ÜCITRI,.JSK1 PEVSKI /BOK V LJUBLJANI
ODSEK .in . SEKCIJE '/.X DRAVSKO BANOVINO
7. MARCA 1932
O	B 3 O. U K I
PROGRAM KONCERTA
Manojlovič Kosta:
Puče moj Hristič St. K.: Hristos tješi mater Mokranjac Stevan:
O	kako bezakonoe Milojevič Miloje:
Dugo se polje zeleni Krstič Petar: Pod jorgovanom Milojevič Miloje:
Muha i komarac
Mešani zbori
Ženska zbora
O	1) M O It
Tajčevič Marko:
1. Iz	135	psalma:	Hvalite imja Gospodnje
2. „	29	„	Glas Gospodenj .	. .
3. „	39	„	Skaži mi Gospodi	. .	.
4. „	33, 71	in 86:	Vospoite Jemu . .	.
Mešani zbor z bas solo
Adamič Emil: 6 narodnih pesmi:
1. Rasti, rožmarin
2. Da bi jaz znala, kteri je moj
3. V črni gori beli grad
4. Sem revna deklica
5. Lepo, mlado jutro se rodi
6. Izberi si moža Tajčevič Marko:
4 starosrbijanske (I, II, III, IV) Stolcer - Slavenski Josip:
1. Svatovska
2. Slepačka
3. Jesenske noči
4. Šaljivka
Ženski zbori
Mešani zbori
I)IR.IGE\T: SREČKO K l' M A R
Puce moj . . .
Ah, puče (narod) moj, što učinih tebi?
Ali u čemu ožalostih tebe, puče moj, odgovori meni...
Hristič St. K.
Hrisios lješi mater
Duša leti tjelo trepti, pod dva krila andjelskoga. Pod trečijem Isus bio i ovako govorio:
»Kc če poči u kraj puta, tu če nači majku moju, če pred krstom suze roni. Suze roni Bega moli da joj javi sretne glase, kako sam ja uskrsnuo, na nebesa poletio.«
To začuo sveti Jovo, pa on posla dva andjela, te andjeli odlečeše, sveto j majci govorili:
»Ne boj nam se sveta majko, tvoj je sinak uskrsnuo na nebesa polečeo, nas od grjeha izbavio!«
T|P
Mokranjac Stevan St.:
O Krt Ro bezakonoe
O, kako bezakoniti skup (nezakoniti zbor) osudi eara [svih] stvari na smrt. Ne postidivši (ne da bi se sramoval) se zbog debročinstva (dobrot), na koja ih pot; sečaše (spominja) i koja unapred proreče (prorokuje) govoreči k njima [Gospod]: »Ljudi moji, šta vam učinih? Zar (ali) čudesima (s čudeži) ne ispunih Judeju? Zar jednom reeju (besedo) ne vaskrsoh (obudil) mrtve? Zar ne izlečih (ozdravil) bolove i bolesti? (S) Cim mi to vračate? Zar (ali) me sc ne sečate? Za iscelenje (ozdrav* ljenje) na mene naložiste rane; Mesto života zadaste mi smrt; vešajuči me na drvo (križ); dobročinitelja (dobrotnika) kao zločinca; zakcnodavca kao prestupnika; cara svih kao osudženika (obsojenca).
Dugotrpeljivi (dolgo trpeči) Gcspode slava neka je tebi!
Dugo sc polje zeleni
Dugo sc polje zeleni, u polju evetak rumeni. Kraj njega potok žubori, žuhorom šapče, govori: »Cvetiču tužan ne bio, zašto si stablo povio?
Što tako tužno mirišeš i šuštiš kao d'a uzdišeš?«
»Potoče bistri, hladani, vene mi život mladani!
Ja ljubljah divnu eurieu, mirisnu bajnu ružieu; još sinoč moja bejaše. Jutros je svati uzbraše. Svet mi je sreču odneo, zato sam bledjan, uvec.«
Krstič P. J.
Pod jorgovanom
Ko ti ščeri, pokida dcrdanc?
Ko ti prosu biser i merdžane? »Jutros rano ja u baštu, mati, odoh prve jorgovane brati.
Za derdan mi zape rosna grana, pa se prosu ispod jorgovana.«
'fjp
A što su ti mutne oči tako?
Ko da nisi spavala nikako? »Negdje slavuj pjevaše sa grane, pa ga slušah sve do zore rane.« Moja tugo jao, ako ti je njedra raskopčao?
»Ne karaj me, ne ljuti se name; puce majko, popueale same!«
Milojevic Miloje	Narodni	stihovi
Mul\a I komarac
Haj dili, dilili	Po	djevojku	dolaziše,
Komar muhu isprosio,	pa	jo dvoru	dovedoše
mnoge svate pokupio	na	tikvieu,
sve pčelice,	na	poliču,
medenice,	'	haj dili, dilili.
i	osice*
obadicc,	Pruži komar	duge noge
dililili.	»Izuj mene, ženo moja.«
Ona njemu odgovara:
»Od’ otale, nepriliko, prekidena, dilili ...
Kad je komar razumio, pa je nogom udario, stoji muho, pomaganje, do blagaja... zu zu zu
To je mrav razumio, pa je džidom zametnuo do komara dolazio džidom da ga udario.
Stade komar pleči, a muha se cerekati hihihi dilili.. .
Tifir
Y
Tajčevič Marko:
»Čeiiri duhovna stiha«
i.
(Iz psalma 135.)
Hvalite imja Gospodnje, hvalite rabi Gospoda. Hvalite Gospoda, jako blag Gospod, poite imeni Jego, jako dobro.
(Hvalite Gospodovo ime; hvalite, služabniki Gospodovi.
Hvalite Gospoda, ker Gospod je dober; prepevajte njegovemu imenu, ker je sladko.)
II.
(Iz psalma 29.)
Glas Gospodenj na vodah. Bog slavi vozgremje. Gospod na vodah mnogih. Glas Gospodenj v krjeposti, glas Gospodenj v velikoljepiji. Gospod krjepost ljudem svojim dast, Gospod blagoslovit ljudi svoja mirom.
(Gospodov glas je nad vodami veličastni Bog grmi;
Gospod je nad veliko vodami.
Gospodov glas je močan;
Gospodov glas je veličasten.
Gospod bo dal moč svojemu ljudstvu;
Gospod bo svoje ljudstvo blagoslovil v miru.)
UL
(Iz psalma 39.)
Skazi mi Gospodi končinu moju i čislo dnjei moih koe jest: da razumjeju, čto lišajusja az.
(Naznani mi, Gospod, moj konec, in koliko je število mojih dni; da vem, kaj mi manjka.)
IV.
(Iz psalma 33., 71 in 86.)
Vospoite Jemu pjesnj novu ... Slava Tebje, Gospodi aliluja!
Da ispolnjatsja usta moja hvalenija, jako da vospoju slavu Tvoju, ves denj velikoljepije Tvoje.
Jako veli j jesi Ti, i tvorjai čudesa, Ti jesi Bog jedin.
(Pojte mu novo pesem... Slava tebi Gospod, aleluja! Moja usta naj bodo polna tvoje hvale; da prepevam tvojo slavo, ves dan tvoje veličastvo. Ker ti si velik in čudodelen; ti edini si Bog!)
'ijr
Adamič Emil
Rasti, rožmarin
Rasti, rasti, rožmarin, ti deviški si spomin, rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen, al’ pa suh.
’!|P
Kadar jaz umrla bom, venec lep imela bom, z rožmarina nemškega nageljna rudečega.
Narodna
Adamič Emil	Gorenjska	narodna
Da bi jaz zna la, kleri Je moj
Da bi jaz znala, kteri je moj, da bi mu dala pušeljc nocoj; pušeljc je zeleni, fantič zaljubljeni.
Da bi jaz znala, kteri je moj.
Da bi jaz znala, kteri je moj, jaz bi mu dala robček nocoj; robček je Židani, fantič zaljubljeni.
Da bi jaz znala, kteri je moj.
Da bi jaz znala, kteri je moj, jaz bi mu dala venček nocoj; venček je zeleni, fantič zaljubljeni.
Da bi jaz znala, kteri je moj.
'!JF
Adamič Emil
Belokranjska narodna
V Črni gori beli grad
V	črni gori beli grad, notri pa je stolec zlat.
Na njem sedi ljubi moj, saj ga poznam, da je moj.
V	žepu ima robček bel, saj ga poznam, da je moj. Na roki ima prstan zlat, saj ga poznam, da je moj.
Sem revna deklica
Jaz sem revna deklica,	Jaz zakonska žena sem,
želim zakonski stan,	dekletom zglede dam:
sem žalostna, objokana,	moža si ne želite ve,
žalujem noč in dan,	dokler ste v ledik	stan.
sem žalostna, objokana,	Dekletom vedno luštno gre,
ker nimam ljubega moža,	zakonskim ženam	pa gorje!
ki bi me troštal, zame bil,	Možila sem se, se	kesam,
zavoljo mene vse prebil,	za svoj veseli ledik stan
me rešil rev, težav.	žalujem noč in dan.
Jaz smejala bodem se okol’ svojgä moža, mu rada brž postregla bom in mu pokorna b’la.
Če bi kraj njega v krčmo šla, bi ž njim veselo plesala.
Če bi napila se močno, zato moj mož nič hud ne bo, me nesel bo domov.
Tf|F
Adamič Emil	Štajerska	narodna
Lepo, mlado jutro se rodi
Lepo, mlado jutro se rodi,	Ribice po vodi plavajo,
s stolpa juternico že zvoni.	v solncu ljubko se zigravajo.
Rožice po polju cvetejo,	Kvišku povzdigujejo glave,
v rosi jutranji se umivajo.	kakor da bi nas pozdravljale.
Ptičice pod nebom letajo, se po drevju nizko vsedajo.
Žvrgolijo pesem jutranjo, ž njo nam dobro jutro voščijo.
'ijr
Adamič Emil	Prleška	narodna
Izberi si moža
»Očeš, čerka, vzet moža?«	»Očeš, čerka, vzet moža?«
»Mati moja, keroga?«	»Mati moja, keroga?«
»Mladega čevljarčiča.«	»Mladega vzem kmetiča.«
»Mati moja. nečem ga:	»Mati moja, nečem ga:
Cel dan po dretah vošči	Celi	dan po polju čepi,
celo noč po smoli diši.	celo	noč debelo smrči.
Mati moja, nečem ga.«	Mati	moja, nečem ga.«
»Očeš, čerka, vzet moža?« »Mati moja, keroga?« »Mladega vzem šribarja.« »Mati moja, očem ga:
Lepe ima bele roke, v žepu dnarce ima svetle. Mati moja, očem ga.«
'Tj!'
Tajčevič Marko
Narodno besedilo
Starosrbijanske pesme
i.
m.
Borjano, Borjankc, sal ti li si moma!
Sal ti znaš da peješ, Glasot ti se čuje, dor do naša niva.
Srpa si ostavim, tebe da te slušam, koja pesna peješ, ta ja da zasvirim, oro da napravam.
II.
Sadila Tinka bosilok, na mermer ploča sadila! Lagala, lagala!
Ne i niknalo bosilok, tuk i niknalo džundžule! Lagala, lagala!
Magdo mori, a džamija lele.
Sta ti beše Magdo, te pobeže lele.
Izgore me Magdo belo lice lele!
Magdo gajtan vede lele.
IV.
Viknala Jana da peje, glasot se čuje v Čustendil Bre«bre ishaha,
’ferim Jano mašala asla si grlo imala.
Stolcer=Slavenski Josip
Svatovska
Kad mi na um padne moja draga,	Sretnem dragu u mome sokaku,
ja ne pazim mraka ni oblaka.	pa joj rečem:
Več se šečpm po sokaku!	»Dobro veče, draga moja lepa!
Bog daj dobro i srce i večne sreče! Ej!
Slepačka
Darujte mi, prijatelji, darujte mi, roditelji!
Bog vas mili razveseli,
i	Marija božja mati, da vam v nebu stanovati!
Vidite me s’ očicama, darujte mi s ručieama, za oči i vida svoga! žalostno je srce moje, kad ne vide oči moje.
'IfP
Vsakojaka teška muka, vsakojaka teška rana.
Kad ne vidim žarko sunce, vedra neba više sebe, crnc zemlje izpod sebe.
Nečete ga pogubiti,
Bog če vama naplatiti, s dobrom srečom s lepim zdravljeni, s mirom božjim blagoslovom!
Daj vam Bože zdravim biti
i	sirotom podeliti!
StolcersSlavenski Josip
Jesenske noči
O jesenske duge noči, oj! Reko dragom da ne dode, oj! Lepe noči oj!
T|F
Gje si draga, kud se šečeš? da večeras k meni nečeš? Lepe noči oj! Divne noči oj!
StolcersSlavenski Josip	Narodno	besedilo
Šalfivka
Čupava, garava otvori	vrata!	Sad kupuj, sad luduj,
Ne bupuj, ne luduj, tvoja	biti neču!	tvoja biti moram.
Kupi če ti bracika	Čuješ li, draga moja,
derdan oko vrata.	otvori mi vrata.
T|F