JUTRA; a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Raiun pri poilnam ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 teaeSno, prejemali v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrov« oaatait.18 Oglati po tarifa Oglas« aprajama hid! oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prelemora «(kM §L4 Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 »»optrtfug p»acan» • Mormonki Leto III. (X.), štev. 185 Maribor, sobota 17. avgusta 1929 Cena 1 Din Račun pri Valja mesečno, UIODOKO ¥ dIDirill ZRAKOPLOV »GROF ZEPPELIN« PLOVE OB NAJLEPŠEM VREMENU Z VELIKO HITROSTJO NAD NEOBLJUDENIMI, GORATIMI POKRAJINAMI SIBIRIJE. Polom ki ga je doživela boljševiška interna-cijonala za letos za 1. avgust napovedano svetovno revolucijo, je še vedno predmet javne diskusije po svetovnem časopisju. V zvezi s tem se razpravlja že celo tudi o ruski krizi, o krizi komunizma, ki danes ni niti več senca tega, kar je pomenil še pred leti. Problem komunizma je problem Rusije. Komunizem v drugih državah je samo senca, samo odsev političnega razvoja v Rusiji, samo preračunano in plačano proselitstvo brez globljih ciljev. Zlasti komunizem v Jugoslaviji, o katerem se zadnje čase zopet mnogo govori in piše, je le smešna karikatura velike ideje, na kateri sloni stavba komunizma. So to večinoma iz inozemstva plačani agenti, ki mnogokrat sami niti ne vedo, čemu služijo, jemljejo pa za razne usluge denar, ker so gospodarske prilike težke. Dokler ni zatrta korupcija na najvišjih mestih, ne moreš zameriti revežu, ki se s fa-milijo bori za vsakdanji košček kruha, če ga zapelja lepa prilika l,?*rega zaslužka. In moskovska centrala je dozdaj še precej dobro zalagala svoje akcije po raznih drugih državah Ali bo to storila tudi še naprei po letošnjem zlomu 1. avgusta in p-< dejstvu, da moč sovjetskega režima tudi v notranjosti Rusije same vedno bolj slabi, to je in ostane zaenkrat odprto vprašanje. Ruski problem jc problem gospodarski, problem kmetijske produkc' Ideja kolektivnega gospodarit'-- je lahko sporna in se lahko o nji teoretično polemizira. A ta polemika \\i: ne spremeni na stvarnosti, ki je vprašanju: ali se je sovjetom posrečilo si zagotoviti presežek kmetijske Produkcije za izvoz v svrho dobave Nujno potrebnih surovin za nemoteni razvoj industrije? Tu je jedro. Dejstvo, da se sovjetom to ni posrečilo, da vkljub vsem renresaliiam ruski kmet ne da svojega žita, je porazno za gospodarsko politiko in tu-ai odločilno za trajnost sovjetskega režima, ki se mora baš ob tej skal prej ali slej zlomiti. Ako pogledamo v zgodovino velikih svetovnih revolucij, najdemo sko ro vedno isti pojav, da traja desetletja, predno se kolesa krvave revolucijske dobe zopet zasučejo v nor malnl tir. Kako dolgo je trajalo, predno je francoska revolucija prešla \ ero umerjene demokracije! Tem del. bo to trajalo v kolosu, kakoršen je Rusija. Znani italijanski zgodovinar Angllelmo Ferrero se je te dni daljši razpravi bavil s tem vprašanjem. On smatra boljševiSkl eksperiment v stvari za nadaljevanje fran coske revolucije v skrajnem izhodnem delu Evrope, za prehodni fenolen, ki je moral priti po padcu carskega sistema, za prehodno fazo Političnem razvoju ruskega naroda Ferrero smatra, da je zlom bnliševi fma neizogiben in da bo po zlomu Rusija stopila v demokratično periodo svojega razvola. Da se je močo MOSKVA, 17. avgusta. Po poletu nad Uralom, kjer je prispel nemški zrako-plovni kolos v zračne sfere Azije, je od* plul direktno v Sibirijo In sicer proti mestu Tobolsku in od tam proti Bajkalskemu jezeru, kjer pričakujejo njegov prihod tekom današnjega dne. S tem bi zrakoplov »Grof Zeppelin ab-solvlral polovico prve etape poleta iz Friedrichshafena v Tokio In sicer ob naj-krasnejšem vremenu. Neprestani zapadni vetrovi so dali zračni ladji tako letalsko sposobnost, da je samo s tremi motorji igraje lahko razvijala povprečno hitrost 140 km na uro. Med Uralom in reko Ob preletel zrakoplov velikanske komplekse gorečih gozdov, kj so razvijali tako močen in gost dim, da je bil zračni IfoSos cele ure zavit v dim in je bil potnikom nemogoč vsak razgled. Od Tobolska prične najtežavnejša proga poleta in sicer do Irkutska. Polet bo šel namreč na Imenovani liniji nad sko-ro popolnoma neobljudenimi in goratimi predeli Azije. Brezžična postaja v Irkutsku je že v zvezi z »Grofom Zeppelinom«. Po vseh dosedanjih dispozicijah bo zrakoplov priplul najbrže že jutri zjutraj nad Vladivostok. TOKIO, 17. avgusta. Dočim vlada sedaj v Sibiriji najidealnejše vreme za zračne polete, pa razsajajo trenutno nad japonskimi vodami in kopno japonsko ze mljo od časa do časa zelo težki viharji In nevihte, kar more pristanek zrakoplova »Grofa Zepelina« še zelo otežkočUi. Šahouski ueleturnir u Karlouih uarih Capablanca na čelu. — Bogoljubov zopet poražen. Včeraj je bilo odigrano 14. kolo turnirja, ki je končalo z novo senzacijo. Bogoljubov, kandidat za naslov svetovnega šahovskega prvaka, je doživel zopet težek udarec. V lepi igri ga je premagai po 42 potezah dr. Tartako\ver, kateremu je neki posebno navdušeni »kibic« za njegov uspeh takoj izplačal posebno nagrado v znesku 500 Kč. Bogoljubov je zgubil s teni dosedaj že svojo tretjo partijo na turnirju: prvo z Niemcovičem, dru go z Maroczyjem in tretjo s Tartako-\verjem. Njegove šanse za časten place-ment na turnirju so se s tem silno poslabšale in pride k večjemu v poštev za peto nagrado. Madžarski velemojster Maroczv, ki je bil v prvi polovici turnirja v zelo slabi formi, je očividno sedaj zopet bolje di-sponiran. Tudi v 14. kolu ima zaznamovati zmago. Premagal je nevarnega Pe-ruanca Canala, ki je v četrtek prisilil Spielmanna h kapitulaciji. Mattison si je proti Johnerju takoj spočetka zgradil dominantno pozicijo in kmalu odločil igro sebi v prid. Sicer pa je bil včeraj dan remisov. — Remis so končale partije: Capablanca -Griinfeld, Thomas - Rubinstein, Marshall - Niemcovič, Saemisch - dr. Trey-bal, Gilg - Euwe. Prekinjeni sta bili partiji dr. Vidmar -Menšikova po 68 potezah in partija Colle -Becker. Naš prvak ima v končnici enega kmeta več, Colle pa ima damo in sedem kmetov, Becker pa stolp in tri kmete, vendar pa je kljub temu dvomljivo, ali bo Colle dobil igro. Prekinjena je bila bol^c' Vi režim držati celo desetletje, je utemeljeno v stvari sami: ruska zgodovina ne nožna evolutivnc-ga političnega napredka in ne sistema ttčnega izobraževanja širokih narodnih slojev. Kruti carski despotizem je dušil človeške in drS*v!janske pravice na eni strmi b^nk® in revolver.?’ kot reakcija proti oligarhiji so pokali na drugi strani. Oba ekstrema sta predstavljala samo mal odstotek ruskega naroda, a bila sta aktivna, široke mase pa so stale Indiferentno in apatično napram pojavom dnevnega javnega življenja ob strani. Široke dalje tudi partija Spielmann - Yates. --Spielmann ima enega tekača in štiri kmete, Yates pa enega konjiča in tri kmete. Viseča partija dr. Vidmar - Yates iz 13. kola je končala remis. Stanje po 14. kolu je sledeče: Capablanca 10, Spielmann 9 in pol (2) Niemcovič 9, dr. Vidmar 8 in pol (1), dr. Euwe in Griinfeld 8, Rubinstein 7 in pol (1), Bogoljubov 7 in pol, dr. Becker 7 (1), Colle 6 in pol (1), Canal, Maroczy, Mattison, Saemisch in dr. Tartakower 6 in pol, Marshall , Gilg, Johner, dr. Treybal 6, Yates 5 (1), Thomas 4, Menšikova 3 (1). Danes, v soboto, bodo odigrane samo vse viseče partije, 15. kolo pa se bo vršilo v nedeljo. gi strani pa spravlja mnogokrat v nevarnost njegovo likvidnost. S tem so neposredno občutno prizadeti tudi mnogoteri gospodarski faktorji, kakor so lekarne, bolnice, zdravilišča in razni dobavitelj!, ker urad napram njim ne more pravočasno izpolniti prevzetih obveznosti. Res je položaj gospodarstva težak, vendar pa ni tako težak, da polovica delodajalcev ne bi mogla pravočasno plačevati zavarovalnih prispevkov. Temu nevzdržnemu stanju je mnogo krivo pomanjkanje dobre volje in nerazumevanje potreb so-cijalnega zavarovanja s strani delodajalcev, ki bi si mogli precej olajšati plačevanje prispevkov že s tem, da onega dela zavarovalnih prispevkov, ki ga odtegujejo od plač in mezd nameščencev in delavcev, ne puščajo v obratovanju, temveč ga takoj izročijo Okrožnemu uradu. Potem bodo ob zapadlosti predpisa prispevkov morali odvzeti obratnim sredstvom dejansko le še polovico predpisanega iznosa prispevkov in ne bodo imeli občutka, da odvzamejo prometu ves zn*' sek hkrati. Dejstvo, da mora polovico delodajalcev prisilno terjati za prispevke, skrb za znižanje s tem povzročenih stroškov, kakor tudi skrb za likvidnost sili okrožni urad, da se bo moral poslužiti proti nerednim plačnikom prispevkov vseh zakonitih kazenskih določb. Zadnja pot največjega dobrotnika beograjske univerze BEOGRAD, 17. avgusta. Davi je bil največji dobrotnik beograjske univerze, Luka čelovič, ki je zapustil vse svoje premoženje, vredno okrog 80 milijonov dinarjev, imenovanemu zavodu, pokopan ob škandalozni udeležbi občinstva. Vseh udeležencev v žalnem sprevodu je bilo o-krog 80. Oficijelno sta prišla prosvetni minister Maksimovič in uradniki prosvetnega ministrstva. Prispevki za socijalno zavarovanje Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja na dejstvo, da mora od vsakega drugega delodajalca prisilno — to je s politično ali sodno izvršbo — izterjevati zavarovalne prispevke. Po eni strani povzroča to uradu ogromne neproduktivne upravne stroške, po dru- Današnji tržni dan je plaval v pravcatem jesenskem razkošju. Dospelo je mnogo raznovrstnih živil, zelenjave, povrtja in sočivja. Na trg je dospelo tudi izredno mnogo perutnine: 556 komadov. Cene za piščance so se gibale Din 12 do 35 komad, kokoši Din 35—40. race Din 25—30; gosi Din 45—60, domači zajci po velikosti in pasmi od Din 10—30 komad. Izredno mnogo sadja je bilo na trgu. Jabolka so stale Din 4—8 kg, rane slive Din 6—12, breskve Din 16 —20 kg, hruške Din 3—8, grozdje kg Din 10—12, ljubenice (melone, dinje) kom. Din 10. — Na Vodnikov trg je dospelo 26 vozov krompirja, kumare, čebule, sadja, fižola. Cene približno kakor na živilskem trgu, kjer smo našteli tudi 24 vozov sadja. Na špeharski trg so iz 10 občin pripeljali na 24 vozovih 42 svinj in 16 telet ter 220 kg svinjskih jeter in pljuč. Ena svinja je bila inhibirana in določena za prosto stojnico, 1 tele pa je bilo radi pro-tipredpisnega postopanja zaplenjeno. Na trg Svobode je dospelo do sklep* našega poročila 34 vozov sladkega in kislega sena, otave po ceni Din 70—90 ter razne slame po ceni Din 50—60 meterski stot. Trgovina je bila jako živahna. Do sklepa našega poročila Je bilo prodanih 33 vozov. Težka rudnlSka nesreča KATOVICE, 17. avgusta. V rudniku KSnigshtitte so eksplodirali jamski plini V rovu sv. Antona je zasutih 16 rudarjev, Dosedaj so spravili na dan šele 6 trupe1 ponesrečencev. mase so bile svoj čas objekt carizma, kakor so danes objekt boljševiških eksperimentov. Ko se je rušila stavba carizma, so stale indiferentno ob strani. Le tako lahko razumemo, da je mogla peščica revolucionarjev desetletja tresti v temeljih to ogromno carstvo, in tudi, da ta peščica vodi ruskega kolosa že deset let. Politično neizšolane in indolotne široke mase, ki jih je carski režim smatral kot življenski pogoj za svoj obstanek, so omogočile s svojo Indiferentnostjo boljševiški udar in njegovo desetletno vlaHanie. hodo pa s svojo pasiv- nostjo tudi povzročile padec sovjetskega režima. Ne politični dosrodki, ampak gospodarska nemoč bo končno zrušila sovjetski režim. Še bo Rusija morala prebroditi mno ge težke preizkušnje, predno bo prešla v fazo pravega demokratskega razvoja. Zakaj ne dajo se v toku ne* kaj let eliminirati težke posledice stoletnega avtokratskega režima, ki ie glavni krivec današnjega stanja v Rusiji. Toda zvezda boljševizma tone. Prav je, da tudi pri nas posvečamo potrebno pozornost eksperimentom- Sličice iz dečje počitniške kolonije v Šmartnem na Pohorju Najprej je treba seveda priti gor. Najkrajša, četudi ne najudobnejša pot vodi iz Slov. Bistrice, kamor dospeš Iz Maribora deloma z navadnim, deloma z ekspresnim vlakom, ki mnogo krat prav srečno potegne izletnike od postaje Slov. Bistrica, v Slov. Bi-strico-mesto. Drugod običajnih železniških nezgod, n. pr. trčenja vlakov, na tej slednji progi navadno ni. Poti, ki vodi najprej pod pobočjem pohorskega predgorja in dalje srednje-položno-strmo proti koloniji ne bom opisoval ter prepuščam ta posel znanemu poto- in krajepiscu, ki se večkrat oglaša v »Večerniku«. Nekaj je pa razen razgleda in naravnih' krasot le tako imenitnega na tej poti, da ne morem. iti kar tako mimo. Jc to gostilna z imenitnim vinom, ki prekaša po svoji kakovosti vse božje kapljice daleč naokoli; znane ritpznojske gorice so tudi^prav blizu tam. Le-toviščniki iz Šmartnega prav pridno posečajo to Bakovo svetišče, pa — sam Bog vedi zakaj — kolnejo pri tem iz dna svojih grešnih duš. Brez-božneži! Po krasni gozdni poti, točno markirani po vseh predpisih te planinarske umetnosti, prideš najprej do »depen-dance« kolonije, večje zložljive barake, v kateri spijo manjši in večji (tudi 181etni) otročički moškega spola. Postelj je v njej za 30 oseb. Pa nekam čudno kontrastira ta objekt z okolico. Najprej zbuja nekake mrke spomine na koncentracijske tabore v stari Avstriji za časa vojne in tudi nikake harmonije ni med barako, lepo splaniranim igriščem pred njo, lepim travnikom in bohotnim smrekovim gozdom okoli nje. Blockhausu slična spalna lopa, bi se za oko mnogo ugodneje uveljavljala. Vse tiho, žive du*e nikjer! Čez dve minuti zavije pot na levo in v lahnem vetru plapolajoča državna trobojnica ob jako lični, enonadstropni stavbi ti pove, da si v glavnem stanu kolonije. Tu je manj tiho in zapuščeno. Kučegazda te sprejme, osobito če imaš količkaj reportersko vizažo, z uprav slovansko gostoljubnostjo, ne razdira praznih besed, pač pa ponuja prigrizek, ledenomrzlo pohorsko vodo, slatino in malinovec ali oranžado, kar se vse zelo prilega po ravnokar dovršenem potovanju v skoroda neprijetnem višinskem soln-cu. S čemer seveda ni nikakor izra-zeno vabilo, naj se reporterji v čim največjem številu podajajo na pot v kolonijo! V hladni brezovi lopi, levo nad poslopjem sediš, prisluškuješ počasnemu, treznemu in jasnemu ser-m°PU “sjvaritelia vsega tega čudesa, KI te obdaja ter z radostjo dovoljuješ rahli sapici, da hladi tvoje vroče in zagorelo Čelo. Bogata je žetev zamisli, duševnega dela, organizatorične-ga in gospodarskega talenta tega možaka in nič se ti ne zdi Čudno, da si je on, micijator, postavil spomenik — na strehi kolonijskega glavnega poslopja. Bila je to ena prvih, a zelo potrebnih njegovih skrbi! Habeat sibi! Uidno kontrastira z njegovim širokim mirom naglo, smotreno, nepretrgano, .vedno v črno zadevajoče, na čudodelen stroj spominjajoče brzenje, z glavo, nogami in rokami delujočega bitja, kratkokrilega faktotuma kolonije. K1 od ranega jutra do pozne noči kuna, lika, zdravi, gladi, streže, raz-deluje, zabava, kara, vedno dobre volje, vedno vedrega lica... Ohrani Bosr Te v cvetju oj kranjska punca TU Seveda ji pri tem prav nridno pomagajo druga razumna bitja, kajti skrb za črez 60glavo kolonijo niso mačje solze. Dobrodejni mir te objame, opaja se a u a °- p°Kledu na častitljivega nTJTe£°v° precej oddaljeno dru-oV‘ .Vf ul°* na junaškega sv. Marii?* ? clk,°Pnim zvonikom. Krasno P naseIbine fiad travniki, U1 gozdovi južnega TJ* I5a po5očia! Ti>ni v daljavi , kanja nad samevajočimi trata-ml, brzi go obi režejo smaragdno ozračje, smeli sokol razkazuje svoje letalske umetnosti, nad vsem pa kra-, ljuje mirna solnčna prelest vročega julijskega poldneva. Krasota te obdaja, neskončna in dober moraš postr.ti tam gori, prost vseh pregreh, ki jih ustvarja lažna hiperkultura tam doli v meglenih ravninah. Klepetavi zvonec se oglasi! Pol dne! Od zabave in izprehoda prihite zagoreli fantje in fantiči, zagorela dekleta in deklice, vsi gladni k polnim krožnikom obilnega in nad vse okusnega obeda. Moški spol pospravi urno vse pod streho in »repetatur dosis« ni nič kaj neobičajna beseda pri njem; ženske so šibkejšega teka, krožniki niso vedno polizani. Preveč je dobrot, ostajajo! Po kratki molitvici se glasi parola: Ležati! Leže se zabavati! Eno uro! Za zabavo skrbi gramofon, gg. učitelj in učiteljica, nadzorovalno osobje, skavtska veličina, ame-rikanski lev, p. d. Puma. Vladajoči akord tu gori poje vedno isto pesem: zabava, zadovoljnost, zdravje, kvišku s kilogrami! Pri vsem tem je seveda neizogibno potrebna neprisiljena disciplina. In v tem se vrlo dobro razume tamošnji generalštab. Na mizi pozabljeni, s še nespretno roko pisani konceptek pravi: »Libe mammi. Hir ist ser šen und gut. Libe mamini, kum aufi und papi sul a aufi kuma. Gris Got deine pepi!« Spomenik klasične germanistike iz Prun dorfa, Poberscha in Mollinga. Ta mamca in druge mamce pa bi prav dobro storile, da bi preveč ne obiskovale svojih »cartkov«, kajti ti obiski niso ravno ugodni za uničevanie sicer ^razumljivega, sempatja se •^rajajočega domotožja malih kolonistov. Popoldne zopet sveti mir! Otroci so se porazgubili. Fantje so se šli kopat v deset minut oddaljeno Bistrico, dekleta pa v gozd na maline, črnice in brusnice: vsaka skupina nosi s seboj v nahrbtniku kruh z maslom ali sirom ali marmelado. Kdo bi pa tudi hodil domov na južino? Ob 6. večerja. Ista slika kakor opoldne. Po večerji pojo svojo prepotrebno pesem zobne ščetke in milo, a sledi temu opravilu prosta zabava z gramofonom, povestmi, igrami in v zadnjem času s — kinom in radiom. Slednji za sedaj še s tremi slušalkami, na obzorju se pa poraja fin aparat z ojačevalcem. Čudno bo migal z ušesi srnjak, ki hodi v precej neposredno bližino kolonije k studencu si žejo gasit. Malo višje se pomakne v kraljestvo miru, kjer ga ne bodo motile poskočne viže »Čreole«, »Poljubljam Vam roko, madame«, »Ramone« itd. Vražja kultura! Kronist in reporter morata ljubiti resnico do vseh skrajnosti. Treba se je torej dotekniti tudi senčnih strani v koloniji. — Strašne bolezni zavladajo kedaj tam pri sv. Martinu! Joj, n. pr. Povelje za popoldne se glasi: Fantje na izlet k sv. Uršuli! Vse v jedu, skoro vse, kajti trojici večjih kolonistov cela zadeva ni prav po godu. Je pač sitno z malimi na izprehod, sv. Uršulo že tudi poznajo od zunaj in od znotraj, vroče je tudi in — morda je na igrišču lepše. Z enim nmiin pogledom se tiči sporazumejo, eden zboli naglo na koleri (najbrže le »no-stras« in ne »asiatica«), drugi na pa-ratifusu, ne posebno nevarnem, a tretji na splošni telesni oslabelosti, ki sc s tehničnim izrazom označuje kot »faulitis acuta«. Padi te, sicer katastrofalne nesreče se v koloniji nikdo ne vznemirja, mlajši odidejo k sv. Uršuli, trije nesrečneži pa bijejo par minut pozneje žogo na žgočem popoldanskem solncu, iz barake spremlja glasne »oute« in »goale« Čivkanje gramofona: Volga, Volga... Pumi so menda kremplje odstrigli in otopelo mu jc zobovje kljub njegovim 18 letom. Srečna mladež, ki Ti je dano, da prebnes nekaj tednov v tem gorskem paradižu! Zdravnik dr. Vilko Marin ordinira od 12. avgusta naprej zopet dno od 10.—12. in 14.—16. ure govi ulici 15, tel. 205 re~ v Raz’a. 1931 Mariborski in dnevni drobiš Sprejem tujih učencev v mariborske meščanske šole Cele počitnice je pač stariše in ostalo javnost vznemirjal sklep krajevnega šolskega odbora v Mariboru, po katerem bi bilo v bodoče zabranjeno obiskovati mariborske meščanske šole otrokom izven mestnega okoliša. Krajevni šolski odbor je bil prisiljen tak sklep napraviti, ker mu primanjkuje prostorov za lastno šoloobvezno deco in okoliške občine ne marajo niti slišati o tem. da bi kaj prispevale za zgradbo nove šole, ki je potrebna ravno radi izven-mestnih u-čencev. Sklep krajevnega šolskega odbora pa je prisilil nekatere občine k razmišljanju in že so se začele razgovarjati in izjavljati načelno pripravljenost za prispevanje h gradbenim stroškom. Da pa na drugi strani omogoči otrokom, ki so že doslej obiskovali mariborske šole, da zaključijo pričeto šolanje, je krajevni šolski odbor svoj sklep sedaj omilil. Odslej ne bodo sprejeti v mariborske meščanske šole več novi nemariborski učenci, dosedanji pa lahko svoje šolanje nadaljujejo. Vendar se je zvišala šolnina za nje na 400 Din s pripombo, da se od te šolnine nikogar ne oprosti. Pričakovati je namreč, da bodo za revne učence plačale to šolnino njihove domače občine. Ako pa se bo s pomočjo okoliških občin zgradila v Mariboru nova šola, potem bo seveda tudi za otroke iz tiste občine šolnina odpadla. Pripomniti je še, da se smatrajo rodbine, katerih očetje so nastav-ljei v mestu in stanujejo radi pomanjkanja stanovanj izven mesta, kakor da bi stanovale v mestu. Seveda pa morajo svojo nastavitev oz. zaposlitev v mestu nedvomno dokazati. Sklep krajevnega šolskega odbora v tej obliki bo gotovo našel odobravanje tako pri mariborskih davkoplačevaicih kakor tudi pri okoličanih. To je namreč edini izhod iz položaja, v katerega je prišla mestna občina, ker ni gradila no-, vih šol že več let, dočim je mesto zeio naraščalo, in ker se okoliške občine no-' čejo priklopiti k mestu, h kateremu vendar spadajo, kar dokazujejo tudi s tem, c!a pošiljajo svoje otroke v tako velikem številu v mariborske šole. Končno jim le ne bo nič pomagalo, kakor da bodo morale prevzeti tudi del mestnih stroškovna se. — Ministrski predsednik v Mariboru. Ministrski predsednik general Živko-vič se je včeraj popoldne v spremstvu ministra za šume in rudnike, g. dr. Ant, Korošca, na svojem inšpekcijskem potovanju po Sloveniji pripeljal v Maribor, kjer je pregledal pisarne velikega župana in srezkega načelstva ter se razgovacjal tudi z oblastnim komisarjem o splošnem stanju samoupravnih poslov. Obiskal jc tudi oblastno splošno bolnico, kaznilnico, vinarsko in sadjarsko šolo ter druge u-stanove. Povsod je prišel predsednik vlade v stike z meščanstvom ter se ž njim razgovarjal o narodnih potrebah in razmerah. Njegovo inšpekcijsko potovanje je napravilo najboljši utis na vse prebivalstvo. — Predavanje o vzpenjači. Danes zvečer ob 8. uri bo imel zn-.ini strokovnjak za gradbo vzpenjač g. inž. Rudolf Frank iz Merana v dvorani hotela »Pri zamorcu« predavanje o uspehih včerajšnjega ogleda trase na Pohorju ter o realizacijski možnosti celokupnega projekta. Vabljeni so le gospodje č'ani pripravljalnega odbora ter drugi interesenti. Konecrt »Drave« v Framu. Agilno železničarsko narodno glasbeno društvo »Drava« prireja vsako nedeljo koncerte po večjih podeželskih krajih v oko.ici Maribora. S svojimi nastopi se te »Diava« tako priljubila pri občinstvu, da prihajajo z vseh strani od ljubiteljev Slovanske pesmi prošnje, da poleti k njhr. ■u Jim zapoje par lepih slovanskih narodnih pesmic. Jutri bo koncertiraj »Drava« v Framu v gostilni Špurej. Obenem s pevskim odsekom gre v Fram tudi godba, ki bo izpopolnjevala pavze s koncertnimi in plesnimi točkami. Domačini n tudi Mariborčani, uporabite ugodno priliko za nedeljski izlet v Fram! Odhod z Maribora ob 13.28 uri. povratek pa z ljubljanskim vlakom ob 22 »h _ »KARO« najboljši čevlji. Na deški meščanski šoli v Mariboru so dne 27. in 28. avgusta, vslej od 8. do 12. ure razredni (ponavljalni) izpiti. Vpisovanje v vse razrede je dne 30. in 31. avgusta od 8. do 12. ure. Vpisati se morajo ponovno učenci vseh razredov, tudi oni, ki so se vpisali ob koncu šolskega leta. Pri vpisu mora plačati vsak učenec 20 Din za zdravstveni fond. Vplačevanja so oproščeni le oni učenci, ki se izkažejo s potrdilom o uboštvu. To potrdilo izda pristojna občina in ga potrdi davčni u-rad. Ker so obmejne občine pristale na prispevek za zidanje nove šole na levem bregu, je krajevni šolski odbor dovolil, da smejo biti v II., III. in IV. razred sprejeti vsi dosedanji zunanji učenci, ki se pa morajo ob vpisu izkazati, da so vplačali na mestni blagajni prispevek 400 Din (štiri sto Din). Oprostitve tega prispevka ni! V prvi razred zavod ne sprejema zunanjih učencev. Izjemo tvorijo oni, kojih roditelji so zaposleni v mestu, a radi pomanjkanja stanovanj ne morejo stanovati tu. Taki se morajo pri vpisa izkazati, da je bila njih tozadevna prošnja v krajevnem šolskem odboru ugodno rešena. Dne 2. septembra je ob 3.30 šolska maša v stolnici. Učenci se zberejo na šolskem dvorišču. V torek, dne 3. septembra je pričetek pouka. 1 Zaupanje sloni na prepriianiu Zaupajte nam, prepriiaife se sami! m RO so najboljši čevlji Koroška cesta 19 št. V Koncert v mestnem parku bo v nedeljo dopoldne. Svirala bo železničarska godba pod vodstvom kapelnika Schonherrja. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »FRANZ JOSEFOVE« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpu-Ientnih osebah, putikarjih in hemorojdal-no bolnih. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. št. J. Pogrešana živčno bolna ženska. 2e tri dni pogrešajo 54Ietno Justino Vajlandič.ki je živčno bolna. Odšla je pred 3 dnevi od doma svoje poročene hčerke Kristine in se od tedaj ni več vrnila. Vsa poizvedovanja za njo so ostala brezuspešna, vsled česar ni izključeno, da se ji je pripetila kakšna nesreča. Vaj-landičeva je že enkrat poizkušala izvršiti samomor. Je visoke postave, nosi modro obleko ter Ima sive lase in nijke črna čevlje. — Ulica Kraljeviča Marka se pogreza V Melju vodi tik ob vojašnici novo-urejena in pred kratkim kanalizirana ulica Kraljeviča Marka. Po zadnjem nalivu se je pred hišo Štev. 13 pogreznila zemlja v širini 1—2 metra in približno do tričetrt metra na globoko. Ker je ta ulica zelo slabo razsvetljena, obstoja nevarnost za nočne pasante; zato je potrebno, da se ta nedostatek Člmprej odpravi. — Dr. I. Majcen do nadaljneca ne ordinira. V M a>!Borfl, 3ne 17. VIIT. '1929. M«riB