Zbori skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik bodo zasedali v sredo, 25. decembra 1985 ob 15.30 Na 18. skupnem zasedanju zborov bodo delegati odločali o: - Predlogu družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 ' - Predlogu resolucije o polltiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju , 1986-1990 za leto 1986 ter obravnavali - Informacijo o poslovanju gospodarsklh organizacij združenega dela v obdobju januar-september 1985 Na ločenih sejah bodo delegati obravnavali tudi: - Poročilo o izvajanju davčne politike, - Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK , Številka: 06-1/82 , :' ¦'¦;¦ Datum:9. 12. 1985 * " ; ' ¦ VABILO Na podlagi 189. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 50. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 18. skupno zasedanje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo vsredo, dne 25. decembra 1985 ob 15.30 \ v veliki sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zborov, 2. Predlog družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdbbje 1986-1990, 3. Predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1986, 4. Informacija o poslovanju gospodarskih organizacij združe-nega dela v obdobju januar-september 1985. PREDSEDNIK SKUPŠČINE , . Maks Klanšek, I. r. SKUPŠČINA OBČINE ., LJUBLJANA VIČ-RUDNIK . ¦ Številka: 06-4/82 ' • . . Datum: 2. 12. 1985 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 1/79) sklicujem 36. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 25. decembra 1985 po končanem skupnem zasedanju zborov , v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: K. 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanih zapisnikov skupnega zasedanja zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in skupščine občinske izobraževalne skupnosti z dne 21. novembra 1985 in 35. seje družbenopolitičnega zbora z dne 27. novembra 1985, 3. Vprašanja in predlogi delegatov, 4. Poročilo o izvajanju davčne politike, 5. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 6. Sprememba 13. člena družbenega dogovora o osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoeko-nomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva vSRS, 7. Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske za-¦¦ cteve, ,¦¦ . ¦ * • ¦ ^ ¦ ' ' '¦.¦.•'¦" PREDSEDNICA DPZ Marija Stanič, I. r. Opomba: Gradivo za 5. točko - Osnutek dogovora - je bil objavljen v delegatskem gradivu št. 7/85. SKUPŠČINA OOBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK . Številka: 06-2/82 Datum: 21. 11. 1985 VABILO : Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupš-čine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 38. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 25. decembra 1985 po končanem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. v veliki sejni dvorani V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Odobritev skrajšanega zapisnika 37. seje zbora 2. Vprašanja in predlogi delegatov 3. Poročilo o izvajanju davčne poMtike 4. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 5. Predlog odloka o spremembah in dopolhitvah odloka o davkih ob-čanov 6. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku • ¦ 7. Predlog odloka o davku na promet nepremičnin 8. Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto 1986 9. Predlog odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 10. Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 11. Ribiško gojitveni načrt za obdobje 1986-1990 Ribiške družine Barje in Ribiške družine Dolomiti 12. Predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin 13. Predlog spremembe 13. člena družbenega dogovora o osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS 14. Predlog sklepa o imenovanju družbenega pravobranilca samouprav-Ijanja Ljubljana 15. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane skupš-čine mesta Ljubljana. PREDSEDNIK ZBORA ZD "..,.'- Anton Dolničar, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/82 Datum:21. 11. 1985 , ' VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 41. člena poslovnika skupš-čine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 35. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 25. decembra 1985 po končanem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7. v mali sejni dvorani V sprejem predlagam naslednji . dnevni red: ' 1. Odobritev skrajšanega zapisnika 34. seje zbora, 2. Vprašanja in predlogi delegatov, 3. Predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin, 4. Predlog spremembe 13. člena družbenega dogovora o osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS, 5. Predlog odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986, 6. Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986, 7. Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb za leto ' 1986, 8. Ribiško gojitveni načrt za obdobje 1986-1990 Ribiške družine Barje in Ribiške družine Dolomiti, 9. Poročilo o izvajanju davčne politike, 10. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990, 11. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih ob-čanov, 12. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku, 13. Predlog odloka o davku na promet nepremičnin, 14. Predlog sklepa o imenovanju družbenega pravobranilca samouprav-Ijanja Ljubljana, 15. Obravnava gradiva za seje zborov skupščine mesta Ljubljane in delegi-ranje delegatov na sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane. ' . PREDSEDNIK ZBORA KS - - Franc Brenčič, I. r. KAZALO V posebni prilogi, ki bo izšla 10. decembra 1985 bosta objavljena Družbeni plan občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 in Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v obdobju 1986-1990 za leto 1986 ter informacija o poslovanju gospodarskih organizacij združenega dela v obdobju januar-september 1985 Poročilo o izvajanju davčne politike 5 Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 (Osnutek dogovora je objavljen v delegatskem gradivu št. 7/85) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, S ' '•¦¦ -¦ . . ^ Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem prometnem davku • 14 Odlok o davku na promet nepremičnin " 15 Sprememba 13. člena družbenega dogovora o osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonom-skih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji •.... ¦,-. 16 Osnutek odloka o začasnem finansiranju proračunskih potreb za leto 1986 , ¦! . ..'-.¦. 18 Predlog odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 ¦ •• "^ 19 Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 : .20 Predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin '.-.,' 21 Ribiško gojitveni načrt za obdobje 1986-90 Ribiške družine Barje in Ribiške družine Dolomiti ¦'.¦ ; 24 Predlogi komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve .¦.-.-. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnlk je poročilo o izvajanju davčne politike v občini Ljubljana Vič-Rudnik obravnaval na 163. seji in ugotovil, daje delo na tem področju dobro. Stimulativni ukrepi, ki so sprejeti v letu 1985, bodo s.voje učinke pokazali v naslednjih letih. Izvršni svetje sklenil, da poročilo sprejme in posreduje delegatom zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNISVET POROČILO o izvajanju davčne politike Poročilo o izvajanju davčne politike ima namen seznaniti z osnovnimi značilnostmi in problemi, ki se pojavljajo pri izvajanju davčne politike. V Socialistični republiki Sloveniji smo letos dogradili davčni sistem v skladu z izhodišči dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in medrepubliškima dogovoroma. Temu ustrezno so bile pripravljene spremembe in dopolnitve zakona o davkih obča-nov, spremembe in dopolnitve zakona o prometu nepremičnin, dogovor o usklajevanju davčne politike za petletno obdobje in še druge sistemske rešitve. Pri tem se je zasledovala predvsem težnja, da se krepi ekonomsko in socialno funkcijo neposrednih davkov in spodbuja razvoj posameznih dejavnosti, ob upotevanju ustavnega načela, po katerem je vsak dolžan prispevati k zadovo-Ijevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materi-alnimi zmožnostmi s tem, da sorazmerno prispeva več tisti, ki dosega večji dohodek. Glavna naloga uprave za družbene prihodke je dosledno in učinkovito izvajanje davčnih in drugih predpisov. Pri tem je odmera davčnih in drugih obveznosti ena temeljnih izredno pomembnih aktivnosti uprave za družbene prihodke. Tej nalogi smo na upravi za družbene prihodke v letošnjem letu posvetili posebno pozomost. Pri odmeri družbenih obveznosti zavezancem davkov in pri-spevkov iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku in v pavšalnem znesku smo na upravi pristopili k vsebin-sko bolj poglobljenim pregledom poslovnih knjig. Iz tabele so razvidne obremenitve za davke in prispevke, višina danih davčnih olajšav in procent zavezancev, ki plačujejo občinski davek. OBDAVČITEV PO DEJANSKEM DOHODKU Leto Število Prispevki Davek Vikšina davč. % zavez. ki zavezancev olaj. plač. davek 1983 1874 296,551.968 141,921.946 16,367.000 29 1984 1862 457,121.894 218,755.083 18,730.170 32 Indeks 99 154 154 114 OBDAVClTEV V PAVŠALNEM ZNESKU Leto Število Prispevki Davek zavezancev 1983 130 4,032.530 3,364.914 1984 355 34,229.490 22,372.629 Indeks 273 848 664 (v tabeli obdavčitev po dejanskem dohodku ni zajetih 20 zavezancev, ki jim še niso bile izdane odločbe). Iz tabel je razvidno povečanje prispevkov in davkov v razmerju leto 1983 in 1984. K takem povečanju je poieg inflacijskih gibanj, prtpomoglo tudi kvalitetnejše delo pri pregledu zaključnih bilanc obrtnikov na upravi za družbene prihodke. Močno se je povečalo število zavezancev, ki so obdavčeni v pavšalnem letnem znesku, kar je posledica sprememb zakonodaje, ki dovoljuje pavšalistu zaposlitev do enega delavca in če njegov čisti dohodek, zmanj-šan za osebni dohodek, nadomestilo osebnega dohodka in sred-stev porabe zaposlenega delavca ne presega poprečnega oseb-nega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v preteklem letu. V letu 1985 bodo vsi zavezanci iz gospodarskih in pokiicnih dejavnosti prispevali za splošne družbene potrebe, kar pomeni, da bodo v določenem odstotku vsi plačevali občinski davek. Doslej je kar 68% zavezancev, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku prispevalo le k zadovoljevanju skupnih družbenih po-treb. Dohodki iz kmetijstva se v naši občini obdavčujejo samo po katastrskem dohodku in zaenkrat nimamo občanov, ki bi izpol-njevali pogoje za obdavčitev po dejanskem dohodku. V lanskem letu se je povečal že tako obsežen sistem davčnih olajšav z uvajanjem olajšav za zavezance, ki oddajajo tržne presežke. Zaradi povečanja katastrskega dohodka v letu 1984 smo na upravi uspeli šele v letošnjem letu opraviti odmeri za ieto 1984 in 1985, ker je bilo potrebno opraviti popravke v vseh 58.000 posest-nih listih. V letu 1984 so se začela uporabljati določila Zakona o invalid-skem in pokojninskem zavarovanju, po katerem si kmetje lahko za pokojninsko zavarovanje izberejo ustrezen razred. Zato tudi temu ustrezno povečanje višine vplačanih prispevkov. V letu 1984 so se olajšave za oddajanje tržnih presežkov obračunale dokončno, ker je bila odmera opravljena v letu 1984, v letošnjem letu pa je narejen le začasen obračun navedene olajšave. DAVEK IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 1983 1984 1985 Indeksi din din din 83/84 84/85 Davek od negozdnih površin - čisti pr. 6,904.482 14,773.936 11,778.005 213 79 Davek od poseka lesa čisti pr. 2,289.619 1,747.813 2,687.706 76 153 Vsi prispevki skupaj 18,050.97132,708.430 51,554.642 181 157 Čisti predpis skupaj: 27.245.072 49,230.179 66,020.353 180 134 Investicijske olajšave - število: 304 348 318 322 78 - din: 1,152.130 3,711.744 2,910.356 Proizvodne olajšave (tržni viški) - število: - 396 394 - 82 - din: - 1,025.869 846.235 Ostale olajšave: , - število: ¦¦-¦¦¦¦¦ 202. 173 169 228 123 - din: 179.570 509.364 505.848 Za leto 1986 je sprejeto povečanje katastrskega dohodka za 2,1. V naslednji tabeli so prikazane obremenitve za davke od premoženja, na dohodke od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča: Vrstadavka število zavezancev Odmerjeni nadom. zal. za 1.1984 za 1.1985 davek 1985 za 1.1984 t Davek in prispevek na 16.383 16.600 21,973.436 25,716.964 posest stavb Davek od dohodka od 922 795 9,031.836 9,828.356 premoženja in premo- (za I. 1983) (za I. 1984) ženjskih pravic ' . ...... ' (odmeraseboopravilašez ¦•;.:..- ' ' 100zavezancev) Davek na ptomet ne- 1.207 980 38,458.735 54,390.252 premičnin Davek na dadiščine in 919 673 6,448.356 9,709.662 darila Nadomestila za upora- 8.733 8.955 57,866.500 80,847.566 bo stavbnega zemljišča Davek ob nakupu avtomobilov (novih in starih) je v letu 1984 plačalo 6.294 občanov, in v letu 1985 6.300 občanov. Podatki iz tabele so težko primerljivi, ker je za leto 1985 vzeto stanje do meseca oktobra. V letošnjem letu je bil sprejet zakon o spremembah in dopolni-tvah zakona o davku na promet nepremičnin, ki na nov način urejuje davčne osnove, sistem davčnih stopenj in sistem davčnih oprostitev: izpolnjujejo se davčne oprostitve pri prodaji kmetij-skih zemljišč, natančneje se opredeljujejo pogoji pri prodaji sta-novanjske hiše ali stanovanja, na novo se urejajo oprostitve za nakup ali gradnjo poslovnega prostora, uvajajo se nove davčne osnove, kjer je pri gradbenih objektih osnova prometna vrednost in razlika med prometno in gradbeno vrednostjo, uvajajo se proporcionalne in progresivne davčne stopnje. Poudarili bi radi, da na naši upravi pri prodaji nepremičnin, kjer to predpisuje zakon, vedno zahtevamo ustrezno cenitev. Pri odmeri davka na posest stavb in prispevkazazaklonišče, so v letu 1985 oproščeni plačila davka vsi stanovanjski objekti do površine 160 m2. Vrednost točke pa se je v letu 1985 povečala iz 169,00 din za 1984 na 273,00 din v letu 1985. Na področju obdavčevanja dediščin in daril so z novo ureditvijo oproščeni plačila davka dediči ali obdarjenci prvega dednega reda, prav tako davka ne plača dedič ali obdarjenec, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih šteje za kmeta, če pode-duje ali dobi v dar kmetijsko ali gozdno zemljišče ali celo kmetijo. Davka tudi ne plača dedič, katerega koli dednega reda, ki pode-duje stanovanje, če nima drugega stanovanja in je ob smrti zaupnika živel z njim v skupnem gospodinjstvu. To bo v bodoče vplivalo tudi na višino odmerjenih dajatev. Pri obdavčevanju premoženja se na novo obdavčujejo plovni objekti, daljši od 8 m. Tu bomo morali na upravah Ijubljanskih občin enotno izpeljati akcijo za pridobitev podatkov za lastnike plovnih objektov. Vrednost točke pri nadomestilu za uporabo stavbnega zem-Ijišča se je v letu 1985 povečala iz 0,0198 din na 0,0297 din. Namesto prejšnje sodne izterjave je uvedena izterjava kot velja za davke in to bo pripomoglo k boljšemu plačevanju občanov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. V zakonu o davkih občanov in občinskem odloku je že za leto 1985 vgrajeno določilo, da se za vlaganja v razširjeno reproduk-cijo pri davku \z gospodarskih dejavnosti znižuje davčna osnova v določenih odstotkih in ne več, kot je bilo to doslej, da se znižuje občinski davek. Zavezanci lahko pred vlaganjem sredstev le-ta za določen čas naložijo v banki kot ustrezen depozit in uveljavljajo davčno olajšavo. To naj bi pospešilo interes za vlaganje sredstev za razširjeno reprodukcijo. Uvaja se tudi proporcionalna stopnja - obdavčitve z občinskim odlokom v višini 35%, namesto prejšnje progresivne lestvice od 22-58%. Zakon o davkih občanov je dal pooblastilo upravam za druž-bene prihodke, da zagotavljajo cenitev prihodka obratovalnice v primerih, ko podatki o letni davčni napovedi niso verodostojni, oziroma so nepopolni ali nepravilni. Republiška uprava za druž- 1 bene prihodke pa bo s posebnimi navodili določila izhodišča za ustrezne cenitve in realnejše ugotavljanje celotnega prihodka. V skladu z medrepubliškim dogovorom o usklajevanju davč-nega sistema je spremenjen zakon o uvedbi in stopnjah republi-ških davkov in taks, ki ureja obdavčitev skupnega dohodka obča-nov. Doslej je bil zavezanec za davek občan, katerega skupni čisti dohodek je presegel 2,5-kratrii poprečni čisti dohodek zaposle-nih detavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji. Ta cenzus je bil v letošnjem letu spremenjen in sicer povečan na 3-kratni poprečni čisti osebni dohodek. Poleg spremenjenega neobdavčenega zne-ska je bila spremenjena tudi davčna lestvica, po kateri je progre-sija obdavčevanja ostrejša pri višjih dohodkih, nekoliko blažja pa pri začetih, t. j. nižjih dohodkih. Pri kontroli pregledov poslovanja zavezancev za davek iz gospodarskih dejavnosti smo ugotovili predvsem, da zavezanci nepravilno prikazujejo zaloge materiala ob koncu leta, uveljav-Ijajo izjemno visoke stroške za delo po pogodbah o delu, previ-soko prikazujejo dnevnice in kilometrino, izkazujejo materialne stroške s fiktivnimi računi ali lastnimi temeljnicami, ne prijavljajo vsega prometa z občani ipd. Inšpekcija je opravila več akcij, če naštejemo samo glavne, so: - večkrat letno so bili opravljeni kontrolni pregledi po gostin-skih obratih (izdaja računov pri evidentiranju prometa preko registrskih blagajn), . - skupaj z organi milice je bita opravljena kontrola potnih nalogov pri zasebnih avtoprevoznikih, - skupaj s službo SDK je bil opravljen pregled v obrtni za-drugi, - ugotovljeno je bilo 142 vikendov, za katere občani doslej niso plačevali davka, za vse ostale se opravljajo obiski na terenu, - ugotovljenih je bilo 45 občanov, ki opravljajo občasno dejavnost brez obrtnega dovoljenja, odmerjene so jim bile druž-bene obveznosti, - redno se kontrolirajo podatki o novih oddajanjih stanovanj-skih prostorov, - redno se izvajajo tekoči pregledi obrtnikov. Podanih je bilo 95 predlogov za kaznovanje. Pri ugotavljanju izvora premoženja se na upravi vodita dva postopka. Tu ugotavljamo, da so postopki ugotavljanja izvora premoženja strokovno izredno zahtevni in dolgotrajni. Na oddelku računovodstva in izterjave prihodkov je bila v letu 1984 dosežena 95% izterjava, kar ocenjujemo kot uspeh s tem, da je bila večina ostalih dolgov poravnana v prvih dveh mesecih naslednjega leta. Iz knjigovodskih podatkov je razviden izjemno visok porast pbremenitev, odmerjenih na upravi za družbene prihodke. Na dan 31. 12. 1984 je bilo obremenitev za 1.297.444,000 din, v letošnjem letu pa jih je že po stanju 31. 10. 1985 za 2.099.476,000 din, kar pomeni indeks porasta 180. Največji problem na oddelku izterjave nam predstavlja izter- java, ki jo opravljamo za druge organe. To je za postaje milice, sodnika za prekrške, carino in sodišče (sodne takse). Podatki, ki jih dobimo od navedenih organov, so včasih brez pravilnih naslo-vov, brez podatkov o zaposlitvi občanov s tem, da so med kazno-vanimi tudi občani, ki se odselijo drugam, kar povzroča dodatne težave pri izterjavi. UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik /e predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 obravnaval na 163. seji in sklenil, da predlog dogovora ter slališča odbora udeleženk do pri-pomb na osnutek podpira in posreduje delegatom skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. Celoten tekst dogovora je objavljen v delegat-ski prilogi »Naše komune« št. 7. IZVRŠNI SVET predlog DOGOVOR o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 so zbori občinske skupščine obravnavali na seji 2. oktobra 1985. Na osnutek dogovora delegati niso imeli pripomb, podprli pa so pripombe izvršnega sveta skupščine občine, ki so' bile posredovane na Republiško upravo za družbene prihodke. Osnutek dogovora je bil v celoti objavljen v delegatskem gradivu Naše komune št. 7» z dne 17. septembra 1985, zato predloga dogovora ne objavljamo v delegatskem gradivu. Da pa bi bili delegati seznanjeni s spremembami, ki so nastale v predlogu glede na osnutek dogovora, podajamo najprej v skrajšani obliki pregled pripomb Izvršnega sveta in delegatov naše skupščine na osnutek dogovora in na-to objavljamo stališča odbora udeleženk iz katerih so razvidni odgovori na naše pripombe in vse spre-membe, ki so nastale v predlogu dogovora. Izvršni svet in delegati skupščine naše občine so imeli na osnutek' dogovora naslednje pripombe: - k uvodnemu delu: predlagali smo, da se v uvodu, kot pod-laga za sklenitev dogovora poleg 7. člena zakona o davkih obča-nov navede tudi 10. člen zakona o davku na promet nepremičnin in 25. člen zakona o posebnem republiškem davku od prometa plačil proizvodov in od plačil za storitve, - k 1. členu: med načela naj se uvrsti tudi obveznost zagotav-Ijanja sredstev za financiranje splošnih družbenih potreb, - k 5. členu: opozorili smo, da je v osnutku družbenega plana mesta Ljubljane, predvidena uvedba občinskega davka od pro-meta proizvodov ali zvišanje stopnje davka od dohodka delavcev in je zato nujna uskladitev obeh dokumentov s tem, da se za vse občine predpiše enotna stopnja davka do določene višine, - k 11. členu: naj se 70% olajšava, ki se nanaša na šolanje otrok vezala na pridobitev strokovne izobrazbe, potrebne za opravljanje kmetijskega poklica, - k 15. členu: ponovno naj se prouči višina odstotka pri uporabi dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov, - k 16. členu: v prvem odstavku 16. člena naj se besedilo, usmeritev družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drob-nega gospodarstva nadomesti z besedilom »s sprejetim družbe-nim planom občine«, - v 17. členu: pn določanju davčnih osnov je treba vnesti v dogovor - razpone, ki bodo občinam dale več možnosti pri določanju davčne politike; šesti odstavek naj bi se dopolnil z besedilom, da v primerih, ko je davčni priliv razporejen na račun organizacije, mora biti v koloni 37 izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina delavcev, ki bodo takšno olajšavo uveljavljali, - k 17. členu je imel pripombo družbeni svet uprave za druž-bene prihodke, naj se odstavek davčne olajšave za zaposlitev novih delavcev ustrezno zviša glede na izobrazbeno strukturo, - k 24. in 25. členu davčne stopnje je potrebno določiti v razponih, da bo s tem dana občinam možnost pri določanju davčne politike - k 27. členu: začetne vrednosti davčnih osnov so prenizko določene, - k 29. členu: ali je smotmo zniževanje medice iz 15% na 6% in možnost ponovne uvedbe posebnega občinskega davka od prometa proizvodov po splošni stopnji v višini 1% d 3%, - k 35. členu: predlagamo dopolnitev prvega stavka, da bi udeleženke ne da bi dajale pobude le za poenotenje računalniško vodenih evidenc, temveč tudi za izmenjavo računalniških pro-gramov. Socialistična republika Slovenija REPUBLIŠKA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHOOKE UUBUANA STALIŠČA do pripomb na osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 Predloge in pripombe na osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 do 1990 so bile obravnavane na odboru udeleženk dogovora dne 25. 10. 1985 in na posvetu direktorjev uprav za družbene prihodke dne 30.10.1985 in so bila sprejeta naslednja stališča: 1. kuvodnemudelu Pripombe, da se kot podlaga za sklenitev dogovora poleg zakona o davkih občanov navedeta tudi ustrezni določbi zakona o davku na promet nepremičnin in zakona o posebnem republi-škem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve so upoštevana z dopolnitvijo uvodnega dela. 2.k1.členu Predlog, naj se med načeli v 1. členu navede tudi obveznost zagotavljanja sredstev za financiranje splošnih družbenih potreb, ki jih občinam nalagajo ustava, zakoni in družbeni dogovori, ni upoštevan. Odbor udeleženk je bil mnenja, da bi takšna rešitev pomenila, da občine prevzamejo kompletno financiranje splošne porabe, kar pa bi bilo brez predhodne revizije ustreznih predpi-sov in z ukinitvijo sistema dopolnjevanja neizvedljivo, zlasti v manj razvitih občinah. Po dopolnjeni drugi alinei tega člena, bo moral vsakdo prispe-vati za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb tudi soraz-merno njegovi ekonomski moči. 3. k3. členu - Predlog za dopolnitev tega člena z določbo, ki bi zavezovala občine, da vse odmerjene davke in prispevke izterjajo v višini 95% ni upoštevan. Takšna dopolnitev bi pomenila odstop od načela, da morajo biti vse odmerjene davčne in druge obveznosti, ki dospejo v plačilo, tudi v celoti poravnane. Ker je izterjava davčnih in drugih obveznosti v višini 95% vezana na oceno sredstev na področju splošne porabe občin, opredelitev tega odstotka ne sodi v ta dogovor, temveč v dogovor o splošni porabi. 4. k 5. členu Stopnja davka od osebnega dohodka delavcev, predlagana v višini 0,75% oziroma do 0,75% je usklajena z izhodišči za obliko-vanje splošne porabe občin v SRS za leto 1986. 5.k6.členu * Ne glede na predvidene spremembe samoupravnega spora-zuma o zdravstvenem varstvu, po katerem naj bi del sredstev za zdravstveno varstvo kmetov prispevali tudi kmetje, ki niso pokoj-ninsko in zdravstveno zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, od katastrskega dohodka negozdnih površin in od dohodkov iz gozda, je bil odbor mnenja, da ni razlogov za morebitno zniževanje dodatne stopnje davka iz kmetijstva, ker bi to pomenilo prelivanje sredstev iz splošne v skupno porabo. Poleg tega so pa tudi samoupravne interesne skupnosti pri izva-janju dodatnega financiranja in določanju višine prispevne stop-nje dolžne upoštevati tudi ekonomsko moč oziroma višino skup-nih obremenitev teh zavezancev. Poleg tega velja opozoriti, da je stopnja tega davka dogovorjena v razponu med 10% in 25% (negozdne površine) oziroma med 20% in 30% (za dohodke \z gozda) in da imajo občine, ki so te stopnje določile na zgornji meji razpona, možnost za zniževanje v okviru dogovora. 6.k8.členu w • - i V zvezi s predlogom, da naj bi se uvedla davčna oprostitev ali olajšava za zavezance, ki na pašnikih in drugih zanemarjenih površinah uredijo njivske površine, odbor ugotavlja, da takšne posege na zemljišča ni možno razreševati v okviru 8. člena predloga dogovora niti v okviru 7. točke 12. člena predloga dogovora. Takšne posege bi bilo možno razreševati po tretjem odstavku 62. člena zakona o davkih občanov, če gre za vlaganja v družbeno organizirano modernizacijo kmetijstva in pod pogoji iz 11. člena predloga dogovora. ¦ ; 7. kiO.členu Glede na določbo tretjega odstavka 58. člena, po katerem je dana možnost oprostitve za zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji posebno slabi, odbor ugotavlja, da med tovrstne oprostitve ni možno vključevati zavezancev iz obmejnih krajev, če ne gre za obmejne kraje iz višinskih predelov. Skladno s 1. točko 67. člena zakona o davkih občanov in 5. točko 12. člena predloga dogovora pa je možno za zemljišča v obmejnem pasu, katerih izkoriščanje je omejeno, predpisati davčno olajšavo v višini do 100%. 8. k11.členu "> Glede na valorizacijo KD za leto 1986 bodo občine vse dohod-kovne cenzuse iz 9. in 11. člena dogovora zvišale v skladu z valorizacijskim količnikom, ki za leto 1986 znaša 2,10. Ob upošte-vanju tega faktorja bo valorizirani znesek iz tretjega odstavka 11. člena znašal 168.000 din, iz prvega odstavka 9. člena 4305 din in iz drugega odstavka 9. člena 4200 din. Ob vsaki valorizaciji katastrskega dohodka naj bi občine same izvajale valorizacijo dohodkovnih cenzusov s količnikom, ugotovljenim za valoriza-cijo v merilu SR Slovenije. 9.k12.členu - - Predlog, da bi se davčna olajšava za šolanje otrok (4. tč. tega člena) omejevala na pridobitev strokovne izobrazbe, potrebne za opravljanje kmetijskega poklica, ni sprejemljiv, ker bi to pomenilo v načelu oženje določbe 69. člena zakona o davkih občanov, hkrati pa bi občine, glede na njihove različne potrebe po posa-meznih vrstah kadrov, omejevalo pri načrtovanju kadrovske poli-tike. 1O.k14.členu '¦¦¦:':-¦¦'¦ - -v ¦'¦ '¦ -¦ \ ' ¦>......';"-.'.•.: Predlog, da se črta drugi odstavek 14. členarpo katerem se stopnja davka iz poklicnih dejavnosti, ki so posebnega družbe-nega p^omena, določi v višini 10% in s tem tovrstno poklicno dejavnost glede obdavčevanja izenači z ostalimi poklicnimi dejavnostmi (28% do 35%), ni bil upoštevan. Sprejeta pa je bila ocena, da tolikšna razlika ni utemeljena, ker status posebnega družbenega pomena opredeljuje bolj vsebino in vlogo teh dejav-nosti in bistveno ne vpliva na pogoje pridobivanja dohodka. Zaradi navedenega je odbor predlagal preoblikovanje drugega odstavka tega člena v tem smislu, da občine predpišejo nižjo davčno stopnjo, kf pa ne more biti nižja od 10%. Pripomba, da se zaradi ohranitve razmerja med višino pobranih davkov po sistemu linearne obdavčitve in višino pobranih davkov pred spremembo davčnega zakona o dogovoru za naslednje srednjeročno bodobje ne bi določala konkretna višina davčnih stopenj, ni upoštevana. Odbor ugotavlja, da je namen dogovarja-nja, ki izhaja iz drugega odstavka 7. člena zakona o davkih občanov v določanju višine davčnih stopenj in da se skladno s prvim odstavkom 12. člena zakona o davkih občanov le-te predpi-sujejo praviloma za srednjeročno plansko obdobje. V kolikor pa bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju ugotovile potrebe po spremembi posameznih določb dogovora (spremembe stopenj, obseg olajšav, ipd.) pa imajo občine na podlagi 41. člena pred-loga dogovora možnost posamezne določbe spreminjati oziroma dopolnjevati z aneksi k temu dogovoru. Sprejeta je bila pripomba, naj bi se dohodki \z gostinske dejav-nosti bifejskega značaja obdavčevali po stopnji, ki je za 5 odstot-nih točk višja od stopnje, določene za ostale gostinske obrate. V tem smisiu je predlagana dopolnitev tretjega odstavka tega člena. S tem naj bi se prispevalo k razvoju takšnih gostinskih obratov, ki bodo nudili gostom hrano in pijačo. 11.k15. členu Opredelitev višine pavšalnega letnega zneska davka iz gospo-darskih dejavnosti v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji je povzeta iz dogovora o temeljih davčne politike, zato pripomb o morebitni valorizaciji tako določenega osebnega dohodka z ocenjeno stopnjo rasti osebnih dohodkov v tekočem letu, ni bilo možno sprejeti. Glede spodnje meje pavšalnega letnega zneska so bile dane vsebinsko nasprotujoče pripombe in sicer, da le-ta naj bi znašala do 5% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka, »naj-manj 5%« oziroma, da se le-ta zviša na »najmanj 20%« in celo na 30%. Sprejeta je bila pripomba, da naj bi spodnja meja znašala »najmanj 5% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka« in predstavlja izhodišče za določitev višine pavšalnega letnega zneska davka. Velja za zavezance, ki opravljajo najmanj donosne dejavnosti. Vrednotenje dodatnih pogojev \z prve do pete alinee (od 0% do 20%; od %0 do 25%, pd 0% do 15%, od 0% do 10% in 5%) v predlaganih okvirih naj bi, ob upoštevanju dejanskih razmer, izvedle občine in jih v največji možni meri uskladile v regionalnih okvirih. Takšen način določanja pavšalnega letnega zneska po doiočbi zadnjega odstavka 79. člena zakona o davkih občanov velja tudi za zavezance, obdavčene po dejanskem dohodku, če ne ..dosežejo ostanka čistega dohodka najmanj v višini 10% poprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. Glede na to, da so kriteriji za oblikovanje pavšalnega letnega zneska davka opredeljeni z osebnim dohodkom iz preteklega leta, davčne obveznosti pa se odmerjajo za tekoče leto, je bii odbor mnenja, da ni utemeljenih razlogov za znižanje zgornje meje. Ob upoštevanju sedanjih inflacijskih gibanj, bo dejanska spodnja in zgornja meja pavšala znatno nižja. Dane so bile tudi načelne pripombe, da je predlagana merila potrebno bolj konkretizirati, vendar konkretnih predlogov odboru ni bilo posredovanih. Ker iz pripombe, naj se prouči višina odstotka pri uporabi dopolnilnega dela delavcev ali družin-skih članov ni bilo moč ugotoviti ali naj proučevanje poteka v smeri znižanja ali zvišanja predlaganega odstotka, odbor ni mogel te pripombe upoštevati. Predloga, da bi se dohodki iz kmečkega turizma obdavčevaii po stopnji 20% in da bi se kot odbitna postavka upoštevali normirani stroški v višini 60% (pri stacionamem turizmu) oziroma v višini 75% (pri izletniškem turizmu) In le dohodki, doseženi s kombiniranim (stacionarni in izletniški) kmečkim turizmom po dejanskem dohodku, ni bilo možno upoštevati. Kmečki turizem se po obrtnem zakonu šteje za gostinsko dejavnost, taki dohodki pa se obdavčujejo z davkom iz gospodarskih dejavnosti, pravi-loma po sistemu dejanskega dohodka, s pavšalnim letnim zne-skom pa te, če zavezanec ne uporablja dopolnilnega dela več kot enega delavca (drugi odstavek 89. člena zakona o davkih obča-nc^v). Zavezanci, ki se ukvarjajo s takšno dejavnostjo so pod enakimi pogoji kot ostali zavezanci davka \z gospodarskih dejav- nosti upravičeni do davčnih olajšav določenih v 17. členu pred-loga dogovora, zato poseben režim davčnih olajšav za te zave-zance ni potreben. 12.k16.členu Pripombe, da se v prvem odstavku tega člena besedilo »usme-ritev družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva« nadomesti z besedilom »s sprejetim družbenim planom občine« je upoštevan. Predlog, da bi se pogoj za prizna-vanje olajšav vezal na osnovna sredstva, katerih nakup se je delno kril \z priznanih davčnih olajšav, ni možno upoštevati. ker bi bila takšna rešitev v nasprotju z določbami prvega in tretjega odstavka 86. člena zakona o davkih občanov. Odbor tudi oce-njuje, da je znesek, ki ga morajo vložiti zavezanci - pavšalisti za priznavanje teh olajšav, ustrezen. 13.k17.členu ;; ., . •'¦. .-,-., .,., ¦^J., ..."¦¦„,• ¦ , '.•.,;-.., •¦¦¦ V zvezi s pripombo, da naj bi se davčne olajšave določale v razponih, ker bi bila s tem dana večja možnost občinam pri določanju davčne politike odbor ugotavlja, da so le-te v večini primerov določene v razponih, v enotni višini pa le v primerih, ko tako določa medrepubliški dogovor o temeljih davčne politike ali pa tako predlaga večina občin. Glede na to, da davčne olajšave po 1. točki tega člena niso časovno omejene, je bilo ocenjeno, da ni razlogov za zvišanje zgornje meje od 40% na 60%. V zvezi s priznavanjem davčnih olajšav zavezancepi, ki oprav-Ijajo gostinsko dejavnost in dosegajo nad 40% celotnega ph-hodka s strežbo hrane in prenočišči in se priznavajo pod enakimi pogoji kot to velja za ostale dejavnosti, je odbor mnenja, da je predlagana rešitev ustrezna glede na to, da je potrebno tudi to dejavnost pospeševati skladno s sprejetimi planskimi in drugimi dokumenti o razvoju drobnega gospodarstva. Oavčne olajšave za delovno intenzivne dejavnosti so bile vključene v dogovor za leto 1985 kot prehodna rešitev, v bodoče pa bi se le-te phznavale pod pogoji, kot veljajo za deficitarne dejavnosti, če so v planskih dokumentih tudi tako opredeljene. V zvezi z oceno, da ni primerno da se z občinskimi odloki določajo dejavnosti, za katere se začetna olajšava ne priznava, pač pa bi bilo potrebno navesti dejavnosti, za katere bi se naj olajšave priznavale, je bil odbor mnenja, da je iz praktičnega pristopa v dogovoru predlagana rešitev ustreznejša in da je tudi višina olajšave ustrezna. Glede na to, da se višina pavšalnega letnega zneska davka opredeljuje v odstotku od enoletnega poprečnega čistega oseb-nega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Stoveniji v preteklem letu ne bi bil primeren enak sistem priznavanja olajšav za dodatno zaposlene delavce kot to velja za zavezance, obdavčene po dejanskem dohodku. Ker je višina olajšave oprede-Ijena z odstotkom poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka, ta pa se vsako leto zvišuje, ni utemeljeno zviševanje predlaganega odstotka. Prediog, naj bi se 4. točka tega člena dopolnila z besedilom, da mora biti pri izvoznih olajšavah za primere, ko je devizni priliv razporejen na devizni račun obrtne zadruge ali organizacije zdru-ženega dela, v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja, je z dopolnitvijo te točke upoštevan. Ni pa bil upoštevan predlog, da bi se priznavanje tovrstnih olajšav pogojevalo z dokazilom obrtne zadruge ali organizacije združe-nega dela, da za navedeni znesek sama ni uveljavljala olajšave. Odbor je bil mnenja, da takšno omejevanje ne bi bilo primerno predvsem iz razloga, da nosilci samostojnega osebnega dela po veljavnih predpisih ne morejo neposredno sami izvažati svoje blago ali storitve. * ..... 14.k18.členu ¦ ' * Predlog, da bi se izdatki za kulturne in telesnokulturne namene priznavali pod pogojem, da zavezanec od tega nima neposrednih koristi, ni upoštevan, ker je takšno besedilo v skladu s 4. točko 83. člena zakona o davkih občanov. Predlog, naj bi se tistim davčnim zavezancem, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku priznavali izdatki za kulturne in telesnokulturne namene v višini popreč- nega slovenskega osebnega dohodka, v letu za katero se davek odmerja oziroma celo v neomejeni višini, ni upoštevan. Zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, so vklju-čeni tudi v sistem financiranja skupne porabe in plačujejo enake prispevke kot delavci v združenem delu, torej tudi za kulturno dejavnost. Vsi obračunani prispevki se pri ugotavljanju davčne osnove štejejo kot odbitna postavka. Predlagana rešitev pa pomeni, da lahko zavezanci namenijo za kulturno dejavnost še dodatna sredstva, v višini do 20%, ki se jim prav tako šteje kot odbitna postavka prj ugotavijanju davčne osnove, sicer pod pogojem, da gre za organizirane oblike zbiranja sredstev. Odbor je bil mnenja, da je predlagan odstotek ustrezen, ker gre za obliko možnega dodatnega zbiranja sredstev, v celo večjem obsegu kot jih je ta kategorija zavezancev po zakonskih in drugih predpisih dolžna prispevati iz svojih osebnih dohodkov. Z dopolnitvijo 18. člena, naj bi se izdatki za humanitarne namene priznavali v višini do 40% od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SRS iz leta, za katero se davek odmerja, pri čemer pa skupni izdatki za kulturne, telesnokulturne in humanitarne namene ne morejo pre-segati 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji \z leta, za katero se davek odmerja. Pripombe, da bi se beseda »izdatki« za kulturne in telesnokul-turne namene nadomestila z besedo »prispevki« za kulturne in telesnokulturne namene, ni možno upoštevati, ker gre v teh primerih za uporabo zakonskega teksta. 15.k21.členu Predlog, da bi se stopnja davka po odbitku na avtorske hono-rarje znižala od 20% na 15%, postopoma pa na 6% do 10%, ni upoštevan. Odbor je mnenja, da je ob ocenjevanju primernosti višine stopnje davka iz avtorskih pravic po odbitku potrebno upoštevati, da se davek obračunava od osnove, ki jo predstavlja dohodek, zmanjšan za normirane stroške in sicer v višini 40% od doseženega dohodka, zavezanec pa lahko na podlagi dokazil uveljavlja tudi višje stroške. Zavezanci davka iz avtorskih pravic, ki se jim obračunava davek po odbitku, po veljavnih predpisih tudi niso vključeni v sistem financiranja skupne porabe in ne plačujejo prispevkov za samoupravne interesne skupnosti druž-benih dejavnosti. Izjema velja le za delovne Ijudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, pa tudi ta kategorija občanov plačuje le prispevke za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter otroško varstvo. Ob upoštevanju, da jim je dohodek iz avtorskih pravic edini vir dohodka in da si morajo iz tako oblikovanega dohodka zagotav-Ijati svojo socialno varnost, se njihovi dohodki obdavčujejo po znižani, 6% oziroma 12% stopnji. Dohodki od inventivnih dejav-, nosti so po 5., 121. in 167. členu zakona o davkih občanov oproščeni davka iz avtorskih pravic. 16.k24.členu Pripomba, da je stopnje davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic potrebno določiti v razponih, ker bi bila s tem dana občinam večja možnost pri določanju davčne politike, ni upoštevana. Odbor je bit mnenja, da je na tovrstne dohodke potrebno posegati z enako ostrino, kar bo zagotovljeno le preko sistema enotnih davčnih stopenj. Upoštevan je predlog, da se že za leto 1986 valorizira lestvica davčnih osnov z indeksom porasta cen na drobno v SR Sloveniji, ki po zadnjih podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko znaša 155,2. 17.k25.členu ' V zvezi s pripombo, naj bi bile stopnje davka od premoženja določene v razponih, je bil odbor mnenja, da zaradi predvidenega enotnega sistema vrednotenja stavb, takšna rešitev ne bi bila utemeljena. Razlike med stopnjami davka od stanovanjskih stavb in stopnjami davka od počitniških prostorov izhajajo iz dogovora socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o temeljih davčne politike, v katerem so za vsako vrsto tega premo-ženja pri določenih začetnih in končnih razponih davčnih osnov določene tudi najnižje in najvišje davčne stopnje, v okviru katerih se določi celotna progresivna lestvica. Začetne in končne osnove in stopnje so torej povzete iz medrepubliškega dogovora. Upoštevan je predlog, da se zaradi prehoda iz proporcionalne na progresivno obdavčitev stavb in še neusklajenega sistema vrednotenja stavb v dogovoru določi le spodnja in zgornja meja progresivne lestvice, istočasno pa izvede tudi valorizacija razpo-nov davčnih osnov. Pri valorizaciji davčnih osnov, določenih v osnutku dogovora je upoštevan indeks porasta cen stanovanj v višini 143, ki ga je ugotovil Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora (Uradni list SRS, št. 21/85). Tako naj bi znašal za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže najnižji razpon davčne osnove 1.430.000 din in stopnja najmanj 0,10%, najvišji razpon pa 14.300.000 din in stopnjo najmanj 1,0%. Za prostore za počitek oziroma rekreacijo naj bi znašal najnižji razpon davčne osnove 1.430.000 din in stopnja najmanj 0,20%, najvišji razpon davčne osnove pa 14.300.000 din in stopnja najmanj 1,50%. Za poslovne prostore naj bi znašal najnižji razpon 1.430.000 din in stopnja najmanj 0,15%, najvišji razpon pa 7.150.000 din in stopnja najmanj 1,25%. Udeleženke naj bi višino davčnih stopenj usklajevale v regionalnih okvirih tako, da bi bila obdavčitev tega premoženja, ne glede na različen sistem vrednotenja, izenačena. Zaradi predvidenih sprememb predpisov s področja stanovanj-skega gospodarstva, je v 2. točki črtan tretji odstavek, ki je udeleženke zavezoval k uskladitvi vrednotenja tega premoženja do 31. 12. 1987. Odbor ugotavlja, da pristojni organi še niso izdelali enotnih meril za opredelitev počitniških hišic. Da pa v praksi ne bi priha-jalo do težav pri ugotavljanju, ali določeni prostori podlegajo davku od premoženja, zlasti kadar gre za zidanice, je bila v tej zvezi dana okrožnica št. 7 z dne 4/12-1984, v kateri je rečeno, da so v obdavčitev zajeti bivalni prostori v zidanicah (in tudi drugih gospodarskih poslopjih), v katerih so zagotovljeni osnovni pogoji za bivanje in se od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih. Kot osnovne pogoje za bivanje je šteti možnost, da se v prostoru lahko prenočuje, kuha in eventualno tudi ogreva, električna in vodovodna napeljava pa nista odločMni za presojo ali gre za osnovne pogoje bivanja. Iz navedenega torej izhaja, da se z davkom od premoženja kot prostori, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo, obdavčujejo samo bivalni prostori v zidanicah in gospodarskih poslopjih, ne pa tudi ostali prostori, kot so klet in drugi prostori, ki služijo opravljanju dejavnosti. Osnova za davek na plovne objekte in pristojnost za odmero davka na plovne objekte je določena v 158. in 159. členu zakona o davkih občanov, zato davčne osnove in pristojnosti ni možno določiti z dogovorotn. Glede na to, da osebni dohodek odraža ekonomsko moč takega zavezanca, je po mnenju odbora predla-gan način valorizacije pavšala ustrezen. Pripomba, da se v drugi točki tega člena glede načina vredno-tenja premoženja povzame besedilo iz davčnega zakona, je upo-števana. 18.k27.členu Odbor je bil mnenja, da je tudi pri davku na promet nepremič-nin potrebno doseči enako ostrino obdavčevanja in to z enotno davčno lestvico, zato predlog za določitev davčnih stopenj v razponih, ni upoštevan. Predlog, da bi se z dogovorom določila enotna povečana stopnja davka na promet nepremičnin v primeru, ko se vrši prodaja pred potekom 5 let je upoštevan v zadnjem odstavku in sicer tako, da bi se v takšnih primerih odmerjeni davek zvišal za 30%. Predlog, da se že za leto 1986 izvede valorizacija razponov davčnih osnov, določenih v osnutku dogovora, je upoštevan. Osnove so valorizirane z indeksom porasta cen stanovanj v višini 143, kot ga je ugotovil Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora. 19.k28.členu , V zvezi s pripombo, naj se v dogovoru jasno opredeli, kaj je z vozili, starimi nad 2 do 10 let odbor pripominja, da se po prvem odstavku tega člena obdavčuje promet rabljenih motornih vozil in motornih koles z delovno prostomino nad 125 ccm, starih do vključno 10 let. Davek se odmeri po stopnji 15%, če se preprodaja takšnih vozil izvrši pred potekom 1 leta, oziroma po stopnji 10%, če se preprodaja takšnih vozil izvrši po preteku 1 do 2 let. Če pa je preteklo od nabave do prodaje motornih vozil in motornih koles (do 125 ccm) več kot 2 leti, se davek ne odmeri, čeprav ta vozila še niso stara 10 let. Po drugem odstavku tega člena pa se promet oziroma preprodaja vozil, starih nad 10 let sploh ne obdavčuje. Zaradi jasnosti je v tem smislu predlagana redakcija drugega odstavka tega člena. 20. k 29. členu Pripombo, naj bi se ocenila možnost določitve davčnih stopenj za vina, naravno žganje in vinjak v razponih, je bilo možno upoštevati le za vina, vinsko sadne pijače in medico, za katere se predlaga stopnja v razponu od 6% do 9%. Odbor ugotavlja, da so stopnje pri ostalih alkoholnih pijačah določene na zgornji meji razpona, določenega z medrepubliškim dogovorom o temeljih davčne politike. Do znižanja stopnje davka na medico od 15% na 6% do 9% prihaja, zaradi upoštevanja predloga številnih občin, da je potrebno obdavčevanje medice uskladiti z zveznimi predpisi, po katerih se le-ta vključuje med vina. Odbor tudi ugotavlja, da za oprostitev davka na promet alko-holnih pijač za visokogorske postojanke ni zakonske podlage, zato predloga tudi ni možno upoštevati, pač pa je po 89. členu zakona o davkih občanov možna pavšalna obdavčitev. Predloga za ponovno uvedbo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov po splošni stopnji v višini od 1% do 3% tako, da bi skupna zbirna stopnja (občinska in republiška) znašala 10%, ni bilo možno upoštevati, ker bi bila takšna rešitev v nasprotju z izhodišči za financiranje splošne porabe občin v SR Sloveniji. Predlog, da se črta drugi odstavek tega člena, ki opredeljuje osnovo za obračun posebnega občinskega davka od ^prometa alkoholnih in brezalkoholnih pijač, je upoštevan. V nov drugi odstavek je povzeta določba iz 30. člena osnutka dogovora, ki zavezuje občine, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom. - 21.k30.členu Z novim 30. členom se uvaja davek od plačil za proizvodne storitve po stopnji 10% v primerih, ko se storitve opravljajo občanom in zasebnim pravnim osebam. Z novim pravilnikom o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od pro-meta proizvodov in storitev, ki velja od 1/7-1985, se izdelava izdelkov iz naročnikovega materiala šteje za proizvodno storitev, od katere se obračunava posebni davek od plačil za storitve in ne več davek od prometa proizvodov. Glede na to, da se davek od plačil za storitve plačuje le od storitev, ki jih posamezne DPS uvedejo, bodo občine predpisale davek od proizvodnih storitev po enotni stopnji 10%. Tako oblikovana določba torej ne vklju-čuje storitev, opravljenih družbenim pravnim osebam, kakor tudi ne storitev, opravljenih v okviru kooperacije ali drugih oblik poslovno-tehničnega sodelovanja. Ko bodo občine uvedle davek od plačil za proizvodne storitve, bi bilo potrebno zaradi jasnosti v opombi k ustrezni tarifni številki navesti, da se šteje za proizvodno storitev izdelava izdelkov iz materiala, ki ga je dal vsega ali del naročnik. . t . 22.k31.členu Predlog, da se črta tretja alinea prvega odstavka tega člena, po kateri bi bil odlog plačila davka ali obročno odplačevanje davč-nega dolga možen tudi v primerih, če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti, ni upoštevan, ker bi se s črtanjem predlagane določbe v takšnih primerih zaračunavale zamudne obresti. Predlog, da bi se bese-dilo tretje alinee tega člena spremenilo tako, da bi se v vseh primerih, ko je bila zoper odmerno odločbo vložena pritožba in jo davčni organ ne bo rešil v lastni pristojnosti, ni sprejemljiv, ker je povsem v nasprotju z določbo 187. člena zakona o davkih ob-čanov. Predlog za razširitev četrte alinee tega člena v tem smislu, da je možen odlog plačila ali obročno odplačevanje tudi v primerih, ko gre za začasno plačilno nesposobnost zavezanca zaradi sezon- skega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja, je upo-števan. 23. k32.členu Z dopolnitvijo tega člena naj bi se uprave za družbene prihodke zavezalo k doslednejšemu preverjanju podatkov v napovedih zavezancev in ugotavljanju realnejšega celotnega prihodka za posamezne dejavnosti tudi s cenitvijo možnega dohodka od opravljanja takšne dejavnosti. Povečale naj bi tudi nadzor nad pridobivanjem premoženja občanov. 24. k 33. členu V zvfezi s pripombo, da bi bilo potrebno konkretno opredeliti, kako naj bi družbenopolitične skupnosti zagotovile hitrejši razvoj uprav za družbene prihodke, je bil odbor mnenja, da so z dogovo-rom dane dovolj široke usmeritve, ki pa jih bodo morale družbe-nopolitične skupnosti, upoštevaje njihovo dejansko stanje, same konkretizirati. 25.k34.6lenu Predlog, da bi se nadomestila uprav za delo uprav za družbene prihodke le »praviloma« uporabljala kot namenska sredstva za modernizacijo in izboljšanje materialnega položaja uprav za družbene prihodke, ni bilo možno upoštevati, ker je med obči-nami stanje na tem področju zelo različno. Odbor je bil mnenja, da predlagana rešitev ne onemogoča občinam, ki imajo zadovo-Ijivo rešeno vprašanje modernizacije in materialni poldžaj uprav za družbene prihodke, da z nadomestili zbrana sredstva uporab-Ijajo tudi za druge namene. 26. k35.členu Predlagana nova določba 35. člena predloga dogovora zago-tavlja enotno računalniško obdelavo podatkov v okviru SRS na podlagi skupno dogovorjenih izhodišč in rešitev. 27.k36.členu Predloga, da bi bil v odbor udeleženk vključen predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SRS in tudi podpisnik dogovora, ni možno upoštevati. Gre za dogovor občin, s katerim se le-te dogovarjajo o višini davčnih stopenj ter obsegu oprostitev in olajšav za vrste davkov, ki so izključno njihov vir dohodka. K temu jih zavezuje 7. člen zakona o davkih občanov, 10. člen zakona o davku na promet nepremičnin in 25. člen zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za sto-ritve. Pripombe obrtnega združenja občine Maribor-Rotovž glede obračunavanja zamudnih obresti odbor ne more upoštevati, ker so ta vprašanja urejena z zakonom o davkih občanov. Prav tako po oceni odbora ni bilo možno upoštevati pripombe, da se v dogovor vnese določba, po kateri bi moral družbeni svet pri republiški upravi za družbene prihodke in družbeni sveti pri občinskih in medobčinskih upravah za družbene prihodke raz-pravljati o vseh internih dokumentih (okrožnice, navodila, ipd.), ki jih ustno ali pisno izdajajo uprave za družbene prihodke in imajo vpliv na materialni položaj zavezanca, ker so naloge družbenih svetov opredeljene v zakonu o družbenih svetih in poslovnikih o delu družbenih svetov. Po citiranem zakonu o družbenih svetih (Uradni list SRS, št. 5/80) družbeni sveti družbenopolitične skup-nosti pri izvrševanju svoje funkcije sprožajo pobude in obravna-vajo načelna vprašanja v zvezi z določanjem in izvajanjem poli-tike ter pripravljanjem in izvrševanjem zakonov in drugih predpi-sov ter splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samo-upravnih sporazumov. , 28. k37.členu Predlog, naj bi odbor udeleženk o uresničevanju dogovora poročal tudi udeleženkam, je upoštevan. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov obravnaval na 163. seji in sklenil, da ga sprejme in posreduje delegatom zborov Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne....... 1985 in na.....seji zbora krajevnih skupnosti dne 1985 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 26/85 in 29/85) se v 4. členu stopnja »0,35%« nadomesti s stopnjo »0,75%«. 2. člen V 15. členu se tekst pri oddanih količinah pri žito »tone« nadomestijo s »kg« in pri oddanih količinah krompir »kg« nado-mestijo s »tonami«. 3. člen 23. Člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, razen tistih, za katere je določena posebna stopnja, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 35%. Zavezanci davka, ki opravljajo gostinsko dejavnost bifejskega značaja ter gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek iz ostanka čistega dohodka po stopnji 40%. Zavezanci, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem gospodarske dejavnosti, če po predpisih niso prepovedane in se jim dohodek ugotavlja, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 45%.« 4. člen ' V prvem odstavku 24. člena se za besedami »kot postranski poklic« črta vejica in doda naslednje besedilo: »ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana,«. Tretji odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavno-sti, ki dosegajo dohodek s prodajo izdelkov umetne obrti, za katere so prejeli znak kvalitete, se prizna davčna olajšava glede na delež takega prihodka v celotnem prihodku te dejavnosti v naslednji višini: delež prihodka v celotnem prihodku znaša olajšava od odmerjenega nad do davka 10% ~ ~ 20% .¦-¦ -.: 5% ~~ 20% K 30% 10% 30% ' ¦ ¦ ¦•' 40% "; 15% 40% 50% , 20% ¦- 50% ' " .¦'" ' . , : , 25% •¦¦¦; 5. člen Za drugim odstavkom 26. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Zavezancem, ki vlagajo sredstva za nabavo, rekonstrukcijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti in modernizacije najetih poslovnih prostorov, če se po najemni pogodbi vlaganja ne krijejo iz najemnine, v conah VP 4, RP 2, Eiprovi ulici in v Center drobnega gospodarstva na Tržaški cesti, in v letu, ko vlagajo, dodatno zaposlijo vsaj enega delavca, se zmanjša davčna osnova za odstotek zakonske olajšave, navedene v zakonu o davkih občanov in še za dodatno znižanje v višini 25%. 6. člen V drugem odstavku 28. člena se za prvim stavkom črta pika in doda naslednje besedilo: »in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvajalec naveden zavezanec ali skupina zave-zancev, ki takšno olajšavo uveljavljajo.« 7. člen 30. člen se spremeni tako, da se glasi: •* »Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki dosegajo dohodek z oddajanjem viškov električne energije v elektroener-getski sistem, če instalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odsotni delež tega prihodka v celotnem prlhodku obratovalnice odmerjeni davek zniža: - za 5%, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5% - za 10%, 6e znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15%, - za 20%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 do 30%, - za 30%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30%. 8. člen Na koncu 32. čiena se črta pika in doda naslednje besedilo:: občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana« •ali '- ¦., : :.¦'.¦ ^ •¦ 9. člen :-\ ¦ '- ¦ • ¦ . . "'c 37.' člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek v pavšalnem lastnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in višinskih krajih.« . ,. ., 10. člen 38. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejav-nost v odročnih in višinskih krajih.« »Zavezancem za davek od dohodka iz gospodarskih dejavno-sti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 10% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposob-nost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družin-skih članov zavezanca in sicer glede na: .>¦ ....... A. Vrsto dejavnosti - - osebne in druge storitve dejavnosti za občane in gospodinj-stva 0% - poklicnedejavnosti :: ';» v; ' - ¦ . 5 - 10% - tehnične storitvene dejavnosti in druge storitvene dejavnosti 15% - proizvodnedejavnosti •-.-• 20% - dejavnosti bifejskega značaja «. 20% B. Način poslovanja . ' : • - visokastopnjaavtomatizacijestrojev -'¦„..__.¦*. 25% - polavtomatski stroji , . 15% - manj zahtevni stroji . .5% C. Kraj poslovanja ¦ ; , - ; , '.¦ - odročni in višinski kraji ..--:' : ,. ... ..'. .Oflfc. - izvenmestne krajevne skupnosti ' . 10% - mestno središče 15% - bifejska dejavnost (ne glede na kraj poslovanja) 15% Č. Delovna sposobnost zavezanca -., , : ^. , - ustrezna delovna sposobnost 10% - delno omejene delovne zmožnosti, slabo zdravstveno stanje, invalidnost, starost 0% D. Uporaba dopolnilnega delavca ali družinskega člana zave-zanca 5% Zavezancu za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic, se pavšalni letni znesek davka določi tudi v sorazmerju s časom opravljanja dejavnosti in mož-nostjo doseganja dohodka. >¦¦¦-...- ¦,• ' n.eien .- .:.;'/¦;.':' ...""... j : 45. člen se sprempni tako, da se glasi: »Zavezancem za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se odmerja pavšalni letni znesek davka v višini 2% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pri določanju višine pavšalnega letnega zneska davka se smi-selno uporabljajo določbe drjgega in tretjega odstavka 38. člena tega odloka.« 12. člen V 49. členu se v drugem odstavku za besedami »v organizacijah strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov« črta vejica in doda naslednje besedilo: »ali organizacijah združenega dela s področja kulture.« 13. člen ' 53. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev: nad do stopnja % 77.600 15 77.600 . 155.200 24 155.200 232.800 33 232.800 310.400 42 310.400 388.000 50 ' 388.000 465.600 58 .-¦' 465.600 65" 14. člen 58. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž plačujejo davek iz premo-ženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev: nad do stopnja % 1.430.000 0,10 1.430.000 2.860.000 ' 0,20 2.860.000 5.720.000 ' 0,30 5.720.000 8.580.000 " 0,45 8.580.000 11.440.000 ' v 0,65 11.440.000 14.300.000 ¦'¦.-,-,- 0,85 14.300.000 \ 1,00 15. člen ; 59. člen se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekracijo, plačujejo davek iz premoženja glede na višino vrednosti po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev nad do stopnja % 1.430.000 0,20 1.430.000 2.860.000 0,35 2.860.000 5.720..000 '0,50 " ¦: 5.720.000 8.580.000 ''- 0,70 8.580.000 11.440.000 ' . 0,90 11.440.000 11.440.000 1,20 14.300.000 . 1,50 16. člen 60. člen se spremeni tako, da se glasi: Zavezanci davka iz premoženja, ki so lastniki oziroma uživalci poslovnih stavb in poslovnih prostorov, razen lastnikov oziroma uživalcev, ki jih uporabljajo za opravljanje gospodarske in poklicne dejavnosti, plačujejo davek iz premoženja glede na vrednost poslovne stavbe ali poslovnega prostora po naslednjih stopnjah: če znaša davčna osnova dinarjev ________nad_______________do_______ stopnja % 1.430.000 0,15 1.430.000 2.860.000 0,35 2.860.000 4.290.000 0,55 4.290.000 5.720.000 ' 0,75 5.720.000 7.150.000 1,00 7.150.000 "'¦'"•„• . ~ 1,25 : . 17. člen , ¦ Prvi odstavek 62. čtena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanec davka iz premoženja, ki je lastnik plovnega objekta plačuje davek v pavšalnem letnem znesku glede na dolžino plovnega objekta in sicer: - nad 8 do 9 metrov dolžine 30.400 dinarjev, - za vsak nadaljnji polni meter še po 12.000 dinarjev.« : -.-.¦¦¦¦.¦ ¦¦':¦< ¦-.'¦ ¦ • . :¦:¦¦*¦¦¦.< ¦:..¦' ¦'- 18. člen . 65. člen se spremeni tako, da se glasi: »Občinska uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odpla-čevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: - če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da se je dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vred-nost prodanih proizvodov in storitev, - če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke, - če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in»davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti, - če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo žaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja, - če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgood, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prvedočetrtealineeprvegaodstavkategačlenaodloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na pod-lagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee drvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v prime-rih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovo-Ijeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti.« 19. člen Drugi odstavek 68. člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se priznavajo izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini do 20%, za humanitarne namene pa v višini do 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposle-nih defavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se odmerja davek.« 20. člen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje, razen določbe 2. člena tega odloka, ki se uporablja od 19. 7.1985 dalje. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik MAKS KLANŠEK obrazložitev Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov je bil obravnavan na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 30. 10. 1985. Delegati so predloženi osnutek odloka sprejeli brez pripomb. Ker so bile pri osnutku odloka o obrazložitvi detajlno navedene vse spremembe in je bila obrazložitev dopolnjena še na skupščini z ustno razlago predlagatelja, v nadaljnjem podajamo samo obra-zložitev dopolnitev in sprememb odloka, ki so nastale pri pred-logu glede na osnutek odloka: - skladno z dogovorom o usklajevanju davčne politike je v 3. členu odloka vnešeno določilo, naj se dohodki iz gostinske dejavnosti bifejskega značaja obdavčujejo po stopnji, ki je za 5 odstotnih točk višja od stopnje, določene za ostale gostinske obrate. S tem naj bi se prispevalo k razvoju takšnih gostinskih obratov, ki bodo nudili gostom hrano in pijačo, - v 5. členu se investicijska olajšava za obrtno dejavnost razširja še na cone v VP 4, RPL, Eiprovo ulico in v Center drobnega gospodarstva, - v 6. členu se pri izvoznih olajšavah dopolni tekst z besedilom, da je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije kot proizvaja-lec naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja, - v 9. členu so navedeni elementi za povečanje pavšalnega letnega zneska davka. Pavšalni letni znesefc davka je določen v višini 10% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, - na novo so določene davčne osnove in stopnje za davek orf dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic (13. člen), za davek iz premoženja za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže -14. člen), za davke iz premoženja za prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo (15. člen) in za davke iz premoženja za poslovne stavbe in poslovne prostore (16. člen), - v 18. členu je urejen odlog plačila davka ali obročnega odplačevanja davčnega dolga skladno s spremembami, navede-nimi v dogovoru, - v 19. členu je dodatno določena višina izdatkov za humani-tarne namene in višina skupnih izdatkov, ki se priznajo zavezan-cem. Če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, - ostali popravki v predlogu glede na osnutek pri posameznih členih so le stilističnega značaja. - 20. člen ureja veljavnost odloka, ki naj bi začel veljati nasled-nji dan po objavi v Uradnem listu, uporabljal bi se od 1. 1. 1986, razen določbe 2. člena, ki naj se zaradi redakcijskega popravka prečiščenega besedila odloka uporablja od 19. 7. 1985 dalje. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog odloka o posebnem občinskem prometnem davku obravnaval na 163. seji in sklenil, da ga sprejme in posreduje delegatom zborov Skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80, 3/81,-23/82, 15/83, 66/83, 71/84, in 39/85) in 2. člena zakona o finaciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skup-nostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem pro-metnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik Lčlen ' V odloku o posebnem občinskem prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 26/85 in 29/85) se v Tarifi o posebnem občinskem davku prometnem davku v občini Ljubljana Vič-Rudnik, v tar. št. 1. pod opombo doda nova 4. točka, ki se glasi: »Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prometa osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostorninonad 125 ccm starih nad deset let. Čez deset letne starosti se šteje od dneva prve registracije dalje. 2. člen Tar. št. 2. se spremeni tako, da se glasi: Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek: V - od vina, vinsko sadnih pijač, peneča vina . % in medice '..... 6 - od piva -.¦:•¦•-¦•.. ¦ 30 - od naravnega žganja in vinjaka 40 - oddrugih alkoholnih pijač . 60 Tekst pod Opombo tar. št. 2 se ne spremeni. 3. člen Za tar. št. 5 kjer so navedene obrtne in druge storitve se doda npv naslov in nova tarifna številka 5 a, ki se glasi: PROIZVODNE STORITVE Tar. št. 5 a Od proizvodnih storitev se plačuje posebni občinski davek od plačil za storitve po stopnji 10%. Opombe 1. Posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev se plačuje od plačil za proizvodne storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnopravnim osebam ter občanom. 2. Proizvodna storitev je takrat, kadar proizvajalec izdeluje izdelke po naročilu iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence o obračunavanju in plačevanju davka od prometa priz-vodov in storitev. 3. Davčna osnova za posebni občinski davek od plačil za proizvodno storitev je opredeljena v 19. členu zakona o obdavče-vanju proizvodov in storitev v prometu.« 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBUANA VIČ-RUDNIK MaksKLANŠEK obrazložitev V predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve je za razliko od osnutka, ki je bil obravnavan in sprejet na sejah zborov skupščine občine dne 30. oktobra 1985 dodan nov 3. člen s katerim se uvaja v določenih primerih obdavčitev »proizvodnih« storitev, v skladu z predlogom dogovora o usklaje-vanju davčne politike za obdobje 1986-1990, kateri bo obravna-van istočasno s tem predlogom odloka. V nadaljevanju je podana konkretna obrazložitev določb posa-meznih členov: K1. členu: S tem členom se uvaja oprostitev davka od prometa rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm starih nad 10 let. Po veljavni ureditvi je namreč obdavčen vsak promet teh vozil, ki so prodana pred potekom dveh let od nabave ne glede na starost vozila. Stopnja davka znaša 15% od prometne vrednosti, če je vozilo prodano pred potekom enega leta od nabave in 10%, če je vozilo prodano v roku enega do dveh let od nabave. Po preteku dveh let od nabave promet ni obdavčen s tem davkom. K 2. členu: S tem členom se uvršča obdavčevanje prometa z medico na isto stopnjo kot je obdavčen promet z naravnim vinom, penečim vinom in vinskosadnimi pijačami, to je 6%. Po veljavni ureditvi je pa promet z medico obdavčen po stopnji 15%. K 3. členu: V tem členu je konkretizirano določilo \z predloga dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 (30. člen), da bodo občine predpisale davek od plačil za proiz-vodne storitve po stopnji 10% v primerih, ko se te storitve oprav-Ijajo občanom ali zasebno-pravnim osebam. Po določbi 41. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evi-dence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvo-dov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 31/85 in 42/85) se namreč izdelava izdelkov iz naročnikovega materiala glede obdavčevanja prometa, preuvršča od proizvoda na proizvodno storitev. Predla-gana ureditev kljub uvedbi 10% občinskega davka pomeni nižjo obremenitev takega prometa od dosedanje. . ¦ PREDLOG PREDLAGATELJA Predlog odloka o davku na promet nepremičnin je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik obravnaval na 163. seji in sklenil, da ga sprejme in posreduje delegatom zborov Skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik(Uradni listSRS, št. 2/78 in 35/81), 1., 16. točke4., 9. in 10. člena zakona 6 davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne...... 1985 in na .... seji zbora krajevnih skupnosti dne......1985 sprejela ODLOK o davku na promet nepremičnin 1. člen V občini Ljubljana Vič-Rudnik se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po določbah predpisanih s tem odlokom. 2. člen Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometne vredno-sti kmetijskega zemljišča, nezazidalnega stavbnega in drugega zemljišča ter od prometne vrednosti gradbenega objekta in od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega ob-jekta. Stopnje prometnega davka, predpisane s tem odlokom, so proporcialne in progresivne, urejene po sistemu stopničaste pro-gresije. 3. člen Davek na promet kmetijskega zemljišča se plačuje od pro-metne vrednosti kvadratnega metra po stopnji 15%. 4. člen Davek na promet nezazidanega stavbnega zemljišča ali dru-gega zemljišča, ki se ne uporablja za kmetijske namene, se plačuje od prometne vrednošti kvadratnega metra po naslednjih progresivnih stopnjah: nad din do din znaša davek zam2 zam2 d|n + % 72 15 72 215 10,80 + 20 od presežka nad 72 din 215 358 39,40 + 25 od presežka nad 215 din 358 429 75,15 + 30 od presežka nad 358 din ¦ 429 500 96,45 + 36 od presežka nad 429 din 500 5*2 122,01 + 42 od presežka nad 500 din 572 644 152,25 + 48 od presežka nad 572 din 644 715. , 186,81 + 54 od presežka nad 644 din 715 225,15 + 60 od presežka nad 715 din .; 5. člen Davek na promet gradbenega objekta se plačuje na prometno vrednost kvadratnega metra po stopnji 25%. Za razliko med prometno in gradbeno vrednostjo gradbenega objeta se davek plačuje od kvadratnega metra površine po naslednjih stopnjah: nad din za m2 do din za m2 znaša davek din + % 1.430 1.430 4.290 4.290 7.865 7.865 12.155 12.155 16.445 16.445 15 214,50 + 20 od presežka nad 1.430 din 786,50 + 25 od presežka nad 4.290 din 1.680,25 + 30 od presežka nad 7.865 din 2.967,25 + 40 od presežka nad 12.155 din 4.683,25 + 50 od presežka nad 16.445 din 6. člen Če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali dari-lom, odtuji pred pretekom petih let od pridobitve, se davek, odmerjen po stopnji določeni s tem odlokom poveča za 30%. 7. člen Davek na promet nepremičnin se ne plača, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanu, ki bo v njem opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic. Navedena olajšava ne velja za prevoznike z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja in okrepče-valnic. Oprostitev je možno uveljaviti v roku enega leta po izvršeni prodaji. Oprostitev je možno uveljaviti že ob prodaji poslovnega pro-stora, če zavezanec izkaže, da bo kupec v takem prostoru oprav-Ijal gospodarsko ali pokljcno dejavnost. V tem primeru se zave-zancu izda odločba o začasni oprostitvi plačila davka. Če v roku enega leta po izvršni prodaji kupec ne prične opravljati gospo-darske ali poklicne dejavnosti, se odločba o začasni oprostitvi nadomesti z odločbo o odmeri davka. Davek na promet nepremičnin se zavezancu naknadno odmeri, če kupec v poslovnem prostoru preneha opravljati gospodarsko ali poklicno dejavnost, ali če odtuji poslovni prostor, pred prete-kom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti. 8. člen Z dnem, ki začne veljati oziroma se uporabljati ta odlok, pre-neha veljati oziroma se uporabljati odlok o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 10/81). 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Številka:, Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK MAKS KLANŠEK obrazložitev Skupščina SR Slovenije je sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin, kateri je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 27 z dne 26. julija 1985 in s katerim se dopolnjuje ter spreminja sistem davčnih oprostitev, na novo ureja davčne osnove in spreminja sistem davčnih stopenj. V uradnem listu SRS, št. 35/85 z dne 25. oktobra 1985 je objavljeno prečiščeno besedilo zakona. V zakonu o davku na promet nepremičnin je določeno: - prometni davek vpelje občinska skupščina z odlokom (tretji odstavek 1. člena), - stopnje prometnega davka določa občinska skupščina z odlokom (prvi odstavek 10. člena), - če lastnik nepremičnino, ki jo je pridobil z nakupom ali darilom, odtuji pred potekom petih let od pridobitve, se mu odmeri višji davek, kot je odmerjen po stopnjah določenih po občinskem odloku. Višino povečane stopnje davka predpiše občinska skupščina (zadnji odstavek 9. člen), - če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanom za opravljanje dejavnosti, ki jih določi občinska skupščina; občinska skupščina določi tudi pogoje, pod katerimi se priznava davčna oprostitev (16. točka 4. člena). Dalje je v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na promet nepremičnin določeno, da so občinske skupš-čine svoje odloke o davkih na promet nepremičnin dolžne uskla-diti z zakonom do 31. 12. 1985. V občini Ljubljana Vič-Rudnik se sedaj plačuje davek na pro-met nepremičnin po določbah odloka, ki je objavljen v Uradnem MstuSRS. št. 10/81. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so osnutek odloka o davku na promet nepremičnin obravnavali na seji 30. oktobra 1985 in nanj niso imeli pripomb. Spremembe v predlogu glede na osnutek odloka so naslednje: - davčne osnove so zvišane glede na določila dogovora o usklajevanju davčne politike, stopnje so ostale enake, - za povečan davek niso podane več davčne lestvice, ampak je določena enotna stopnja 30%, - na novo je vnešena olajšava za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajene s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanov, ki bo v njem opravljal gospodarsko ali poklicno dejav-nost kot glavni poklic, razen za prevoznike z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifej-skega značaja in okrepčevalnic. V osnutku odloka so bili podani izračuni in primerjave mad starim in novim odlokom, zato tega v predlogu odloka ne ponJr-Ijamo. Odlok o davku nepremičnin naj bi začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu SRS, uporabljati pabisezačels 1.1.1986, tedaj pa bi prenehal veljati sedanji odlok. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik /e spremembo 13. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na podroiju stanovanj-skega gospodarstva v SR Sloveniji obravnaval na 161. seji dne 6/11-1985 in sklenil, da fo posreduje delegatom zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Y obrav-navo In sprejem. IZVRŠNISVET predlog Odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ^ ' ZADEVA: Sprememba 13. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklaje-vanje samoupravnih družbenoeko-nomskih odnosov na področju sta-novanjskega gospodarstva v SR Sloveniji Spremenjeni 13. člen naj se glasi: »Udeleženci se bodo zavzemali, da bodo pri dodelitvi družbe-nega stanovanja delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih upoštevali naslednjo minimalno višino lastne udeležber: Skupni povprečni mesečni dohodek na % udeležbe delavca na družinskega člana, izražen v % na pov- vrednost stanovanja, prečni mesečni osebni dohodek na za- ugotovljeno po pravilni- poslenega v SRS v preteklem letu ku o merilih in načinu ' za ugot. vrednosti sta- . ' novanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkova- nja (Ur. I. SRS, št. 25/81) za samske delavce za delavce z dvema ali več družinskimi »¦..,.,.' ,: • člani do55 do50 brezudeležbe nad 55 do 60 nad 50 do 55 1 nad 60 do 65 nad 55 do 60 . 2 nad 65 do 70 nad 60 do 65 3 nad 70 do 75 nad 65 do 70 4 " nad 75 do 80 nad 75 do 75 5 ?« nad 80 do 85 nad 75 do 80 6 nad 85 do 90 nad 80 do 85 7 nad 90 do 95 nad 85 do 90 ,8 nad 95do100 nad 95do 95 9 nad100do105 nad 95do100 \ 10 nad105do110 nad100do105 • 11 nad110do115 nad105do110 ; 12 nad115db120 nad110do115 , 1d nad120do125 nad115do120 18 nad125do130 nad120do125 18 nad130 nad125 20 obrazložitev Odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoeko-nomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (v nadaljevanju: družbeni dogovor) je na 11. seji dne 10. maja 1985 sklenil pričeti postopek za spremembo 13. člena družbenega dogovora. Odbor udeležencev je na 9. seji odbora sklenil, da zaenkrat predlaga spremembo 13. člena družbenega dogovora, predlog vseh ostalih sprememb in dopolnitev družbe-nega dogovora pa bo pripravljen po sprejemu osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskem gospodar-stvu. Sprememba 13. člena družbenega dogovora pomeni zlasti spremembno lestvice lastne udeležbe za samske delavce in delavce z družinami, ki jo morajo delavci prispevati pri dodelitvi dmžbenega stanovanja, poenoten pa je tudi način izračunavanja vrednosti stanovanja. Razlog za spremembo lestvice so bile številne pobude, da se lestvica za izračun minimalne višine lastne udeležbe po tem členu družbenega dogovora omili, ker je rast cen stanovanjske površine in padec realnih osebnih dohodkov v obdobju po letu 1981 povzročil realno večjo udeležbo, kot je bilo npr. leta 1981, ko je bil sprejet družbeni dogovor. Sedaj je predlagana nova lestvica lastne udeležbe, ki smiselno upošteva dogovorjeno raven socialne varnosti delavca, ki je odvisna od dohodka. Dogovorjena raven socialne varnosti je izražena v odstotkih od povprečnega mesečnega čistega oseb-nega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu in znaša: 1. 55% za delavce in druge delovne Ijudi (trenutno je 15.269 din) 2. 43% za nezaposlene Ijudi (trenutno je 11.938 din). Dogovorjena raven socialne varnosti je opredeljena v 12. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 26/84). Po novi lestvici so delavci oproščeni plačila lastne udeležbe, če so povprečni mesečni dohodki na družinskega člana pod dogo-vorjeno ravnijo socialne varnosti. Za samskega delavca se upošteva samo njegov povprečni mesečnl dohodek in če ima manj kot 55% od povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, je oproščen plačila lastne udeležbe. Nad to ravnijo se % lastne udeležbe veča glede na dohodkovne. razrede, od 55-60 do 115-120 po 1%, od 120-125 dalje po 2% s tem, da je maksimalni odstotek lastne udeležbe 20%. Za delavca z dvema ali več družinskimi člani se upošteva povprečni mesečni dohodek na družinskega člana in če ima manj kot 50% od povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposle-nega v SR Sloveniji v minulem letu, je ravno tako oproščen plačila lastne udeležbe. Nad to ravnijo se odstotek lastne ude-ležbe veča glede dohodkovne razrede od 50-55 do 105-110 po 1%, od 110-115 dalje po 2% s tem, da je maksimalni odstotek lastne udeležbe 20%. Po prvotni lestvici je bila možna oprostitev lastne udeležbe, če je bil mesečni dohodek delavca oziroma na družinskega člana - za samske detavce 35% > . : . ' - za delavce z družino 20% ' V primerjavi s povp&čnim mesečnim dohodkom na zaposle-nega delavca v SR Sloveniji v minulem letu. V primerjavi s spremenjeno lestvico so odstotki za izračun minimalne lastne udeležbe omiljeni. Osnova za izračun lastne udeležbe je vrednost stanovanja, ugotovljena na podlagi »Pravilnika o merilih in načinu za ugotav-Ijanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkova-nja« (Uradni list SRS, št. 25/81). Tako ugotovljena vrednost ne upošteva v celoti prodajne vrednosti, navedene v pogodbi o nakupu stanovanj in stanovanj in vrednost je tudi osnova za izračun stanarine. Dosedaj so se uporabljale različne osnove nabavne vrednosti stanovanj bodisi polno vrednost po pogodbi, v katero so vklju-čeni poleg gradbeno-obrtniških in instalacijskih del tudi stroški opreme stanovanj, komunalne in druge opreme zemljišč, ali točkovalno vrednost, ugotovljeno po navedenem pravilniku ali vrednost na podlagi sodne cenitve. Zato je odbor udeležencev družbenega dogovora sprejel enotno stališče, da se uporablja točkovna vrednost, ugotovljena na podlagi omenjenega pravil-nika. S tem so tudi primerljivi osnovi za izračun lastne udeležbe, kadar delavci zamenjuje svoje stanovanje za drugo. Predlagano spremembo 13. člena družbenega dogovora je podprl Koordinacijski odbor za uresničevanje stanovanjske poli-tike pri Predsedstvu RK SZDL ter tudi že nekateri udeleženci družbenega dogovora in sicer: Predsedstvo RS Zveze sindikatov Slovenije, Republiška konferenca ZSMS in Združenje bank Slo-venije. Na 11. seji odbora ni bilo pripomb tudi s strani ostalih udeležencev, ki predvideno spremembo obravnavajo v mesecu maju, Poudarimo naj, da je odbor seznanjen tudi s stališči nekaterih udeležencev glede drugih sprememb in dopolnitev družbenega dogovora, ki pa bodo upoštevane v pripravi osnutka sprememb in dopolnitev družbenega dogovora, sočasno s sprejetjem osnutka sprememb in dopolnitev zakona o stanovanjskem gospodarstvu. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občin Ljubl/ana Vič-Rudnik je predlog odloka o začasnem finandranju proračunskih potreb za leto 1986 obravnaval na 162. seji in sklenil, da posreduje delegatom zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. , IZVRŠNI SVET predlog Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 26. člena Zakona o financira-nju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne........sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračun-skih potreb za leto 1986. 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik za " leto 1986, se bodo začasno, vendar najdalj tri mesece, financirale proračunske potrebe, za katere se sredstva zagotavljajo v občin-skem proračunu na podlagi tromesečnega načrta proračunskih prihodkov in odhodkov, skladno z določili proračuna za leto 1985. ...'••¦ 2. člen Tromesečni načrt odhodkov ne sme presegati ene četrtine odhodkov proračuna občine za leto 1985. 3. člen Prihodki in odhodki, doseženi oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračunskih prihodkov in odhodkov občinskega proračuna za leto 1986. Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pri-toka proračunskih prihodkov najame posojilo iz obveznega rezervnega sklada proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik. Posojilo mora biti vrnjeno do 31. 12. 1986. 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in velja od 1.1. 1986. Številka: Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek obrazložitev 26. člen Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) določa, da mora biti proračun sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša. Če skupščina družbenopolitične skupnosti ne sprejme prora-čuna pred začetkom leta, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prejšnje leto, vendar najdlje še tri mesece. Pri začasnem financiranju po prejšnjem odstavku tega člena se sme uporabiti toiiko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljeno v istih dobah po proračunu za prejšnje leto, vendar največ četrtina vseh prihodkov, k'i so bili razporejeni po prora-čunu za prejšnje leto. O začasnem financiranju odloča skupščina družbenopolitične skupnosti. Ker proračun naše občine za leto 1986 ne bo sprejet v tem letu, izvršni svet predlaga občinski skupščini sprejem predloženega odloka. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vlč-Rudnik]e predlog odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 obravna-val na 163. seji in sklenil, da ga sprejme in posreduje delegatom zborov Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNISVET predlog Na podlagi 4. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sred-stev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 (Uradni list SRS, štev...../85) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič- Rudnik (Uradni list SRS,, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na......seji zbora združenega dela dne........in na........seji zbora krajevnih skupno- sti, dne.....1985sprejela ' .: ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvod-nji hrane v letu 1986 Lčlen Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 se v občini Ljubljana Vič-Rudnik uvaja prispevek iz osebnega dohodka delavcev. 2. člen Prispevek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,7%. 3. člen Sredstva iz prejšnjega člena odloka se zbirajo v samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane mesta Ljub-Ijane. 4. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo za namene iz 7. člena in drugega odstavka 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane, zlasti pa: - za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območ-jih in na območjih s težjimi proizvodnimi pogoji, - za pospeševanje družbeno organizirane živinorejske proiz-vodnje na domači krmni dsnovi, - za pospeševanje intenzifikacije poljedelske proizvodnje in zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, - za delovanje kmetijske pospeševalne službe in pospešitev prenosa znanja v proizvodnjo, - za pospeševanje ulova morskih rib in vzreje sladkovodnlh rib, - za nadomestilo dela obresti za kredite, hranilno kreditnih služb danih do leta 1980, - za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mle-kom in drugimi proizvodi osnovne preskrbe, - za delno sofinanciranje delovanja in vzdrževanja sistema obrambe pred točo na branjenih območjih mesta Ljubljane. 5. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je določeno z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovo-Ijevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) za obračunavanje in plačeva-nje prispevkov \z osebnega dohodka za družbeno dejavnost. ¦¦'¦' -• 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. Številka: 402-15/85 Datum: . PREDSEDNIK • Skupščine občine . . Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek obrazložitev Osnutek odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v letu 1986 sta na svoji seji dne 30. 10. 1985 obravnavala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in na gradivo ni bilo pripomb oziroma dopolnitev. PREDLOG PREDLAGATELJA Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 je Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik obravnaval na 163. seji In skienll, da ga spre/me in posreduje v obravnavo in spre-jem delegatom zborov Skupščine občine LJubljana Vič-Rudnik. IZVRŠNISVET predlog Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republi-ške blagovne rezerve v letu 1986 (Uradni list SRS, št. . ./85) 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, štev. 2/78) in v skladu z družbenim dogovorom o posebnih blagovnih rezervah osnovnih živil in neživilskih proizvodov v Ijubljanskih občinah z dne 27. 10. 1978 je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na .... seji zbora združenega dela, dne ......1985 in na . . . . seji zbora krajevnih skupnosti, dne .... 1985 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občin-ske blagovne rezerve v letu 1986 Lčlen S tem odlokom se v občini Ljubljana Vič-Rudnik uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 0,2%, za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo pro-grama občinskih blagovnih rezerv v letu 1986. 2. člen ' Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občin- skih blagovnih rezerv za leto 1986 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: - za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in za intervencije s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje mot-nje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen ' Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane in se takoj preusmerjajo na poseben račun biagovnih rezerv Ijubljanskih občin. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne bla-govne rezerve Ijubljanskih občin, obnavljanje teh rezerv, zagotav-Ijanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipu-lativnih stroškov. stroškov investicijskega in tekočega vzdrževa-nja skupnih, stalnih in blagovnih rezerv ter kritja dela stroškov za tržne blagovne rezerve občin mesta Ljubljane. Namensko upo-rabo sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane. 4. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbe-nih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispev-kov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene de-javnosti. 5. člen Ta odtok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986. Številka:402-14/85 ', ' Datum: *i ^ PREDSEDNIK « J Skupščine občine '-¦¦¦•4 Ljubljana Vič-Rudnik, • • '. ¦ Maks Klanšek obrazložitev Osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1986 sta na svoji seji dne 30.10.1985 obravnavala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine in na gradivo ni bilo pripomb oziroma dopolnitev. PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Vič-Rudnlk je predlog odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč Ijubljan-skih občin obravnaval na 163. seji In sklenil, da ga posreduje delegatom skupščin« občine Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem. IZVRŠNISVET predlog Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) so: skupščina občine Ljubljana Bežigrad na pod- lagi......člena statuta občine (Ur. list SRS, št. 2/78, 35/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne........skupščina občine Ljubljana Center na podlagi- .....člena statuta občine (Ur. list SRS, št. 2/78,35/81 )naseji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.........skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na podlagi.....člena statuta občine (Ur. list SRS, št. 2/78, 35/ 81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne........skupščine občlne Ljubljana Šiška na podlagi- .... člena statuta občine (Ur. list SRS, št. 2/78, 35/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne........in skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 175. člena statuta občine (Ur. list SRS, št. 2/78, 35/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.......1985 sprejele ODLOK o ustanovitvi Sklada stavbnih zem-Ijišč Ijubljanskih občin Lčlen S tem odlokom se za zadovoljevanje skupnih potreb in intere-sov delovnih Ijudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zem-Ijišč, v občinah Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik ustanovi Sklad stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin (v nadaljnjem bese-dilu:Sklad). , ,... v .,,. , , 2. člen Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so dolo-čene z zakonom, s tem odlokom in z njegovim statutom. :¦[= rf 3. člen ,., . ..::.,,,,v-... ., ,:.0.,. Ime Sklada je: Sklad stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin, p. o. Sklad odgo- varja v pravnem prometu z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga (popolna odgovornost). Sklad upravlja upravni odbor, zastopa in predstavlja ga pred-sednik upravnega odbora. Sedež Sklada je v Ljubljani............................... ' Sklad se vpiše v sodni register. 4. eien Sklad izvaja na podlagi srednjeročnih in letnih družbenih plan-skih aktov občin in mesta politiko glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, s tem da: - da je občinskim skupščinam pobude za sprejem odlokov o prenehanju lastninske pravice, - predlaga, da se zemljišča izročijo občinam, - uresničuje predkupno pravico občin, - financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v nase-Ijih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev, - sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljiišč za območja iz prejšnje alinee, - skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem, - spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavb-nih zemljišč, - občini kot razlastitvenemu upravičencu zagotavlja sredstva za razlastitev nepremičnin, - oddaja stavbna zemljišča investitorjem v uporabo za gradnjo. Sklad je investitor izgradnje nadomestnih objektov v zvezi s pridobivanjem stavbnih zemljišč v družbeno lastnino in urejanja stavbnih zemljišč, kadar se urejajo na podlagi investicijskega programa \z 37. člena zakona o stavbnih zemljiščih. 5. člen Administrativno-tehnična in druga opravila za Sklad opravlja Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja. V zadevah pisarniškega poslovanja podpisuje za Sklad funki-conar upravnega organa iz prejšnjega odstavka tega člena. 6. člen Posamezna strokovna dela za Sklad na podlagi pogodbe opravlja za to usposobljena organizacija združenega dela. S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se določi zlasti obseg in vrsta strokovnega dela in naloge, višino povračila, način koor-diniranja dela ter druge medsebojne pravice in obveznosti. 7. člen " Sredstva Sklada so: - denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavb-nega zemljišča, - denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnih zemljišč, ki so družbena lastnina v upravljanju občin, investitorjem v uporabo za gradnjo, - denarna sredstva, zbrana iz prispevkov posameznih investi-torjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, - namenska sredstva samoupravnih organizacij in skupnosti, določena z njegovimi planskimi akti in posebnimi sporazumi, - sredstva, pridobljena s krediti pooblaščenih bank. Sredstva iz 1. do 3. alinee prejšnjega odstavka se združujejo na račun Sklada in se uporabljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč. 8. člen Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika, namestnika predsednika in 13 članov. Predsednika upravnega odbora in njegovega namestnika ime-nujejo skupščine Ijubljanskih občin. Vsaka skupščina občine imenuje v upravni odbor Sklada po 3 člane, od katerih morata biti dva iz vrst delegatov zbora združe-nega dela. Predsednik, njegov namestnik in člani upravnega odbora so imenovani za dobo dveh let in so lahko po izteku te dobe ponovno imenovani. .; 9. člen Upravnl odbor odloča na sejah o vseh vprašanjih iz svoje pristojnosti. Upravni odbor poroča skupščinam Ijubljanskih občin o svojem delu in o izvrševanju naiog Sklada najmanj enkrat letno. Pristojnosti in način dela upravnega odbora odločata statut ih poslovnik o delu Sklada. 10. člen Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupščinam Ijubljan-skih občin. H.člen Sklad ima komisijo za oddajo stavbnega zemljišča, ki jo na predlog izvršnih svetov skupščin Ijubljanskih občin imenuje upravni odbor Sklada. Komisija za oddajo stavbnega zemljišča ima predsednika in 4 člane. Predsednik in člani imajo vsak svojega namestnika. Predsednik, člani komisije za oddajo stavbnega zemljišča in njihovi namestniki so imenovani za dobo dveh let in so lahko po izteku te dobe ponovno imenovani. 12. člen Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavb-nega zemljišča investitorjem v uporabo za gradnjo objektov. Pristojnost in način dela komisije za oddajo stavbnega zem-Ijišča določa statut Sklada in poslovnik o delu Sklada. 13. člen Upravni odbor Sklada lahko za reševanje posameznih zadev iz pristojnosti Sklada imenuje stalna in začasna delovna telesa. Podrobnejšo organizacijo in pristojnost delovnih teles določi statut Sklada oziroma upravni odbor Sklada skladno z določbami statuta. 14. člen Osnova za vsakoletni program nalog Sklada so srednjeročni družbeni plani občin in mesta. Sklad z vsakoletnim programom nalog opredeli naloge s področja pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč, ki jih bo izvajal v tekočem letu. Pri oblikovanju letnega programa nalog Sklad upošteva letne resolucije o politiki uresničevanja družbenih planov Ijubljanskih občin in mesta Ljubljana. 15. člen ' Na podlagi programa nalog iz prejšnjega člena sprejme Sklad finančni načrt in zaključni račun. S finančnim načrtom določi Sklad potrebna sredstva in način financiranja za izvajanje programa nalog. 16. člen Letni program nalog Sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor Sklada, potrjujejo pa skupščine Ijubijanskih občin. 17. člen Sklad stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin se konstituira z izvolitvijo upravnega odbora Sklada in s sprejetjem satuta. Vpis Sklada v sodni register predlaga predsednik upravnega odbora Sklada. 18. člen Podrobnejšo organizacijo in delovanje Sklada določi njegov statu, ki ga sprejme upravni odbor sklada v soglasju s skupšči-nami Ijubljanskih občinb. 19. člen Z dnem konstituiranja Sklada, prenesejo občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Vič-R dnik, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Šiška na Sklad vsa sredstva, pravice in obveznosti iz naslova pridobivanja, urejanja in oddajanja stavb-nih zemljišč. Za vsa sredstva, ki jih občine prenesejo na Sklad, se izdeiajo zaključne bilance, Sklad pa izdeia na osnovi zaključnih bilanc otvoritveno bilanco, na podlagi katere začne z delom. ,.- Občine izdelajo do 31. 12. 1985 preglede vseh nerealiziranih obveznosti in terjatev iz sklenjenih pogodb ter pregled zemljišč na zalogi in popis razpoložljivih nadomestnih stanovanj. 20. člen Priprave za imenovanje predsednika, njegovega namestnika in članov upravnega odbora Sklada morajo pristojni organi skupš-čin Ijubljanskih občin opraviti najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 21.člen , Konstituiranje Sklada se opravi najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. Z dnem konstituiranja Sklada preneha pooblastilo Zavoda za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, Ljub-Ijana, Kardeljeva ploščad 22 za opravljanje strokovnih del s področja upravljanja, razpolaganja in urejanja stavbnih zemljišč za občino Ljubljana Bežigrad po pogodbi z dne 13. 5. 1985, za občine Ljubljana Center po pogodbi z dne 27. 6.1985, za občino Ljubljana Moste-Polje po pogodbi z dne 6. 6. 1985, za občino Ljubljana Šiška po pogodbi z dne 15. 8. 1985 in za občino Ljubljana Vič-Rudnik po sklepu skupščine občine z dne 3.2.1985 (Ur. list SRS, št. 6/82). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. . Številka: ^ - Datum: » obrazložitev Zakon o stavbnih zemljiščih v 30. členu določa, da se Sklad praviloma ustanovi za območje občine, lahko pa tudi za območje dveh ali več občin. Sklad ustanovi občinska skupščina z od-lokom. Ko so delegati občinskih skupščin obravnavali osnutek odloka so se opredelili za ustanovitev enega Sklada stavbnih zemljišč, ki ga ustanovijo vse Ijubljanske občine. Potreba po enotnem urejanju stavbnih zemljišč na območju Ijubljanskih občin se je pokazala že v letu 1982, ko smo se v Ljubljani odločili za eno komunalno skupnost. Z enim Skladom pa bi enotno urejanje komunalnega gospodarstva razširili še na enotno pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. Vse to pa bo omogočilo, da bomo dolgoročne in srednjeročne plane enotno in bolj usklajeno izvajali. Sele zakon o stavbnih zemljiš-čih, ki je bil sprejet v lanskem letu daje tako pravno podlago za uresničitev, oz. izvajanje enotne politike v stavbnozemljiškem gospodarstvu, oz. izvajanje enotne politike v stavbnozemljiškem gospodarstvu, boljšem izkoriščanju prostora in urejanju enot-nega obračunskega območja. Osnutek odloka so obravnavali zbori občinskih skupščin na julijskih sejah in posredovali več pripomb. Pripombe je poslala tudi Komunalna skupnost Ijubljanskih občin in Statutarno pravna komisija Skupščine mesta Ljubljane. Odbor za ustanovitev Sklada stavbnih zemljišč je pregledal vse prispele pripombe in pripravil predlog odloka. Pripombe Statutarno pravne komisije so vse upoštevane, nekatere pripombe drugih pa ne, zato dajemo odgovor nanje k 3. členu: ne upošteva se pripomba občine Bežigrad in Center, da bi morale za obveznosti Sklada solidarno ali subsidiarno odgovarjati tudi vse Ijubljanske občine. Občine kot ustanovite-Ijice bodo do obveznosti Sklada odgovorne, vendar kako, ni potrebno opredeljevati v odloku, k 4. členu: - upošteva se pripomba občine Šiška in se črta 10. alinea 4. člena. Prevzem zemljišča od prejšnjega lastnika je izvirna pravica občine, sklad lahko le predlaga, da se zemljišča izročijo občini (2. alinea 4. člena) ne more pa jih sam prevzeti, - upošteva se pripomba občine Bežigrad in se črta v 11. alinei beseda »pridobiva«. Pridobivanje je originalna pravica občine, zato Sklad ne more pridobivati žemljišč, lahko pa jih preko komisije za oddajanje stavbnih zemljišč le oddaja za gradnjo objektov, - upošteva se pripomba občine Bežigrad na 12. alineo, da se črta besedilo »opravlja nadzor nad pooblaščenim investitorjem«. Pri urejanju stavbnih zemljišč nastaja na eni strani Sklad kot investitor urejanja stavbnih zemljišč, na drugi strani pa izvajalec investitorskih programov, ki pa nima statusa pooblaščenega in-vestitorja, - ne upošteva se pripomba Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, da bi odlok pooblastil Komunalno skupnost za opravljanje nadzora nad kakovostjo, pravočasnostjo in fizično realizacijo plana. Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja oz. Sklad bo za vsako strokovno opraviio posebej sklepal pogodbo, ker po zakonu ni možno odajati generalnega pooblastila eni organizaciji za opravljanje določenih strokovnih nalog, Komunalna skupnost Ijubljanskih občin predlaga naj se za 4. člen doda nov 5. člen, ki naj bi se glasil: »Sklad pridobiva in oddaja stavbna zemljišča v imenu občine.« Pripomba se ne more upoštevati, ker je pridobivanje zemljišč pravica občine po 9. členu zakona o stavbnih zemljiščih. Sklad pa oddaja stavbna zemljišča, kar že ureja 4. člen odloka. k 5. členu: upošteva se večinski predlog, da opravlja amdini-strativno-tehnična in druga opravila za Sklad Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja. k6. členu: sklad boza vsako posamezno strokovno delosklenil z usposobljeno organizacijo pogodbo in tako ne bo moglo priti do moopolnega položaja strokovne organizacije. Besedilo tega člena ostane nespremenjeno. k 8. členu: ne upošteva se pripomba občine Bežigrad, da bi morala biti predsednik in njegov namestnik delegata združenega dela. Prevladujoč vpliv združenega dela je že zagotovljen z večino delegatov in zborov združenega dela v upravnem odboru Sklada. Predsednik in namestnik imata pri glasovanju enake pravice kot člani. k 12. členu: pripomba občine Bežigrad se upošteva tako da se črta besedilo tretje, četrte in pete vrste prvega odstavka tega člena. O ponudbi občanov se odloča v smislu 25. člena zakona o stavbnih zemljiščih in ni potrebno to ponavljati v odloku. K 13. členu: pripomba se upošteva, komisija za oddajo stavbnih zemljišč ima 4 člane in predsednika skupaj pet (v osnutku je imela tri). k 16. členu: skupščine občine ne morejo razpravljati o letnem programu, finančnem načrtu in zaključnem računu prej predno ga ne sprejme upravni odbor Sklada. Ko te akte sprejme upravni odbor Sklada jih bodo potrdile skupščine Ijubljanskih občin, seveda lahko v enofaznem, ali dvofaznem postopku obravnave. Zato se pripomba občine Moste-Polje ne more upoštevati. k 19. členu: ne upošteva se pripomba Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin, po kateri naj bi tudi Komunalna skupnost prenesla na Sklad vsa sredstva in obveznosti Iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Sredstva nadomestila dana Komu-nalni skupnosti za realizacijo sprejetega programa, so morala biti namensko in v celoti porabljena. Zato pa mora Zavod za izgrad-njo Ljubljane kot sedanja poblaščena organizacija za urejanje zemljišč pripraviti popis vseh nerealiziranih obveznosti iz sklenje-nih pogodb in inventarizacijo vseh razpoložljivih zerrfljišč za vse občine. Za enotno gospodarjenje z nadomestnimi stanovanji pa se morajo izdelati kriteriji za uporabo le-teh. Občina Bežigrad je dala pripombo, da bi morale občine med sabo sprejeti poseben dogovor v smislu 193. člena Ustave SRS. Tak dogovor ni potreben saj občine skupaj z enim odlokom ustanavljajo Sklad stavbnih zemljišč Ijubljanskih občin, ki je občinski in so v odloku opredeljene vse pravice in obveze Sklada do občin in obratno. Ena od pomembnih nalog, ki jih bo potrebno opraviti do ustanovitve Sklada je' izdelava organizacijske sheme Mestnega komiteja za urbanizem in varstvo okolja, sistemizacijo del in nalog. Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja bo v okviru administativho-tehničnih nalog opravljal predvidoma naslednja opravila: 1. izdelal letni plan dela organov Sklada; 2. pripravljal gradiva in samoupravne splošne akte, potrebne za delovanje Sklada; 3. organiziral seje oranov Sklada in skrbel za pravočasno dostavo gradiva članom posameznih organov Sklada ter izdelal zapisanike sej; 4. organiziral nadzor nad kakovostjo in pravočasnostjo izvajanj posameznih strokovnih nalog, ki jih za Sklad opravlja usposob-Ijena organizacija. Vrste nalog in njegov obseg, ki jih usposob-Ijena organizacija opravlja za Sklad in instrumenti oziroma sred-stva za nadzor, so določeni v pogodbah o opravljanju posamez-nih strokovnih del; 5. sprejel in zagotavljal izvrševanje sklepov organov Sklada in o tem pripravljal poročila za seje organov; 6. skrbel za obveščanje javnosti o delu upravnega odbora Sklada in komisij ter drugih delovnih teles; 7. opravljal druga administrativno-tehnična opravila za potrebe delovnega Sklada. Vrsta in obseg nalog, ki jih upravni organ opravlja za Sklad ter nadomestila za opravljeno delo, se opredeli z ustreznim spora-zumom. V predlogu odloka je opredeljeno, da posamezna strokovna dela in naloge za Sklad opravlja za to usposobljena organizacija oz. organizacije. Sredstva sklada se bodo združevala na enem računu, kar bo omogočlo racionalnejšo porabo teh sredstev in bodo s tem doseženi boljši rezultati pri urejanju stavbenjh zemljišč na območju vseh petih Ijubljanskih občin. Kot organ Sklada bo ustanovljena komisija za oddajo stavb-nega zemljišča, ki bo odločala o oddaji stavbnega zemijišča investitorjem za gradnjo objektov. Vse pravice in dolžnosti do Sklada imajoskupščine Ijubljanskih občin, ki so njegove ustanoviteljice. Zato jim Sklad posreduje v vsakoletno potrditev letni program nalog, finančni načrt in zak-Ijučni račun. Sedaj Ijubljanske občine razpolagajo in gospodarijo s stavb-nimi zemljišči različno, zato bodo morale pred ustanovitvijo Sklada izdelati primopredaje zapisnikov vseh nerealiziranih obveznosti in terjatev iz sklenjenih pogodb ter pregled zemljišč na zalogi jn popis razpoložljivih nadomestnih stanovanj. Vse našteto bo osnova za začetek delovanja Sklada. Seveda bodo z ustanovitvijo Sklada prenehala vsa pooblastila Zavodu za izgrad-njo Ljubljane za opravljanje strokovnih del iz tega področja, za katerega se ustanavlja Sklad. Sklad naj bi začel z delom 1.1. 1986. ODBOR ZA USTANOVITEV SKLADA STAVBNIH ZEMUIŠČ STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je rlbško-gojitvene načrte za obdobje 1986-1990, katere predlagata Ribiški družini Barje in Dolomiti zborom SOb Ljubljana Vič-Rudnik v obravnavo in sprejem obravnaval na 162. seji in do njih nima pripomb. IZVRŠNI SVET RIBIŠKO GOJITVENI NAČRT za obdobje 1986-1990 Ribiške dru-žine Barje in Ribiške družine Dolo-miti I. Ribiška družina Barje '¦ , , ¦. Ribiški družini Barje je bil dan v upravijanje ribiški okoliš Barje z odredbo o določitvi ribiških okolišev (Uradni list LRS, štev. 17/ 59), zakonom o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, štev. 25/ 76) in Samoupravnim sporazumom štev. 323-6/83 z dne 25/5 1983. A. Ribiška družina (v nadaljnjem besedilu RD) Barje upravija naslednje vode: 1. Šporfne ribolovne vode: < - Revir - 32 - mešani revir ' Ljubljanica od cestnega mostu v Podpeči do Lip, s pritoki: Kušlanov graben, Drobtinka, Radna, Jezerski potok, Lovrenški potok, Kozlarjev potok. - Rev'r - 33 - mešani revif Ljubljanica od Lip do izliva Iščice s pritoki: Šalčikov graben, Zidarjev kanal, potok Capuder, Parjevci, Volar, Iška od mostu v Črni vasi do izliva. - Revir - 34 - mešani revir Ljubljanica od izliva Iščice do obeh zapornic v.Ljubljani s pritoki Iščica od mostu v Hauptmancah, Cornovec, Priprošca, Zgornji in Spodnji Galjevec. - Revir - 34 A - mešani revir Mali graben od jezu na Bokalcah do izliva. - Revir - 35 - salmonidni revir Iška od izvira do cestnega mostu v Črni vasi z vsemi pritoki. Želimeljščica od izvira do žage - varstvena voda, ribolovna voda do izliva; Od mostu na cesti Škofljica-lg štejše za mešani revir. - Revir - 39 - mešani revir Izar (Škofeljski graben) od izvira do izliva. - Krimsko jezero - mešani revir Jezero s pritoki. ¦ " - Strahomerski ribnik - mešani revir , ¦ '. . ¦. Ribnik - Ribnik Turjak - ciprinidni revir '-.-¦-.. Umetni ribnik - Ribnik Rakitna - mešani revir Umetni ribnik. - Ribnik Tivoli - ciprinidni revir ' , ' Umetni ribnik. ¦ . ¦ ¦"¦" >, 2. Varstvenevode: Želimeljščica od izvira do žage (potočna postrv) Škofeljski graben od gasilskega doma (potočna postrv) in del vode Ljublja-nice v R-33. Koristna vodna površina ribiškega okoliša je 70,43 ha od tega športno ribolovne vode - 68,33 ha (salmonidne 7,90 ha, mešane 54,23 ha, cipridne 5,7 ha) in varstvene tekoče vode 2,1 ha. 3. Prizadete vode zaradi različnih škodljivih vplivov so naslednje vode: - -Mali graben R-34-a je delno prizadet zaradi neustrezne regulacije struge in delno zaradi neurejene kanalizacije (na 3,5 ha). - Ljubljanica je prizadeta zaradi odpadnih voda Vrhnike in voda Borovniščice ter zaradi odlagališč odpadkov črnih gradenj Rakove jelše ter voda Galjevščice kjer ni urejene kanalizacije (na 40 ha). Zaradi neurejenih razmer ob vodah in potokih so vode ali prizadete ali ogrožene razen Želimeljščice v zgornjem toku in Škofeljskega grabna ivzen naselij v zgornjem toku. V sedanjem srednjeročnem obdobju so bile naslednje škode na posameznih vodah: - v letu 1981 pogin rib na Iščici, povzročitelj Silvaprodukt, škoda valorizirana na sedanjo vrednost 1,736.581,00 din. Sodni postopek še ni zaključen. - V letu 1981 v Malem grabnu pogin rib zaradi neprimernega načina dela pri regulaciji, prizadeto cca 2,5 ha vode, povzročitelj Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. V letu 1984 povr-njena škoda 602.713,00 din. - V letu 1984 večji pogin rib v Ljubljanici, povzročitelj Fenolit Borovnica. Škoda ocenjena na 4,329.767,00 din. Sodni postopek je sprožen. - V letu 1984 pogin rib v potoku Glivka v dolžini 3,5 km. Škoda 35.000,00 din. Začet postopek pregona povzročitelja. B. Gospodarjenje z vodami v zadnjih 5 letih. 1. Vlaganja v posamezne športne ribolovne vode (del) v zadnjih 5 letih so bila predvsem v letih 1982, 1983 in 1984. Vloženo Skupaj Ime vodc Vrsta rib ¦ kosi kg Jezero Rakitna krapi 120 100 kleni 60 6 ščuke '¦>.-¦• ,:¦ 6 8 - ostale ribe • 200 2 šarenke : "., 90 30 Iščica ¦:;¦. kleni 158 63 ščuke « 5 7 ¦¦>:¦'¦¦:' s krapi 9 7 Ljubljanica . potočne postrvi 726 30 R-32,-33-34 '.: kleni 487 140 • sulci 213 14 \ : ¦•/••¦¦ ščuke : 37 34 lipani • ¦ /., 13 3 rdečeoke ^ 300 7 ¦¦•¦¦. • šarenke / . '¦ - 90 30 ' ¦¦•"-"'¦¦ ¦¦'''-' linji • '¦ ¦¦¦¦'•' ' ¦¦ ¦'• 46 ¦« ' '38 Mali graben potočne postrvi 1982 71 ostale ribe 1571 200 -¦¦•.¦:¦¦ sulci .'.. •-.... 312 14 kleni J J 228 70 ščuke .'; ' 20 5 Krimsko jezero krapi ' 4150 3641 Podpeč potočne postrvi (12-15 cm) 200 12 / ; -"¦'. potočne postrvi t(\ ' i- ¦ (do5cm) 3000 ¦¦'-¦¦;¦¦ :-¦¦¦¦¦. .-¦¦.' mešane ribe . ; 387 Jezero Turjak Jezero Strahomer šarenke somi ; tolstolobik amur smuč potočne pbstrvi krapi kleni ostale ribe krapi potočne postrvi »utei kteni ostale ribe 350 8 8 15 6 4 440 297 327 610 39 30 297 517 103 16 10 20 12 2 460 14 92 370 40 25 20 98 2. Vlaganja v varstvene vode po letih: 2. Športni ulov rib v posameznih vodah (del) zadnjih 5 let Ulov Skupaj Ime vode vrsta rib kosi kg Ljubljanica R-32,-33,-34 Iška R-35 Mali graben R-34-a Želimeljščica R-36 Krimsko jezero Strahomersko jezero Ribnik Turjak Jezero Rakitna Izar R-39 salmonidi ciprinidi salmonidi salmonidi ciprinidi salmonidi ciprinidi salmonidi ciprinidi ciprinidi ciprinidi ciprinidi 434 7806 81 264 1647 658 324 183 473 101 100 2 253 2713 22 133 1083 218 127 82 61 193 52 1 3. Vlaganje rib v varstvene vode zadnjih 5 let Vrsta rib, kategorija vode število kosov potočna postrv (do 5 cm) potočna postrv (5-9 cm) Krimsko jezero Želimeljščica zg. tok Škofeljski graben zgornji tok t Želimeljščica 3000 17500 15000 1000 Drstišča rib so v Malem grabnu, tški, Iščici in Želimeljščici, druga drstišča so zaradi odplak prizadeta. Zaradi nizkega staleža žab in rakov je ribiška družina prepove-dala ulov teh živalskih vrst. Ribolovni režim je v glavnem sledeč: odlov 5 belic ali 3 salmo-nide ali 1 ščuke. Odlov sulca je določen za Mali graben 3 kom, za Ljubljanico 5 kom v ribolovni sezoni. C. Petletni načrt gospodarjenja z vodami Cilj gospodarjenja je obdržati stalež rib vsaj na sedanjem nivoju, kar je odvisno zlasti od ohranjanja kvalitete voda. Vlaga-nja bodo večja v Mali graben in v kolikor bo urejen ribnik v Tivoliju tudi v ta ribnik. 1. Poprečna letna vlaganja rib v posamnezne športne ribo-lovne vode: Ime vode (del) vrsta rib, kategorija število kosov Ljubljanica R-32, šarenka 300 (dopolnilno -33,-34 . vlaganje) sulec (15-20) 100 krap 50 (dopolnilno) Želimeljščica in Mali potočna postrv (9-12) 1000 graben sulec(5-9) 200 Krimsko jezero krapi šarenke . 900 (dopolnilno) 100(dopolnilno) RibnikTurjak krapi 50 (dopolnilno) Ribnik Rakitna krapi ¦ 100(dopolnilno) Ime vode vrsta rib, kategorija 1986 1987 1988 1989 1990 Škofjeloški graben 10.000 10.000 potočna postrv 10.000 do 5 cm 9-12 cm ' 1.000 1.000 Želimeljščica potočna postrv do5cm 10.000 10.000 9-12cm 1.000 1.000 3. V poprečju letno bo v srednjeročnem obdobju naslednje šte-vilo razpoložljivih ribolovnih dni: Ljubljanica R-32 R-33, R-34 Iška z Zalo R-35 Mali graben Izar R-39 Želimeljščica R-36 ciprinidi ciprinidi salmonidi ciprinidi salmonidi salmonidi 2216 dni 3544 dni 87dni 272 dni 86 dni 139 dni Jezera in ribniki so komercialne vode. Gojitveno čuvajska služba ima 17 ribiških f uvajev, ki vsako leto opravijo 1800 ur nadzora zlasti nad drstišci. Organizacijsko je čuvajska služba samostojne enota RD. Tudi v naslednjem 5 letnem obdobju bo družina aktivno uspo-sabljala svoje čiane, še posebej-ribiške čuvaje. Vsako leto napravi poprečno 12 članov družine ribiški izpit. RD Barje ima 4 člansko komisijo, ki se ukvarja z varstvom voda in se povezuje z mobiino enoto Inštituta Jožef Stefan ter drugimi službami, da bi preprečevali onesnaženje voda. RD Barje zaključuje izgradnjo doma. V prihodnjih 5-latih načr-tuje izpraznitev in revitalizacijo jezer Strahomer, dograjevanje pragov na potokih, da bi preprečevali škodo zaradi nihanja nivoja Ljubljanice. V kolikor bodo urejeni pogoji bodo revitalizirali rib-nik v Tivoliju in na Rakovniku. Povečan bo športni ribolov na Ljubljanici in v jezeru v Podpeči. Finančno ekonomski načrt upravljanja v srednjeročnem obdobju (specifikacije so v letnih načrlih): 1986 1987 1988 1989 1990 prihodki 1,100.000 1,300.000 1,500.000 1,700.000 2,000.000 odhodki 780.000 950.00 830.000 1,300.000 1,500.000 II. Ribiška družina Dolomiti Ribiški družini Dolomiti je bil dan v upravljanje ribiški okoliš Dolorniti z odredbo o določitvi ribiških okolišev (Uradni list LRS. štev. 17/59) zakonom o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) in samoupravnim sporazumom štev. 323-7/83 z dne 25/ 5-1983. A. Ribiška družina (v nadaljnjem besedilu RD) Dolomiti upravlja naslednje vode: 1. Športno ribolovne vode: - Mala voda od Čepina do sotočja z Božno - Božna od Zaloga do sotočja z Malo vodo - Gradaščica od sotočja Male vode in Božne do jezu na Bokalcah - Gradaščica od jezu na Bokalcah do izliva v Ljubljanico - Horjulščica od Lesnega brda do izliva - Ribnik Koseze 2. Varstvene vode: - Povodje Male vode (Slavcev grabec, Pišlarjev graben, goji-tveni del Male vode od Kurje vasi do Čepina) - Povodje Božne (Mačkov graben, Mala Božna, Velika Božna, Jernejčkov graben) - Povodje dela Gradaščice od sotočja Male vode in Božne do jezu na Bokalcah, (Ostrožnik, Gaberški potok, mrtvi rokav Gra-daščice, Hruševski potok, Smeškov graben, Žerovnikov graben, Belški graben, Kosmuljev studenec, Prošca) - Povodje dela Gradaščice od jezu na Bokalcah do izliva (Glinščica zgornji tok) - Povodje HorjiHščice (Bezenica, Brezje, Horjulski potok, Hor-julščica gojitveni del, potok iz Lipanice) - Kisovški graben " - Vrzdenec ¦ ' '' ¦ Koristna vodna površina ribniškega okoliša je 42,14 ha, bd tega športno ribolovnih voda 16,51 ha in varstvenih voda 16,51 ha. 3. Prizadetih voda je 2,59 ha. Gradaščica ob jezu na Bokalcah do izliva v Ljubljanico zaradi neprimerne regulacije (1,04 ha) in Glinščica s Pržanjskim potokom zaradi regulacije in onesnaženo-sti(1,55ha). V zadnjih 5 letih na vodah Dolomitskega ribiškega okoliša ni bilo škode, ki bi jo povzročil človek. Škoda je nastala zaradi suše v letu 1983, ko so se varstveni pritoki osušili in v zimi 1985 zaradi zamrznitve zgornjega toka varstvenih potokov. B. Gospodarjenje z vodami v iiadnjih 5 letih. 1. Vlaganje v posamezne športno ribolovne vode (del) v zadnjih 5 letih: Ime vode vrsta rib kategorija Vloženo skupaj kosi Mala voda Božna Gradaščica Horjulščica potočna postrv (12-15) (15-20) potočna postrv (12-15) (15-20) potočna postrv 12-15,15-20 ¦"', nad 20 sulec (nad 20) lipan (nad 20) klen lipan (5-9) sulec (9-12) potočna postrv (12-15) (12-20) klen ščuka nad 20 cm sulec 9-12 cm sulec nad 20 cm platnica nad 20 cm podust nad 20 cm 1.659 4.987 2.688 2.794 3.446 10.346 1.722 11 11§ ' 601 9.000 177 1.358 3.324 920 11 100 7 52 60 2. Vlaganja v varstvene vode okoliša v 5-letih vrsta rib, kategorija Skupaj kosi potočna postrv do 5 cm 79.000 sulec5-9cm 2.300 3. končni proizvodi vzreje rib v 5-letih vrsta rib kategorija skupaj kosi kg potočna postrv . ¦ 34.719 12-15 cm 7.687 . • 15-20 cm 25.259 nad 20 cm 1.773 sulec 126 15-20cm 77 nad 20 cm '49 klen : nad 20 cm rdečeperka • ¦ * 15-20 cm 12 linj 15-20 cm 2 70 4. Športni ulov rib v posameznih športno-ribolovnih vodah v 5-letih Ime vode vrsta nb skupaj ^ ^ . Mala voda salmonidi 742 244 Božna salmonidi 491 164 Gradaščica salmonidi 2689 1103 clprinidi 289 185,5 Horjulščica salmonidi 501 178,5 ciprinidi 249 143,5 Ribolovni režim v športno-ribolovnih vodah, ki ga nalaga temeljni pravilnik o športnem ribolovu, je strog in določila za posamezno vrsto rib so ostrejša kot je sicer dovoljeno. V Gradaščici so ohranjena drstišča sulca, postrvi in lipana, ne uspeva pa več drst belic. Prav tako v Horjulščici ne drstijo več ščuke in so potrebna vlaganja. Lov rakov v Koseškem bajerju ni dovoljeh. Žabe na vsem območju RD Dolomiti izumirajo. C. Petletni načrt gospodarjenja Petletni načrt gospodarjenja v obdobju 1986-90 ima za cilj obdržati stalež in strukturo rib, ki bo v ravnovesju z drugim živalstvom v ribji vodi. . 1. Petletni načrt vlaganja rib v posamezne športno-ribolovne vode v poprečju letno Ime vode vrsta rib, kategorija Mala voda potočna postrv 12-15cm 15-20cm nad20cm Božna : . potočna postrv 12-15cm ¦ 15-20cm nad20cm . Gradaščica do jezu potočna postrv na Bokalcah 12-15cm ¦;,¦'¦-.• ¦¦•"¦• 15-20 cm nad 20 cm ' ¦. ¦ \ipan (zarod) sulec12-15cm podust nad 20 cm Horjulščica potočna postrv 12-15cm 15-20cm nad20cm • ščuka nad 20 cm podust nad 20 cm Ribnik Koseze krap nad 20 cm klen nad 20 cm rdečeperka nad 20 cm linj nad 20 cm ostalo (blistavci) ščuka (5-9 cm) skupaj kosov 700 400 150 700 400 150 .. 1100 800 200 3000 50 50 (dopolnilno) 900 600 150 15(dopolnilno) 50 (dopolnilno) vkg 500 (dopolnilno) 50(dopolnilno) 50(dopolnilno) 50(dopolnilno) 20(dopolnilno) 1000kosov 2. Petletni načrt vlaganja rib v varstvene vode Vrsta rib Vlaganja po letih/kosov ' 1986 1987 1988 1989 1990 potočna postrv (zarod) 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 sulec(zarod) 200 500 200 500 200 3. Petletni načrt končnih proizvodov rib v posameznih varstvenih vodah vrsta rib Število kosov rib kategorije 15-20 cm 1986 1987 1988 1989 1990 potočna postrv 6.250 6.250 6.250 6.250 6.250 sulec 20 50 20 50 20 4. Poprečno število razpoložljivih športno ribolovnih dni po ribo-lovnih vodah v prihodnjih 5-letih: . . Mala voda salmonidi 117 dni Božna salmonidi 59 dni Gradaščica salmonidi i 216 dni ciprinidi 47 dni Horjulščica salmonidi 67 dni ciprinidi 55 dni Ribnik Koseze je komercialna voda. Člani RD Dolomoti imajo 15 dni letno. Gojitveno čuvajsko službo opravljajo 3 ribiški čuvaji. Še 3 kandidati bodo opravili ribiško čuvajski izpit. Člani RD Oolomiti se dodatno strokovno izobražujejo. Na dodatno izpopolnjevanje bodo poslani 3 ribiči za gospodarja in 3 za elektro ribolov. Zaradi nestrokovno izvedenih regulacij voda so nastale škode na ribjem življu, zato je potrebno, da se ribiške družine vključijo v pripravo načrtov za izvedbo regulacij voda. Gradnje ribiiko gofitvenih ob)ektov: 1. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo RD Dolomiti nada-Ijevala, v letu 1984 začeto izgradnjo ribnika »Dvor«. Izgradnja ribnika bo predvidoma končana v 5 letih. Ribnik bo namenjen športnemu ribolovu. 2. Kot gojitveno vodo za vzgojo mladic sulca in postrvi se predvideva izgradnja gojitvenega ribnika na stari strugi Gradaš-čice nad vasjo Šujica. 3. Dograjena bo ribja steza na jezu Bokalce. 4. Ribnik Koseze naj bi postal turistično ribolovni ribnik za . področje Ljubljane z urejeno okolico in turistično ponudbo. 5. Nadaljevalo se bo z izgradnjo in vzdrževanjem malih pragov v gojitvenih potokih zaradi hudourniškega značaja voda. Finančno ekonomski načrt upravljanja z ribiškim okolišem v srednjeročnem obdobju: 1986 1987 1988 1989 1990 prihodki 400.000 438.000 475.000 525.000 565.000 odhodki 400.000 438.000 475.000 525.000 565.000 obrazložitev Ribiški družini Barje in Ribiški družini Dolomiti sta bila dolo-čena ribiška okoliša z odredbo o določitvi ribiških okolišev (Uradni list LRS, štev. 17/59) in dana v upravljanje s sporazumom o dodelitvi ribiškega okoliša. V skladu s 26. členom zakona o sladkovodnem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76) je vsaka organizacija, ki upravlja ribiški okoliš dolžna sprejeti ribiško gojitveni načrt in ga predložiti v potrditev občinski skupščini. Obe ribiški družini sta izdelali in sprejeli ribiško gojitveni načrt za obdobje 1986-90 v skladu s pravilnikom o ribiškogojitvenih načrtih ter o evidenci izvrševanja in navodilih o izdelavi tega dokumenta. K ribiško gojitvenemu načrtu obeh ribiških družin je dala pozitivno strokovno mnenje Ribiška zveza Slovenlje skupaj ž Ribiškim katastrom. Iz spremljanja izvajanja veljavnega ribiško gojitvenega načrta je razvidno, da obe ribiški družini gospodarno upravljata z vodami in izvajata določila sporazuma o dodelitvi ribiškega oko-iiša. Z odredbo o izložitvi posameznih vod iz ribiških okolišev (Uradni iist LRS, štev. 17/59) so Zavodu za ribištvo Ljubljana dodeljene v upravljanje vode Iščice od izvira do mostu v Haupt-mancah s pritoki razen Želimlješčice. Zavod v teh vodah opravlja raziskovalno in strokovno delo. Ribiško gojitveni načrtza prihod-nje srednjeročno obdobje Zavoda za ribištvo je sprejet. V skladu z določilom zakona o sladkovodnem ribištvu ga je potrdil Republi-ški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ribiško gojitveni načrt za obdobje 1986-90 Ribiške družine Barje in Ribiške družine Dolomiti je na svoji 11. seji dne 13/ 11-1985 obravnaval Komite za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-skrbo in ugotovil, da načrta vsebujeta vse potrebne elemente za gospodamo upravljanje z varstvenimi in ribolovnimi vodami, zato ju predlaga v potrditev. predlogi komisije za votitve in imenovanja ter kadrovske zadeve Na podlagi 26. člena Zakona o družbenem pravobranilcu samo-upravljanja (Ur. I. SRS, št. 21/75) in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2/78 in 35/81) in predloga komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je skupš-čina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne sprejela w/ ; _• ; „. SKLEP o imenovanju namestnika družbe-nega pravobranilca samoupravlja-nja Ljubljana. 1. •"' ¦¦"¦ Za namestnico družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, se imenuje: KRIŽNAR-JAGER RUŽA, dipl. pravnica, stanujoča v Ljubljani, Oolenjska c. 60 2. Ta sklep velja takoj. PREDSEDNIK SKUPŠČINE občine Ljubljana Vič-Rudnik '. Maks Klanšek obrazložitev V skladu z novo sistematizacijo del in nalog družbenega pravo-bcanilca samoupravljanja, ko je bilo prosto še eno mesto namest-nika, je družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana 21. junija 1985 v Uradnem listu SRS št. 23/85 razpisal dela in naloge namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljub-Ijana. Pogoji so bili: visoka izobrazba pravne smeri, pravosodni izpit, poznavanje družbenoekonomskih odnosov na področju samoupravljanja in družbene lastnine ter pet let delovnih izku-šenj. Na razpis se je kot edini kandidat prijavila tov. Ruža Križnar-Jager, dosedanja pomočnica družbenega pravobranilca samou-pravljanja Ljubljana. Tov. Ruža Križnar-Jager se je rodila 1950 v Ljubljani, diplomi-rala na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani 1975. Ob koncu študija je prejela Prešernovo nagrado za študente za svojo diplomsko nalogo. Pravosodni izpit je opravila 1977 leta po opravljeni dvoletni pripravniški praksi na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Od leta 1978 do leta 1979 je bila samostojna strokovna sode-lavka Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, leta 1979 pa so jo občinske skupščine imenovale za pomočnico družbenega pravobranilca samoupravljanja. Tov. Ruža Križnar-Jager je bila sprejeta v Zvezo komunistov 1977. Pri svojem delu se je tov. Ruža Križnar-Jager izkazala kot pomočnica družbenega pravobranilca samoupravljanja. S svojim širokim strokovnim znanjem in izkušnjami se je odločno zavze-mala za varstvo samoupravnih pravic delavcev in družbene last-nine. Za imenovanje tov. Ruže Križnar-Jager za namestnico družbe-nega pravobranilca samoupravljanja so dali ustrezno pozitivno mnenje oz. soglasje koordinacijski odbori na območju katerih družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana deluje in koor-dinacijski odbor za kadrovska vprašanja Mestne konference SZDL. Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka. ......