preostalega dela EUP CI15, ki omogoča izvedbo 6 – 8 gradbenih parcel v EUP, parcelacija mora biti skladna z določili tega člena ter določili o parcelaciji stavbnih zemljišč.« 24. člen Tretji odstavek v 79. členu se spremeni tako. da se glasi: »(3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti (kmetijski objekti so dopustni le na obstoječih kmetijskih gospodarstvih) 1. Pomožni objekt za lastne potrebe: do vključno 50 m2. 2. Nepretočna greznica: do vključno 50 m3. 3. Vodni rezervoar do vključno 100 m3. 4. Zidanica (stavba za spravilo pridelka, če je stavba namenjena za opravljanje kmetijske dejavnosti in le za občasno prebivanje kmeta) do vključno 70 m2. 5. Sanitarna enota do vključno 60 m2. 6. Samostojno parkirišče površina do vključno 200 m2. 7. Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje prostornina razlivne vode (ribnik, jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, sistem za namakanje in osuševanje, akvadukt) do vključno 250 m3. 8. Mala komunalna čistilna naprava: do vključno 50 PE. 9. Športna igrišča športno igrišče na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) do vključno 1000 m2. 10. Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas do vključno 10 m višine. 11. Bazen: prostornina do vključno 60 m3. 12. Obrambni objekti: dopustni le gradbeni inženirski objekti. 13. Ograja: do 2 m višine, višje so lahko le protihrupne, varovalne in igriščne ograje. 14. Podporni zid 1,5 m v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena. 15. Objekt za oglaševanje in informacijski panoji površine do vključno 40 m2 in višine do 6 m. 16. Urbana oprema – gradbeni inženirski objekti do 10 m višine, okrasni bazen do 60 m3. 17. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja dopustni le gradbeni inženirski objekti.« 25. člen Tretji odstavek v 80. členu se spremeni tako, da se glasi: »(3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti: 1. Pomožni objekt za lastne potrebe: do vključno 50 m2. 2. Nepretočna greznica: do vključno 50 m3. 3. Vodni rezervoar do vključno 100 m3. 4. Sanitarna enota do vključno 60 m2. 5. Samostojno parkirišče površina do vključno 200 m2. 6. Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje prostornina razlivne vode (ribnik, jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, sistem za namakanje in osuševanje, akvadukt) do vključno 250 m3. 7. Mala komunalna čistilna naprava do vključno 200 PE. 8. Športna igrišča športno igrišče na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) do vključno 1000 m2. 9. Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas do vključno 10 m višine. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1566 10. Bazen: prostornina do vključno 60 m3. 11. Obrambni objekti: dopustni le gradbeni inženirski objekti. 12. Podporni zid 1,5 m v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena. 13. Objekt za oglaševanje in informacijski panoji površine do vključno 40 m2 in višine do 6m. 14. Urbana oprema – gradbeni inženirski objekti do 10 m višine, okrasni bazen do 60 m3. 15. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja dopustni le gradbeni inženirski objekti.« 26. člen Za 80. členom se doda nov člen, ki se glasi: »80a. člen (površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo - IK) (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo občina ureja naslednje EUP in dele EUP: 1. HC08 Medribnik – žaga, 2. ostale EUP, v katerih je prisotna PNRP z oznako IK. (2) Namenska raba prostora v EUP ali delu EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora je opredeljena kot območje proizvodnih dejavnosti (I), pretežno namenjeno industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim, znotraj podrobnejše namenske rabe prostora I (območje proizvodnih dejavnosti) pa kot površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali. (3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti: 1. Pomožni objekt za lastne potrebe: do vključno 50 m2. 2. Nepretočna greznica: do vključno 50 m3. 3. Vodni rezervoar do vključno 100 m3. 4. Zidanica (stavba za spravilo pridelka, če je stavba namenjena za opravljanje kmetijske dejavnosti in le za občasno prebivanje kmeta in če je združljiva z osnovno dejavnostjo) do vključno 70 m2. 5. Samostojno parkirišče površina do vključno 200 m2. 6. Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje prostornina razlivne vode (ribnik, jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, sistem za namakanje in osuševanje, akvadukt) do vključno 2000 m3. 7. Mala komunalna čistilna naprava do vključno 200 PE. 8. Obrambni objekti: dopustni gradbeni inženirski objekti, stavbe do 40 m2. 9. Ograja: do 3 m višine, dopustne so le varovalne in protihrupne ograje. 10. Podporni zid 1,5 m v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena. 11. Objekt za oglaševanje in informacijski panoji površine do vključno 40 m2 in višine do 6 m. 12. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja dopustni le gradbeni inženirski objekti. (4) V EUP HC08 je dopustna kmetijska in gozdarska dejavnost, kot spremljajoča pa predelovalna dejavnost. Dopustni so objekti namenjeni osnovni dejavnosti (skladiščenje lesa) in spremljajoči dejavnosti (objekti za predelavo lesa in izdelavo lesnih konstrukcij). Dopustna je tudi proizvodnja energije kot spremljajoč proizvodni proces s postavitvijo sončnih celic na strehe objektov. (5)V EUP iz prvega odstavka tega člena ni dopustno umestiti bivanja, spremljajočih dejavnosti bivanja in dejavnosti, ki bi ogrožala varnost ljudi in premoženja. (6) Ureditve v EUP iz prvega odstavka tega člena morajo upoštevati naslednje prostorske določbe: 1. faktor zazidanosti (FZ) parcel je do največ 0,8, faktor izrabe pa se zaradi pomožnih objektov lahko poveča na 0,9, 2. zagotoviti je potrebno najmanj 10% zelenih in manipulativnih površin. (7) Oblikovanje objektov mora v EUP iz prvega odstavka tega člena upoštevati naslednje določbe: 1. vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi obstoječim kakovostnim objektom in ureditvam v EUP ali okolici po višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve nepozidanega prostora, urbani opremi in drugih oblikovanih značilnostih prostora, 2. gornje določbe ne veljajo za objekte, ki so zaradi tehnoloških zahtev izrazito višji (stoječi silosi, visoki odzračevalniki), take objekte je potrebno kakovostno oblikovati kot prepoznavne prostorske poudarke oziroma točke identifikacije prostora, 3. poslovne, upravne, administrativne, prodajne in podobne spremljajoče dejavnosti morajo biti ob javnem prostoru, drugi proizvodni objekti pa v notranjost proizvodnih kompleksov, 4. dopustno je združevanje objektov v nize in kareje, 5. zaradi izvajanja tehnološkega procesa so dopustni tehnološki objekti večjih tlorisnih dimenzij, pri katerih dolžina nekajkrat presega višino, oblikovanje takih objektov mora biti prilagojeno značilnostim prostora z dodatnimi horizontalnimi poudarki ali vertikalnimi prekinitvenimi poudarki, da se zmanjša vtis obsežnosti ali vtis postavljanja prostorskih pregrad, 6. dopustna je barva fasad in kritine v naravnih barvnih tonih, ki ne izstopajo iz okolja. (8) Velikost parcele, namenjene gradnji, mora omogočati normalno obratovanje in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču. (9) Pri dejavnostih, kjer so pričakovane povečane emisije, je potrebno izvajati monitoring za spremljanje izpustov v okolje. (10) Oblikovanje objektov na podrobnejši namenski rabi IK v odprtem prostoru mora poleg splošnih pogojev oblikovanja in pogojev iz šestega odstavka tega člena upoštevati še naslednje določbe: 1. pri objektih za intenzivno vzrejo živali hlevi je dopustna dvokapna streha z minimalnim naklonom 25° v enem nivoju ali lomljena simetrična dvokapnica v dveh nivojih, s kritino primerno naklonu strehe (tudi pokritje s sončnimi celicami ali sončnimi zbiralniki kot strešno kritino), dopustna širina objektov je do 25 m, razmerje stranic pa lahko presega predpisano razmerje 1:3, ki je značilno za tradicionalno gradnjo iztegnjenih domov v kulturni krajini, 2. dopustna je barva fasad in kritine v naravnih barvnih tonih, ki ne izstopajo iz okolja, 3. objekti za intenzivno vzgojo rastlin v naselju ali ob robu naselja ne smejo presegati višine sosednjih objektov, oblikovanje konstrukcije mora upoštevati tradicionalno oblikovanje objektov, dopustno je oblikovanje strešnega dela konstrukcije kot enokapne, dvokapne, ravne ali polokrogle (valjaste) oblike, Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1567 4. pri ribogojnih ureditvah na ali ob naravnih vodah, ki niso grajeni objekti, je potrebno enako kot pri grajenih objektih, upoštevati takšen način obratovanja, ki bo zagotavljal upoštevanje in izvajanje okoljskih predpisov in omogočal zajemanje in čiščenje onesnaženih vod pred izpustom v naravne vodotoke.« 27. člen V prvem odstavku 81. člena se doda 3. točka, ki se glasi: »3. HC09 – BT Brezovec – turistično-rekreacijsko območje.« Tretji odstavek v 82. členu se spremeni tako, da se glasi: »(3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti: 1. Pomožni objekt za lastne potrebe: do vključno 50 m2. 2. Nepretočna greznica: do vključno 50 m3. 3. Vodni rezervoar do vključno 100 m3. 4. Sanitarna enota do vključno 60 m2. 5. Samostojno parkirišče površina do vključno 200 m2. 6. Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje prostornina razlivne vode (ribnik, jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, sistem za namakanje in osuševanje, akvadukt) do vključno 2000 m3. 7. Mala komunalna čistilna naprava do vključno 200 PE. 8. Športna igrišča športno igrišče na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) do vključno 10000 m2. 9. Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas do vključno 10 m višine. 10. Bazen: prostornina do vključno 60 m3. 11. Obrambni objekti: dopustni le gradbeni inženirski objekti. 12. Ograja: do 3 m višine. 13. Podporni zid 1,5 m v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena. 14. Objekt za oglaševanje in informacijski panoji površine do vključno 12 m2 in višine do 5m. 15. Urbana oprema – gradbeni inženirski objekti do 10 m višine, okrasni bazen do 60 m3. 16. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja dopustni le gradbeni inženirski objekti.« V šestem odstavku 82. člena se v 5. točki besedilo »enostavne« spremeni v »pomožne«. Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »(9) V EUP HC09 je za potrebe razvoja turistično- rekreacijskega območja, ob upoštevanju ostalih prostorskih izvedbenih pogojev, dopustna dozidava obstoječe stavbe (opuščene zidanice) do kapacitete prenočitve za 10 oseb. Dopustna je zunanja ureditev za potrebe opravljanja turistično rekreacijske dejavnosti: ureditev terase, prostora za piknike in druženja na prostem, otroška igrala, parkirišče.« 28. člen V prvem odstavku 82. člena se v prvi točki izbriše ločilo vejica za oznako ZS in oznaka »VC«. V prvem odstavku 82. člena se doda 3. točka, ki se glasi: »3. HC10 ZS, VC Gruškovec – Ribnik.« Tretji odstavek v 82. členu se spremeni tako, da se glasi: »(3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti: 1. Pomožni objekt za lastne potrebe: do vključno 50 m2. 2. Nepretočna greznica: do vključno 50 m3. 3. Vodni rezervoar do vključno 100 m3. 4. Objekt za rejo živali do vključno 100 m2: dopustni le objekti na športnih površinah namenjenih športom, ki vključujejo živali. 5. Sanitarna enota do vključno 60 m2. 6. Samostojno parkirišče površina do vključno 200 m2. 7. Pomol: do vključno 20 m2, le v skladu s predpisi o vodah. 8. Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje prostornina razlivne vode (ribnik, jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, sistem za namakanje in osuševanje, akvadukt) do vključno 2000 m3. 9. Mala komunalna čistilna naprava do vključno 50 PE. 10. Obrambni objekti: stavbe do 40 m2, dopustni gradbeni inženirski objekti. 11. Ograja: do 3 m višine 12. Podporni zid 1,5 m v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena. 13. Objekt za oglaševanje in informacijski panoji površine do vključno 40 m2 in višine do 6 m. 14. Urbana oprema – gradbeni inženirski objekti do 10 m višine, okrasni bazen do 60 m3. 15. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja: stavbe do 40 m2, dopustni gradbeni inženirski objekti.« Za osmim odstavkom 82. člena se doda deveti odstavek, ki se glasi: »(9) V primeru morebitnih dodatnih ureditev na območju ribnika na parceli št. 181/2 k.o. Dolane je potrebno del brežin urediti na način, da bo omogočena razgibanost brežin; plitvejši/globji del ter razvoj vodne in obvodne vegetacije). Območja se umetno ne osvetljuje. V gozdni rob na vzhodnem delu območja se ne posega.« Za devetim odstavkom 82. člena se doda deseti odstavek, ki se glasi: »(10) V EUP HC10 je na površinah z namensko rabo ZS dopustna izgradnja objekta za potrebe opravljanja dejavnosti rekreacijskega ribolova.« V šestem odstavku 82. člena se izbriše naslednje besedilo: »(dopustni le nezahtevni in enostavni objekti ter športne naprave)« 29. člen Tretji odstavek v 83. členu se spremeni tako, da se glasi: »(3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti: 1. Nepretočna greznica: do vključno 50 m3. 2. Vodni rezervoar do vključno 100 m3. 3. Sanitarna enota do vključno 60 m2. 4. Pomol: do vključno 20 m2, le v skladu s predpisi o vodah. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1568 5. Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje prostornina razlivne vode (ribnik, jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, sistem za namakanje in osuševanje, akvadukt) do vključno 2000 m3. 6. Mala komunalna čistilna naprava do vključno 200 PE. 7. Športna igrišča na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) do vključno 1000 m2. 8. Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas do vključno 10 m višine. 9. Obrambni objekti: stavbe do 40 m2, dopustni gradbeni inženirski objekti. 10. Ograja: do 3 m višine 11. Podporni zid 1,5 m v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena. 12. Objekt za oglaševanje in informacijski panoji površine do vključno 40 m2 in višine do 6 m. 13. Urbana oprema – gradbeni inženirski objekti do 10 m višine, okrasni bazen do 60 m3. 14. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja: stavbe do 40 m2, dopustni gradbeni inženirski objekti.« V petem odstavku 84. člena se besedilo »nezahtevni in enostavni« spremeni v »pomožni«. 30. člen Tretji odstavek v 84. členu se spremeni tako, da se glasi: »(3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti: 1. Pomožni objekt za lastne potrebe: do vključno 50 m2. 2. Nepretočna greznica: do vključno 30 m3. 3. Vodni rezervoar do vključno 100 m3. 4. Sanitarna enota do vključno 60 m2. 5. Samostojno parkirišče površina do vključno 200 m2. 6. Mala komunalna čistilna naprava do vključno 50 PE. 7. Obrambni objekti: dopustni le gradbeni inženirski objekti. 8. Ograja: do 3 m višine. 9. Podporni zid 1,5 m v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena. 10. Urbana oprema – gradbeni inženirski objekti do 10 m višine, okrasni bazen do 60 m3. 11. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja dopustni le gradbeni inženirski objekti.« 31. člen Tretji odstavek v 85. členu se spremeni tako, da se glasi: »(3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti: 1. Pomožni objekt za lastne potrebe: do vključno 20 m2 (na površinah PC niso dopustni, na O in LP do 50 m2) . 2. Nepretočna greznica: do vključno 50 m3. 3. Vodni rezervoar do vključno 100 m3 (na površinah PC niso dopustni). 4. Sanitarna enota do vključno 60 m2. 5. Samostojno parkirišče površina do vključno 200 m2. 6. Mala komunalna čistilna naprava do vključno 50 PE (na površinah PC niso dopustne, na površinah O ni omejitve velikosti) 7. Obrambni objekti: dopustni gradbeni inženirski objekti, stavbe do 40 m2 (na površinah LP niso dopustni, na površinah PC le gradbeni inženirski objekti). 8. Ograja: do 3 m višine, dopustne so le protihrupne in varovalne ograje. 9. Podporni zid 1,5 m oz. v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena. 10. Objekt za oglaševanje in informacijski panoji površine do vključno 40 m2 in višine do 6 m; (na površinah PC in PO so dopustni le objekti, ki so v skladu s predpisi o cestah, na površinah O niso dopustni). 11. Urbana oprema – gradbeni inženirski objekti do 10 m višine, dopustni, če so združljivi z osnovno dejavnostjo (na površinah O in LP niso dopustni). 12. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja dopustni gradbeni inženirski objekti, stavbe do 40 m2 (na površinah PC dopustni le gradbeni inženirski objekti).« 32. člen 86. člen se spremeni tako, da se glasi: »86. člen (površine razpršene poselitve - A, Av, Ak) (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja razpršene poselitve se ureja naslednje EUP: 1. HC01-A, in druga raba Haloze – odprti prostor občine Cirkulane. 2. HC02-A,Av in druga raba Haloze – slemenska poselitev Gradišča, zahod. 3. HC03-A,Av in druga raba Haloze – slemenska poselitev Gradišča, vzhod, 4. HC04-A,Av in druga raba Haloze – slemenska poselitev Brezovec, Veliki Vrh, 5. HC05-A,Av in druga raba Haloze – slemenska poselitev pristava, Mali Okič, Slatina, 6. HC06-A,Av in druga raba Haloze – slemenska poselitev pristava, Paradiž, Pohorje, 7. HC07-A,Av in druga raba Haloze – slemenska poselitev pristava, Gruškovec, Medribnik, Meje, 8. HC11-A Medribnik – kmetija 9. HC12-A in druga raba Paradiž – ob dveh ribnikih 10. HC13-Av in druga raba Brezovec – klet 11. HC14-Ak Medribnik - kmetija 2 12. HC15 – A Gradišča - kmetija (2) Namenska raba prostora na površinah z oznako A, Av ali Ak je opredeljena kot stavbno zemljišče, podrobnejša namenska raba prostora pa je opredeljena kot površine razpršene poselitve. Površine z oznako A so površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja). Površine z oznako Av so površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene gradnji vinogradniških objektov (z ali brez dopolnilnih bivalnih prostorov za občasno bivanje) za potrebe obdelave vinogradov, sadovnjakov ali drugih nasadov. Površine z oznako Ak so površine razpršene poselitve z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini, ki so namenjene gradnji kmetijskih objektov za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti razen vinogradništva in sadjarstva. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1569 (3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti: 1. Pomožni objekt za lastne potrebe: do vključno 50 m2 (na površinah Ak niso dopustni, na površinah Av so dopustni do 20 m2). 2. Nepretočna greznica: do vključno 50 m3. 3. Vodni rezervoar do vključno 100 m3. 4. Zidanica (stavba za spravilo pridelka, če je stavba namenjena za opravljanje kmetijske dejavnosti in le za občasno prebivanje kmeta) do vključno 70 m2, na površinah Ak objekti z možnostjo občasnega bivanja niso dopustni). 5. Sanitarna enota do vključno 60 m2, dopustno, če je združljivo z osnovno dejavnostjo, na površinah Av in Ak niso dopustne. 6. Samostojno parkirišče površina do vključno 200 m2, na površinah Av in Ak ni dopustno . 7. Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje prostornina razlivne vode (ribnik, jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, sistem za namakanje in osuševanje, akvadukt) do vključno 2000 m3, na površinah Av in Ak le 5. Zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik do vključno 250 m3 prostornine razlivne vode. 8. Mala komunalna čistilna naprava do vključno 50 PE, dopustna le v primeru večjih zaselkov, ki imajo urejeno skupno ravnanje z odpadno vodo, sicer družinska čistilna naprava, na terenu z možnim pojavljanjem plazov pa nepretočna greznica. 9. Športna igrišča športno igrišče na prostem (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun) dopustno do vključno 1000 m2, dopustno le, če je združljivo z osnovno dejavnostjo (na površinah Av in Ak niso dopustna). 10. Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas do vključno 10 m višine, dopustno, če je združljivo z osnovno dejavnostjo (na površinah Av in Ak niso dopustni) 11. Bazen: prostornina do vključno 60 m3, dopustno, če je združljivo z osnovno dejavnostjo (na površinah Av in Ak niso dopustni). 12. Obrambni objekti: dopustni gradbeni inženirski objekti, stavbe do 40 m2 (na površinah Av in Ak dopustni le gradbeni inženirski objekti). 13. Ograja: do 2 m višine, višje so lahko le protihrupne, varovalne in igriščne ograje. 14. Podporni zid 1,5 m v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena. 15. Objekt za oglaševanje in informacijski panoji površine do vključno 12 m2 in višine do 5m (na površinah Ak niso dopustni). 16. Grajena urbana oprema – gradbeni inženirski objekti do 10 m višine, okrasni bazen do 60 m3, dopustno, če je združljivo z osnovno dejavnostjo na površinah Av in Ak niso dopustni).. 17. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja dopustni gradbeni inženirski objekti, stavbe do 40 m2 (na površinah Av in Ak dopustni le gradbeni inženirski objekti). (4) Na površinah razpršene poselitve so dopustne dejavnosti, ki omogočajo delovanje kmetij in bivanja, razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in umestitev spremljajočih dejavnosti, ki so potrebne za delno samooskrbno funkcijo razpršene poselitve. (5) Dopustno je spreminjanje namembnosti objektov v delu objekta ali v celem objektu v vrste objektov, navedene v tretjem odstavku tega člena. Dopustno je prepletanje dejavnosti, vendar nekmetijski posegi v prostor znotraj površin EUP HC01 in HC02-HC07 ali spremembe namembnosti posameznih kmetij ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in možnosti njihove širitve. Objekte, ki imajo z emisijami večji vpliv na okolje (hrup, smrad, povečan promet), na primer večje hleve in večje širitve hlevov, je dopustno graditi v delih EUP HC01 ter na samotnih kmetijah, umeščenih na nižja stranska slemena v EUP HC02-HC07, ki so vsaj na eni strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva širitev poselitve. (6) Nova kmetija in širitev kmetije v EUP HC01 (tudi EUP HC02-HC07) je dopustna v območju stavbnega zemljišča z oznako A oziroma IK in Ak (območja z oznako IK so namenjena objektom za kmetijsko proizvodnjo – kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali), če so za to izpolnjeni prostorski in okoljski pogoji. (7) V EUP HC02-HC07, kjer je na namenski rabi Av dopustna gradnja vinogradniških objektov je najvišja dopustna etažnost vinogradniških teh objektov K + P, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana na višjem delu zemljišča. Višina kolenčnega zidu vinogradniškega objekta je največ 40 cm. Kadar je višinska razlika terena, kjer stoji objekt, po dolžini ali širini objekta enaka ali večja višini kletne etaže, je nad kletno etažo dopustna samo gradnja pritličja, ni pa dopustna izvedba kolenčnega zidu. V ostalih pogojih mora oblikovanje vinogradniških objektov upoštevati določbe za oblikovanje objektov, določene v 45. členu tega odloka. (8) V EUP HC02-HC07, kjer je na namenski rabi A ali Av (tudi SK) dopustna gradnja vinogradniških objektov, je pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor potrebno preveriti izpolnjevanje pogojev za gradnjo zidanice v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada na kmetijskih zemljiščih v lasti investitorja (30 arov nasada na najboljših kmetijskih zemljiščih K1 in 5 arov nasada na drugih kmetijskih zemljiščih K2). (9) V EUP HC01 ter HC02-HC07, kjer je na namenski rabi Ak dopustna gradnja kmetijskih objektov, je najvišja dopustna etažnost teh objektov (K)+P, tlorisne površine do 150 m2. Oblikovanje mora slediti tradicionalni tipologiji slemenske poselitve (v EUP HC02-HC07), ali tipologiji dolinskih kmetij (v EUP HC01). (10) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, (razmerje med zazidanim delom parcele in celo parcelo): 1. pri kmetijah v strnjeni razpršeni poselitvi je priporočljivi faktor zazidanosti 0,2, v območjih kmetij z obstoječo večjo zazidanostjo in v območjih vinogradniških objektov se faktor zazidanosti lahko poveča na največ 0,8, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim pogojem, 2. pri stanovanjskih in drugih objektih v strnjeni razpršeni poselitvi je priporočljivi faktor zazidanosti 0,4, ki pa se lahko poveča na največ 0,6, če je možno zadostiti pogojem o odmikih, legi in drugim pogojem, 3. pri samotnih kmetijah in drugih samostojno stoječih objektih je faktor zazidanosti in faktor izrabe potrebno upoštevati le v primeru vpliva na zemljišča sosednjih lastnikov. (11) Pri objektih, ki nimajo določenega stavbnega zemljišča, ker jih je dopustno graditi na kmetijskih, gozdnih oziroma ostalih zemljiščih (na primer enostavni objekti), ali pa gre za objekte, zgrajene pred letom 1967 pa niso zajeti v uradne prostorske evidence, ali za objekte, ki so zgrajeni skladno z izdanim dovoljenjem za gradnjo, se kot funkcionalno zemljišče za njihovo nemoteno obratovanje določi 1,5 kratnik zazidane Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1570 površine, v kolikor funkcionalno zemljišče k objektu ni določeno v uradnih evidencah ali v dokumentaciji za izdajo upravnega akta o dovolitvi posega v prostor. Na funkcionalnem zemljišču je dopustna gradnja objektov, ki so glede na namen objektov določeni v tretjem odstavku tega člena. (12) V EUP, navedeni v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbe pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih. (13) Pri novogradnjah in rekonstrukcijah v območjih razpršene poselitve je potrebno posege izvajati tako, da bodo škodljivi vplivi na sosednje suhe travniške površine minimalni in bo preprečeno onesnaženje ob gradnji. (14) Pri poseganju v bližino drevesnih spomenikov je potrebno upoštevati enake pogoje kot so določeni v dvanajstem odstavku 77. člena odloka. (15) Pri ravnanju z odpadno vodo v območju A, Av in Ak v slemenski poselitvi in pri gradnji na terenu z nagibom, kjer ni predvidena gradnja kanalizacije s čiščenjem na čistilni napravi, je priporočljiva gradnja nepretočnih greznic z odvozom greznične blatenice. Gradnja družinskih čistilnih naprav je dopustna, če ima lastnik dovolj velike razlivne površine, na katere bo površinsko odtekala očiščena odpadna voda ali je možno ponikanje te vode ali odtekanje v dovolj vodonosen sprejemnik. Ponikanje očiščene vode ni dopustno na terenih, na katerih bi se kot posledica ponikanja pojavilo plazenje zemljin. (16) V EUP HC11 je, ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev za površine razpršene poselitve, gradnja dopustna le ob pridobitvi gradbenega dovoljenja za celotno kmetijo, skupaj za kmetijske objekte (hlev in morebitni drugi kmetijski objekti) in stanovanjski objekt. (17) V EUP HC12 je ob bivanju dopustna tudi dejavnost izletniškega turizma. Ob objektih, ki so dopustni v skladu s Prilogo 1, so na stavbnem zemljišču dopustni tudi objekti namenjeni izvajanju dejavnosti izletniškega turizma, kot so pokrita terasa za druženje izletnikov, ribniki, rekreacijske površine na prostem, počivališče za pohodnike, senčnice in drugi pripadajoči objekti, namenjeni dejavnosti izletniškega turizma, tudi nastanitveni objekti. Na površinah kmetijskih in gozdnih zemljišč v EUP HC12 so posegi dopustni v skladu s prostorskimi izvedbenimi pogoji na kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Ohranjati je potrebno mozaično strukturo gozdnih in kmetijskih zemljišč. (18) V EUP HC13 je, ob upoštevanju prostorskih izvedbenih pogojev za površine razpršene poselitve (Av), gradnja na površinah namenske rabe z oznako Av dopustna le ob predhodni zasaditvi vinograda oziroma trajnega nasada v površini minimalno 500 m2 na območju EUP HC13. Na kmetijskem zemljišču so dopustni posegi v skladu z 87. členom OPN. (19) V EUP HC14 je na stavbnem zemljišču dopustna izgradnja stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije ter stavbe za spravilo pridelka. Na kmetijskem zemljišču so dopustni posegi v skladu z 87. členom OPN. (20) V EUP HC15 je novogradnja stanovanjske stavbe dopustna pod pogojem, da so ostali objekti v EUP opredeljeni kot kmetijski (vinska klet z degustacijskim prostorom, hlev). Sprememba namembnosti objekta v kmetijskega mora biti izvedena pred pridobljenim gradbenim dovoljenjem za novo stanovanjsko stavbo ali v istem upravnem postopku. Na kmetijskem zemljišču so dopustni posegi v skladu z 87. členom OPN.« 33. člen 87. člen se spremeni tako, da se glasi: »87. člen (območja kmetijskih in gozdnih površin – K1, K2, G) (1) S prostorskimi izvedbenimi pogoji za območja kmetijskih in gozdnih površin se urejajo naslednje EUP: 1. CI10-K1 Cirkulane – ob Gradiškem potoku, 2. CI11-K1 Cirkulane – ob Belani in Beli, 3. CI12-K1,VC Cirkulane – Belana in Bela, 4. CI13-K1, K2 Cirkulane – severovzhod, 5. DO08-K2, G Dolane – ob gradu Borl, 6. HC01-K1,K2,G in druga raba Haloze – odprti prostor občine Cirkulane. (2) Namenska raba prostora v EUP iz prejšnjega odstavka je opredeljena kot gozdna zemljišča (G) oziroma kmetijska zemljišča (K), podrobnejša namenska raba prostora na območjih kmetijskih zemljišč pa kot površine najboljših kmetijskih zemljišč (K1) oziroma kot površine drugih kmetijskih zemljišč (K2). (3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. (4) Nestanovanjske kmetijske stavbe, katerih gradnja je dopustna na K1 in K2 v skladu s Prilogo 1, je na kmetijskih zemljiščih dopustno graditi le v naslednjih primerih (ne velja za stavbe za rastlinsko pridelavo, staje in čebelnjake): 1. Če na območju stavbnih zemljišč v EUP HC01 kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča, ni mogoče zgraditi, se ob obstoječih objektih kmetije za potrebe dejavnosti kmetije dopušča gradnjo teh objektov tudi na območju kmetijskih zemljišč (brez spremembe namenske rabe prostora v stavbno zemljišče). 2. Na kmetijskih zemljiščih v območjih slemenske poselitve EUP HC02-HC07. 3. Izven območij iz 1. in 2. točke tega odstavka je gradnja nestanovanjskih kmetijskih stavb, katerih gradnja je dopustna na K1 in K2 v skladu s Prilogo 1, na kmetijskih zemljiščih dopustna le v primerih, kadar je domačija obdelovalca odmaknjena od teh zemljišč več kot 5 km, intenzivnost obdelave in velikost zemljišč pa zahteva daljšo časovno prisotnost na teh zemljiščih, ali pa je potrebno shranjevati orodja za obdelavo in pridelek, ali zagotoviti objekt za krajše zadrževanje in opravljanje higienskih potreb. (5) Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti: 1. Objekt za rejo živali – (enoetažen objekt, namenjen reji živali), dopustna sta le čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2 in staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2 (na površinah G le v skladu s predpisi o gozdovih ). 2. Stavbe za rastlinsko pridelavo do 150 m2 in 6 m višine (na površinah G le v skladu s predpisi o gozdovih). 3. Stavbe za spravilo pridelka (razen kleti, vinske kleti, zidanice in kozolcev, ki niso dopustni) do 150 m2, višina do 6 m. Dopustni so stolpni silosi do 10 m Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1571 4. Druge nestanovanjske kmetijske stavbe do 150 m2, višina do 6 m (na površinah G le v skladu s predpisi o gozdovih). 5. Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti: višina do vključno 10 m, zbiralnik gnojnice ali gnojevke: do vključno 1000 m3 6. Nadkrita čakalnica na postajališču in postavitev pomožnih cestnih objektov je dopustna le ob rekonstrukciji lokalne ceste, stavbe: površine do vključno 40 m2, gradbeni inženirski objekti: višina do vključno 3,5 m (na površinah G le v skladu s predpisi o gozdovih). 7. Zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem in vodni zbiralnik do vključno 2000 m3 prostornine razlivne vode. 8. Mala komunalna čistilna naprava do vključno 200 PE. 9. Podporni zid le v okviru agromelioracije. Postavitev podpornih zidov je dopustna tudi na zemljišču, ki je bilo pri izdaji dovoljenja za gradnjo z lokacijsko ali gradbeno dokumentacijo določeno kot pripadajoče funkcionalno zemljišče k objektu (ne glede na to ali poteka v okviru agromelioracije) do 1,5 m v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena (na površinah G niso dopustni). 10. Urbana oprema – gradbeni inženirski objekti do 10 m višine (na površinah K1 in K2 ni dopustno) . 11. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja dopustni gradbeni inženirski objekti in stavbe: površina do vključno 40 m2. (6) Na območju namenske rabe prostora, opredeljenem kot kmetijska zemljišča, so poleg posegov navedenih v tretjem odstavku tega člena dopustni: 1. agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč; 2. pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža); 3. raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira; 4. začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: a. oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, b. cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, c. začasna tribuna za gledalce na prostem, d. premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik); 5. opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica); 6. začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; 7. dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki: a. ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, b. je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali c. ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve; 8. gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini: a. daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in b. lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje; 9. rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste; 10. mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. 11. objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ, 61/17 – ZUreP-2 in 37/18), lahko uvrstijo med enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko- gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov. (7) Na območju namenske rabe prostora, opredeljenem kot gozdna zemljišča, je dopustno izvajati: 1. omrežja naslednje gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno vodo, odpadno vodo, tehnološko vodo, cevovodi za toplo vodo, paro, stisnjen zrak, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, plinovodi, naftovodi; za vso predhodno navedeno GJI v tej točki je na območju gozdov dopustno izvajati pripadajoče objekte omrežja GJI ter priključke na omrežja GJI, 2. gradnje novih cest, predvidenih v izvedbenem delu OPN v prikazu gospodarske javne infrastrukture, 3. rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, 4. gradnje kolesarskih poti, sprehajalnih, planinskih in drugih poti, 5. ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, 6. izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah, 7. izvedba gozdnih učnih poti, trimske steze 8. gradnja gozdnih cest, ki so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom, 9. priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije, 10. postavitev stalne gozdne žičnice, 11. ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze čebel, 12. postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom. 13. postavitev obore za rejo divjadi, 14. gradnjo zajetja, vrtine ali vodnjaka za lastno oskrbo s pitno vodo, 15. gradnjo vrtine ali vodnjaka, potrebnih za raziskave. (8) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozdno zemljišče ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov, pred začetkom gradnje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za upravljanje z gozdovi. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1572 (9) Posegi iz sedmega odstavka tega člena so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K posegom, navedenim v prejšnjem odstavku, je potrebno pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. (10) Dopustne so tudi druge ureditve, ki niso gradnja v skladu s predpisi o graditvi objektov, če so usklajene s prepisi s področja varstva gozdov. (11) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, pri kateri so v preglednici 39. člena tega odloka navedene omejitve, je pri posegih v prostor potrebno upoštevati prostorske izvedbene pogoje za poseganje v posamezne varstvene režime, zavarovana območja, območja ogroženosti in ostala območja, ki so določeni v predhodnih odstavkih tega odloka ali v višjih veljavnih predpisih. (12) V EUP drugih urejenih zelenih površin so dopustne dejavnosti gospodarskih služb, vezane na vzdrževanje drugih urejenih zelenih površin, ter primarna dejavnost kmetijstva in gozdarstva, pri čemer je v območju varstva kulturne dediščine oziroma v območju ohranjanja narave potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz varovalnega režima kulturne dediščine oziroma ohranjanja narave. (13) V EUP DO08 je potrebno upoštevati naslednje dodatne določbe: 1. ohranjati je potrebno avtohtono drevesno vegetacijo, predvsem stara drevesa, debela drevesa in vrednejšo drevesno vegetacijo, kot so drevesa redkih drevesnih vrst, in jo vključiti v ureditev območja, 2. vnašanje tujerodnih in eksotičnih rastlinskih vrst ni dovoljeno, 3. spreminjanje strukture in reliefa v območju gozdne vegetacije ni dopustno, 4. pri osvetljevanju je potrebno uporabljati svetila, ki sevajo nizek delež UV svetlobe, hkrati pa osvetljujejo le tla v bližini svetilke, ne pa širše okolice in neba.« 34. člen Tretji odstavek 89. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) V EUP, navedenih v prvem odstavku tega člena, je dopustno graditi vrste objektov (tako osnovne kot pomožne oziroma pripadajoče), ki so glede na namen objektov določene v PRILOGI 1 k Odloku o OPN Cirkulane. Naslednje pomožne objekte, je dopustno graditi do velikosti: 1. Pomol: do vključno 20 m2, le v skladu s predpisi o vodah. 2. Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje prostornina razlivne vode (ribnik, jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, sistem za namakanje in osuševanje, akvadukt) do vključno 2000 m3, dopustni so le objekti, ki so skladni s predpisi o vodah. 3. Obrambni objekti: dopustni le gradbeni inženirski objekti. 4. Podporni zid (dopustni samo objekti, ki so skladni s predpisi o vodah): 1,5 m v skladu z drugim in tretjim odstavkom 46. člena. 5. Pristaniški objekti navigacijskih kot so privez, ograja, pristaniška razsvetljava, objekt komunalne infrastrukture, če so skladni s predpisi s področja voda, –stavbe: površina do vključno 40 m2, – gradbeni inženirski objekti: vsi 6. Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja dopustni gradbeni inženirski objekti, stavbe: površina do vključno 40 m2, le objekti v skladu s predpisi o vodah.« (2) V šestem odstavku 88. člena se navedba »na delih parcel 225/1, 278/1 in 278/3, vse« spremeni v »na parceli 278/1«. 35. člen V osmem odstavku 91. člena se sklic »v 87. členu« spremeni v »v 91. členu«. 36. člen V drugem odstavku 93. člena se besedilo »nezahtevni in enostavni« spremeni v »pomožni«. 37. člen V prilogi 1 se pri objektih 12111 – Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, pri namenski rabi z oznako A opredelitev »Ne« spremeni v »Da5«, pri objektih 12112 - Gostilne, restavracije in točilnice in 12120 - Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev spremeni v »da«, v stolpcu za namensko rabo Av/Ak pa se pri objektih 12112 - Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev spremeni v »da19«. V prilogi 1 se pri objektih 12301 – trgovske stavbe in pri objektih 12304 – Stavbe za storitvene dejavnosti pri namenski rabi z oznako A opredelitev »Da19« spremeni v »Da4«. V prilogi 1 se pri objektih 12510 – Industrijske stavbe pri namenski rabi z oznako A opredelitev »Da5,19« spremeni v »Da6,4«. V prilogi 1 se pri objektih 12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča, 12620 – Muzeji in knjižnice, 12630 – Stavbe za izobraževanje in raziskovalno delo in 12640 – Stavbe za zdravstveno oskrbo pri namenski rabi z oznako A opredelitev »Da5« spremeni v »Da4«. V prilogi 1 se pri objektih 12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo in 12650 – Stavbe za šport pri namenski rabi z oznako A opredelitev »Da19« spremeni v »Da4«. V Prilogi 1 k Odloku se v tabeli pri stavbah za rastlinsko pridelavo s šifro 12711, stavbah za spravilo pridelka s šifro 12713 in drugih nestanovanjskih kmetijskih stavbah s nestanovanjskih kmetijskih stavbah s šifro 12714 na namenski rabi z oznako K1, K2 in G zapis »da« zamenja z »da21«. V opisu dodatnih pogojev k tabeli Priloge 1 se pogoj številka 16 spremeni tako, da se glasi: »16 dopustni le posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, na K1 in K2 le vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,« V opisu dodatnih pogojev k tabeli Priloge 1 se pogoj številka 17 spremeni tako, da se glasi: »17 dopustni le posegi in začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, na K1 in K2 le v primeru agromelioracij,« V opisu dodatnih pogojev k tabeli Priloge 1 se pogoj številka 19 spremeni tako, da se glasi: »19 dopustni le vinotoči na Av,«. V opisu dodatnih pogojev k tabeli Priloge 1 se pod številko 20 doda nov pogoj s številko 21, ki se glasi: »21 le nezahtevni in enostavni objekti; zidanice, kleti in vinske kleti niso dopustne.« 38. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-53/2020 Datum: 4. 9. 2020 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1573 OBČINA ČRENŠOVCI 760. Odlok o rebalansu proračuna Občine Črenšovci za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09 in 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 13. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2020) je Občinski svet Občine Črenšovci na 15. redni seji dne 17.9.2020 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE ČRENŠOVCI ZA LETO 2020 1. člen v Odloku o proračunu Občine Črenšovci za leto 2020 (Uradni list RS, št. 8/2020) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1574 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1575 Posebni del proračuna do ravni proračunski postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani občine Črenšovci. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0320-15/2020-150 Datum: 17.9.2020 Občina Črenšovci Vera Markoja, župan OBČINA DESTRNIK 761. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne/družinske medicine v Občini Destrnik Na podlagi prvega in drugega odstavka 44.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19 in 82/20) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 – uradno prečiščeno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 8. dopisni seji, dne 24. 9. 2020, sprejel ODLOK O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI NA PODROČJU SPLOŠNE/DRUŽINSKE MEDICINE V OBČINI DESTRNIK 1. člen Ta odlok je koncesijski akt, s katerim Občina Destrnik kot koncedent, ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe, določa vrsto, območje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne/družinske medicine v Občini Destrnik. S tem odlokom se v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, utemeljijo razlogi za podelitev koncesije. 2. člen Koncesija je skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, pooblastilo za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, ki se podeli fizični ali pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi akti, tem odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe. Koncesija se podeli, ker javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe. Koncesionar opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila koncedenta. Koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju z prejšnjim stavkom je ničen. 3. člen S tem odlokom se za območje Občine Destrnik določa naslednja vrsta in predviden obseg izvajanja koncesijske dejavnosti: - splošna/družinska medicina v predvidenem obsegu 1,00 programa. Koncesija za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti se podeli za določen čas 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja programa zdravstvene dejavnosti. Obdobje podelitve koncesije se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 4. člen Koncesija za opravljanje javne zdravstvene službe na področju splošne/družinske medicine se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani koncedenta in na portalu javnih naročil. Javni razpis mora vsebovati najmanj podatke, kot jih predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. 5. člen Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena v skladu s tem odlokom in mora vsebovati najmanj vsebino, kot jo predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. V primeru neskladja med odlokom in razpisno dokumentacijo veljajo določbe odloka. Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom objavljenega javnega razpisa. Razpisna dokumentacija se objavi na spletnih straneh koncedenta ali na portalu javnih naročil. 6. člen Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesijske dejavnosti izpolnjevati pogoje, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost, in druge pogoje iz objavljene razpisne dokumentacije. Koncedent pri izboru koncesionarja upošteva merila, določena z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in izpolnjevanje drugih pogojev in meril iz objavljene razpisne dokumentacije. Koncesijo koncedent podeli s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje. O izbiri koncesionarja koncedent odloči z odločbo, s katero ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku izbora ocenjena najbolje, podeli koncesijo. 7. člen Koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije s koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba preneha na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 8. člen Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med koncedentom in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja koncedent. Koncesionar mora na zahtevo koncedenta v roku, ki mu ga določi koncedent, poročati o svojem finančnem poslovanju v delu, ki se nanaša na opravljanje koncesijske dejavnosti. 9. člen Koncedent odvzame koncesionarju koncesijo na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1576 Številka: 014 -1/2020 Datum: 24. 9. 2020 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan OBČINA DORNAVA 762. Odlok o mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni v Občini Dornava Na podlagi prvega odstavka 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/ (Uradni list RS, št. 23/2005-UPB2, 15/2008-ZPACP, 23/2008, 58/2008- ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr, 88/2016 - ZdZPZD) in 16. člena Statuta občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/2014) je Občinski svet Občine Dornava na svoji 12. redni seji dne 17. 9. 2020 sprejel ODLOK O MREŽI JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI DORNAVA 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom Občina Dornava (v nadaljevanju: občina) določi mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni na območju občine. 2. člen (pomen izrazov) V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost. 2. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni 3. člen (zdravstvena dejavnost na primarni ravni) Zdravstvena dejavnost na primarni ravni v občini obsega:  osnovno zdravstveno dejavnost,  lekarniško dejavnost. 3. Izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni ravni v občini 4. člen (izvajalci zdravstvene dejavnosti na primarni ravni) Zdravstveno dejavnost na primarni ravni v občini opravljajo Javni zdravstveni dom Ptuj in zasebni zdravstveni delavci. 5. člen (zdravstveni dom) (1)Javni zdravstveni dom Ptuj opravlja osnovno zdravstveno dejavnost in za območje Občine Dornava zagotavlja:  preventivno zdravstveno varstvo vseh skupin prebivalcev,  nujno medicinsko pomoč in reševalno službo,  dejavnost splošne medicine,  patronažno službo,  mrliško ogledno službo. 6. člen (lekarniška dejavnost) Na območju Občine Dornava se v skladu z določili zakona, ki ureja lekarniško dejavnost, podeli dovoljenje za podružnično lekarno. 7. člen (zasebni zdravstveni delavci) (1) Osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost na območju občine lahko na podlagi koncesije opravljajo domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost oz. zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost, določene pogoje. (2) Na območju občine Dornava se na podlagi koncesije v okviru osnovne zdravstvene dejavnosti opravljajo naslednje storitve:  dejavnost splošne medicine  dejavnost zobozdravstva (3) Na območju občine se lekarniška dejavnost opravlja na podlagi koncesije. 4. Kadri za zagotavljanje osnovne zdravstvene dejavnosti v občini 8. člen (kadri) Za izvajanje osnovne zdravstvene dejavnosti mora zdravstveni dom iz 5. člena tega odloka skupaj z zasebnimi zdravstvenimi delavci zagotoviti naslednje število kadrov:  dejavnost splošne oz. družinske medicine 1,0 zdravnik s pripadajočim timom,  dejavnost zobozdravstva 1,0 zobozdravnik s pripadajočim timom 5. Končna določba 9. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka:007-15/2020 Datum: 17.9.2020 Občina Dornava Janko Merc, župan 763. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Dornava Na podlagi 29. in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15-ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/14) ter v skladu z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15, 4/16, 44/16, 58/16, 84/16, 8/17, 40/17, 41/17, 11/19, 25/19, 54/19, 67/19, 89/20 in 104/20 je Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1577 Občinski svet Občine Dornava na svoji 12. redni seji, dne 17. 9. 2020, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE DORNAVA 1. člen Spremeni se 2. odstavek 27. člena, ki sedaj glasi: »O Izločitvi tajnika oziroma direktorja uprave samoupravne lokalne skupnosti odloča župan. O izločitvi župana odloča predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-16/2020-1 Datum: 17.7.2020 Občina Dornava Janko Merc, župan 764. Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe za leto 2020 Na podlagi 99. in 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZOA-A) ter Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) je Občinski svet občine Dornava, na svoji 12. redni seji sprejel SKLEP O SOGLASJU K DOLOČITVI CENE STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU – SOCIALNE OSKRBE IN DOLOČITVI SUBVENCIONIRANJA CENE STORITVE POMOČI DRUŽINI NA DOMU – SOCIALNE OSKRBE ZA LETO 2020 1. člen Občinski svet občine Dornava soglaša, da znaša ekonomska cena storitve pomoči na domu:  ob delavnikih 19,82 EUR na uro;  v nedeljo 24,37 EUR na uro;  na praznik 25,51 EUR na uro; 2. člen Cena storitve za uporabnika socialne oskrbe na domu znaša:  ob delavnikih 9,91 EUR na uro;  v nedeljo 12,18 EUR na uro  na praznik 12,75 EUR na uro Razliko do polne cene storitve bo občina Dornava kot subvencijo pokrivala iz sredstev občinskega proračuna v višini 50%. Stroške strokovne priprave bo občina, sorazmerno številu uporabnikov, v 100% pokrivala iz sredstev občinskega proračuna. 3. člen V skladu s 6. členom Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev občina Dornava soglaša z odstopanjem od normativa števila efektivnih ur, zaradi posebnosti naselja, na 100 efektivnih ur na eno neposredno izvajalko na mesec. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 10. 2020. Številka: 900-14/2020-9 Datum: 17. 09. 2020 Občina Dornava Janko Merc, župan OBČINA DUPLEK 765. Odlok o 3. rebalansu Občine Duplek za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18 in 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13, 110/11 - ZDIU12, 46/13 - ZIPRS1314-A, 101/13, 101/13 - ZIPRS1415, 38/14 - ZIPRS1415-A, 14/15 - ZIPRS1415-D, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17 - ZIPRS1819, 13/18, 75/19 - ZIPRS2021, 36/20 - ZIUJP, 61/20 – ZDLGPE) ter 16. člena Statuta Občine Duplek (MUV št. 17/2007 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11 in 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na 12. redni seji, dne 23.9.2020 sprejel ODLOK O 3. REBALANSU OBČINE DUPLEK ZA LETO 2020 1. člen S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o proračunu občine Duplek za leto 2020, ki je bil objavljen v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 56/2019 (objavljen dne 20.12.2019), št. 17/2020 (objavljen dne 02.04.2020), ter št. 32/2020 (objavljen dne 24.06.2020). 2. člen Spremeni se 2. člen odloka, ki po novem glasi: Skupni prihodki in odhodki proračuna za leto 2020 obsegajo: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v evrih Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2020 I. SKUPAJ PRIHODKI(70+71+72+73+74+78) 6.897.516 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.618.917 70 DAVČNI PRIHODKI 4.761.097 Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1578 700 Davki na dohodek in dobiček 4.359.737 703 Davki na premoženje 303.360 704 Domači davki na blago in storitve 98.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 857.820 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 442.570 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2020 711 Takse in pristojbine 7.000 712 Globe in druge denarne kazni 16.500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki 16.050 375.700 72 KAPITALSKI PRIHODKI 95.020 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 65.020 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 30.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.183.579 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.108.975 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna (eu sredstva) 74.604 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 8.841.933 40 TEKOČI ODHODKI 1.980.174 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 624.770 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 99.790 402 Izdatki za blago in storitve 1.180.614 403 Plačila domačih obresti 27.000 409 Rezerve 48.000 41 TEKOČI TRANSFERI 2.525.090 410 Subvencije 47.900 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.781.350 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 177.350 413 Drugi tekoči domači transferi 518.490 Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2020 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.222.874 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.222.874 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 113.795 431 Investicijski transfer pravnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 33.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 80.795 I. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) -1.944.417 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2020 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 440 DANA POSOJILA 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina / podskupina kontov Proračun leta 2020 VII. ZADOLŽEVANJE (50) 957.104 50 ZADOLŽEVANJE 957.104 500 Domače zadolževanje 957.104 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550+551) 366.516 55 ODPLAČILA DOLGA 366.516 550 Odplačila domačega dolga 366.516 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -1.353.829 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 590.588 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.944.417 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.353.829 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Duplek. 3. člen Vsa ostala določila Odloka o proračunu občine Duplek za leto 2020, ki so bila objavljena v Uradnem glasilu slovenskih občin št. 56/2019, št. 17/2020, ter št. 32/2020 ostajajo nespremenjena. 4. člen Spremembe in dopolnitve odloka pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1579 Številka: 0323-8/2020-6 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 766. Odlok o spremebah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Duplek Na podlagi 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE) in 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na 12. redni seji dne 23.9.2020 sprejel ODLOK O SPREMEBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE DUPLEK 1. člen v 1. členu Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/13) se doda novi, tretji odstavek, ki glasi: » Zaradi zagotovitve neposredne strokovne pomoči pri koordiniranju projektov se izven občinske uprave ustanovi kabinet župana.« 2. člen v 3. členu Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Duplek se doda nova, tretja alineja, ki glasi:  »kabinet župana je organizacijska enota izven občinske uprave, ki jo neposredno vodi župan in ki opravlja strokovne in svetovalne naloge za potrebe župana;« Dosedanja tretja alineja postane četrta. 3. člen Vsa ostala določila Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Duplek ostanejo še naprej nespremenjena v veljavi. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka:0323-8/2020-5 Datum: 23.9.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 767. Pravilnik o uporabi športne dvorane Duplek Na podlagi 5. in 71. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter na podlagi Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik Štajerske in Koroške regije, št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 12. redni seji, dne 23.9.2020 sprejel PRAVILNIK O UPORABI ŠPORTNE DVORANE DUPLEK 1. člen Pravilnik določa namene uporabe, upravičence do uporabe ter njihove obveznosti, način in pogoje za izbor uporabnikov športne dvorane Duplek 2. člen Kot uporaba športne dvorane Duplek se smatra uporaba:  vadbene površine,  garderob,  sanitarij in kopalnic,  fiksiranega športnega orodja in druge fiksirane športne opreme in  drugih prostorov po dogovoru. Uporabnik športne dvorane Duplek se lahko z Občino Duplek dogovori tudi za uporabo športnih rekvizitov. 3. člen (1) Športna dvorana Duplek se uporablja za naslednje namene: 1. izvajanje obveznega šolskega programa športne vzgoje Osnovne šole Duplek 2. športno dejavnost otrok in mladine ter članov, usmerjenih v kakovostni in vrhunski dvoranski šport; 3. športne tekme klubov in društev, usmerjenih v kakovostni in vrhunski dvoranski šport; 4. športno rekreacijo drugih športnih klubov in društev s sedežem v Občini Duplek, in športne tekme teh društev; 5. športno rekreacijo drugih domačih društev in rekreativnih skupin; 6. športno vadbo in rekreacijo društev ter rekreativnih skupin izven Občine Duplek 7. prireditve osnovnih šol, Občine Duplek, krajevnih skupnosti, društev; 8. za druge prireditve in shode, kot so koncerti, zabavno-glasbene prireditve in druge podobne komercialne prireditve. (2) Pri oddaji športne dvorane Duplek v uporabo imajo prednostno pravico uporabniki po naslednjem vrstnem redu in v času, kot sledi:  obvezen šolski program športne vzgoje na dneve športne vzgoje praviloma do 1530;  športna dejavnost otrok in mladine ter članov, usmerjenih v kakovostni in vrhunski dvoranski šport;  športne tekme klubov in društev, usmerjenih v kakovostni in vrhunski dvoranski šport;  drugi uporabniki iz 1. odstavka tega člena. Uporabniki, navedeni pod drugo, tretjo, četrto, peto in šesto alineo tega odstavka koristijo športno dvorano Duplek po izteku urnika šolskega pouka športne vzgoje. (3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka si Občina Duplek pridrži pravico kateremu koli uporabniku:  odpovedati posamezne termine uporabe dvorane, pri čemer je rok za odpoved termina 1 teden, oziroma  prestaviti termine na druge proste termine, če so takšni termini na razpolago, zaradi izvedbe športnih tekem ali prireditev občine ali uporabe dvorane v komercialne namene. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1580 (4) Organizator športne oz. druge prireditve mora poskrbeti zlasti za varnost vseh udeležencev in gledalcev, zagotoviti nujno medicinsko pomoč ter poskrbeti za vse druge ukrepe, ki jih določajo predpisi in hišni red. (5) Za zavarovanje odgovornosti za primer poškodbe zaradi neprimerno pripravljenega oziroma vzdrževanega objekta, katerih posledica so lahko odškodninski zahtevki, poskrbi Občina Duplek. Za zavarovanje izvajanja svojih programov in vseh svojih udeležencev mora poskrbeti uporabnik. 4. člen Skupine in društva, ki imajo več kot 50% članov iz občine Duplek, se obravnavajo kot društva in skupine iz občine Duplek. 5. člen (1)Cenik za uporabo športne dvorane Duplek potrdi Občinski svet Občine Duplek na predlog strokovne službe Občine Duplek. (2)Osnova za določitev najemnine je ekonomska cena najema. Slednja je sestavljena iz materialnih stroškov, stroškov upravljanja in sredstev za investicijsko vzdrževanje. Med materialne stroške spadajo:  stroški ogrevanja in prezračevanja,  stroški električne energije,  stroški komunalnih storitev,  stroški potrošnega materiala (sanitarni material, čistila, žarnice, ipd.),  stroški zavarovanja,  stroški varovanja ter  drugi materialni stroški. Stroški upravljanja predstavljajo:  strošek plač in  drugih osebnih prejemkov tehničnega osebja in čistilk. (3)Uporaba športne dvorane Duplek je brezplačna za:  osnovni šoli in podružnični šoli za izvedbo šolskega pouka, šolskih tekmovanj, šolskih interesnih dejavnosti in zaključnih prireditev;  humanitarne in dobrodelne prireditve v dogovoru z občino. (4) Uporabniki športne dvorane morajo najemnino poravnati v času, kot ga določa pogodba o najemu. (5) Nižjo ceno od neprofitne (ekonomske) se lahko zaračunava za dejavnost v tržno nezanimivih terminih ter za predstavitve dejavnosti javnih programov, humanitarne prireditve in prireditve, katerih donator ali organizator je Občina Duplek. V teh primerih se krijejo le nastali materialni stroški. (6) Prihodki od najemnin so prihodek Občine Duplek in se vodijo na posebnem kontu. Pridobljeni prihodki so namenjeni za pokrivanje materialnih stroškov in stroškov upravljanja športne dvorane ter tekočega in investicijskega vzdrževanja. 6. člen (1) Razpored vadbe v športni Duplek se opravi na podlagi javnega poziva, ki se objavi na krajevno običajen način (spletna stran, oglasna deska, občinsko glasilo). Občina Duplek objavi vsako leto, najpozneje do 30. maja, javni poziv za najem in koriščenje prostih terminov v naslednjem šolskem letu. (2) Vsi, do uporabe športne dvorane Duplek upravičeni in zainteresirani uporabniki, morajo v roku, določenem v javnem pozivu, poslati pisno prijavo z navedbo želenega termina in števila ur tedensko. (3) Na javni poziv prispele vloge pregleda komisija, v sestavi treh članov, ki jo imenuje župan. (5) Na podlagi prejetih prijav izdela komisija najkasneje do 15. avgusta terminski plan (urnik) uporabe športne dvorane Duplek za naslednje šolsko leto. (6) 30% vseh terminov bo zagotovljenih za izvajanje rekreativne športne dejavnosti. 7. člen (1) Program uporabe športne dvorane in urnik zasedenosti potrdi župan na predlog komisije pred začetkom uporabe športne dvorane. (2) Z izbranimi najemniki sklene pogodbo o najemu Občina Duplek najkasneje do 1. septembra. Sestavni del pogodbe je hišni red športne dvorane Duplek. (3) V pogodbi se poleg splošnih plačilnih pogojev in drugih določb, določi tudi odgovorna oseba uporabnika, ki odgovarja za dogovorjeno uporabo športne dvorane Duplek, upoštevanje hišnega reda, za morebitno povzročeno škodo na objektu in opremi ter za varnost uporabnikov in vadbe. 8. člen (1) Župan izda hišni red športne dvorane Duplek, v katerem se podrobneje določijo pravila ravnanja uporabnikov športne dvorane Duplek ter pooblastila odgovornih delavcev, ki skrbijo za upravljanje dvorane. (2) Uporabniki športne dvorane Duplek v času uporabe le-te odgovarjajo za red in disciplino, prav tako pa morajo na prireditvah z gledalci zagotoviti svojo varnostno službo oz. redarje, ki bodo skrbeli za red in mir na prireditvi. (3) Občina Duplek ne odgovarja za poškodbe igralcev in nastopajočih pri uporabi športne dvorane Duplek, ki bi nastale ob treningih, tekmah in prireditvah. 9. člen (1)Uporabo športne dvorane Duplek zagotavlja Občina Duplek s strokovno tehničnim osebjem občine. 10. člen (1)Pogodba z uporabniki športne dvorane se lahko prekine pred njenim iztekom sporazumno, če se tako dogovorita občina in uporabnik. (2) Pogodbo o najemu lahko Občina Duplek prekine enostransko v naslednjih primerih:  če uporabnik ne uporablja dvorane v terminih, za katere je sklenil pogodbo o najemu, in sicer če uporabnik dvakrat zapored ne izkoristi terminov, za katere je sklenil pogodbo,  če uporabnik krši določila hišnega reda športne dvorane Duplek, najemne pogodbe in drugih predpisov,  če uporabnik ne plača najema za uporabo športne dvorane Duplek v 8 dneh po izstavljenem opominu. 11. člen (1) Občina Duplek mora voditi posebno evidenco uporabe športne dvorane Duplek, iz katere morajo biti razvidni zlasti naslednji podatki:  naziv uporabnika,  odgovorna oseba uporabnika ter vodja (trener),  čas uporabe,  število, imena ter naslov prebivališča udeležencev,  ugotovitve o morebitnih pomanjkljivostih oz. poškodbah na objektu in opremi po zaključku uporabe. (2) Občina Duplek si pridržuje pravico preveriti osebne podatke udeležencev. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1581 (3) Občina Duplek se zavezuje, da osebnih podatkov in ostalih informacij uporabnikov ne bo uporabljala v druge namene ter jih brez izrecnega dovoljenja uporabnika, ali v kolikor bi to zahtevala veljavna zakonodaja, ne bo razkrila tretjim osebam. 12. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. Številka: 0323-8/2020-7 Datum: 23.9.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 768. Sklep o določitvi cen za uporabo Športne dvorane Duplek Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. L. RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 44/2015-ZUUJFO) in Statuta Občine Duplek (17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015) je občinski svet Občine Duplek na svoji 12. seji dne 23.9.2020 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CEN ZA UPORABO ŠPORTNE DVORANE DUPLEK 1. člen Za uporabo Športne dvorane Duplek se določijo naslednje cene: Kategorija/površina Cena brez DDV Športna dejavnost (60 min) Izvajalci letnega programa športa v občini Duplek Cela dvorana 7,5 € 1/3 dvorane (1 vadbeni prostor) 2,5 € Ostala društva in rekreativne skupine iz občine Duplek Cela dvorana 15 € 1/3 dvorane (1 vadbeni prostor) 5 € Ostali uporabniki Cela dvorana 40 € 1/3 dvorane (1 vadbeni prostor) 12 € Tekme in turnirji (60 min) Izvajalci letnega programa športa v občini Duplek 5 € Uporabniki izven občine 50 € Kulturne in druge prireditve (60 min) Občinska društva (financirana iz občinskega proračuna) 50 € Ostali uporabniki 100 € Uporaba zaščitnih talnih plošč v dvorani Cela dvorana 195 € 1/3 dvorane 65 € Uporaba tehnične opreme (60 min) Uporaba semaforja 2 € Uporaba ozvočena 5 € Prisotnost delavca 7 € 2. člen Cena vključuje uporabo vadbenega prostora, garderobe, sanitarij, tušev in čiščenje športne dvorane. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenski občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0323-8/2020-8 Datum: 23.9.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 769. Sklep o določitvi cene omrežnine in vodarine izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Duplek Na podlagi določil Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17) in 30. člena Statuta občine Duplek (MUV št. 17/2007, 15/2010, 32/2011, 24/2015), je Občinski svet Občine Duplek na svoji 12. redni seji dne 23.9.2020, sprejel sklep o določitvi cene omrežnine in vodarine izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Duplek. 1. člen Občinski svet občine Duplek je na svoji 12. redni seji, dne 23.09.2020 sprejel Elaborat o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek za leto 2020. 2. člen S tem sklepom se določi cena, omrežnine ter cena vodarine na območju Občine Duplek. 3. člen Cena vodarine znaša 1,0708 EUR/m³, brez DDV. Cena subvencionirane vodarine znaša 0,9692 EUR/m³, brez DDV. 4. člen Potrdi se omrežnina za infrastrukturo, s katero se izvaja javna služba oskrbe s pitno vodo, glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera, v skladu s spodnjo preglednico: PREMER VODOVODA FAKTOR OMREŽNINE cena EUR/mesec (brez DDV) DN 13 1 10,86 DN 20 1 10,86 DN 25 3 32,57 DN 30 3 32,57 DN 40 10 108,56 DN 50 15 162,83 DN 80 50 542,78 DN 100 100 1.085,56 DN 150 200 2.171,11 Subvencionirana cena omrežnine uporabnikom, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, glede na dimenzije vodomerov. Tarife, ki jih plačujejo ti uporabniki, znašajo: PREMER VODOMERA FAKTOR OMREŽNINE cena EUR/mesec (brez DDV) DN 13 1 10,61 DN 20 1 10,61 DN 25 3 31,83 DN 30 3 31,83 Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1582 DN 40 10 106,11 DN 50 15 159,16 DN 80 50 530,54 DN 100 100 1.061,07 DN 150 200 2.122,14 5. člen Subvencija je razlika med novo ceno in ceno omrežnine in vodarine, ki jo bodo plačevala gospodinjstva in uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, do konca leta 2021. 6. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cene vodooskrbe na območju Občine Duplek (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/2017), sprejet na osnovi Elaborata o oblikovanju cen izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Duplek za leto 2017. 7. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. oktobra 2020 dalje. Številka: 0323-8/2020-3 Datum: 23.9.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan 770. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 12. redni seji, ki je bila dne 23.9.2020, sprejel SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobita nepremičnini: 1. parc. št. 819/19, k.o. 684- Zgornji Duplek, 2. parc. št. 819/9, k.o. 684- Zgornji Duplek. II. Občinska uprava Občine Duplek izda ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena ter vpisu tega statusa v zemljiško knjigo. Po pravnomočnosti odločbe se le-ta pošlje Okrajnemu sodišču v Maribor v izvršitev. III. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0323-8/2020-4 Datum: 23.9.2020 Občina Duplek Mitja Horvat, župan OBČINA LOVRENC NA POHORJU 771. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Lovrenc na Pohorju Na podlagi drugega odstavka 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju: ZUreP-2) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji 10. redni seji, dne 17. 9. 2020, sprejel naslednji ODLOK O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI LOVRENC NA POHORJU I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa:  višino nadomestila stroškov lokacijske preveritve, ki jih Občina Lovrenc na Pohorju zaračuna investitorju oziroma pobudniku lokacijske preveritve, razen če je investitor oziroma pobudnik Občina Lovrenc na Pohorju, kot nadomestilo stroškov, ki nastanejo v postopku lokacijske preveritve na podlagi pobude investitorja gradnje na posamični poselitvi, investitorja, ki želi odstopiti od prostorskih izvedbenih pogojev ali izvesti dopolnilne prostorske ureditve oziroma posege v prostor, ali pobudnika začasne rabe prostora, kakor tudi investitorja, ki želi preko postopka lokacijske preveritve legalizirati obstoječi objekt na kmetijskem zemljišču z bonitetno oceno nižjo od 40;  način plačevanja nadomestila stroškov lokacijske preveritve. II. Plačilo nadomestila stroškov lokacijske preveritve 2. člen (višina nadomestila stroškov) (1) Stroški za posamezno lokacijsko preveritev znašajo:  za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi - 1.500 EUR,  za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev: za manj zahtevne in zahtevne objekte - 2.500 EUR ter za enostavne in nezahtevne objekte - 1.000 EUR,  za omogočanje začasne rabe prostora - 1.500 EUR,  za legalizacijo objekta na kmetijskem zemljišču z bonitetno oceno nižjo od 40 - 1.000 EUR. 3. člen (način plačila nadomestila stroškov) (1) Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov lokacijske preveritve je pobudnik za izvedbo postopka lokacijske preveritve. (2) Obveznost plačila nadomestila stroškov lokacijske preveritve nastane takrat, ko zavezanec prejme sklep o plačilu. Sklep se izda na podlagi vložene pobude z elaboratom za lokacijsko preveritev. Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata, izvedbo postopka lokacijske preveritve in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi skladno z ZUreP-2, vendar investitorju oziroma pobudniku ne zagotavlja pozitivne potrditve lokacijske preveritve na Občinskem svetu Občine Lovrenc na Pohorju. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1583 (3) V primeru prekinitve postopka ali umika vloge s strani investitorja oziroma pobudnika, ta ni upravičen do vračila plačanega zneska nadomestila stroškov lokacijske preveritve v celoti, ampak samo do sorazmernega dela stroškov, ki do umika oziroma prekinitve postopka še niso nastali. III. Prehodne in končne določbe 4. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se prične z uveljavitvijo Občinskega prostorskega načrta Občine Lovrenc na Pohorju. Datum: 17. 9. 2020 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan OBČINA POLJČANE 772. Odlok o ureditvi mirujočega prometa v Občini Poljčane Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17, 3/18 – odl. US, 43/19 – ZVoz-1B in 92/20), 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16,15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US)), ter 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 5/07 in 53/10) je Občinski svet Občine Poljčane na 12. redni seji dne 22. 9. 2020 sprejel ODLOK O UREDITVI MIRUJOČEGA PROMETA V OBČINI POLJČANE I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se na območju Občine Poljčane določi:  ureditev, upravljanje in nadzor mirujočega prometa,  pogoje in način odstranitve ter hrambe nepravilno parkiranih vozil,  pogoje in način odstranitve, hrambo ter prodaje ali uničenja zapuščenih vozil. 2. člen Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot jih določajo veljavni predpisi s področja pravil prometa. II. Urejanje in nadzor mirujočega prometa 3. člen (1) Za ureditev parkiranja se določijo javne parkirne površine, ki se delijo na:  parkirne površine na in ob vozišču javne ceste,  posebej urejene javne površine, namenjene parkiranju izven vozišča javne ceste (parkirišča) in  druge površine, ki jih lastniki teh površin za potrebe javnega parkiranja s posebno pogodbo prenesejo v upravljanje Občini Poljčane. (2) Javne parkirne površine iz prejšnjega odstavka tega člena so praviloma razdeljene na parkirne prostore za posamezna vozila in so označene s predpisano prometno signalizacijo, uporablja pa jih lahko vsak pod pogoji, ki so določeni s predpisi, ki urejajo promet in s tem odlokom. (3) Javne parkirne površine iz prvega odstavka tega člena so namenjene parkiranju osebnih vozil, lahko pa se določi, da se javne parkirne površine ali del javnih parkirnih površin nameni za parkiranje drugih vozil. 4. člen Na javnih parkirnih površinah je lahko parkiranje časovno omejeno. 5. člen (1) Pristojni občinski organ določi območje kratkotrajnega parkiranja s predpisano prometno signalizacijo. (2) Časovna omejitev parkiranja lahko velja preko celega dneva, ali v določenih urah vse dni v tednu ali samo določene dneve, kar je razvidno iz postavljene prometne signalizacije. (3) Na javnih parkirnih površinah, ki so namenjene kratkotrajnemu parkiranju in kjer je čas parkiranja omejen, mora voznik označiti čas prihoda na vidnem mestu na armaturni plošči za prednjim vetrobranskim steklom v parkiranem vozilu tako, da je dobro viden in povsem čitljiv z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo, po izteku dovoljenega časa parkiranja pa vozilo odpeljati. Čas prihoda lahko voznik označi tako, da namesti parkirno uro ali da na listu papirja razločno napiše uro pričetka parkiranja. (4) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena. 6. člen (1) Posamezne javne parkirne površine se lahko določijo izključno za parkiranje vozil na električni pogon za namen polnjenja vozila. (2) Vozniki vozil na električni pogon lahko brezplačno parkirajo vozila na urejenih in označenih parkirnih prostorih iz prejšnjega odstavka z namenom njihovega polnjenja največ do šest ur. (3) Voznik mora v vozilu na električni pogon označiti čas prihoda na vidnem mestu na armaturni plošči za prednjim vetrobranskim steklom v parkiranem vozilu tako, da je dobro viden in povsem čitljiv z zunanje strani vozila skozi vetrobransko steklo, po izteku dovoljenega časa iz prejšnjega odstavka tega člena pa vozilo odpeljati. Čas prihoda lahko voznik označi tako, da namesti parkirno uro ali da na listu papirja razločno napiše uro pričetka parkiranja (4) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega člena. 7. člen (1) Intervencijska vozila se smejo v času intervencije parkirati na javnih parkirnih površinah brez obvezne označbe začetka parkiranja. (2) Intervencijska vozila se sme za čas izvajanja nujnih vzdrževalnih del parkirati tudi na javnih površinah v neposredni bližini izvajanja del, kjer parkiranje in ustavljanje ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža ostalih udeležencev v cestnem prometu. (3) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1584 8. člen (1) Na javnih parkirnih površinah je prepovedano  postavljati ali puščati kakršnekoli druge predmete ali naprave, ki ovirajo ali onemogočajo uporabo parkirnega prostora, razen s posebnim dovoljenjem pristojnega organa;  ograjevanje parkirnih prostorov. (2) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo prejšnjega odstavka tega člena. (3) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 80 eurov. 9. člen (1) Na javnih parkirnih površinah je s soglasjem pristojnega organa dovoljeno:  postavljanje prodajnih stojnic,  izvajanje športnih, kulturno zabavnih in drugih prireditev in  organizirati zborovanja, sejme in druge dogodke. (2) S soglasjem za uporabo javnih parkirnih površin se določijo pogoji uporabe javnih parkirnih površin in čas njenega trajanja. (3) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki izvaja na javni parkirni površini na in ob vozišču občinske ceste dejavnost iz prvega odstavka tega člena brez soglasja pristojnega organa. (4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki na javnih parkirnih površinah na in ob vozišču občinske ceste ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika pa z globo 80 eurov. 10. člen (1) Javne parkirne površine upravlja Občina Poljčane ali od nje pooblaščeni izvajalec. (2) Letno in zimsko vzdrževanje javnih parkirnih površin opravlja pooblaščeni izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest. (3) Pristojni organ lahko v primerih iz drugega odstavka tega člena na krajevno običajen način objavi poziv, da je potrebno v času, določenem v pozivu, iz javnih parkirnih površin, namenjenih parkiranju vozil, umakniti vozila. III. Odstranjevanje nepravilno ustavljenih in parkiranih vozil ter zapuščenih vozil na javnih površinah 11. člen (1) Odvoz vozila, za katerega je bil odrejen odvoz skladno s predpisi o pravilih cestnega prometa, opravi pooblaščeni izvajalec za izvajanje službe odvoza vozil (v nadaljevanju: izvajalec odvoza). (2) Odvoz se opravi na stroške lastnika oziroma voznika vozila. Vozilo se odstrani na varovan prostor, posebej določen za ta namen (v nadaljevanju: skladišče vozil). (3) Vozilo se preda vozniku ali lastniku vozila ob predložitvi listine, s katero se ugotovi njegova identiteta ter dokazila o poravnavi stroškov odvoza in hrambe vozila. 12. člen (1) Če pride voznik k vozilu potem, ko je občinski redar že pozval izvajalca odvoza in napisal odredbo za odvoz, vendar vozilo še ni bilo odpeljano, mora lastnik vozila plačati 50 % višine stroškov za odvoz. (2) Šteje se, da je vozilo odpeljano, ko pajek spelje z mesta, kjer je naložil parkirano vozilo. 13. člen (1) Občinski redar mora vsako vozilo, za katero je odredil odvoz, fotografirati in napisati odredbo izvajalcu odvoza. (2) Odredba vsebuje datum prekrška, čas prekrška, kraj prekrška, registrsko številko vozila, znamko vozila, številko obvestila o prekršku in zapisnik o stanju vozila. En izvod odredbe prejme izvajalec odvoza in je priloga zapisnika, ki ga izpolni izvajalec odvoza. (3) V primeru poškodovanja vozila ali drugih poškodb, nastalih zaradi izvajanja tega odloka, je izvajalec odvoza dolžan poravnati nastalo škodo. 14. člen Občinski redar mora o vsakem opravljenem odvozu obvestiti policijo. Sporočiti je treba:  registrsko označbo vozila, za katerega je bil odrejen odvoz,  datum in uro odvoza,  izvajalca odvoza,  mesto hrambe vozila oziroma mesto, kjer je možno vozilo prevzeti. 15. člen (1) V primeru, da na vozilu ni registrskih tablic, hkrati pa tudi na drug primeren način ni mogoče pridobiti podatkov o lastniku vozila, lahko upravljavec skladišča vozil odredi tudi odklepanje vozila. Lastnik vozila je neznan, če ni mogoče pridobiti uradnih podatkov o lastniku vozila. (2) Kadar lastnika vozila ni mogoče ugotoviti in je vrednost vozila manjša od stroškov, povezanih z odstranitvijo, hrambo in javno dražbo, stroške odstranitve in uničenja vozila krije Občina Poljčane. (3) Izvajalec odvoza preda vozilo skladno z odredbo za odvoz v hrambo upravljavcu skladišča vozil in o tem napiše zapisnik. 16. člen Upravljavec skladišča vozil zagotavlja za varovanje vozil:  ograjen prostor,  24-urno fizično zavarovanje prostora,  poslovni prostor za opravljanje administrativnih opravil. 17. člen Upravljavec skladišča vozil mora voditi evidenčno knjigo, ki vsebuje naslednje podatke: odredbo o odvozu, fotografijo vozila, datum in uro prevzema vozila, podatke o lastniku vozila, če je ta znan, stroške, povezane z odvozom in varovanjem vozila, podatke o prodaji vozila, dohodek od prodanega vozila. 18. člen (1) Če lastnik vozila tega ne prevzame v 15 dneh od dneva predaje vozila v hrambo, ga je upravljavec skladišča vozil dolžan pozvati, da vozilo odpelje v 15 dneh od vročitve poziva. Upravljavec skladišča vozil izroči vozilo lastniku na podlagi listine, ki dokazuje lastništvo in po plačilu stroškov odstranitve in hrambe vozila. Če lastnik vozila ne prevzame v predpisanem roku, se vozilo proda na javni dražbi ali se uniči. (2) Kadar ni mogoče ugotoviti lastnika vozila, upravljavec skladišča vozil preko sredstev javnega obveščanja, oglasne deske Občine Poljčane ali na drug krajevno običajen način objavi razglas o vozilu, v katerem se pozove neznanega lastnika, da prevzame vozilo v roku iz prvega odstavka tega člena proti plačilu vseh stroškov ter se ga opozori, da bo v nasprotnem primeru vozilo Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1585 prodano na javni dražbi oziroma uničeno. Kadar se razglas o vozilu objavi na oglasni deski Občine Poljčane ali na drug krajevno običajen način, mora biti poziv objavljen vsaj 15 dni. 19. člen (1) Po roku iz poziva, določenega v 18. členu tega odloka, se vozilo večje vrednosti proda na javni dražbi, ki jo po potrebi organizira upravljavec skladišča vozil. (2) Vrednost vozila ugotovi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti motornih vozil ali drug pooblaščeni ocenjevalec vrednosti za ustrezno strokovno področje, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ali sodni cenilec, imenovan na podlagi zakona, ki ureja status in delovanje sodnih cenilcev (v nadaljevanju: cenilec) in o tem poda pisno mnenje (cenitev). 20. člen (1) Iz izkupička od prodanega vozila upravljavec skladišča vozil pokrije stroške odstranitve vozila, hrambe vozila, stroške cenilca in javne dražbe. Preostanek od izkupička pripada lastniku vozila. (2) Kadar se na javni dražbi prodaja vozilo, katerega lastnik ni znan, se izkupiček od prodanega vozila po pokritju vseh stroškov nakaže na transakcijski račun Občine Poljčane. 21. člen (1) Če se vozilo na javni dražbi ne more prodati oziroma kadar je vozilo manjše ali neznatne vrednosti, se vozilo uniči. (2) Šteje se, da je vozilo manjše ali neznatne vrednosti, kadar so stroški odstranitve vozila, hrambe vozila, stroški cenilca in javne dražbe večji od uradno ocenjene vrednosti vozila. 22. člen Stroške, povezane z odstranitvijo vozila, hrambo vozila, cenilca in javne dražbe, se izterja od lastnika vozila po predpisih o davkih občanov. IV. Nadzor 23. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za kršitev katerih je predpisana globa, opravlja medobčinsko redarstvo. V. Prehodne in končne določbe 24. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0001/2020-2 Datum: 22. 9. 2020 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan 773. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Poljčane Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 - odl. US, 46/15 in 10/18) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Ur. l. RS, št. 93/11) je Občinski svet Občine Poljčane na 12. redni seji dne 22. 9. 2020 sprejel ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI POLJČANE 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. 2. člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP). (1) Lokalne ceste so namenjene povezovanju naselij v Občini Poljčane z naselji v sosednjih občinah, naselij ali delov naselij v Občini Poljčane med seboj in ceste, pomembne za navezovanje prometa na ceste enake ali višje kategorije; (2) javne poti so namenjene povezovanju naselij ali delov naselij v Občini Poljčane in ne izpolnjujejo predpisanih meril za lokalno cesto ali so namenjene samo določenim vrstam udeležencev v prometu (krajevne ceste in poti, vaške ceste in poti, poti za pešce, kolesarje, jezdece, gonjače ipd.). 3. člen Lokalne ceste (LC) so: Zap. št. Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odseka Dolžina odseka v občini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m] 1 383161 383151 Jernej - Lušečka vas 688 1.469 V 3924 - Sl. Konjice 2 440381 440361 Žabljek - Lušečka vas 688 3.654 V 2.209 - Sl. Bistrica 3 440391 440401 Dolgi vrh - Želodjek - Sp. Brežnica 440401 444 V 1.662 - Sl. Bistrica 4 440401 219 Sp. Brežnica - Stanovsko 440381 2.328 V 415 - Sl. Bistrica 5 440411 219 Poljčane - Laporje 440101 2.021 V 3.599 - Sl. Bistrica 6 440421 219 Poljčane - planinski dom 356051 3.592 V 1.135 - Rog. Slatina 7 440451 440411 Hošnica - Studenice 688 2.824 V 1.135 - Sl. Bistrica 8 440461 440701 Krasna - Studenice 688 1.698 V 9 440471 440101 Drumlažno - Novake 688 1.434 V 1.797 - Sl. Bistrica 10 440481 440471 Vrhole pri Laporju - Modraže 688 1.258 V 861 - Sl. Bistrica 11 440651 219 Zg.Poljčane - Sp.Poljčane 688 990 V 12 440701 440501 Makole - Jelovec - Krasna 440461 3.496 V 2.458 - Makole 13 440702 440461 Krasna - Novake 688 417 V V…vsa vozila SKUPAJ: 25.625 m Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1586 4. člen Javne poti (JP) so: Zap. št. Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odsek a Dolžina odseka v občini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m] 1 883591 883581 Zbelovska gora - Lovnik 219 762 V 1.981 - Sl. Konjice 2 941661 440481 Modraže - Vouk HŠ 18 489 V 3 941662 941661 Modraže - Knez HŠ 25 506 V 4 941691 440471 Vrhole pri Laporju (odcep proti Hudiček) HŠ 44 209 V 5 942021 440701 Krasna - Turin HŠ 53 872 V 6 942023 440701 Krasna - Marzidovšek HŠ 23 146 V 7 942024 942021 Kleče - Veilguni HŠ 60 199 V 8 942031 440701 Krasna - Veilguni HŠ 6 1.732 V 9 942032 942031 Krasna - Kolar HŠ 5 187 V 10 942043 440701 Krasna - Lesnika HŠ 31 559 V 11 942044 440701 Hrastovec - Brumec HŠ 25 268 V 12 942045 440701 Hrastovec - Lorber HŠ 21 2.118 V 13 942046 942045 Hrastovec - vodno zajetje HŠ 14 276 V 14 942051 942021 Krasna - Lešnik HŠ 52 602 V 15 942052 942051 Kleče - Mikelič HŠ 51 424 V 16 942061 942021 Kleče - Prihova - Boč GC 1.656 V 17 942062 942061 Kleče - Vacac HŠ 71 322 V 18 943001 440461 Studenice - Plahuta HŠ 20 422 V 19 943011 440461 Studenice - samostan HŠ 34 139 V 20 943012 943011 Studenice - kamnolom GC 876 V 21 943021 440461 Studenice - Ogrizek HŠ 43 306 V 22 943022 943021 Studenice - vodno črpališče v.črp. 123 V 23 943023 943021 Studenice - Podboč 94724 3 1.284 V 24 943051 688 Globoko - Štatenberg 44049 1 16 V 753 - Makole 25 943061 688 Modraže - Pirš HŠ 25 214 V 26 943071 943051 Globoko - Modraže 688 826 V 27 943072 943071 Globoko - Kodrič HŠ 24 295 V 28 943081 688 Modraže - Jug HŠ 16 1.145 V 29 943083 943081 Modraže - Terziski HŠ 15 116 V 30 943091 440481 Modraže - Turin HŠ 32 581 V 31 943092 440481 Modraže - Dole odcep 103 V 32 943121 440471 Novake - Jug HŠ 61 671 V 33 943131 440471 Novake (HŠ 46 - HŠ 42) HŠ 42 264 V 34 943141 688 Novake - Sagadin HŠ 22 69 V 35 943151 688 Novake - Kores HŠ 11a 66 V 36 943161 688 Novake - Kurnik HŠ 12 63 V 37 943171 688 Novake - Dečman HŠ 37 383 V 38 943182 943171 Novake - Babšek HŠ 32 88 V 39 943191 440451 Križeča vas - Studenice 688 674 V 40 943201 440451 Križeča vas - Kidrič HŠ 21 576 V 41 943202 943201 Križeča vas - Vantur HŠ 13 243 V 42 943211 440451 Mlamona - Jug HŠ 27 708 V 43 943212 943211 Mlamona - Kešpert HŠ 29 475 V 44 943231 440451 Brezje - Poholka 688 1.386 V 45 943241 688 Studenice - Lorenčak HŠ 18 267 V 46 943251 688 Brezje - Kunstek HŠ 3b 88 V 47 943271 440451 Brezje - Kitek HŠ 24 586 V 48 947241 440651 Prvomajski trg - Ferlež 94726 1 82 V 49 947243 440651 Dogeci - Podboč 94302 3 766 V 50 947244 440651 Prvomajski trg - Damše 219 171 V 51 947251 440651 Dogeci - pokopališče pokop ališče 64 V 52 947261 219 Zg. Poljčane - Podboč 94724 3 1.104 V 53 947262 947261 Ulica Erne Starovasnik - VH Poljčane VH 351 V Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1587 Zap. št. Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odsek a Dolžina odseka v občini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m] (stari) 54 947263 947262 VH Poljčane (novi) VH 34 V 55 947271 688 Ulica Prekomorske brigade HŠ 33 721 V 56 947272 947271 Prekom. br. - Šlandrove br. 94730 1 596 V 57 947273 947271 Ulica 9. maja HŠ 11 270 V 58 947274 947271 Prekom. brigade - Jurčič HŠ 14 65 V 59 947275 688 Dravinjska cesta - Struna HŠ 83a 75 V 60 947276 947273 Ulica 9. maja - Lesnika HŠ 3 149 V 61 947277 947271 Sp. Poljčane (HŠ 8 - 8a) HŠ 8a 52 V 62 947281 688 Ob potoku HŠ 11 223 V 63 947291 688 Ulica Tomšičeve brigade HŠ 9 177 V 64 947301 688 Vorančeva ulica 94731 1 1.332 V 65 947302 947301 Prečna ulica HŠ 9 99 V 66 947303 947301 Vorančeva ulica - Rojs HŠ 31 46 V 67 947304 947301 Vorančeva ulica - Genc HŠ 21 73 V 68 947305 947301 Vorančeva ulica - Zdolšek HŠ 29 46 V 69 947306 947301 Seliškarjeva ulica HŠ 10 86 V 70 947308 947301 Čretniška ulica - Valand HŠ 52 86 V 71 947311 440411 Ježev dol - Čretniška ulica 688 1.321 V 72 947312 947311 Čretniška ulica - Žnidarko HŠ 36 86 V 73 947321 688 Dravinjska cesta - Kešpert HŠ 53a 114 V 74 947331 688 Nova ulica HŠ 16 166 V 75 947332 688 Dravinjska cesta (Horžen, Kotoraš, Horvat) HŠ 77 122 V 76 947351 688 Gregorčičeva ulica HŠ 10 183 V 77 947361 440411 Ulica Bračičeve brigade HŠ 7 113 V 78 947362 219 Bistriška - železniška postaja most 84 V 79 947371 688 Dravinjska cesta - Novak HŠ 39 54 V 80 947381 688 Dravinjska cesta - Fuchs HŠ 7 71 V 81 947382 688 Povezava mimo pošte 219 60 V 82 947391 219 Kajuhova ulica - Gajs HŠ 23 385 V 83 947392 947391 Kajuhova ulica - Otorepec HŠ 7 54 V 84 947401 219 Bistriška cesta - Zidar HŠ 19b 188 V 85 947411 219 Bistriška cesta - Druškovič HŠ 41 67 V 86 947421 440411 Ulica Šercerjeve brigade HŠ 6 112 V 87 947431 440411 Laporska cesta - Pahole HŠ 15 74 V 88 947451 947451 Sp. Brežnica - Tomažič HŠ 23 78 V 89 947461 440401 Sp. Brežnica - Kodrič HŠ NH 468 V 90 947481 440401 Sp.Brežnica - Brglez - Špes HŠ 59 735 V 91 947484 947481 Sp. Brežnica - Kralj HŠ 49 573 V 92 947485 947481 Sp. Brežnica - Lampret HŠ 43 127 V 93 947491 440381 Stanovsko - Kobale HŠ 58 751 V 94 947531 440381 Stanovsko - Šega HŠ 64 349 V 95 947541 440381 Stanovsko - Papež HŠ 60 90 V 96 947542 440401 Stanovsko - vodohran vodohr an 58 V 97 947551 688 Lušečka vas - Sp.Brežnica 44040 1 2.690 V 98 947552 947551 Stanovsko - Košič HŠ 43 280 V 99 947553 947551 Stanovsko - Pratnemer HŠ 104 178 V 100 947554 947551 Čadramska vas - Kokot HŠ 47 232 V 101 947555 440401 Sp. Brežnica (Kožuh) HŠ 70 28 V 102 947561 947551 Stanovsko - Bistriška cesta 219 1.783 V 103 947562 947561 Stanovsko - Pezdir HŠ 11a 146 V 104 947563 947562 Stanovsko - Pristovnik HŠ 24 177 V 105 947564 947561 Stanovsko - Janžič HŠ 1 162 V 106 947565 947551 Bistriška cesta (parkirišče) R1 58 V Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1588 Zap. št. Številka odseka Začetek odseka Potek odseka Konec odsek a Dolžina odseka v občini [m] Namen uporabe Preostala dolžina odseka v sosednji občini [m] 219 107 947566 947561 Na hribu - Filej HŠ 5 167 V 108 947567 947561 Strma ulica 94756 1 226 V 109 947568 947561 Na hribu - Fideršek HŠ 35 142 V 110 947571 947561 Ob železnici HŠ 45 1.249 V 111 947572 947571 Vrtna ulica HŠ 13 159 V 112 947581 947561 Tovarniška ulica - Tuš HŠ 40 347 V 113 947582 947581 Tovarniška ulica - Kodrič HŠ 20 70 V 114 947583 947581 Tovarniška ulica - Ajdnik HŠ 18 65 V 115 947584 947581 Tovarniška ulica (HŠ 36 - HŠ 42) HŠ 42 101 V 116 947591 688 Čadramska vas - Cugmas HŠ 36 571 V 117 947592 947591 Čadramska vas - Švab 688 174 V 118 947601 688 Lušečka vas - Aler HŠ 13 389 V 119 947602 947601 Lušečka vas - Bračič HŠ 3 90 V 120 947611 688 Čadramska vas - Zidanšek HŠ 3 136 V 121 947621 688 Lušečka vas - Mali HŠ 101 755 V 122 947622 947621 Lušečka vas - Modrič HŠ 57 107 V 123 947631 440380 Lušečka vas - Bohak HŠ 98 498 V 124 947642 383161 Stanovsko - Drozg HŠ 85 91 V 125 947643 383161 Stara vas - Štraus HŠ 80 189 V 126 947651 688 Lušečka vas - Repnik HŠ 72 203 V 127 947661 219 Zg. Poljčane - Ljubično 688 2.367 V 128 947662 947661 Ljubično - Kolar HŠ NH 154 V 129 947663 947661 Ljubično - Rachle HŠ 5 310 V 130 947666 947661 Partizanska ulica - Lovec HŠ 23 149 V 131 947671 947661 Ljubično - Ocvirk HŠ 6 752 V 537 - Sl. Konjice 132 947672 947671 Ljubično - Kohne Kohne 76 V 133 947681 947661 Kohne - Ljubično - Zalonč 219 3.238 V 134 947682 947681 Ljubično - Rahle HŠ 9 171 V 135 947683 947681 Ljubično - Arih HŠ 31 366 V 136 947684 947681 Ljubično - Urlep HŠ 12 73 V 137 947691 219 Rimska ulica - nad kamnolomom HŠ 39 1.109 V 138 947692 947691 Rimska ulica HŠ 26 238 V 139 947693 947691 Rimska ulica - Govedič HŠ 15 130 V 140 947701 219 Rogaška - Korošec HŠ 19 94 V 141 947721 219 Lovnik - Vodušek HŠ 7 513 V 142 947722 947721 Lovnik - Dolga gora gozdn a 752 V 143 947741 219 Maistrova ulica - Mlakar HŠ 20 148 V 144 947742 947743 Maistrova ulica - Medved HŠ 45 475 V 145 947743 947741 Maistrova ulica - Pirc 94774 2 177 V 146 947771 440421 Na Boč - Urlep HŠ 27 90 V 147 947772 440421 Na Boč (proti HŠ 31) HŠ 31 83 V 148 947781 219 Ob Beli HŠ 8 227 V 149 947791 219 Bistriška cesta - Elektro 219 289 V 150 947801 219 Kopališka ulica HŠ 15 218 V V…vsa vozila SKUP AJ: 61.193 m 5. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162- 3/2020-276 (507) z dne 2. 9. 2020. 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin; št. 4/13). 7. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0002/2019-22-201 Datum: 22. 9. 2020 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1589 774. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11), je Občinski svet Občine Poljčane na 12. redni seji dne 22. 9. 2020 sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se ukine status javnega dobra pri nepremičninah z ID:  katastrska občina 779 Pekel parcela 771/1 in  katastrska občina 779 Pekel parcela 771/2. 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine Poljčane po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču v izvršitev. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-0007/2018-14 Datum: 22. 9. 2020 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA ŠENČUR 775. Sklep o pripravi 2. faze Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja EUP VI-08 Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 26. člena Statuta občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je župan Občine Šenčur dne 22.9.2020 sprejel SKLEP O PRIPRAVI 2. FAZE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA DEL OBMOČJA EUP VI-08 I. Izhodišča za pripravo OPPN S tem sklepom se prične postopek 2. faze Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja VI-08 (v nadaljevanju OPPN). Kot usmeritve za pripravo OPPN služijo splošni in podrobni prostorski izvedbeni pogoji Občinskega prostorskega načrta, veljavni OPPN VI-08 in pobuda investitorja. II. Območje in predmet načrtovanja OPPN (1) Območje OPPN po določilih Občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, štev. 58/17, 4/18 in 25/19) sodi v enoto urejanja prostora z oznako VI-08 Visoko, podrobna namenska raba SSe - območje stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš. (2) Območje OPPN predstavlja dopolnitev obstoječe zazidave na robu naselja Visoko. Posega na prevladujoči zahodni del zemljišča s parcelno štev. 944/4 k.o. Visoko v skupni površini 0,05 ha. Zemljišče je na vzhodu omejeno z občinsko in načrtovano državno cesto, z ostalih strani meji na stanovanjsko zazidavo. Meje območja se zaradi nosilcev urejanja prostora lahko tudi spremeni. (3) Prometna in komunalna infrastruktura za načrtovane ureditve je že znotraj tangiranega zemljišča oziroma območja OPPN ali v njegovi neposredni bližini. (4) Predmet načrtovanja je gradnja individualne prostostoječe stanovanjske hiše. Predmet urejanja je tudi pripadajoča zunanja ureditev s prometno in komunalno infrastrukturo, ki lahko sega tudi izven OPPN. III. Način pridobitve strokovnih rešitev (1) OPPN se načrtuje na podlagi pobude investitorja, prikaza stanja prostora, splošnih smernic nosilcev urejanja prostora in strokovne podlage, ki jo predstavlja idejna zasnova stanovanjskega objekta. (2) Variantne rešitve glede na prostorske možnosti in programsko dorečenost niso predvidene. IV. Vrsta postopka in roki za pripravo (1) Sprejem OPPN se vodi po postopku, ki ga predpisuje 119. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17). (2) Roki in faze postopka:  1. faza: prikaz in analiza obstoječega stanja ter priprava izhodišč OPPN (15 dni po podpisu pogodbe);  2. faza: priprava osnutka OPPN (30 dni po pridobitvi identifikacijske številke in mnenj glede vplivov plana na okolje oziroma odločbe ministrstva);  3. faza: priprava dopolnjenega osnutka OPPN (30 dni po pridobitvi mnenj);  4. faza: priprava gradiva za javno razgrnitev, javna razgrnitev in obravnava (10 dni po potrditvi dopolnjenega osnutka);  5. faza: priprava stališč do pripomb (15 dni po zaključku javne razgrnitve in pridobitvi pripomb);  6. faza: priprava predloga OPPN (30 dni po sprejemu stališč do pripomb);  7. faza: priprava usklajenega predloga OPPN (15 dni po pridobitvi mnenj);  8. faza: sprejem OPPN na OS (skladno z razpisanimi sejami OS). (3) Predvideni roki za pripravo OPPN se spremenijo v primeru izvedbe CPVO ter zahtev in pogojev nosilcev urejanja prostora, oziroma drugih udeležencev. V. Državni in lokalni nosilci urejanja prostora ter drugi udeleženci, ki sodelujejo v postopku priprave OPPN Državni nosilci urejanja prostora 1 MINISTRSTVO ZA KULTURO, Direktorat za kulturno dediščino Maistrova 10, 1000 Ljubljana 2 MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE, Direktorat za javno zdravje Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana 3 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana 4 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Uprava RS za zaščito in Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1590 reševanje 5 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO, Direktorat za logistiko Vojkova cesta 61, 1000 Ljubljana 6 DIREKCIJA RS ZA INFRASTRUKTURO Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana 7 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, Direktorat za letalski in pomorski promet Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana 8 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, Direktorat za okolje, Sektor za CPVO Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana Lokalni nosilci urejanja prostora 9 ELEKTRO GORENJSKA Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj 10 KOMUNALA KRANJ Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj 11 TELEKOM SLOVENIJE Stegne 19, 1000 Ljubljana 12 OBČINA ŠENČUR Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur 13 ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE Planina 3, 4000 Kranj 14 DIREKCIJA RS ZA VODE Ulica Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj 15 ZVKD, OE KRANJ Tomšičeva ulica 7, 4000 Kranj V postopek se lahko vključijo tudi drugi nosilci urejanja prostora, ali drugi udeleženci, če ureditve posegajo tudi v njihovo delovno področje. VI. Načrt vključevanja javnosti Javnost se v postopek vključi v času javne razgrnitve in javne obravnave. VII. Seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja (1) Pri pripravi OPPN se uporabijo javno dostopni, grafični in prostorski podatki, podatki evidenc geodetske uprave in zemljiške knjige, geodetski načrt in druge strokovne podlage. Strokovno podlago za osnutek OPPN predstavlja tudi IDZ stanovanjskega objekta DOMPLAN DD, štev. UD/523-82/20, junij 2020. (2) Finančna sredstva v zvezi z izdelavo OPPN in drugih strokovnih gradiv zagotovi investitor. VIII. Objava Sklep za pripravo OPPN se javno objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-8/2020/2 Datum: 22.09.2020 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 776. Javno naznanilo o javni razgrnitvi lokacijske preveritve za del enote urejanja prostora ŠE-40 Na podlagi 131. člena Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) Občina Šenčur objavlja naslednje JAVNO NAZNANILO O JAVNI RAZGRNITVI LOKACIJSKE PREVERITVE ZA DEL ENOTE UREJANJA PROSTORA ŠE-40 I. Občina Šenčur obvešča javnost, da bo javno razgrnjena Lokacijska preveritev za del enote urejanja prostora ŠE- 40, ki obsega zemljišča parc. št. 2004, 2006 in 2007, vse k.o. Šenčur. II. Kraj in čas javne razgrnitve Predvideno trajanje javne razgrnitve je 15 dni. Javna razgrnitev bo potekala od 2. oktobra 2020 do vključno 16. oktobra 2020, v prostorih Občine Šenčur, Kranjska cesta 11, 4208 Šenčur. Gradivo bo javno dostopno tudi na spletnem naslovu www.sencur.si. III. Način in rok za dajanje pripomb in mnenj V času javne razgrnitve lahko na razgrnjeno lokacijsko preveritev podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno kot zapis v knjigo pripomb in predlogov oziroma na pripravljeni obrazec na mestu javne razgrnitve ali v pisni obliki na naslov Občine Šenčur. Rok za podajo pripomb in predlogov k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku poteče zadnji dan razgrnitve. IV. Javno naznanilo se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Šenčur. Številka: 350-4/2020-7 Datum: 24.9.2020 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA ŠKOFJA LOKA 777. Odlok o spremembi meje med naseljema Crngrob in Šutna Na podlagi 7. in 17. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb – ZDOIONUS (Uradni list RS, št. 25/2008) je Občinski svet Občine Škofja Loka na podlagi 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16, 35/16, 26/17) na 13. redni seji dne 10.9.2020 ter Mestni svet Mestne občine Kranj na podlagi 22. člena Statuta Mestne občine Kranj – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 30/17 – UPB1) na 18. redni seji dne 16.9.2020 sprejel O D L O K O SPREMEMBI MEJE MED NASELJEMA CRNGROB IN ŠUTNA Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1591 1. člen S tem odlokom se spremeni meja med naseljema Crngrob in Šutna ter meja med Občino Škofja Loka in Mestno občino Kranj. 2. člen Meja med naseljema Crngrob in Šutna ter meja med Občino Škofja Loka in Mestno občino Kranj se spremeni tako, da se območje v obsegu parcel št. 2699/4, 2699/5, 2699/6, 2699/7, 2700/2, 2700/3, 2705/2, 2705/3, 2706/2, 2706/3, 2710/2, 2710/3, 2716/2, 2716/3, 2717/2, 2717/3, 2723/2, 2723/3, 3058/2, 3058/3, 2722/2, 2722/3, 2726/2, 3058/4, 2724/2, 2724/1, 2724/3 in 3069/1 (del), vse k.o. 2134 Žabnica, območje naselja Šutna, izvzame iz Mestne občine Kranj in se priključi Občini Škofja Loka, območju naselja Crngrob, k.o. 2026 Pevno. 3. člen Spremembo meje območja evidentira GURS, Območna geodetska uprava Kranj. Novo nastala meja območij je razvidna iz Elaborata določitve območja naselja št. 35321-19/2020-2552-2 z dne 14. 2. 2020. 4. člen Ta odlok v enakem besedilu sprejmeta Občinski svet Občine Škofja Loka in Mestni svet Mestne občine Kranj. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu obeh občin. Številka 353-0003/2019 Škofja Loka, datum: 18.9.2020 Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan Številka: 350-27/2020 Kranj, datum: 18.9.2020 Mestna občina Kran Matjaž Rakovec, župan OBČINA VOJNIK 778. Odlok o lokalnih turističnih vodnikih na območju Občine Vojnik Na podlagi 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 39. in 40. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US) ter 19. člena Statuta Občine (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine na 13. redni seji dne 10.9.2020 sprejel naslednji ODLOK O LOKALNIH TURISTIČNIH VODNIKIH NA OBMOČJU OBČINE VOJNIK I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se za turistično območje občine Vojnik določijo pogoji za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja, program turističnega vodenja, register lokalnih turističnih lokalni vodnikov turističnega območja občine Vojnik (v nadaljevanju register), nadzor nad izvajanjem odloka in kazenske določbe. 2. člen (1) Turistično vodenje turističnega območja občine Vojnik organizira in vodi s tem odlokom Občina Vojnik ali od nje pooblaščena organizacija, ki se ukvarja s turistično dejavnostjo. Pooblaščena organizacija iz prejšnjega stavka pridobi od Občine Vojnik soglasje, kjer se natančno opredeli organizacija in postopek turističnega vodenja. (2) Prvi odstavek tega člena ne izključuje turističnega vodenja, organiziranega v skladu z 35. in 38. členom Zakona o spodbujanju razvoja turizma. 3. člen (1) Dejavnost turističnega vodenja po tem odloku je strokovno vodenje obiskovalcev, skladno s programom turističnega vodenja na turističnem območju občine Vojnik, ki obsega specifična znanja. (2) Oseba, ki opravlja dejavnost turističnega vodenja, je lokalni turistični vodnik oziroma lokalna turistična vodnica turističnega območja občine Vojnik (v nadaljevanju: lokalni turistični vodnik). (3) Za lokalnega turističnega vodnika po tem odloku se ne štejejo strokovni delavci v muzejih, galerijah in drugih pomembnih objektih, ko opravljajo posle vodnika v okviru svoje službe. II. Pogoji za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja 4. člen (1) Dejavnost turističnega vodenja na turističnem območju občine Vojnik lahko opravlja oseba, ki ima opravljen program strokovnega usposabljanja za opravljanje turističnega vodenja na turističnem območju občine Vojnik in je vpisana v register lokalnih turističnih vodnikov turističnega območja občine Vojnik. 5. člen (1) Tečaje po programu strokovnega usposabljanja za opravljanje turističnega vodenja v občini Vojnik organizira Občina Vojnik. (2) Strokovno usposabljanje za lokalnega turističnega vodnika turističnega območja občine Vojnik se zaključi s preveritvijo in potrditvijo potencialnega vodenja. (3) Način plačila stroška tečaja in opravljanje izpita za pridobitev licence se podrobno opredelijo z javni pozivom. 6. člen (1) Oseba, ki opravi tečaj strokovnega usposabljanja iz 5. člena tega odloka, pridobi naziv lokalni turistični vodnik oziroma lokalna turistična vodnica turističnega območja občine Vojnik. (2) Dokazilo o opravljenem strokovnem usposabljanju je potrdilo o strokovni usposobljenosti in izkaznica, ki ju izda Občina Vojnik. Lokalni turistični vodniki morajo pri opravljanju dejavnosti turističnega vodenja izkaznico nositi na vidnem mestu. (4) Veljavnost izkaznice se podaljša po vsakem tretjem letu, če so izpolnjeni pogoji iz petega in šestega odstavka tega člena. (5) Za podaljšanje veljavnosti vodniške izkaznice mora lokalni turistični vodnik v obdobju treh let opraviti najmanj 6 turističnih vodenj. (6) Lokalnemu turističnemu vodniku, ki ne opravi zadostnega števila turističnih vodenj, se veljavnost Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1592 izkaznice lahko podaljša le na podlagi utemeljenih razlogov, ki jih presoja Občina Vojnik. 7. člen (1) Lokalni turistični vodniki, ki:  so kršili zakonska določila z delovnega področja ali  so bili deležni več upravičenih kritik in pritožb ali  več kot tri leta ne opravljajo dejavnosti turističnega vodenja na turističnem območju  občine Vojnik, Občina Vojnik z odločbo po uradni dolžnosti izbriše iz registra lokalnih turističnih vodnikov turističnega območja občine Vojnik. (2) Zoper odločbo je možna pritožba, o kateri odloča župan. Po pravnomočnosti odločbe se lokalni turistični vodnik izbriše iz registra. (3) O upravičenosti kritik in pritožb odloča komisija, ki jo imenuje župan Občine Vojnik. III. Program turističnega vodenja 8. člen (1) Program turističnega vodenja na turističnem območju občine Vojnik obsega specifična znanja, ki se pridobijo na tečaju strokovnega usposabljanja za opravljanje turističnega vodenja v Občini Vojnik. Specifična znanja se nanašajo na:  poznavanje aktualnih informacij o destinaciji občine Vojnik;  kronološki pregled zgodovine občine Vojnik;  poznavanje naravne in kulturne dediščine občine Vojnik;  pomembnejše zgodovinske osebnosti, ki so vplivale na razvoj občine Vojnik;  pomembne turistične in kulturne dogodke;  poznavanje aktualne turistične in gastronomske ponudbe ter športnih dosežkov. (2) Podrobnejše vsebine programa turističnega vodenja na turističnem območju občine Vojnik oblikuje Občina Vojnik. (3) Občina Vojnik potrdi program turističnega vodenja in program strokovnega usposabljanja za opravljanje turističnega vodenja na območju turističnega območja občine Vojnik. IV. Izvajanje, naročilo in evidenca lokalnih turističnih vodenj 9. člen Turistična vodenja na območju Občine Vojnik se izvajajo v sklopu rednih in naročenih vodenj. Naročila za vodenje sprejema: a) Občina Vojnik b) lokalni turistični vodniki, vendar ga morajo v roku 3 dni pred vodenjem uskladiti z Občino Vojnik. Če tega ne storijo, se to šteje za kršitev tega odloka, ki ima za posledico odvzem licence za lokalnega turističnega vodnika. 10. člen Turistična vodenja se na območju občine Vojnik zaračunavajo po ceniku, ki ga na predlog Odbora za gospodarstvo in turizem potrdi Občinski svet občine Vojnik. 11. člen (1) Lokalni turistični vodnik turističnega območja občine Vojnik začne opravljati dejavnost turističnega vodenja na turističnem območju občine Vojnik po vpisu v register. (2) Lokalni turistični vodnik turističnega območja občine Vojnik mora najkasneje do 31. januarja tekočega leta Občini Vojnik poslati letno poročilo o evidenci vodenj za preteklo. Evidenca vsebuje naslednje podatke:  naročnika vodenja,  število obiskovalcev na posameznem vodenju,  kraj oziroma država, od koder so obiskovalci,  utemeljene pripombe, ki se vpišejo naknadno. V. Register lokalnih turističnih vodnikov turističnega območja Občine Vojnik 12. člen (1) Register lokalnih turističnih vodnikov turističnega območja občine Vojnik vodi Občina Vojnik. (2) Register iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke:  zaporedno evidenčno številko,  datum vpisa,  osebno ime in naslov stalnega prebivališča lokalnega turističnega vodnika,  število dni vodenja na turističnem območju v preteklem koledarskem letu,  podatke o strokovnem znanju in usposobljenosti,  s pisnim soglasjem lokalnega turističnega vodnika lahko tudi njegove kontaktne podatke (e-naslov, številka telefona). VI. Nadzor 13. člen (1) Nadzor nad izvrševanjem določb tega odloka opravlja pristojni občinski inšpekcijski organ v okviru svojih pooblastil. (2) Pristojni inšpektor ima v primeru ugotovljenih nepravilnosti pravico in dolžnost:  odrediti ukrep za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi in  izvesti postopke v skladu z Zakonom o prekrških. VII. Kazenske določbe 14. člen (1) Z globo 100,00 EUR se za prekršek kaznuje fizična oseba, ki opravlja turistično vodenje na turističnem območju občine Vojnik, vendar nima pridobljene veljavne izkaznice za lokalnega turističnega vodnika, izdane s strani Občine Vojnik. (2) Z globo 200,00 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, ki ne zagotavlja lokalnega turističnega vodnika, ki je vpisan v register turističnih lokalni vodnikov turističnega območja občine Vojnik. (3) Z globo 100,00 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi ogovorna oseba pravne osebe. (4) Zbrane globe so prihodek občinskega proračuna in se namensko porabijo za spodbujanje razvoja turizma v občini Vojnik. VIII. Končna določba 15. člen Ta odlok začne veljati 15.dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin, z dnem objave preneha veljati Odlok o lokalnih turističnih vodnikih na območju Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 38/2003, 90/2004). Številka:032-0013/2020/13 Datum: 10.9.2020 Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1593 Občina Vojnik Branko Petre, župan 779. Odlok o organizaciji in financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vojnik Na podlagi prvega odstavka 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 13. redni seji dne 10.9.2020 sprejel ODLOK O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI VOJNIK I. Splošne odločbe 1. člen S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Občini Vojnik. 2. člen V Občini Vojnik so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:  Krajevna skupnost Vojnik na območju naselij Ahtikova ulica, Arclin, Arclinska cesta, Belakova ulica, Bezovica, Bovše, Brezovnikova ulica, Celjska cesta, Cesta ob Hudinji, Cesta talcev, Cesta v Šmartno, Cesta v Tomaž, Črešnjevec, Čufarjeva ulica, Dedni Vrh pri Vojniku, Gabrovec pri Dramljah, Globoče, Gradišče pri Vojniku, Hrastnik, Ilovca, Ivenca, Jankova, Kašova ulica, Keršova ulica, Kladnart, Koblek, Kratka pot, Krožna pot, Konjsko in Lešje, Male Dole, Murnova ulica, Parmova ulica, Petelinškova ulica, Pot na Dobrotin, Pot v Konjsko, Pot v Lešje, Pristava, Preložnikova ulica, Pristovškova ulica, Prušnikova ulica, Razgor, Razgorce, Škoflekova ulica, Tomaž nad Vojnikom, Ulica bratov Jančar, Ulica Stanka Kvedra, Ulica Janeza Žige Popoviča, Vinterjeva ulica, Višnja vas, Voduškova ulica, Želče, Žlavsova ulica. Krajevna skupnost Vojnik ima sedež v Keršovi ulici 8, 3212 Vojnik.  Krajevna skupnost Nova Cerkev na območju naselij Čreškova, Homec, Hrenova, Landek, Lemberg pri Novi Cerkvi, Nova Cerkev, Novake, Polže, Razdelj, Selce, Socka, Straža pri Novi Cerkvi, Trnovlje pri Socki, Velika Raven, Vine, Vizore, Zlateče. Krajevna skupnost Nova Cerkev ima sedež v Novi Cerkvi 22, 3203 Nova Cerkev.  Krajevna skupnost Frankolovo na območju naselij Beli Potok pri Frankolovem, Bezenškovo Bukovje, Brdce, Črešnjice, Dol pod Gojko, Frankolovo, Lindek, Lipa pri Frankolovem, Podgorje pod Čerinom, Rakova Steza, Rove, Straža pri Dolu, Stražica, Verpete, Zabukovje. Krajevna skupnost Frankolovo ima sedež v Stražici 2, 3213 Frankolovo. 3. člen 1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih skladno s statutom opravlja samostojno in ima pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. 2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. 3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina Vojnik ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine. 4) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana občine (v nadaljevanju: župan), so nični, vendar pa vsakokratni odlok o izvrševanju občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana. 4. člen 1) Stavba, v kateri je sedež krajevne skupnosti, mora biti ustrezno označena. 2) Krajevna skupnost ima svoj transakcijski račun. Finančno poslovanje vodi občinska uprava. 3) Krajevna skupnost ima svoj žig. 4) Krajevna skupnost ima lahko svojo zastavo, grb in krajevni praznik, skladno z odlokom, ki ureja simbole občine, o čemer odloča svet krajevne skupnosti. II. Naloge krajevnih skupnosti 5. člen Krajevna skupnost z namenom zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na svojem območju sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini, seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami svojih prebivalcev, daje mnenja in predloge ter neposredno opravlja tiste naloge, ki so nanjo prenesene s statutom ali občinskimi odloki. 6. člen 1) Krajevna skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini z dajanjem pobud, predlogov in zahtev za aktivnosti, ki naj jih občina izvaja na območju skupnosti ali pa vplivajo na življenje in delo njenih prebivalcev ter s sodelovanjem pri njihovi realizaciji, zlasti pri:  dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in pri nadzoru nad opravljenimi deli;  sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in o zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb;  dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji;  dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo;  dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.);  oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine;  dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov;  seznanjajo pristojni organ občine s težavami in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja;  sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev;  spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1594 prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja;  dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog. 2) Krajevna skupnost lahko občinskemu svetu posreduje svoje mnenje o posameznih vprašanjih, ki jih le-ta obravnava na svojih sejah. 7. člen Krajevna skupnost lahko daje predloge in seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja ter daje mnenja, pobude in predloge:  pri javnih razgrnitvah prostorskih planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,  za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih aktov,  glede predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,  v zvezi s sanacijskimi programi onesnaževalcev, ki vplivajo na življenje na njenem območju,  glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene in glede posegov v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, ter za ukinitev in vzpostavitev javnega dobra,  v vseh drugih primerih, ki neposredno zadevajo krajevno skupnost. 8. člen Krajevna skupnost v okviru svojih pristojnosti neposredno opravlja naslednje naloge:  gospodari s premoženjem v lasti krajevne skupnosti,  gospodari s premoženjem občine, ki ga nanjo prenese z odlokom, in ki za to zagotovi potrebna sredstva,  pospešuje kulturne, športne in druge društvene dejavnosti,  pristojne strokovne službe opozarja na socialne probleme krajanov in sodeluje pri njihovem reševanju. III. Organi In Delovanje Krajevne Skupnosti 9. člen 1) Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti (v nadaljevanju: svet), izvoljen v skladu z zakonom in statutom. 2) Svet ima predsednika, ki ga izmed sebe z večino opredeljenih glasov navzočih članov (navadna večina) izvolijo člani sveta. Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. 3) Če predsednik svojih nalog ne izpolnjuje na pravilen način, ali če izgubi zaupanje članov sveta, ga lahko svet na predlog več kot četrtine članov sveta, z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta (navadna večina) razreši. Predsednik z razrešitvijo ne izgubi mandata člana sveta. 4) Funkcije predsednika, podpredsednika in članov sveta so nepoklicne. 5) Predsednik in člani sveta imajo pravico do sejnin in povračila izdatkov, obračunanih skladno s pravilnikom ali sklepom občinskega sveta. 10. člen 1) Predsednik sveta zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet. 2) Predsednik sveta je odgovoren za zakonito in transparentno delovanje krajevne skupnosti ter za izvrševanje sklepov sveta in finančnega načrta krajevne skupnosti. 3) Za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti ali nadomeščanje zaradi odsotnosti ali zadržanosti lahko predsednik sveta pisno določi namestnika ali pooblasti podpredsednika. Izvod pooblastila mora dostaviti upravi občine v treh dneh po njegovi izdaji. 11. člen Svet krajevne skupnosti opravlja naslednje naloge:  sprejema predlog finančnega načrta in po sprejemu proračuna finančni načrt uskladi s sprejetim proračunom,  predlaga spremembe finančnega načrta in jih po sprejemu rebalansa proračuna uskladi s finančnim načrtom,  sprejema letna poročila,  sklepa o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, po predhodnem soglasju občinskega sveta,  sklepa o uporabi sredstev krajevne skupnosti ter o gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti,  obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,  opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona, občinskih predpisov ali posamičnih aktov občinskega sveta ali navodil župana ali uprave občine. 12. člen 1) Svet krajevne skupnosti dela na rednih ali izrednih sejah. Seje sklicuje predsednik sveta praviloma na podlagi sprejetega letnega plana dela ali, če meni, da je sklic potreben, mora pa jo sklicati, če to zahteva župan, najmanj polovica članov občinskega sveta ali najmanj tretjina članov sveta krajevne skupnosti. Taki zahtevi za sklic seje mora biti priložen predlog dnevnega reda in ustrezno gradivo. Če predsednik seje ne skliče v roku osmih dni od prejema pravilne zahteve, jo lahko skliče predlagatelj, ki lahko svetu predlaga razrešitev predsednika ter izvolitev novega. 2) Vabilo in dnevni red za sejo sveta mora biti istočasno kot članom sveta posredovano tudi županu, ki ima pravico biti navzoč in razpravljati na seji, nima pa pravice glasovanja. Župan lahko to pravico s pooblastilom prenese na podžupana ali direktorja občinske uprave oziroma zaposlenega v občinski upravi. 3) O poteku seje se vodi zapisnik, ki mora vsebovati najmanj:  dnevni red seje,  seznam prisotnosti ,  vsebinski del in zaključke/sklepe,  datum in čas trajanja seje,  predsedujočega in čas vodenja. 4) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan. Vodi jo najstarejši novoizvoljeni član sveta. Izvod podpisanega zapisnika mora predsednik sveta najkasneje v roku 7 dni po seji, na kateri ga je svet potrdil, dostaviti občinski upravi. 13. člen 1) Za delovanje sveta se uporabljajo določbe Statuta Občine Vojnik in tega odloka ter smiselno določbe poslovnika občinskega sveta. Svet krajevne skupnosti lahko določila navedenih aktov povzame v obliki internih navodil za delovanje. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1595 2) Svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov. Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov razen, če statut ali ta odlok ne določata drugače. 14. člen Delo krajevne skupnosti je javno, izključitev javnosti in način ravnanja z osebnimi podatki in gradivi zaupne narave določa zakon, statut ter poslovnik občinskega sveta. 15. člen 1) ) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava. V skladu z veljavnim kadrovskim načrtom so delovne naloge javnih uslužbencev za potrebe strokovne in administrativne pomoči za delo krajevnih skupnosti določene v Aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest občinske uprave Občine Vojnik. 2) Sklepanje pogodb za naročanje svetovalnih, odvetniških in podobnih storitev je, ne glede na vrednost, možno le s predhodnim soglasjem župana. IV. Volitve članov sveta krajevne skupnosti 16. člen 1) Člani svetov krajevnih skupnosti se volijo po večinskem načelu. 2) Krajevne skupnosti imajo naslednje število članov: Svet Krajevne skupnosti Vojnik šteje devet (9) članov, Svet Krajevne skupnosti Nova Cerkev in Svet Krajevne skupnosti Frankolovo pa štejeta vsak po sedem (7) članov 3) Volitve v svete krajevnih skupnosti izvede Občinska volilna komisija. V. Premoženje in financiranje 17. člen 1) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem ravnati kot dober gospodar. Za razpolaganje in upravljanje s premoženjem krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razpolaganje in upravljanje s premoženjem občine. 2) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe, oddajanje javnih naročil in določbe odloka o proračunu občine. 18. člen 1) Krajevna skupnost se ne sme zadolževati. 2) Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna. 3) Sredstva se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom ter le v obsegu proračunskih postavk. 19. člen 1) Za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti se lahko zagotovijo sredstva v proračunu občine in iz drugih virov (razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem, javni razpisi ipd.) za naslednje namene:  organizirano delovanje krajevnih skupnosti pri opravljanju javnih zadev (v nadaljevanju funkcionalno poslovanje),  skrb za vzdrževanje prometne infrastrukture in druge infrastrukture v krajevnih skupnostih. 2) Krajevna skupnost, poleg sredstev iz občinskega proračuna, financira naloge tudi s sredstvi, pridobljenimi z opravljanjem lastne dejavnosti, z donatorskimi sredstvi in z drugimi prihodki. Krajevna skupnost lahko pridobiva sredstva tudi v obliki donacij. Sredstva donacij, ki so bile dane namensko, se evidentirajo ločeno, njihova poraba pa mora biti skladna z namenom, za katerega so bila dana. 3) Lastna sredstva, ki jih pridobijo krajevne skupnosti z opravljanjem dejavnosti, se lahko porabijo samo za namene te dejavnosti. 20. člen 1) V okviru nalog, določenih s Statutom občine, opravljajo krajevne skupnosti naloge iz pristojnosti občine, ki so prenesene na krajevne skupnosti in se pretežno nanašajo na prebivalce krajevnih skupnosti. 2) Konkretne naloge krajevne skupnosti se določijo s programom dela, ki ga za posamezno proračunsko leto sprejme svet krajevne skupnosti in mora biti usklajen s finančnim načrtom krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so dolžne dostaviti predlog svojega finančnega načrta v skladu z določili zakona, ki ureja javne finance. 21. člen Višina sredstev občinskega proračuna, namenjena za financiranje delovanja krajevne skupnosti se določi na podlagi predloga finančnega načrta krajevnih skupnosti, zakonskih obveznosti in možnosti financiranja iz občinskega proračuna. 22.člen Ob sprejemanju proračuna se višina sredstev za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti lahko korigira glede na proračunske možnosti. V proračunu se določi tudi obseg drugih nalog, ki jih krajevna skupnost izvaja v proračunskem letu, pri čemer se upošteva tudi druga merila in konkreten obseg nalog, ki ih krajevna skupnost izvaja v proračunskem letu. 23.člen Če se ugotovi, da krajevna skupnost očitno nezakonito razpolaga s sredstvi ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko, lahko občinski svet na predlog pooblaščenega predlagatelja razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve. VI. Nadzor 24.člen 1) Nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo poslovanja krajevne skupnosti z javnimi sredstvi in premoženjem izvaja Nadzorni odbor občine. 2) Nadzorni odbor občine je pristojen tudi za ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe proračunskih sredstev ter razpolaganja in upravljanja s premoženjem. VII. Prehodne in končne določbe 25.člen Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0013/2020/15 Datum: 10.9.2020 Občina Vojnik Branko Petre, župan Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1596 780. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del prostorske enote EUP VO-16 v Vojniku Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in na podlagi Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 13. redni seji dne, 10.9.2020 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL PROSTORSKE ENOTE EUP VO-16 V VOJNIKU ID ŠT. PROSTORSKEGA AKTA 1354 I. Splošne določbe 1. člen (pravna podlaga) (1) V skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) občinski svet občine Vojnik sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del prostorske enote EUP VO-16 v Vojniku z identifikacijsko številko 1354, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 5/2019, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT d.o.o., Sevnica II. Vsebina 2. člen (vsebina OPPN) (1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:  opis prostorske ureditve  umestitev načrtovane ureditve v prostor  zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro  rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine  rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave  rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi  nesrečami, vključno z varstvom pred požarom  etapnost izvedbe prostorske ureditve  nova parcelacija  velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev  drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta  odlok (3) Grafični del obsega naslednje vsebine:  1. Izrez iz kartografskega dela OPN občine Vojnik M 1:5000  2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem M 1:500  3. Prikaz prostorske ureditve M 1:500  4. Prikaz komunalne ureditve M 1:500  5. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom M 1:500  6. Načrt parcelacije M 1:500 (4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:  Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta(OPPN) za del prostorske enote EUP VO-16 v Vojniku  Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta  Obrazložitev in utemeljitev  Strokovne podlage  Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z Odločbo o CPVO  Smernice nosilcev urejanja prostora  I mnenja nosilcev urejanja prostorov  II mnenja nosilcev urejanja prostorov III. Območje 3. člen (območje OPPN) (1) Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja na vzhodnem robu naselja Vojnik. Območje na vzhodu omejeno z javno cesto, na severu, zahodu in jugu z nepozidanimi kmetijskimi površinami. Velikost območja prostorske ureditve znaša 1029,00m2. (2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) zajema zemljišče s parc. štev. 1017/3 k.o. 1066 Vojnik okolica. IV. Opis prostorske ureditve 4. člen (opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN) (1) Za del območja enote urejanja prostora EUP VO-42 je v skladu z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Vojnik (uradno glasilo slovenskih občin št. 59/16, 6/17, 45/17 in 53/17) predviden občinski podrobni prostorski načrt z oznako VO-16 (2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev eno do dvostanovanjske stavebe z zunanjo ureditvijo. (3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavbe predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture. (4) pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila prostorskega reda Slovenije (Ur. l. RS, št. 122/04) V. Umestitev načrtovane ureditve v prostor 5. člen (opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji) (1) Ureditveno območje se nahaja ob vzhodnem robu naselja Vojnik. Ob vzhodnem delu območja urejanja poteka nekategorizirana dovozna javna cesta, ki se priključuje na javno pot št. JP 964031 Cesta proti Tomažu 1. cesta. (2) S predvideno prostorsko ureditvijo se bo že obstoječa gradnja v tem delu naselja ob regionalni cesti zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja. 6. člen (vrste dopustne gradnje) (1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:  gradnja novih objektov,  redna investicijska in vzdrževalna dela,  rušitve in nadomestne gradnje,  dozidave in nadzidave objektov,  rekonstrukcije objektov,  spremembe namembnosti. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1597 7. člen (vrste dopustne dejavnosti) (1) Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna gradnja naslednjih stavb:  1110 enostanovanjske stavbe  gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in  telekomunikacijska infrastruktura),  oporni zidovi,  nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov in uredbe. 8. člen (opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) (1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje: Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novih objektov ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji. (2) Objekt:  lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljena so večja odstopanje glede lege objekta v smeri sever-jug in vzhod-zahod s spremembami uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni določeni odmiki od sosednjih zemljišč s soglasjem soseda in upravljavcev prometnega in energetskega omrežja;  horizontalni gabariti: tlorisna velikost stavbe ni posebej določena in definirana in so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture.  vertikalni gabarit: P, K+P ali K+P+M.  konstrukcija: montažna, betonska, jeklena ali klasična zidana,  streha: strehe so dvokapnice, večkapnice, enokapnice ali ravne strehe minimalnega naklona, skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad, ki so lahko moderne oblike. Na strehi je dovoljena postavitev fotovoltajike za pridobivanje električne energije.  fasada: je toplotno izolirana ter klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, stekla. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog v kombinaciji z lesom in keramiko. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.  oblikovanje odprtin: svobodno,  zunanja ureditev parcele: na območju OPPN se uredijo parkirna mesta za parkiranje osebnih vozil. Parkirna mesta so utrjena s tlakovci povozne manipulativne-vozne površine so asfaltirane. Ostali del parcele se zatravi in hortikulturno uredi. (3) V grafičnih prilogah so označeni odmiki od parcelnih mej. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob predhodnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Vsi odmiki od meje parcel in med objekti morajo omogočati preprečitev širjenje požara na sosednje objekte oziroma morajo biti skladni z zakonodajo s področja varstva pred požari. (4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, krožišča, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid, ograje in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij. Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:  ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane, asfaltirane ali utrjene v peščeni površini. (5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjeni gradnji legalno zgrajenih objektov. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,80m okoli ureditvenega območja in sicer na sam rob parcele, namenjeni gradnji, od roba cestišča pa s soglasjem upravljalca. Ograje ne smejo zmanjšati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Dovoljena je tudi gradnja opornih zidov, nadstreškov in drugih enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z veljavno uredbo za potrebe stanovanjske hiše. Vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo biti usklajeni z osnovnim objektom VI. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 9. člen (prometna infrastruktura) (1) Prometno se bo območje OPPN navezovalo na javno pot št. JP 964031 Cesta proti Tomažu 1. cesta. Priključki morajo biti opremljeni s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa. (2) Obstoječa asfaltirana nekategorizirana dovozna cesta, ki poteka po parceli št. 1183 k.o. 1066 Vojnik okolica je širine 2,50m. Predvidena je izvedba rekonstrukcije cestnega priključka iz obstoječe dovozne ceste, ki se priključuje na javno pot št. JP 964031 Cesta proti Tomažu 1. cesta. Iz obstoječe dovozne ceste, ki poteka na vzhodni strani OPPN, se predvidi na mestu že izvedenega cestnega priključka rekonstrukcija le tega in ureditev nove dovozne ceste, do stanovanjskega objekta. Rekonstrukcija cestnega priključka kot nova dovozna cesta do stanovanjskega objekta bo v asfaltni izvedbi. (3) Na obravnavanem območju OPPN je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest in sicer:  2 PM - enostanovanjske hiše 10. člen (fekalna in meteorna kanalizacija) (1) Komunalne odpadne vode in meteorne vode je potrebno odvajati ločeno. Predviden objekt se nahaja v območju poselitve – aglomeracije 16500 Vojnik. Dolžina kanalizacijskega priključka na obstoječo javno kanalizacijo presega 100m, zato se komunalne odpadne vode do izgradnje javne kanalizacije na tem območju odvajajo preko MKČN, ki omogoča odvoz blata samo enkrat letno. Iztok prečiščenih vod iz MKČN se odvajajo v podzemno filtracijo-igracijo (ponikovalnico) v skladu z pridobljenim geološkim mnenjem. Po dograditvi javne fekalne kanalizacije na območju obravnavane gradnje je potrebno izvesti fekalni kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo, malo čistilno napravo pa opustiti. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1598 (2) Za odvod meteornih vod z območja obravnavanega OPPN se zgradi meteorna kanalizacija, ki bo odvajala meteorne vode v ponikovalnico v skladu z pridobljenim geološkim mnenjem. Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oz. v vodotoke Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Vojnik Ur. list RS št. 73/14, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo – Ur. list RS št. 64/12, 64/14, 98/15), se za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen. Zadrževalni bazen je dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje v ponikovalnico v skladu z pridobljenim geološkim mnenjem. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi se če je potrebno pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj v skladu s 17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. list RS št. 64/12, 64/14). (3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem 11. člen (vodovod) (1) Objekt se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje. Oskrba objekta z vodo je možna iz javnega vodovoda PE DN/OD 50mm, ki poteka na severni strani predvidene stanovanjske hiše, predvidoma iz parcele št. 1035/2 k.o. 10066 Vojnik okolica. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN se v normalnih razmerah giblje med 370m in 376m nadmorske višine, kar pomeni, da je v obstoječem vodovodnem omrežju na območju obravnavanega OPPN tlak 5-6 barov. Investitor si za zagotavljanje tlaka največ 5 barov v vseh etažah objekta na lastne stroške vgradi napravo za zniževanje tlaka na interni instalaciji za vodomerom. Za priključitev interne instalacije stanovanjske hiše na vodovodno omrežje je potrebno zgraditi vodovodni priključek iz cevi polieten DN/OD 32mm – 10 bar. Vodomer se vgradi zunaj objekta na stalno dostopnem mestu v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. (2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek na javni vodovod. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 12. člen (energetska infrastruktura) (1) Ob robu območja predmetnega območja OPPN poteka obstoječi NN nadzemni el. en. vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 1,5m od osi NN nadzemnega el. en. voda v obeh smereh. Zasaditev dreves, grmičevja, žive meje ali podobno v sklopu zunanje ureditve v območju varovalnega pasu NN nadzemnega el. en. voda ni dovoljeno. načrtovanje kakršne koli ograje v sklopu zunanje ureditve je potrebno upoštevati odmik od obstoječega stojnega mesta, kateri mora znašati minimalno 2,00m med obstoječim stojnim mestom in predvideno ograjo. Varnostna višina v križni razpetini med najnižjim vodnikom nadzemnega električnega omrežja in najvišjo niveleto žične ograje mora znašati minimalno 3,00m. Žično kovinsko ograjo je potrebno zaradi križanja z nadzemnim električnim omrežjem ozemljiti in po izvedbi izmeriti ozemljitveno upornost, ki ne sme presegati ohmske vrednosti Rozemljitvena opornega zidu ≤ 10Ω. Investitorja bremenijo vsi stroški izvedbe ozemljitve ograje in stroški meritev ozemljitvene upornosti. (2) Energija za napajanje predvidene stanovanjske hiše je na razpolago na nizkonapetostnem omrežju 102: Ulica Bratov Jančar – tč. A, katero se napaja iz transformatorske postaje TP Dom upokojencev. Od obstoječega stojnega mesta na parceli št. 1017/3 k.o. 1066 Vojnik okolica se predvidi nov NN priključni vod do roba uvozne ceste, kjer se predvidi prostostoječa priključno merilna omarica (ki mora biti locirana na stalno dostopnem mestu), ki bo služila za napajanje predvidene stanovanjske hiše. (3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti projektne pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 13. člen (telekomunikacijska infrastruktura) (1) Telekom Slovenije: Na območju urejanja OPPN potekajo obstoječi TK vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo. Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi v zaščitni cevi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d.. Predvidena stanovanjska hiša se priključi na telekomunikacijsko omrežje na parceli št. 1138 k.o. 1066 Vojnik okolica. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. (2) Telemach Na območju urejanja je evidentirano kabelsko komunikacijski sistem (KKS) v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Trase obstoječih optičnih in koaksialnih KKS kablov se določijo z zakoličbo. Investitor je v območju gradbenih posegov, kjer je umeščen kabel KKS, dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti telemacha d.o.o.. Na mestih, kjer bo KKS omrežje Telemach d.o.o. oviralo gradnjo objekta, komunalnih priključkov ali dovoza, je potrebna njegova zaščita (obetoniranje) in položitev rezervnih cevi po celotni dolžini pri prečkanju obstoječe trase ali prestavitev, katera se izvede v sodelovanju, pod nadzorom in po navodilih predstavnika telemach d.o.o..Rezervne cevi se ustrezno zaščitijo in zaprejo na obeh straneh. zemeljska dela v bližini obstoječega TK omrežja je potrebno izvajati ročno z obveznim pregledom stanja KKS vodov pred zasutjem. Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba (odkaz) trase kabla KKS in zaščita kabla KKS. Zakoličbo trase kabla se izvede najmanj 10 dni pred nameravanim pričetkom gradnje. Križanja KKS s komunalnimi vodi oziroma morebitna prestavitev KKS vodov mora biti izvedena Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1599 tako, da je kot križanja 900 oziroma ne manj kot 450. Vertikalni vodi med vodi morajo znašati vsaj 0,3m. pri približevanju oziroma vzporednem poteku je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom, ter uskladitvijo tehničnih rešitev. Za nov stanovanjski objekt se predvidi izvedba cevne kabelske kanalizacije z zaščitnimi alcaten cevmi Ø 50 do objekta/hišne TK omare, v katero se uvleče koaks kabel – priključna točka je samostojno stoječa KKS omarica. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na KKS. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem. 14. člen (ravnanje z odpadki) (1) Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oz. odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00m. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Vojnik. VII. Rešitve za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja naravnih virov in ohranjanje narave 15. člen (enote kulturne dediščine) (1) Ohranjanje kulturne dediščine: Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine. (2)Varstvo arheoloških ostalin: Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč. Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin: Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti. 16. člen (varstvo pred hrupom) (1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. (2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom. (3) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:  Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem; (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06 in 17/11 – ZTZPUS-1).  Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.  Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.  Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke). 17. člen (varstvo zraka) (1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19). (2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi. 18. člen (varstvo voda) (1) Ureditveno območje je potencialno plazljivo. Pridobljeno Geološko geotehnično poročilo izdelovalca GHC-Projekt d.o.o., št. GG113/9/18, marec 2018 je potrebno dosledno upoštevati. (2) Predviden objekt se nahaja v območju poselitve – aglomeracije 16500 Vojnik. Dolžina kanalizacijskega priključka na obstoječo javno kanalizacijo presega 100m, zato se komunalne odpadne vode do izgradnje javne kanalizacije na tem območju odvajajo preko MKČN. Po dograditvi javne fekalne kanalizacije na območju obravnavane gradnje je potrebno izvesti fekalni kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo, malo čistilno napravo pa opustiti. (3) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13 Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1600 in 98/15), Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Vojnik (Uradni list. RS, št. 73/14), Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 3/14) ter skladno s pridobljenim geološkim mnenjem. (4) Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena odvajajo skladno z geološkim mnenjem v ponikovalnico. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se če je potrebno vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v ponikovalnico. (5) Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin: Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnika padavinskih voda na parceli za predvidene objekte. Manipulativne površine se asfaltirajo parkirne površine se tlakujejo z tlakom, ki bo prepuščal padavinske vode v podtalje. (6) Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov in ni polavno ogroženo. (7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode Celje. 19. člen (ohranjanje narave) (1) Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18). 20. člen (elektromagnetno sevanje) (1) Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1). 21. člen (svetlobno onesnaževanje) (1) Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 22. člen (požar, potres, zaščitni ukrepi) (1) Požar: Na območju predvidenega OPPN ni zgrajenega hidrantnega omrežja. V primeru požara pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so do predvidenega posega oddaljeni cca 2km in imajo omogočen dostop neposredno do objektov. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti. (2) Potres: Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05 in 61/17 – GZ) EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII stopnjo EMS s pospeškom tal 0,125g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničinega poročila. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu. (3) Zaščitni ukrepi: Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Urad. list RS, št. 57/96, 54/15), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko – geomehanskim poročilom. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta leži v bližini neimenovanega potoka, vendar ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice. Ureditveno območje je potencialno plazljivo.. 23. člen (način ravnanja s plodno zemljo) (1) Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 24. člen (etapnost) (1) Ureditveno območje OPPN je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija objekta in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju. X. Načrt parcelacije 25. člen (parcelacija) (1) V grafičnem delu OPPN je objekt z dovoznimi in manipulativnimi površinami lociran na sedanje lastniško stanje investitorja parc. št. 1017/3, k.o. 1066 – Vojnik Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1601 okolica. Za del dovozne ceste, ki poteka po parceli št. 1017/2 k.o. 1066 Vojnik okolica si bo investitor pridobil služnost. (2 Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti nista določena in se prilagajata funkciji objekta. (3) Obodna parcelacija obravnavanega območja je v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1: 250, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo. XI. Tolerance 26. člen (dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev) (1) Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:  za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na ureditvenem območju z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva varstveni pas el. en. voda.  za horizontalni gabarit: vsebina objekta bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah.  za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije. Maksimalna višina objekta je K+P+M.  za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste. Predvidena kota pritličja se določi z izdelavo projektne dokumentacije.  pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev. XII. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta 27. člen (drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta) (1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. (2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:  ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;  po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;  pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov , naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji. XIII. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN 28. člen (usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) (1) OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Vojnik. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. XIV. Končne določbe 29. člen (dostopnost) (1) Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Vojnik in na Upravni enoti Celje 30. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja. 31. člen (začetek veljavnosti) Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Glasilu slovenskih občin. Številka: 350-0012/2019-11 Datum:: 10.9.2020 Občina Vojnik Branko Petre, župan 781. Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč iz sredstev proračuna Občine Vojnik Na podlagi 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. in 30. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami –ZVNDN 21/18) ter 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo Slovenskih občin,št. 3/2016) je Občinski svet Občine Vojnik na 13. redni seji dne 10.9.2020 sprejel PRAVILNIK O DODELJEVANJU ENKRATNE DENARNE POMOČI PRI ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE VOJNIK I. Uvod 1. člen (1) S tem pravilnikom se določijo upravičenci do dodelitve enkratne denarne pomoči pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč, pogoji in razlogi za dodelitev te pomoči, oblika in višina pomoči, kriteriji in postopek dodeljevanja ter izplačevanje pomoči upravičencem v Občini Vojnik ter nadzor nad porabo sredstev. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1602 (2) Občina Vojnik sredstva za enkratno denarno pomoč upravičencem zagotavlja iz sredstev vsakoletnega proračuna Občine Vojnik. II. Upravičenci 2. člen Do enkratne denarne pomoči so upravičeni občani s stalnim prebivališčem v Občini Vojnik in pravne osebe s sedežem v Občini Vojnik, ki so se zaradi naravne ali druge nesreče trenutno znašli v težki materialni situaciji, oziroma jim je bila povzročena škoda na nepremičnem premoženju, ki leži na območju občine Vojnik. III. Namen enkratne denarne pomoči 3. člen Enkratna denarna pomoč je namenjena za trenutno premostitev nastalih težav pri občanih in pravnih osebah s sedežem v Občini Vojnik, povezanih z naravno ali drugo nesrečo. 4. člen (1) Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci. (2) Druge nesreče so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja. IV. Dodelitev pomoči 5. člen Postopek dodelitve sredstev za pomoč prizadetim zaradi naravne ali druge nesreče vodi Komisija za vodenje postopka dodelitve sredstev za pomoč prizadetim zaradi naravne ali druge nesreče (v nadaljevanju Komisija), ki jo imenuje župan. Komisijo sestavlja 5 članov in 2 nadomestna člana in so imenovani za mandat največ štirih let. Administrativna dela za komisijo opravlja občinska uprava. 6. člen Do dodelitve denarne pomoči pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč je upravičen posameznik oziroma družina ter pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 2. člena tega pravilnika in je na Občino Vojnik na predpisanem obrazcu, v roku 30 dni po nastanku škode podal vlogo za dodelitev enkratne denarne pomoči pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč. 7. člen Enkratna denarna pomoč prizadetim zaradi naravne ali druge nesreče se na osnovi tega pravilnika dodeljuje po naslednjih merilih: Ocena ugotovljene škode Pomoč pri odpravi škode na stanovanjski hiši ali Pomoč pri odpravi škode na gospodarskem poslovnem objektu poslopju do 3.000,00 € do vključno 450,00 € do vključno 300,00 € nad 3.000,00 do 5.000,00 € od 450,01 € do 750,00 € od 300,01 € do 500,00 € nad 5.000,00 do 8.000,00 € od 750,01 € do 1.000,00 € od 500,01 € do 800,00 € nad 8.000,00 € do 15 % ugotovljene škode, vendar ne več kot 3.000,00 € do 10 % ugotovljene škode, vendar ne več kot 2.500,00 € V. Postopek 8. člen (1) Upravičenci iz 2. člena tega pravilnika lahko prejmejo pomoč pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč na osnovi vloge za dodelitev sredstev. Komisija obravnava vloge, ki imajo priloženo oceno škode in so bile vložene na Občino Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik najkasneje v 30 dneh od nastanka škode. (2) Obravnavajo se samo vloge za nepremičnine na območju občine Vojnik in imajo vlagatelji stalno prebivališče ali sedež podjetja. (3) V primeru požara je potrebno k vlogi priložiti oceno škode, poročilo o intervenciji, podatke o zavarovanju in o ostalih zbranih sredstvih, v primeru ostalih nesreč iz 4. člena pa poročilo Komisije za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah v Občini Vojnik, podatke o zavarovanju in o ostalih zbranih sredstvih. (4) V primeru, da nepremičnina ni zavarovana, oceno škode opravi Komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah v Občini Vojnik. 9. člen (1) Komisija po obravnavi in vrednotenju popolnih vlog pripravi poročila, vlagateljem pa izda odločbo o odobritvi ali zavrnitvi enkratne denarne pomoči. Upravičenost do denarne pomoči in njena višina se ugotavljata na podlagi v vlogi navedenih dejstev, cenitev, predloženih dokazil, ogleda mesta nesreče, kadar je to izvedljivo, ter drugih verodostojnih virov. (2) V primeru naravnih in drugih nesreč se za ureditev bivanjskih razmer praviloma takšna pomoč nameni za neposredno nabavo potrebnega materiala, lahko pa tudi za izvedbo storitev za nujno sanacijo. (3) Samo izjemoma se izredna pomoč nakaže upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku neposredno na njegov osebni račun. 10. člen Vlagatelj lahko v roku 15 dni od vročitve odločbe vloži pritožbo zoper odločbo. Pritožbo se vloži pri Občinski upravi Občine Vojnik, ki je izdala odločbo na prvi stopnji. Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti merila, postavljena za ocenjevanje vlog. O pritožbi odloča župan. Vložena pritožba zadrži podpis pogodb. Odločitev župana je dokončna. Zoper odločitev župana pritožba ni možna, možno pa je sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem. 11. člen Konec tekočega leta Komisija pripravi pisno poročilo o delitvi sredstev enkratne denarne pomoči pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč iz sredstev proračuna Občine Vojnik za župana in občinski svet. 12. člen (1) Pri ravnanju z vlogami se upoštevajo določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1603 (2) Nadzor nad namensko porabo dodeljenih sredstev prejemnikom opravlja občinska uprava. (3) Če se ugotovi, da je vlagatelj v vlogi navajal neresnične podatke, mora prejemnik pridobljena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. VI. Prehodne in končne določbe 13. člen (smiselna uporaba ZUP) Za vsa ostala vprašanja postopka, ki niso določena v tem pravilniku, se smiselno uporabljajo področni predpisi in določbe Zakona o splošnem upravnem postopku. 14. člen (veljavnost) Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč iz sredstev proračuna Občine Vojnik se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 032-0013/2020/14 Datum: 10.9.2020 Občina Vojnik Branko Petre, župan Št. 52/25.9.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1604 OBČINA BENEDIKT Stran 751. Odlok o rebalansu II proračuna Občine Benedikt za leto 2020 1554 752. Sklep o razrešitvi člana Nadzornega odbora 1556 OBČINA BLED Stran 753. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bled 1556 754. Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega dobra lokalnega pomena 1556 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Stran 755. Odlok o rebalansu proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 1557 756. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o območju naselij ter imenih naselij in ulic v Občini Cerklje na Gorenjskem 1558 757. Dopolnitev načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 št. 2 1558 758. Sklep o izvzemu zemljišč iz javnega dobra 1559 OBČINA CIRKULANE Stran 759. Odlok spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cirkulane – prve spremembe in dopolnitve 1559 OBČINA ČRENŠOVCI Stran 760. Odlok o rebalansu proračuna Občine Črenšovci za leto 2020 1573 OBČINA DESTRNIK Stran 761. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne/družinske medicine v Občini Destrnik 1575 OBČINA DORNAVA Stran 762. Odlok o mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni v Občini Dornava 1576 763. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Dornava 1576 764. Sklep o soglasju k določitvi cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe in določitvi subvencioniranja cene storitve pomoči družini na domu – socialne oskrbe za leto 2020 1577 OBČINA DUPLEK Stran 765. Odlok o 3. rebalansu Občine Duplek za leto 2020 1577 766. Odlok o spremebah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Duplek 1579 767. Pravilnik o uporabi športne dvorane Duplek 1579 768. Sklep o določitvi cen za uporabo Športne dvorane Duplek 1581 769. Sklep o določitvi cene omrežnine in vodarine izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Duplek 1581 770. Sklep o pridobitvi statusa grajenega 1582 javnega dobra lokalnega pomena OBČINA LOVRENC NA POHORJU Stran 771. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Lovrenc na Pohorju 1582 OBČINA POLJČANE Stran 772. Odlok o ureditvi mirujočega prometa v Občini Poljčane 1583 773. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Poljčane 1585 774. Sklep o ukinitvi javnega dobra 1589 OBČINA ŠENČUR Stran 775. Sklep o pripravi 2. faze Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja EUP VI-08 1589 776. Javno naznanilo o javni razgrnitvi lokacijske preveritve za del enote urejanja prostora ŠE-40 1590 OBČINA ŠKOFJA LOKA Stran 777. Odlok o spremembi meje med naseljema Crngrob in Šutna 1590 OBČINA VOJNIK Stran 778. Odlok o lokalnih turističnih vodnikih na območju Občine Vojnik 1591 779. Odlok o organizaciji in financiranju krajevnih skupnosti v Občini Vojnik 1593 780. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del prostorske enote EUP VO-16 v Vojniku 1596 781. Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč iz sredstev proračuna Občine Vojnik 1601