dolenjka.d.d. NOVO MESTO Obiščite novo odprto prodajalno “MARKET” v Brežicah na Trdinovi ulici 1. Priporočamo se za obisk! Vsem našim kupcem širom Dolenjske, Bele krajine in Posavja želimo VESEL BOŽIC! ISSN 0416-2242 224000 9770416 vaš četrtkov prijatelj DOLENJSKI LIST OBVESTILO Notarka Marta Malič obveščam občane in občanke, da bo notarska pisarna od 1. januarja 1999 poslovala v prostorih v Novem mestu, Rozmanova ulica 38 - nad A BANKO. Uspešno leto 1999! MUŠIČ NA PREVOLAH -'nedeljo so v osnovni šoli Prevole fjeli v gosteh priljubljeno pevko 0ejo Mušič. Kulturno društvo Hi-Ve in šola so v nadaljevanju prijavili tudi tekmovanje v karaokah ? novoletno zabavo, kjer so se °larji obdarili. Deji Mušič, ki je Poslušalce navdihnila, je na koncu ^natelj šole Jože Hribar podaril k(h Božička, ki smoga lahko še isti (fčer videli v oddaji Zoom na TV Avenija. (Foto: S. Mirtič) Mokroniški Italian Shoes Studio v stečaj Konec večletne agonije MOKRONOG - Večletne agonije delavcev zasebne družbe Italian Shoes Studio je konec. Upravitelj prisilne poravnave je ugotovil, da ta ni mogoča, zato je predlagal stečaj. Oklican je bil 15. decembra, postopek pa teče pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Okrog 50 delavcev, ki jih je od začetnih 130 v družbi še ostalo, je že nekaj časa delalo v izrednih razmerah. Tri leta niso dobivali regresa za letni dopust, zadnjega pa so dobili izplačanega kar v čevljih, ves ta čas so imeli nizke plače in niti ene niso dobili izplačane po kolektivni pogodbi; plače včasih niso dosegale niti minimalne predpisane. Delodajalec Stefan Marolt iz Ljubljane ni izplačeval stroškov prevoza na delo, čeprav jih je na plačilni listi prikazoval, itd. Vse to so bili razlogi za stavke delavcev. Zadnja sredi oktobra je potekala celo pred zaklenjenimi vrati proizvodnih prostorov Iskre Elektrolita, ki je bil lastnik prostorov in je zahteval izplačilo najemnine. Kot so povedali.pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije v območni enoti za Dolenjsko, si s stečajem upniki ne morejo obetati poplačila, saj družba razpolaga le s stroji, ki so pod hipoteko, za delavce pa bo zdaj verjetno bolje. Nekateri bodo dobili zaposlitev preko zavoda za zaposlovanje, težje zaposljivi pa le imajo zagotovljeno nekaj varnosti pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. L. M. NEZAKONITO DEJANJE KBM V J? Sovražni prevzem Dolenjske banke? Nova Kreditna banka Maribor skuša za nazaj dobiti soglasje za 23-odstotni glasovalni delež v Dolenjski banki - Poskus ponovnega podržavljenja privatne Dolenjske banke? NOVO MESTO - Vse bolj postaja jasno, da gre pri nakupu paketa 60.000 delnic Dolenjske banke, kar je nekaj manj kot 23-odstotni lastniški delež te banke, ki se je na Ljubljanski borzi zgodil prejšnji ponedeljek, za poskus (sovražnega) prevzema. Za vsem tem je nedvomno Nova Kreditna banka Maribor. V Dolenjski banki so nad takim načinom poskusa prevzema ogorčeni. V ponedeljek, 21. decembra, so o tem razpravljali na sejah upravnega in nadzornega odbora Dolenjske banke. O novih razmerah, stališčih lastnikov in vodstva banke so v posebnem pismu obvestili predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška, ministra za finance Mitjo Gasparija in guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja. “Nakup tako velikega paketa delnic brez prejšnjega dogovora z up- 40 LET DOLENJSKE A VTOCESTE - Izgradnja avtoceste od Ljubljane do Zagreba pred 40 leti, ki je trajala pičlih 7 mesecev, je bila veliko in neponovljivo dejanje več kot 54.000 jugoslovanskih mladink in mladincev, ki so delali v 469 mladinskih delovnih brigadah. Tako je izzvenela tudi proslave ob tem jubileju v soboto v novomeški športni dvorani, ki so se je udeležili številni takratni brigadirji, med njimi predsednik Slovenije Milan Kučan, komandant ene od slovenskih brigad, in Jože Brodnik (levo), direktor Družbe za avtoceste Republike Slovenije, ki bo dokončala brigadirsko delo in zgradila prvo pravo dolenjsko avtocesto. Na proslavi so nastopili: novomeški gimnazijski pevski zbor, Darja Švajger, Tereza Kesovija, Arsen Dedič, Oto Pestner in New Svving Quai1et, slavnostni govornik pa je bi! predsednik Državnega sveta Tone Hrovat. (Foto: A. B.) DELAVEC NA DRUŽBENEM DNU Sindikat ostal edini zaščitnik Manjše družbe in podjetniki najbolj pogosto in grobo kršijo pravice delavcev NOVO MESTO - Dolenjska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ima OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI Samostojnost naprodaj? I 26. december 1990je bil prelomni trenutek v zgodovini našega naroda, kije s svojo odločitvijo za samostojno pot sprožil spremembe, ki jih takrat niti slutili nismo. In kaj imamo danes? Demokracijo, ki nam gre ob neskončnem nategovanju med koalicijo in opozicijo včasih že precej na živce, liberalni kapitalizem, ki je že marsikatero slovensko družino spravil čez rob lakote, denacionalizacijo, ki je bolj kot popravila stare krivice povzročila nove, vse glasnejši verski fundamentalizem in evropeizacijo države, očitno edini strateški projekt, kjer opozicija podpira stranke na oblasti. V, Evropo pa lezemo skrajno počasi, a skozi priškrnjena vrata EU se moramo preriniti, kajti če ostanemo zunaj, bomo drugorazredna država, obsojena na životarjenje onstran tesno zaprtih šengenskih meja. Cena članstva v družbi izbranih ne bo majhna. Le dobro desetletje po tistem, ko smo izstopili iz jugoslovanske države, se bomo prostovoljno zlili v evropski Babilon. Da nam odprejo meje drugi, moramo mi svoje odpreti drugim. Naša podjetja in ustanove bodo postopoma dobivale tuje lastnike, na naših ulicah bo vse pogosteje slišati tujo govorico. Evroskeptiki, ki jih je pri nas po raziskavah javnega mnenja vse več, se upravičeno bojijo, da je Evropa kletka, v kateri bo tako majhen narod, kot je slovenski, izginil, tega pa, ko smo na plebiscitu obkrožali “za ”za samostojnost, nismo imeli v mislih. Pod Habsburžani in v Jugoslaviji smo Slovenci ostali Slovenci, ker nam je uspelo ohraniti svoj jezik. Če ga bomo v Evropi zavrgli, smo na plebiscitu obkrožili “za"za propad. IGOR VIDMAR okoli 18.000 članov, članarino pa jih plačuje kakih 5.000 manj. TUdi to govori o stanju delavcev na tem območju, kajti tisti, ki članarine ne plačujejo, je ne zato, ker je ne morejo, saj so v glavnem ostali brez dela. “Območna organizacija ZSSS za Dolenjska opravlja pomembno vlogo pri zaščiti pravic delavcev,” pravi sekretar te organizacije Jože Miklič. “Ob počasnem sodstvu in neučinkoviti inšpekciji dela smo skoraj edini, ki v naši regiji varujemo pravice iz dela.” Na srečo v letošnjem letu na tem območju ni bilo več večjih stečajev. Da je kriza že dosegla dno, se po mnenju sindikata kaže tudi v tem, da se povečujejo proizvodnja, izvoz, kakovost,'skratka, da se gospodarske razmere izboljšujejo. V sindikatu so prepričani, da so k temu s svojo dejavnostjo pripomogli tudi oni. Regijsko gospodarstvo ustvarja 17 odst. slovenskega izvoza, (Nadaljevanje na 2. strani) Sporočilo bralcem KOŠARKA Liga Kolinska KRKA : SLOVAN Novo mesto, ŠD Marof, sobota, 26.12.1998, ob 20. uri Naslednja številka Dolenjskega lista bo zaradi praznikov izšla dan poprej, to je že v sredo, 30. decembra. Po novem letu bo DL spet izhajal ob običajnih dnevih, prva številka izide 7. januarja. &VBEME Do konca tedna se bo nadaljevalo hladno, suho in zamegljeno zimsko vreme. Spoštovane občanke in spoštovani občani Mestne občine Novo mesto! Predpraznični nemir in prihajajoče novo leto nas že prevzemata. V teh zadnjih dneh, ko poskušamo oceniti preteklo leto, se moramo zavedati, da zgodovino jutrišnjega dne pišemo sami kot posamezniki, skupine in vsa družba. Vsem želim veliko lepega ob praznovanju božičnih praznikov, v novem letu pa bi vam zaželel predvsem zdravje, da bi lahko uživali lepote življenja, pogum, da bi vas osvobodil strahu, modrost, ki naj vas rešuje dvomov, in srečo, ki je potrebna zato, da lahko osrečujemo druge. Lepo in srečno novo leto 1999! Vaš župan Anton Starc, dr. med. ravljalci in vodstvom banke ni v skladu z običajanimi načini in postopki v svetu, kar kaže na poskus sovražnega prevzema,” piše v pismu. Večje število delnic je prodalo le nekaj pravnih oseb, nasploh pa so posredniški kupci od lastnikov iz-mamili delnice celo z lažmi, češ da jih prodaja tudi direktor banke. Lastniška struktura banke je zelo razpršena; od skupaj 806 delničarjev je kar 787 ali 97,6 odst. takih, ki imajo manj kot 1 odst. lastništva, od tega je več kot 600 delničarjev fizičnih oseb,” piše v pismu. Poskus, da bi Nova Kreditna banka Maribor na tak način prevzela Dolenjsko banko, je še posebej nesprejemljiv, saj je mariborska banka v državni lasti, Dolenjska banka pa je prva povsem zasebna večja banka v Sloveniji in bi bil tak “po-žegnan” prevzem poskus ponovnega podržavljanja Dolenjske banke. To bi bilo toliko bolj nenavadno, ker je aprila letos Dolenjska banka od Ministrstva za finance na njihovo ponudbo odkupila 1872 delnic Dolenjske banke. Kakor koli že, nakup svežnja delnic Dolenjske banke ni v skladu z določili zakona o trgu vrednostnih papirjev, ki med drugim zahteva predhodno soglasje Banke Slovenija za nakup več kot 15 odst. delnic Berite danes stran 2: •Zdravo jedro Adrie živi naprej stran 3: •Posodobljeni čistilni napravi stran 9; •Kako od slabega k dobrem mleku? stran 10: •Devetdeset let Pie Mlakar stran 11: •Detomor zaradi težkih razmer? stran 18: •Silvestrska večerja po domače stran 19: •Medprazniki so pozabili na revščino stran 25: •Z babico pečeva potico • Glede na določila zakona je bil nakup nezakonit, zato upravni in nadzorni odbor ter vodstvo Dolenjske banke pozivata Banko Slovenije, naj Novi Kreditni banki Maribor ne izda potrebnega soglasja. banke s pravico upravljanja. Tega soglasja pa Nova Kreditna banka Maribor pred nakupom ni dobila niti ni pri Banki Slovenije vložila zahtevka zanj, ga pa skuša dobiti naknadno, za nazaj. Prav tako o nameri nakupa Nova Kreditna banka Maribor ni obvestila svojega lastnika, se pravi slovenske države. A. BARTEU Danes koledar za 1999. leto Današnji številki Dolenjskega lista je priložen koledar za prihodnje leto. Izdajo koledarja je omogočilo podjetje iz Novega mesta. Če koledarja v vašem izvodu časopisa morebiti ni bilo, ga lahko dobite v naši naročniški službi. Uredništvo Dolenjskega lista / CDoCe-njsfšj' Cist JASLICE VNARAVNI VELIKOSTI - Vsekaže, da so med Belokranjci prav Semičani najbolj domiselni pri postavljanju jaslic. Ančka Golobič s Štrekljevca, ki je letos svoje že tako največje belokranjske jaslice še povečala, in športno in kulturno društvo Orel iz Semiča pa sta prvič postavila lesene jaslice v naravni velikosti kar v dvorani kraške jame Mahkovec. Organizirani ogledi jaslic bodo 24. decembra od 21. do 24. ure, 25., 26. in 27. decembra pa od 9. do 17. ure. V društvih že razmišljajo, da bi v prihodnjih letih v Mahkovcu pripravili tudi žive jaslice. (Foto: M. B.-J.) Koliko še prostovoljstva? Nedavno so se v Novem mestu spomnili gradnje t.i. avtoceste bratstva in enotnosti, pri tem tudi, da so avtocesto delali udarniki po vojni brezplačno. Obletnico so pripravili v delu koledarskega leta, v katerem sicer pride nekako bolj do izraza prostovoljno delo: takrat aktivisti Rdečega križa obdarujejo ljudi. Prav tako na prostovoljnosti zasnovana Karitas organizira dobrodelne akcije, kot je bilo npr. nedavno v Brežicah. Neodvisno od vsega tega in hkrati vsebinsko dosti blizu je bil dogodek v Brežicah konec novembra, ki so mu dali naslov srečanje prostovljcev - srednješolcev in študentov Posavja in ki sta ga organizirali Slovenska filantropija in gimnazija Brežice. Navedeno ni vse iz vrste dogodkov s predznakom prostovoljstvo, vendar dovolj za nekaj vprašanj nasploh o prostovoljnem delu v podjetniško usmerjeni liberalni slovenski družbi. Prostovoljci še hodijo naokoli, toda ali so štete ure njihovim vzvišenim vrednotam o človekoljubju? Kakšna je bodočnost človekoljubnih organizacij, ki jih držijo pokonci prostovoljci vseh mogočih svetovnih nazorov? Je morda na obzorju zaton prostovoljnega gasilstva? Ali se prostovoljnost neprostovoljno udinja različnim političnih skupinam in ciljem? V čem mogoče utegnejo biti prostovoljne akcije krivične? So še druga vprašanja, za katera je odprt tokratni anketni kotiček Dolenjskega lista. te V 5 ■ji i' fr j DARJA JANEŽIČ, svetovalka v Kmetijski svetovalni službi Ivančna Gorica: “Zadnje čase žal zelo malo slišim o solidarnostni pomoči tako v svojem okolju kot širše. Žal zato, ker je revnih družin in drugačne vrste pomoči potrebnih čedalje več naših ljudi, nastaja pa tudi sloj premožnejših. Ne bi nam smelo biti vseeno, kako živijo drugi. Vsak mora pomagati po svojih močeh.” v MARJETA BABIČ, vzgojiteljica iz Črnomlja: “V vaseh si ljudje še prostovoljno pomagajo med seboj, a tudi v mestnih naseljih z družinskimi hišami še niso tako odtujeni. Kjer so dobri odnosi med sosedi, je prostovoljnosti več, na splošno pa je je premalo. Večje je pri gasilcih, aktivistih RK kmečkih ženskah. Ljudje pač živijo težko, zato so bolj kot zastonj pripravljeni delati za denar.” MILKA ŠOŠ, upokojenka iz Sadi-nje vasi pri Semiču: “Čedalje manj je prostovoljnosti. Ko smo bili mi mladi, smo šli pomagat prostovoljno, preden nas je kdo sploh prosil za pomoč. Bili smo srečni, če smo za to dobili jabolko ali kos kruha, danes pa hočejo vsi za vsako pomoč denar. Prostovoljnega delaje vedno manj, ljudje se zapirajo vase, prijaznosti in domačnosti pa je vse manj.” MATEJ KUKMAN s Suhorja pri Prečni: “Pri nas je bolj malo zanimanja za prostovoljno delo, saj bi skoraj vsak rad za svoje delo plačilo. Prostovoljno delo bi morali bolj spodbujati že v osnovni šoli. Odkar civilno služim vojaški rok pri novomeškem Rdečem križu, sem spoznal, kako veliko ljudi potrebuje pomoč in kako pomembno je delo prostovoljcev, ki jim nesebično pomagajo.” JANJA STRUNA, gimnazijska maturantka iz Kočevja: “Ljudje, ki kaj počno prostovoljno, to delajo s srcem, zato so pripravljeni delati brezplačno. Takšnih ljudi bo vedno vsaj nekaj. Zaslužijo si priznanje; če tega tega niso deležni, naj se jih vsaj ne ovira pri delu. Še tako zagnani sčasoma izgubijo voljo. Potrebno jih je spodbujati, da bi iz dobrega dela naredili še boljše. MATJAŽ PLESNIČAR, obrtnik iz Ribnice: “Še vedno je' in tudi bo dovolj ljudi, ki so pripravljeni delati prostovoljno in tudi brezplačno, če je namen dober. Težje je, kadar gre za zbiranje denarja, saj ga ljudje težko dajo. Prav je, da se dela brezplačno, če gre za dobrodelno zadevo. Prostovoljcev ne smemo bremeniti s stroški za prevoze, elektriko in podobno.” ALOJZ PEČARIČ, prevoznik s Smednika: “Je še nekaj prostovoljnega dela. Delajo posamezniki in tudi nekatere organizacije, na primer aktiv kmečkih žena, Rdeči križ. Najbolj aktivno je verjetno gasilsko društvo. Prostovoljnega dela je v družbi manj, kot ga je bilo včasih. Najhujša je strankarska pripadnost, to grizenje strank in že tudi ljudi med seboj.” VALENTIN DUHANIČ, elek-trikar-elektronik iz Gazic: “Prostovoljnega dela je še veliko. Precej tega organizira Čerkev. Tako imamo na primer v Cerkljah ob Krki mladinski center. Ena redkih prostovoljnih organizacij so gasilska društva. Ža gasilstvo država daje premalo dobre opreme. Prostovoljno delo se v družbi opremalo ceni. ceni ga tisti, ki gaje že potreboval.” IVANKA TRAVEN, lastnica trgovine Kolo v Sevnici: “Že vse življenje se ukvarjam s prostovoljnim delom različne vrste: na kulturnem in cerkvenem področju, pri vzgoji, v mladinskem centru, pri miklavževanju. Menim, da to druži ljudi, zato bi morala take akcije in prizadevanja v večji meri podpirati tudi država. Če bi bilo več prostovoljnega dela, bi se ljudje med sabo bolj razumeli.” Sindikat ostal... načrti adrii; mobil (Nadaljevanje s 1. strani) brezposelnost se sicer zmanjšuje, tako da je sedaj na tem območju (nekdanja občina Novo mesto in Trebnje) brez dela še kakih 4.600 ljudi (bilo jih je že 6.300); stopnja brezposelnosti je okoli 10-odstot-na, kar je 4 odst. pod slovenskim povprečjem. Vendar se bo prava slika pokazala šele konec leta, ko bo nehala delati nočna izmena v Revozu in bo brez dela ostalo okoli 500 ljudi. Pa tudi novo zaposlovanje, kolikor ga je, je v glavnem za določen čas. Plače v regiji se v zadnjih dveh letih približujejo slovenskemu povprečju. “Temu in dejstvu, da podeželje preživlja veliko ljudi, gre v glavnem pripisati, da na Dolenjskem ni večjih socialnih pretresov,” pravi Miklič. Največ težav je v elektrokovinski, tekstilni, obutveni in gradbeni dejavnosti. ki jih pestijo nelikvidnost, težave s plasmajem proizvodnje, tu prihaja do zakasnitve izplačila plač, regresa (in še to v bonih), pojavljajo se kršitve pravic iz dela, seveda se ob tem zmanjšuje motivacija za dobro delo. “V zadnjem obdobju je vse več kršitev pravic zaposlenih v manjših družbah in pri samostojnih podjetnikih,” je povedal Miklič. “Delavci nimajo pogodbe o zaposlitvi, zlasti v go- • Število socialnih pomoči se povečuje. Letos je območna organizacija ZSSS za te pomoči namenila 5 milijonov tolarjev, 800 članom pa so pomagali z ugodnim posojilom. Po pravno pomoč seje letos na sindikat obrnilo 1760 delavcev, kar je sicer manj kot v preteklih letih, vendar je iz preteklih let še veliko nerešenih primerov na sodiščih in v stečajnih postopkih. stinstvu, trgovini in storitvenih dejavnostih, dobivajo minimalne plače in še te jim izplačujejo na roke, ne dobijo regresa in denarja za prehrano, ne vračajo jim potnih stroškov, ne izplačujejo jubilejnih nagrad. Inšpekcija dela je neučinkovita, o čemer smo obvestili glavnega republiškega inšpektorja.” Povrhu vsega je le kaka desetina zaposlenih v teh dejavnostih v sindikatu, na območno organizacijo pa največkrat prihajajo po zaščito, ko je že prepozno. A. BARTELJ PODELITEV DIPLOM DIPLOMANTOM VIŠJIH STROKOVNIH ŠOL LJUBLJANA - V torek, 15. decembra, je bila v Narodni galeriji v Ljubljani podelitev diplom prvi generaciji diplomantov in diplomantk 5 višjih strokovnih šol: Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem z Bleda, Višje strokovne šole za strojništvo iz Celja, Višje strokovne šole za elektroniko iz Velenja, ELES-ove Višje strokovne šole za energetiko in Višje strokovne šole za strojništvo iz Novega mesta. Skupaj je diplome prejelo 152 diplomantk in diplomantov, od tega 15 iz novomeške Višje strokovne šole strojništva. Ob tej priložnosti je o razvoju višjih strokovnih šol spregovoril tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Zdravo jedro Adrie živi naprej Proizvodnjo počitniških prikolic povečujejo za 20 odst. letno - Skoraj vse izvozijo NOVO MESTO - Počitniške prikolice, ki sojih v Novem mestu začeli proizvajati pred 33-timi leti, so plod domačega znanja in izkušenj. V največji krizi seje njihova proizvodnja znašla v letih 1992 - 1995, ko je Adria Caravan šla v stečaj. Z izdelavo prikolic Adria pa že četrto sezono nadaljuje podjetje Adria Mobil, ki ga od leta 1996 uspešno vodi glavna direktorica Sonja Gole. Poleg počitniških prikolic so pred dvema letoma začeli proizvajati tudi avtodome, in sicer kot nadgradnjo forgona ter mansardne avtodome. V razvoju pa imajo tudi polintegrirane avtodome. Počitniške prikolice delajo v treh kakovostnih razredih z različno opremljenostjo. Ker jih prodajajo v različne države zahodne Evrope, morajo za vsako državo posebej ustrezati tudi njihovim predpisom oz. homologizaciji. “Letos smo izdelovali 318 različnih modelov počitniških prikolic, dodali smo novo serijo C, to je višji kakovostni razred, in s tem popestrili našo ponudbo, hkrati smo s tem dvignili tudi ugled podjetja,” je povedala direktorica Sonja Gole. Počitniške prikolice Adria Mobil, ki sodijo v višji srednji cenovni razred, prodajajo v vse države zahodne Evrope. Največ počitniških prikolic prodajo v Holandijo, PRED PRAZNIKI LE DOPOLDNE Vse poslovalnice Nove Ljubljanske banke bodo pred božičnimi in novoletnimi prazniki, torej 14. in 31. decembra, poslovale le dopoldne med 8. in 12. uro. na Dansko in v Italijo. “Zelo p°; membni so tudi skandinavski trg1’ kjer njihova prodaja raste, med' tem ko v ostalih evropskih državah še vedno stagnira,” je razložila Goletova. V 90. letih sej6 evropski prikoliški trg skoraj ® pol zmanjšal. Zaradi spremenj6; nih navad ljudi in želje po ved1 mobilnosti pa vse bolj narašč® prodaja avtodomov. Letos je prodaja počitniških prikolic narash tudi na domačem trgu, kjer pr°' dajo le okrog 2 odst. celotfle proizvodnje. Leta 1996, ko je 186 zaposlenih nadaljevalo delo y Adrii Mobil, so izdelali 3.305 prikolic, potem s° • Lani so pridobili certifikat ISO 9001. In kakšni so njihovi načrti' “V prihodnje želimo našo ponu”' bo dopolniti še s paleto novih proizvodov višjega cenovnega razreda tako prikolic kot avtodoma': zadržati trend rasti in v neko) letih preseči obseg proizvodni6 7.000 enot letno,” pravi Goleto'3 KANDIDATKA Z/l SLOVENKO LETA - Direktorica Adrie Mobil Sonja Gole je tudi ena od petnajstih kandidatk za Slovenko leta v že tradicionalni akciji revije Jana. To je prav gotovo veliko priznanje za njeno delo kot tudi za podjetje, ki se je po zlomu Adrie Caravan kljub številnim težavam uspešno postavilo na noge. (Foto: A. B.) proizvodnjo vsako leto za 20 odst povečevali, letošnje leto pa bodo zaključili s 5.000 enotami, od tega je 95 odst. počitniških prikolic’® 5 odst. avtodomov. V tem času s0 povečali tudi število zaposlenih n* 290 delavcev. V dobrih treh let’'1 so si zagotovili možnosti za n°f' malno delo in dobiček, zavedaj”, pa se, da morajo biti previdni i” da bo boj za obstanek tudi v p(1,' hodnje težak. j. DORN^ Vloga Revoza v strategiji Renaulta Predsednik skupine Renault Louis Schweitzer pri predsedniku slovenske vlade dt Janezu Drnovšku - Za še tesnejše sodelovanje - Slovenski dobavitelji LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je prejšnjo sredo na Brdu pri Kranju sprejel predsednika skupine Renault Louisa Schweitzerja, ki se je s sodelavci mudil na obisku v Sloveniji. Gospod Schvveitzer je v pogovoru izrazil zadovoljstvo skupine Renault nad dobrim sodelovanjem med Renaultom in novomeškim Revozom, največjim proizvajalcem avtomobilov v Sloveniji. Poudaril je, da bo Revoz tudi v zom v prihodnje še okrepilo, prihodnji strategiji razvoja Renaulta imel eno pomembnejših vlog. V Renaultu vidijo prihodnost Revoza v nadaljevanju doseganja visoke kakovosti izdelkov pa tudi v zadovoljevanju potreb po avtomobilih na novih evropskih tržiščih, posebno ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Predsednik dr. Drnovšek je poudaril, da so v Sloveniji z dosedanjim sodelovanjem s skupino Renault zelo zadovoljni, saj je prav to sodelovanje dokazalo konkurenčnost slovenskega znanja in dela na zahtevnih evropskih tržiščih. “Želimo, da bi se sodelovanje med Renaultom in Revo- posebno na osnovi uspešne proizvodnje izdelkov, kot je novi clio, ki prihaja iz novomeške tovarne,” je med drugim dejal dr. Drnovšek Obenem je predsednik vlade izra' zil pričakovanje, da bo Renault' proces proizvodnje avtomobil0' kot dobavitelj tudi v prihodnJ' vključeval zainteresirana slove”' ska podjetja, na primer Uni°” Helios, Savo in druga, ki so se-svojimi izdelki že uveljavila mednarodnih tržiščih. MOBITEL ZA KOSTEL KOSTEL - Od torka, 22. decembra, je območje nove občine Kostel pokrito s signalom za mobitel in GSM. Naprave so montirane na TV pretvorniku nad Faro. Do kod vse pa je Kolpska dolina pokrita s signalom s tega pretvornika, še preizkušajo. OSMA OBLETNICA MORISA - V Primožih pri Kočevski Reki je bila v četrtek, 17. decembra, svečanost ob osmi obletnici ustanovitve specialne enote Moris, ki se je maja letos z desetim bataljonom za mednarodno sodelovanje združila v prvo brigado Slovenske vojske. Poveljstvo ima v Ljubljani, enoti pa v Škrilju pri Kočevski Reki in Logatcu. Svečanosti so se udeležili tudi nekateri predstavniki manevrske strukture narodne zaščite. Brigada je elitna, v njeni sestavi je deset odstotkov vojakinj in je zametek sil za hitro posredovanje Slovenske vojske. Trenutno je na Cipru v mednarodnem kontigentu vod njenih vojakov, ki opravlja najbolj kočljive naloge v> četrtem sektorju. Brigadi so podelili pr\’i bojni prapor, več častnikov, podčastnikov in vojakov pa je prejelo posebna priznanja. Slavnostna govornika sta bila načelnik generalštaba Slovenske vojske, brigadir Iztok Podbregar, in poveljnik enote, polkovnik Janez Butara. (Foto: M. Glavonjič) , i Ljubljansko pismo Rop obljublja prelomnico v letu 1999 Padec nezaposlenosti kar za 15.000 oseb? LJUBLJANA - V letu 1999 obljublja Rapovo ministrstvo za delo nova delovna mesta in zmanjšanje nezaposlenosti. Kot predvidevajo, bo ob koncu tega leta pri Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 126.000 brezposelnih, ob koncu leta 1999 pa naj bi jih bilo 15.000 manj. Priliv brezposelnih bo po napovedih tega ministrstva enak kot letos, to je 79.000. Z različnimi ukrepi aktivne zaposlovalne politike bodo, kot obljubljajo povečali zaposlovanje za 12 odstotkov. zaposlovanje in ministrstvo za delo, družino in socialne zadev« pripravila nove programe javnih del, v katere so brezposelne osebe, starejše od 55 let, lahko vključene do izpolnitve pogojev za upokojitev. In katere so te novosti? Delodajalcu, ki zaposli brezposelno osebo, starejšo od 50 let, lahko zavod povrne polovico prispevkov za čas treh let. P° izteku denarnega nadomestila lahko nezaposleni (ob izpolnjevanju zakonskih pogojev - cenzus je drugi pogoj) uveljavi)0 pravico do denarne pomoči v skladu s predpisi, ki so veljali d° uveljavitve novele (trajanje največ 6 mesecev). V skladu s tem bodo lahko ti zavarovanci uveljavljali podaljšanje izplačevanja denarnega nadomestila d° izpolnitve pogojev za upokojitev ter možnost dokupa zavarO* valne dobe v polovični višin’ zneska dokupa. Starejšim zavarovancem, ki bodo uveljavil' In zdajšnji podatki o poslenosti? Skoraj polovica vseh brezposelnih je starejša od 40 let. Naraslo je tudi število starejših od 50 let. Deloma je to tudi posledica predčasnega upokojevanja delavcev v tej starostni skupini. Letos je namreč prijavljenih 16.000 takšnih, ki bodo v prihodnjih petih letih čakali na pokojnino na zavodu za zaposlovanje. Zaposlitvene možnosti za ljudi brez temeljne izobrazbe se še naprej zmanjšujejo, medtem ko potreb po delavcih z visoko stopnjo izobrazbe ni mogoče kriti. Brezposelnih z visoko izobrazbo je letos 2.000, slovenski trg dela pa bi jih potreboval okrog 8.000. Zaradi težje zaposljivosti starejših občanov sta zavod za pravico do denarnega nadomestila po noveli zakona, bo leto odmerjeno za 18 mesecev (starejšim od 50 let in z zavarovanjem nad 25 let) oziroma z” 24 mesecev (starejšim od 55 le* in zavarovanjem nad 25 let). izteku nadomestila pa bodo lahko uveljavili pravico do denarne pomoči (glede na dohodkovni in premoženjski cenzus)' ki se jim bo lahko izplačevala 1-mesecev. Če jim bo po iztek0 denarnega nadomestila do 'z' polnitve pogojev za upokojit°v manjkalo največ tri leta, bod° lahko uveljavili izplačevanj” prispevkov za pokojninsko j” invalidsko zavarovanje vse izpolnitve teh pogojev. Če P‘* bodo izpolnjevali tudi pogoje Z” pridobitev pravice do denarn” pomoči, jim bodo tudi to p°' moč lahko, izplačevali do V' polnitve pogojev za upokojite^ VINKO BLATNI1" Novomeška kronika ČESTITKA - Ob koncu leta je navada, da prijateljem, znancem, ^delavcem zaželimo vse najbolj-sev prihajajočem letu. Tako se ^katera podjetja spomnijo tudi sv°jih upokojencev in jim zaželijo tdravja in miru. To navado že leta Spjijo tudi v Straškem Novolesu. ~a velike sisteme je znano, da se I °jj počasi obračajo, a po treh e!ih bi pa že lahko ugotovili, da enega njihovih nekdanjih delav-Cev iz novomeške Ulice k Roku ni med živimi. Namen je sicer dober, poštarje pa v zadregi. PAKET - Raznašalec, ki bi ®oral oddati novoletno darilo *'rke na Regrških košenicah, naslovljenke očitno ni našel in se je ravnal po svetopisemskem rek-U’ ko je stiska najhujša, je rešitev dajbližja in paket položil pred lrdna hrastova vhodna vrata Oajbližje nedokončane hiše. To pa 111 bila prva pošta, ki jo je mladi 'o vneti graditeljski zakonski par I “°bil na svojem bodočem domo-0 vanju. Odkar je hiša pod streho, Mn za vrata zatikajo toliko propa-Sandnega gradiva za gradbeni Material, kot bi zgradili nebotič-Mk. Prospekte skurijo, darilo pa 'Mka na pravega naslovljenca. DUTY - Beseda v naslovu te “°dice pomeni po naše tudi dolžnost. V svojem imenu pa jo nosijo tudi brezcarinske trgovine Wuty free). Ko so tako trgovino jja slovensko-hrvaški meji pri Jfetliki nedavno obiskali izletni-p ki jih je v Belo krajino popeval Dolenjski list, je tamkajšnji Mladi in naduti carinik očitno 'Mol za svojo dolžnost (duty), da ™ “zajebava”. Na splošno zgra-, Mnje vodičke, starejših izletnikov jo- ln celo mejnega policista jim ni ' ”°volil, da bi v tej trgovini kupone drobnarije prenesli v domovino, češ da niso prestopili Meje, po domače - da niso šli "krnit na Hrvaško. Naši izletniki M zlahka pogrešili drobnarije, ki 50 jih pustili tam (za pijačo in cig-arete jim je prijazna prodajalka fo vrnila denar), bolje pa bi ,'1°. ko bi mila domovina pogreba takega carinika. Ena gospa je rekla, da je *°v»meška zastava res rdeče-^°dra, kar pa še ne pomeni, da } se ujemali bordojsko rdeča Nove Kreditne banke pribor in kraljevo modra °lenjske banke. Mom pri kralju .Novo MESTO - V galeriji /jalj so včeraj, 23. decembra, ;)ječer odprli slikarsko in kipar-razstavo del akademskega I barja Draga Moma iz Ljub-'Mne. |uhokranjski drobiž) h Pevski zbor tudi na *ORU - Na Dvoru so se v Nedeljek, 21. decembra, zbrali i^itelji zborovskega petja. Fran-Može je številne zbrane poučil .osnovah petja, kasneje pa so l^rpno že zapeli nekaj pesmi. Če JNo pevci in pevke zainteresirali petje, bo po besedah prof. ?“žeta potrebno veliko trdega "'a in vaj. Naslednja vaja bo v jjMedeljek, 4. januarja, ko bodo VpliIi tudi organe zbora. Nove table v žužem- p§KU - Na vpadnicah v naseli? Žužemberk sedaj stojijo tri p table. Gotovo dobrodošla Jdobitev, ki jo je na predlog ^Mističnega društva Suha kraji-lj > Postavila Krajevna skupnost, "ančno pa podprla Mestna "•na Novo mesto. S. M. ttt&t I Z MAŠ I H O 8 tl H ŠHii KRKINA SKRB ZA OKO L J E O UPRA VLJANJU Z OKOLJEM - Strokovnega srečanja o upravljanju z okoljem, ki so ga prejšnjo sredo pripravili v Krki, se je udeležil tudi minister za okolje dr. Pavle Gantar. Na fotografiji: z leve v prvi vrsti: tehnični direktor Krke inž. Peter Miklavčič, minister Gantar, direktor novomeške Komunale inž. Marjan Kelvišar ter Krkina strokovnjaka dr. Tone Recelj in mag. Janez Kržan. (Foto: A. B.) 20 LET ABANKE V NOVEM MESTU - Letos je novomeška poslovalnica Abanke dopolnila 20 let delovanja. Ob tej priložnosti so v petek pripravili prednovoletni sprejem za svoje poslovne partnerje. (Foto: A. B.) JUBILANTI DOLENJSKE BANKE - V letošnjem letu je 42 zaposlenih v Dolenjski banki dopolnilo 10, 20 oz. 30 let dela v tej bančni ustanovi. Jubilejna priznanja in nagrade so podelili na prednovoletnem srečanju delavcev Dolenjske banke v soboto v Šmarjeških Toplicah. Na fotografiji: direktor Dolenjske banke Franci Borsan izroča priznanje Zdenki Bukovec za 20 let dela. (Foto: A. B.) BOŽIČEK JE RAZDELIL DARILA - Sožitje, novomeško društvo za pomoč duševno prizadetim, je tudi letos poskrbelo za obdaritev njihovih članov. Božiček je razdelil 170 daril, vsako pa je bilo vredno 6 tisočakov. (Foto: J. D.) Posodobljeni čistilni napravi V zadnjih osmih letih je Krka za varstvo okolja namenila 23 milijonov mark NOVO MESTO - Ob zaključku posodobitve biološke čistilne naprave Krke in osrednje novomeške komunalne čistilne naprave so prejšnjo sredo v Krki pripravili zelo obiskano strokovno srečanje o upravljanju z okoljem, na katerem so strokovnjaki Krke in novomeške Komunale prikazali vlaganja v posodobitev sistema čiščenja odpadnih voda v Ločni, Krka pa je predstavila program in razvojne dejavnosti na področju upravljanja z okoljem. Srečanja se je udeležil tudi minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Obnova osrednje novomeške komunalne čistilne naprave je stala 82 milijonov tolarjev, od tega je Krka prispevala 42 milijonov. Sprva je to čistilno napravo, zgrajeno leta 1974, močno, več kot 60-od-stotno, obremenjevala Krka s svojimi odpadnimi vodami. Krka je leta 1992 ob komunalni zgradila svojo čistilno napravo, a ves čas Komunali izdatno pomaga pri posodabljanju in obnovi njene naprave. “Krka je res dobri sosed, žal pa je eno redkih podjetij, če ne sploh edino, ki veliko vlaga v objekte za varstvo okolja,” je dejal direktor novomeške Komunale inž. Marjan Kelvišar. ZA ZDRAVO SRCE IN OŽILJE NOVO MESTO - Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, podružnica za Dolenjsko in Belo krajino, Novo mesto, objavlja možne odgovore na nagradno vprašanje o srčnem infarktu, ki je bilo postavljeno v oddaji Za zdravo srce in ožilje na televiziji Vaš kanal 22. decembra: a) Srčnega infarkta ne moremo preprečiti, ker je to prirojena bolezen; b) Srčnemu infarktu se lahko izognemo z zdravim načinom življenja; c) Srčni infarkt je vnetje srčne mišice. Celoten pravilen stavek napišite na dopisnico, ne pozabite pripisati svojega naslova, in jo najpozneje do petka, 25. decembra, pošljite na naslov: Televizija Vaš kanal, Adamičeva 2, 8000 Novo mesto. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel paket dobrot z znakom varovalnega živila tovarne olja Gea iz Slovenske Bistrice. Krkina čistilna naprava je največja industrijska biološka čistilna naprava v Sloveniji in med najsodobnejšimi v Evropi. Tehnologijo zanjo so razvili Krkini strokovnjaki, ki skrbijo tudi za njeno delovanje in nenehno dopolnjujejo njeno učinkovitost z novimi tehnologijami in izboljšavami. “Po zaslugi res velikih vlaganj Krke v varstvo okolja je reka Krka vsaj pol manj obremenjena, kot je bila predtem, za okolje neprijetne STEFANJ DAN V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Prostovoljno gasilsko društvo Dolenja Stara vas v sodelovanju s šentjernejskim turističnim društvom pod pokroviteljstvom šentjernejske občine organizira tradicionalni praznik šte-fanji dan, ki bo 26. decembra. Ob 9. uri bo zbiranje konj na hipodromu, odhod povorke bo ob 9.30, v Stari vasi pa bo ob 10. uri blagoslovitev konj. Praporščak bo šentjernejski župan Franc Hudoklin. Vljudno vabljeni! TRADICIONALNO KOLEDOVANJE TREH KRALJEV ŠENTJERNEJ - V šentjernejski občini bodo že četrto leto zapovrstjo organizirali “Koledovanje treh kraljev”, kjer se predstavijo koledni-ške skupine, ki na izviren način prikazujejo stari običaj koledovanja treh kraljev. Prireditev bo v soboto, 2. januarja, ob 18. uri pred občinsko stavbo v Šentjerneju. Ker bo število nastopajočih skupin omejeno. Organizacijski odbor prosi, da se koledniške skupine čimprej prijavijo. Prijave zbira Stane Bregar na tel.: 068/81-924. Vse bralce pa vabijo na ogled prireditve. Letošnje komunalne naložbe Komunala letos investirala 720 milijonov tolarjev NOVO MESTO - Novomeška Komunala, ki deluje na območju prejšnje občine Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, kjer v okoli 22.000 gospodinjstvih živi kakih 65.000 ljudi, je letos vložila v gradnjo novih komunalnih objektejv in rekonstrukcijo obstoječih okoli 720 milijonov tolarjev. V zadnjih letih iz leta v leto narašča delež tujih virov v komunalnih naložbah in se zmanjšuje delež denarja iz Komunalinega inkasa. Medtem ko je bilo leta 1995 tujih virov v teh investicijah le dobrih 14 odst., jih bilo lani že dobrih Društvo, ki skrbi za nemočne ljudi Prednovoletno srečanje članov Sožitja, novomeškega društva za pomoč duševno prizadetim NOVO MESTO - Novomeško Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim, je minulo soboto v jedilnici Šolskega centra pripravilo že tradicionalno prednovoletno srečanje, ki se gaje udeležilo 140 družin oz. 320 prizadetih skupaj s svojci, kar je največ do sedaj. Med gosti pa sta bila tudi novoizvoljeni novomeški župan dr. Anton Starc in škocjanski župan Janez Povšič. Delavci Doma starejših občanov so pripravili igro Muca copatarica, udeleženci pa so bili najbolj veseli daril, ki jim jih je izročil Božiček. Ob tej priložnosti so imeli tudi občni zbor, kjer jim je predsednica društva Anica Stankovič orisale delo društva v tem letu, Milica Jakopin pa je poročala o prihodkih in izdatkih. Na prejšnjih srečanjih so ob tej priložnosti razdelili tudi društveno glasilo, tokrat pa so članom dali le kratek povzetek dejavnosti v tem letu, saj pripravljajo ob 25-letnici delovanja jubilejno številko glasila. V začetku letošnjega leta je tajnica društva Ana Bevc na osnovi podatkov strokovnih služb izdelala analizo o varstvu zmerno, težje in težko duševno prizadetih oseb v novomeški, šentjernejski in škocjanski občini. Ugotovila je, daje na tem območju 27 predšolskih otrok, 40 šoloobveznih in 199 odraslih, skupaj 266 prizadetih. Analiza bo društvu služila kot osnova za oblikovanje potreb duševno prizadetih odraslih oseb do leta 2005. Čeprav seje pristojno ministrstvo že januarja odločilo, da se v Novem mestu ustanovi enota Centra Dolfke Boštjančič iz Drage za dnevno obravnavo, usposabljanje in varstvo 20 otrok z motnjami in je julija sprejelo tudi sklep o oddaji javnega naročila za adaptacijo prostorov v novomeškem Domu starejših občanov, se je začetek adaptacije zaradi dol- gotrajnih postopkov zavlekel v december. Ob odprtju Merkurjeve trgovine letos maja v Novem mestu pa je omenjeno trgovsko podjetje namenilo društvu milijon tolarjev za ureditev enote dnevnega varstva v Novem mestu. Sicer pa so v društvu organizirali tudi izlet v Postojnsko jamo in Strunjan, junija so pripravili piknik s srečelovom v Dolenjskih Toplicah in med počitnicami organizirali počitniško varstvo za 8 šoloobveznih otrok. V začetku novembra so pripravili tradicionalni vikend seminar za družine na Otočcu. Obiskali so tudi družine z odraslimi duševno prizadetimi osebami, ki niso vključene v nobeno strokovno obravnavo, in jih povabili k sodelovanju. Čeprav zadnja leta z veseljem ugotavljajo, da se v dejavnost društva vključuje vse več družin. J. DORNIŽ- 30 odst., letos pa kar 37 odst. V zadnjih štirih letih je šlo daleč največ denarja za oskrbo z vodo (dobra milijarda tolarjev), sledijo naložbe v kanalizacijo (572 milijonov tolarjev) in čistilne naprave (327 milijonov tolarjev); sledijo plinifikacija (192 mio SIT), odvoz in deponiranje odpadkov (118 mio SIT) in druge naložbe (377 mio SIT). Le pri odvozu in deponiranju odpadkov v naložbah ni nobenih tujih virov, največ, več kot pol, jih je pri investicijah v čistilne naprave, sledi pa plinifikacija. Tudi letos je šlo največ denarja za oskrbo z vodo (94,4 milijona tolarjev), za kanalizacijo in čistilne naprave so namenili 18 milijonov tolarjev (tu ni všteto posodabljanje osrednje mestne čistilne naprave v Ločni, kije trajalo več let, veljalo pa 82 milijona tolarjev, od tega je Krka prispevala 45 milijonov). Za splošno komunalno dejavnost so namenili 18 milijonov tolarjev, v glavnem za nabavo posod za odpadke. Vrednost naložb pri plinifikaciji Novega mesta znaša letos 26 milijonov tolarjev. A. B. PREDNOVOLETNI KONCERT NOVO MESTO - Pihalni orkester Krkinih Zdravilišč iz Straže bo imel tradicionalni prednovoletni koncert v nedeljo, 27. decembra, ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. BOGOSLUŽJE V EVANGELIJSKI CERKVI NOVO MESTO - Evangelijska cerkev vabi na svečano božično bogoslužje, ki bo na sveti večer, 24. decembra, ob 22. uri v cerkvi v Trdinovi ulici v Novem mestu. vonjave pa smo zmanjšali za 80 odst., zmanjšali njihov obseg in pogostnost,” pravi inž. Peter Miklavčič, tehnični direktor Krke. Dr. Tone Recelj, “oče” Krkine čistilne naprave, pravi: “Reka Krka ne more prositi, naj jo varujemo pred onesnaženjem. Je povsem nemočna. Dolžnost civiliziranih in osveščenih ljudi pa je, da še posebej zaščitijo nemočne, ki se ne morejo sami braniti.” To pa ni samo Krkina dolžnost do reke, ki je dala ime tej uspešni firmi, do sosedstva in okolja nasploh, ampak spoštovanje visoko zastavljenih okoljevarstvenih standardov v proizvodnji zahtevajo tudi kupci Krkinih proizvodov. Zato v • V zadnjih osmih letih je Krka v varstvo okolja vložila več kot 23 milijonov nemških mark, od tega tudi vseh 12 milijonov mark, kolikor so jih rezervirali za ta namen v otvoritveni bilanci pred lastninjenjem družbe. Krki 6 do 8 odst. vrednosti vseh naložbenih projektov namenijo za varovanje okolja, poleg tega pa nabavljajo še take stroje, ki ne obremenjujejo okolja, čeprav so za 20 do 30 odst. dražji. “V skladu z zahtevnimi okoljevarstvenimi standardi poteka tudi Krkina največja naložba do sedaj, gradnja nove tovarne tablet Notol, katere vrednost znaša 100 milijonov nemških mark in ne bo dodatno obremenjevala okolja. Isto velja za našo tovarno, ki jo gradimo v Šentjerneju,” je še povedal Miklavčič. A. BARTELJ BOŽIČNI KONCERT NOVO MESTO - V soboto, 26. decembra, bo ob sedmih zvečer v frančiškanski cerkvi koncert, na katerem bodo nastopili: mezzosopranistka Mojca Saje, baritonist Aleš Makovec, pianist Berislav Budak, organist Milan Brudar in klavirski trio Glasbene šole Marjana Kozine. Vstopnine ni, prostovoljni prispevki pa bodo uporabljeni za obnovo orgel. NOVOLETNI VZPON NA TRDINOV VRH NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi vse planince na 7. novoletni zimski vzpon na Trdinov vrh, ki bo v soboto, 2. januarja. Odhod brezplačnega avtobusa z novomeške avtobusne postaje bo 8. uri, začetek pohoda v Gabrju pa ob 8.30. Pohod bodo vodili Jože Perše ter Rozi in Rudi Skube. Povratek avtobusa iz Gabrja bo ob 14. uri. Dodatne informacije na tel.: 068/73-409 ali 041/693-195. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA NOVO MESTO - V galeriji Luna so v sodelovanju z Društvom novomeških študentov v sredo, 23. decembra, zvečer odprli razstavo fotografij z motivi iz sveta alpinizma. Svoja dela razstavljata Jure Juhasz in Andrej Markovič. SILVESTROVANJE UPOKOJENCEV ŠENTJERNEJ - Društvo upokojencev Šentjernej vabi svoje člane na silvestrovanje, ki bo 2. januarja ob 18. uri v gostilni Turk. KONCERT V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Pihalni orkester občine Šentjernej pripravlja 29. decembra božično novoletni koncert, ki bo v večnamenski dvorani šentjernejske osnovne šole. Predstavili se bodo z novim programom svetovno znanih komponistov. DOLENJSKI LIST 3 ttt&t IZ NAŠIH OBČIN MM Polemično že na prvi seji sveta Metliški svetniki so na prvem zasedanju v novem mandatu dali vedeti, da bodo seje še kako burne - Za podžupana potrdili Martina Črnuglja z Liste za Metliko METLIKA - Metliški svetniki so se pretekli petek zbrali na prvi seji v novem mandatu. Ob tem je prejšnji župan Branko Matkovič zaželel novemu županu Slavku Dragovanu uspešno delo ter dobro sodelovanje s svetniki, da bi bilo v dobrobit vsej občini. Dragovan pa seje Matkoviču zahvalil za vse, kar je bilo pod njegovim županovanjem narejenega v metliški občini. Dragovan je v nadaljevanju dejal, da je bila volilna kampanja korektna, volilci pa so dali zaupanje njemu in svoje odgovornosti se dobro zaveda. Priznal je, da je že v prvih dneh ob prevzemanju županovanja zvedel za nekatere SLS Slovenska ljudska stranka Podružnica Metlika želi svojim članom in vsem občanom metliške občine -prijetne božične praznike ter srečno, uspešno in zadovoljno novo leto 1999! BLAGOSLOV KONJ IN KONCERT SEMIČ - Mladinska veroučna skupina pripravlja za danes, 24. decembra, ob 23.30 v tukajšnji farni cerkvi sv. Štefana polnočnico. V soboto, 26. decembra, bo ob 10. uri pred farno cerkvijo blagoslov konj, ki bodo tja prišli v povorki skozi naselje. Istega dne ob 18. uri pa bo imel moški pevski zbor ob 10-lctnici delovanja v semiški farni cerkvi koncert, na katerem bo zapel tudi ženski pevski zbor KUD Semič. Vstopnine ne bo, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni Sožitju, društvu za pomoč duševno prizadetim za Belo krajino. zadeve, ki so mu bile prej neznane, zato ga je nekoliko strah prihodnosti, a s skupnimi močmi in večjim trudom kot doslej tudi uspehi ne bodo izostali. Če je mogoče soditi po prvi seji, bodo zasedanja zelo živahna. Ko je namreč Juš Mihelčič predlagal za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jožeta Klepca ter za člane Bojana Kramariča, Jožeta Nemaniča, Martina Črnuglja in Slavka Brunskoleta, je Minka Kočevar oporekala, da predlog ni usklajen z drugimi svetniki in strankami. V imenu svetniške skupine LDS je predlagala, naj komisija odseva razmerja volilnega strankarskega deleža. A ni navedla novih imen, tako kot tudi Ivan Škof ne, čeprav se je strinjal z njo. Predvsem gaje motilo, da sta v komisiji dva člana iz SLS, zato je Branko Matkovič predlagal, da Kramariča zamenja Anica Kopinič. Po usklajevanju v krajšem odmoru so svetniki sprejeli Matkovičev predlog. Ko so bili že pri naslednji točki, pri kateri naj bi imenovali komisi- jo za pripravo statuta in poslovnika, seje v sejno sobo vrnil Škof in predlagal, da glasujejo tajno. Kljub prošnjam ostalih svetnikov, naj umakne predlog, saj bi tajno glasovanje podaljšalo sejo vsaj za uro, izid glasovanja pa ne bi bil nič drugačen kot pri javnem glasovanju, je Škof vztrajal pri svojem, a je na prigovarjanje in pojasnjevanje potem svoj predlog le umaknil. Dragovan je že na prvi seji za podžupana predlagal Martina Črnuglja. Predlog je utemeljil s tem, da je Črnugelj za člana mestnega sveta Metlika dobil največ glasov, ker pa izhaja iz gospodarstva, ga bo kot podžupan zastopal v pogovorih z državo. Čeprav so vsi podpirali županov predlog, pa je Matkovič predlagal, da bi predlog za podžupana dobili pisno na naslednji seji. Ko je namreč pred tremi leti Matkovič kot župan predlagal podžupana, je prav Dragovan zahteval pisni predlog. Z Matkovičem se je strinjala tudi Kočevarjeva. Vsi ostali razpravljalci, razen Črnuglja, ki se je ob tem - razumljivo - počutil precej nelagodno, pa so zagovarjali glasovanje že na prvi seji. Mihelčič je poudaril, da je le do konca februarja čas, da se v Ljubljani borijo za dodatni denar, zato je pomembno, da podžupana izvolijo čim prej. Razen vzdržanega Črnuglja so vsi dvignili roke za njegovo podžupansko funkcijo. M. BEZEK-JAKŠE Martin Črnugelj, metliški podžupan Občankam in občanom občine ‘Mettif^a žetim vesele božične praznille ter sreče, zdravja in uspeha v novem letu 1999. Slavko Dragovan župan Telovadba na hodniku, pouk v sobah Potem ko so letos začeli graditi novo telovadnico pri osnovni šoli Mirana Jarca, v šoli upajo, da bodo dobili še prizidek z učilnicami - Devet učilnic v dijaškem domu ČRNOMELJ - Zadnjih pet let so se v črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca s pristojnimi pospešeno dogovarjali o dograditvi učilnic in telovadnice, saj so si vsi edini, da šola nima pogojev za normalen pouk. Izmed različnih možnosti za gradnjo je obveljala tista, po kateri je prizidek k šoli predviden med sedanjo telovadnico in bistrojem Alfa, telovadnica pa na drugi strani Ulice Otona Župančiča. Na isti strani ceste, kot je šola, sodi tudi športno igrišče. “Sedaj za telovadnico ni bilo več prostora, saj so načrtovalci morali upoštevati mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in Urbanističnega inštituta Ljubljana. Pod šolo je namreč spomenik padlim v prvi svetovni vojni, poleg tega pa je sedanje precej veliko šolsko poslopje blizu starega mestnega jedra in še ena tako velika stavba v bližini ne bi bila najbolj primerna. Potem ko so pred pol leta polo- več kot polovica ur športne vzgoje poteka v neprimernih prostorih. Skoraj vsi učenci razredne stopnje telovadijo na hodniku v dijaškem domu, in sicer pred sanitarijami. Učenci predmetne stopnje pa imajo športno vzgojo v pretesni stari telovadnici,” je potarnal Mužar. žili temeljni kamen za telovadnico, so dela potekala skoraj po načrtih. Po besedah ravnatelja Borisa Mužaija so dobili zagotovila, da je v osnutku državnega proračuna za prihodnje leto predviden denar za nadaljevanje gradnje, upajo pa, da ga bodo zagotovili tudi v občinskem proračunu. Po načrtih naj bi bila telovadnica končana v prihodnjem letu, prav tako podhod, ki jo bo povezoval s šolo, ter zunanja ureditev, kamor PEVCI, GLASBENIKI IN FOLKLORISTI IGRAČE ZA BELOKRANJSKE VRTCE - Osnovna dejavnost humanitarnega zavoda Vid iz Kranja je pomoč otrokom pri nakupu invalidskih pripomočkov ter sodelovanje z zdravsttenimi zavodi in drugimi ustanovami. Zelo odmevna je bila njihova lanska novoletna obdaritev vseh rejniških otrok v Sloveniji. Letos pa so se v Vidu odločili, da pred novim letom obdarijo vrtce v vseh treh belokranjskih občinah, v katerih je v organiziranem varstvu okrog 850 otrok. Darila so bodisi kupili ali so jih podarili sponzorji. Igrače, vredne okrog 2,5 milijona tolarjev, od tega jih je v vrednosti 500 tisočakov podarila Spectra International, je pretekli petek ravnateljici črnomaljskega vrtca Dragici Valenčič predal direktor Vida Aleš Pajestka. (Foto: M- B.-J.) SLOVENICA V ČRNOMLJU - Pretekli četrtek je zavarovalniška hiša Slovenica v začasnih prostorih na Belokranjski cesti v Črnomlju odprla novo poslovno enoto za Belo krajino, njen vodja pa je Ivan Štrekelj. V Slovenki so obljubili, da bodo enostavne zavarovalne primere rešili že v nekaj dneh ter zagotovili, da se bo s širitvijo zastopniške mreže dvema zaposlenima kmalu pridružilo še nekaj ljudi. Sicer pa Slovenica V Črnomlju gradi nove poslovne prostore, kamor naj bi se preselili že v prihodnjem letu. (Foto: M. B.-J.) Osnovna šola Mirana Jarca, ki s 503 učenci velja za eno večjih v Beli krajini, potrebuje tudi dodatne učilnice. Že več let imajo po trije oddelki pouk popoldne, v dijaškem domu pa imajo sposojenih devet učilnic, ki so neprimerne za pouk. Nekatere so v nekdanjih sobah, zato so premajhne, nimajo primerne osvetlitve, so brez vode. Učitelji imajo zbornice kar na treh krajih. V prizidku, za katerega v šoli upajo, da bo zgrajen do začetka devetletke, bodo učilnice za predmetno stopnjo, saj v sedanji stavbi ni specializiranih učilnic, a tudi nova kuhinja z jedilnico in večnamenski prostor. M. BEZEK-JAKŠE NOVOLETNA VOŠČILNICA - Dijaki Tekstilne šole Metlika meščane večkrat razveselijo s prireditvami, s katerimi hočejo dokazati, da se v šoli ne samo učijo, ampak s tem razgibajo tudi kulturno življenje v mestu. Pretekli teden so tako pripravili zanimivo novoletno voščilnico. Poleg plesa in pesmi so predstavili še predelane pravljice o Pepelki, Rdeči kapici, Treh pujskih in Sneguljčici. Skupaj s prvošolčki metliške osnovne sole pa so na modni reviji pokazali oblačila, ki so jih dijaki sešili sami. (Foto: M. B.-J.) Ohranjajo kulinarično dediščino Članice Društva kmečkih žensk Semič z značilnimi belokranjskimi jedmi uspešno predstavljajo občino in Belo krajino po vsej Sloveniji - Občinsko priznanje ČREŠNJEVEC - Društvo kmečkih žensk Semič velja za eno večjih, a tudi bolj pridnih v semiški občini. Danes šteje okrog 115 članic, starih od 20 do več kot 70 let, dobrodošle pa so vse, tudi če doma nimajo kmetije. ČRNOMEU - V soboto, 26. decembra, bo v okviru Novoletnega direndaja novoletni koncert črnomaljskih pevcev in glasbenikov. V nedeljo, 27. decembra, pa bo večer s folklorno skupino Dragatuš. Obe prireditvi bosta v črnomaljskem kulturnem domu, pričeli pa se bosta ob 19. uri. ŠE BREZ STREHE - Nova telovadnica pri osnovni šoli Mirana Jarca, ki jo gradi črnomaljski Be-grad, naj bi do konca tega leta imela tudi kritino, a je gradbenikom letošnjo jesen hudo nagajalo vreme. V šoli pa upajo, da bo dovolj denarja, da bodo konec prihodnjega leta v njej že telovadili. (Foto: M. B. -J.) V društvu, kjer sicer ne zapirajo vrat pred moškimi, čeprav jim doslej ni uspelo privabiti še nobenega, vsako leto pripravijo pester program dela, tako da ženske lahko izvedo marsikaj zanimivega, poučnega ali pa dobijo dobrodošlo idejo. V iztekajočem se letu so imele štiri predavanja, dva kuharska tečaja ter dva strokovna izleta. Sodelovale so na belokranjskih dnevih v Maksiju, na sejmu Alpe-Adria, pri prevozu vina z vozovi v •Ljubljano, v Kočevju pripravile razstavo belokranjskih velikonočnih jedi, ob zaključku evropskega kongresa o kmetijstvu pa so v Ljubljani predstavile značine belokranjske jedi. Da njihovih prizadevanj za ohranjanje kulturne in predvsem kulinarične dediščine niso opazili le sladokusci, ki se radi posladkajo z dobrotami iz domačih peči, ampak tudi na semiški občinski upravi, priča diploma občine, ki jo je društvo prejelo ob letošnjem občinskem prazniku. Vendar jih to priznanje ne bo uspavalo. Kot je zagotovila predsednica društva Sonja Škof s Črešnjevca, se bodo prihodnje leto odpravile na strokovni izlet na Koroško, pripravile več predavanj in tečajev ter sodelovale na različnih prireditvah. Še vedno je namreč poleg dotacije občine in članarine glavni vir za preživetje društva izkupiček od prodaje dobrot iz kmečkih peči. Škofova pa z zadovoljstvom pove, da društvo pomaga svojim članicam tudi tako, da jim v januarju založi plačilo vikend paketa v enih od toplic, ženske pa potem odplačajo društvu posojilo v več obrokih. M. B.-J. Sprehod po Metliki KRAVATE - Med pobudami® vprašanji metliških svetnikov »a njihovi prvi seji v novem mandat® seje znašlo tudi vprašanje svetni' ka, ki so mu volilci izrekli zaupa' nje že drugič. Zanimalo gaj*' kdaj bodo videli izdelke fotograf skega poziranja ob koncu prej®" njega mandata, ko so se nekate" tako trudili, da bi jim kdo za f°' tografiranje posodil kravate. PaJe Juš Mihelčič predlagal, da tokr® ne bi čakali do konca mandata® bi se fotografirali kar na prvi se)1 Ne nazadnje so bili tokrat prisotni prav vsi svetniki in sam b°gve' če se bo to zgodilo še kdaj. T°* nekateri svetniki - med njimi tud1 tisti, ki je pred dobrim mesece® pred fotografiranjem najbolj trajno iskal posojevalca kravat; so z grozo ugotovili, da (spet) majo kravat. Popravljalcem občinskega proračuna za prihodnje leto zato polagamo na srce, naj' proračunu predvidijo tudi strošd za nakup občinskih kravat, kij® bodo ob fotografiranjih in p® dobnih priložnostih sposojali ‘ o* reverz”. DVOJINA - Kandidaranje P župana ima dobre plati, tudi ^ kandidat ni izvoljen. Metlišk* županski kandidat Jože Neman® kije ostal občinski svetnik, je b® kot je sam dejal na prvi seji obči® skega sveta v novi sestavi, me“ volilno kampanjo dobro podučd1 o pravilni slovenščini. Zato sir na seji vzel pravico, da svetnišk8 sotrpine poduči, da ima slove® ščina tudi dvojino. Dvojina)8 namreč nekaj, o čemer pravovef ni Metličani še slišati nočejo, k*! šele, da bi jo uporabljali. .! SEDENJE - Novi metliš®1 župan Slavko Dragovan je že "* prvi seji občinskega sveta min®1 teden ugotovil, da je bilo velik® lažje sedeti “na oni strani” in , klopi gledati predsedujočega, k® pa voditi sejo. In medtem ko j*' prejšnjem mandatu Dragova11 kot svetnik treniral predvsem n® pad, se bo moral sedaj nauči' tudi obrambe. Črnomaljski drobjjj DEDEK MRAZ - Predse*® ca Društva prijateljev mladi"8 Črnomelj Irena Muc je v časopis Belokranjec pojasnila, da 1*°* dedek Mraz zaradi pomanjkanj* denarja ne bo obdaril otrok Odrasli njeno pojasnilo že t*. zumejo, toda kako dopoved**1 otrokom, da so vrstniki v meti®' občini dobili darila, oni pa "e' čeprav niso bili nič manj pored": Kaj hočemo, tudi dedek Mraz" več, kar je bil nekoč. ! PRAVLJIČNOST - Vrli Črn® maljci so dognali, zakaj je njih® vo mesto ob božično-novolet"1 praznikih v lučkah. Z bleščav skrijejo revščino in propadajo" staro mestno jedro. Vsaj en i®8 sec v letu je tako lepo kot v pr"' ljici in daleč od resničnosti. Semiške tropinej SONJA - Prvi semiški občini svet je bil povsem moški, v sed* njem pa je ena ženska, ki pa z" začetku mandata nima pr"v. sreče. V časopisu Belokranjec) l u.c. v caovzpiou lzv. i vzrvi namreč moč prebrati, da je sv" niča Sonja Vidmar, Semičan8® sicer dobro znana “iskrašica’■ , resnici pa je svetnica Sonja Sk nič manj znana predsednica D8 štva kmečkih žensk Semič. ŠkoU va Sonja sedaj res ne ve več,» naj naredi, da bi bila bolj P8.} poznavna. Prav lahko se zgodi0 ji bodo v medijih prisodil' kakšen drugačen priimek, saj na sejah občinskega sveta n asi" nja štiri leta sedela še z dvei" Sonjama z občinske uprave. VRH-Tiste, ki jim je ljub s1® iravonis. zanima, čel ( venski pravopis, zanima, - . morda od popravljanja male» “v” v velikega na tablah, ki ■ čujejo vas Krvavčji Vrh, ostal0 n črne barve. Če je, prosijo pop*« ljalce, da spremenijo v velik' . tudi napis na kažipotu za St" hov Vrh. G VPRAŠANJA - Eno p8'.*, vprašanj, ki sojih zastavili setn1’^ svetniki na prvi seji, se je tik ^ pluženja snega na vaških p°8 Novi svetniki, stare teme. VABILO OBČANOM SEMIČ - Semiška podrtji niča SLS vabi ob dobreiH pehu na lokalnih volitva*1 le ob 10-letnici delovanja str*!, 0» ■V 19. uri vse občane v pens’ jj fa Smuk. Na ta način se iin' z„ ^1 Smuk. Na ta način se jim1 , zahvaliti za podporo in 1 želeti srečo v novem letu. Drobne iz Kočevja KO ZMANJKA, ZMANJKA 'OVSOD - Trgovine v Kočevju s°v teh dneh dobro založene, teko da se police kar šibijo pod težo raznovrstnih potrebnih, *anj in tudi docela nepotrebnih 'tdeikov, ki jih trgovci ponujajo, kupci v nakupovalni mrzlici v Predprazničnih dneh pa tudi pokupijo, čeprav jih ne potrebujejo; Problem pa je, da če česa zmanj-ku. potem zmanjka to domala po '■seh trgovinah v Kočevju! Takoje "do lani v tem času oziroma že ■etos tik po novoletnih praznikih 2Wandlji. Staknili sojih le najbolj vptrajni v kakšni zasebni trgovini-C1> kjer bi sicer najmanj pričako-da jih bodo še dobili, potem koso jim v velikih trgovskih hišah (Nama, Briški, Trgoprometove trgovine...) kot nadomestilo zanje Ponujali lešnike. Podobno je letos J Podstavki za jelke, le s to razliko. da jim nadomestila zanje ne Ponuja nihče! božiček myster shopa 'Božiček z nepogrešljivo nogavico z darili, ki v predbožičnih dneh tekli po mestnih ulicah, v Kočevju P’ yeč samo podoba, kakršno smo Vajeni iz ameriškh filmov, postal K reklama trgovinice v centru Kočevja, ki si, morda po vzgledu a,neriških filmov nadela docela anteriško ime “Myster shop”. Pač Pa je pogled na njega razveselju- Bibniški zobotrebci SEDAJ JE ČAS! - Ribniški Sasilci so se ob nesreči v Ortneku, k* je sovpadla v predvolilni čas, {^kazali kot pravi profesionalci. Ne da bi to kdo od njh posebej tehteval ali da bi bili to dolžni s'oriti, so še nekaj dni in noči Prostovoljno dežurali in pazili, da p čim manj nevarne snovi odtek-°v potoke in od tod v zajetja pitje vode na Dolenjskem. Za njihovo budnost tudi v dolgih in terzlih nočeh pa jim nihče ni rekel niti hvala, kaj šele da bi bili za ® deležni kakšnega priznanja '(“niške občine. Poznavalci so ob Slceršnji nepristranosti in pošte-n?sti župana Jožeta Tanka sled-jje pripisali “nesrečni” okoliščini, se je nesreča pripetila v času Pred volitvami, češ da župan v Predvolilnem času očitno ni želel jtečenjati tako občutljive zadeve, k°t je Ortnek s podzemnimi Jkladišči goriva bivše JLA. Ven-?ar pa, kot menijo ne le zaskrb-teni domačini, ampak tudi mno-t’ daleč naokoli Ortneka, je kureča v Ortneku resno opozo-/te, da je skrajni čas, da župan k°nčno zagrize tudi v to kislo ja-°lko. Volitve pa so sedaj že teesec ni preč!... v • v • oozicne in novoletne prireditve I KOČEVJE - Z božično-novo-'tenimi prireditvami so v Kočevju pčeli prejšnji teden: v ponede-,tek so otroci v Glasbeni šoli izdelali praznične čestitke, v torek 0 v Likovnem salonu odprli ,aZstavo Društva podeželskih a, v sredo so za vse otroke or-rnizirali izdelovanje okraskov in testitk v vrtcu, v četrtek pa so se teroci iz vrtca in osnovnih šol P°Peljali z muzejskim vlakom, na aterem jih je obiskal in obdaril telek Mraz. Poleg vrste prireditev, organi-lranih v soboto in nato v tem teinu za otroke v Knjižnici, kjer 0 lahko prisluhnili Grimmovi Jjavljici “Zlati dež“, na Mestni poščadi, kjer jih je ob “Veselem logcu” obiskal Božiček, in v biroju Lunca, kjer so lahko plesali v»Se igrali, je bilo prejšnji četrtek j£ Jleskovem domu predavanje na .s ,'teu “Ljubezen - čustvo, ki nas *■ ™Vezuje in razdvaja”, v petek pa odprli dve razstavi: v muzeju [Narod si bo pisal sodbo sam”, v 'kovem salonu pa slikarsko a?stavo Nataše Gašparac. Vče-j1 Večerje bil v Šeškovem domu , £ tradicionalni božični koncert |" Jasbene šole, v Knjižnici pa so .“žrebanju voščilnic in podelitvi ŽJgrad odprli razstavo otroških dvoletnih voščilnic, j * kočevski župnijski cerkvi bo .anes ob 23.30 koncert božičnih ltCsmi skupine Cantate Domino, [telicionalni novoletni koncert ejevskega pihalnega orkestra pa nedeljo ob 19. uri v Šeškovem .tenu. v ponedeljek, od 9. do 12. C >c in od 16. do 19. ure, bo pred-j poletni živžav v prostorih ko-^ vVske Ljudske univerze, v torek [jSe bo s pričetkom ob 16. uri na l^tni ploščadi zaključna priredi-” 1 obiskom dedka Mraza. M. L.-S. MM* IZ NAŠIH OBČIM PRIJETNA POPESTRITEV - V nizu že tradicionalnih božično-no-voletnih prireditev je bila vožnja do Ribnice in nazaj z dedkom Mrazom na muzejskem vlaku letos prijetna novost in popestritev sicer bogatega predprazničnega programa prireditev za kočevske otroke. (M. L.-S.) PRIDOBITEV V RIBNIŠKEM VRTCU-Za malčke in vzgojiteljice ter drugo osebje v Vrtcu Ribnica je ob koncu leta dela čez glavo. Poleg priprav za snidenje z Miklavžem, Božičkom in dedkom Mrazom jim je po dveletnih prizadevanjih uspelo pridobiti izvajalca za obnovo sanitarij na modrem vhodu. (Foto: M. Glavonjič) VLEČNICA KOT ZAČETEK VSEGA NOVI KOT - Vzorno urejeno smučišče s 150 m dolgo vlečnico, kjer je poskrbljeno za vse kategorije in starosti ljubiteljev smučanja, smo obiskali te dni, ko je na pobočju kar mrgolelo mladih in starejših smučarjev. Po tem smo kramljali v topli kuhinji pri Marjanu Čimpriču, ki ima hišo tik pod smučiščem, s predsednikom obeh krajevnih skupnosti in g. Pantarjem, ki je kot strokovnjak najbolj zaslužen, da vleč-, niča sploh je. Letos so do prve faze zgradili vaški dom za potrebe vasi in gasilstva. Razmišljajo, da bi v njem uredili manjšo okrepčevalnico, pričakujejo pa tudi, da bosta državi v kratkem uredili vsaj maloobmejni prehod. Za drugo zimo načrtujejo daljšo, močnejšo in modernejšo vlečnico, že sedaj pa vabijo ljubitelje zimskih športov, da pridejo v Novi Kot vsaj ob prostih dnevih. Prej naj se pa oglasijo pri Marjanu Cimpriču, ki bo poskrbel za zagon in varnost na smučišču. A. K. Razstava v čast 55. obletnice Zbora odposlancev Od ideje do države KOČEVJE - Pokrajinski muzej JCočevje, ki domuje v stavbi, v kateri je od 1. do 3. oktobra 1943 potekalo zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda, si je v dvorani Šeškovega doma zapisano Cankarjevo misel “Narod si bo pisal sodbo sam” izbral za po-naslovitev razstave, ki sojo pripravili v počastitev 55. obletnice zgodovinskega zasedanja. Razstavo, ki ima podnaslov “Slovenija od ideje do države”, je minuli petek odprl generalni sekretar vlade Republike Slovenije Borut Šuklje. Prikazan je čas kmečkih uporov, revolucionarno leto 1948, ustanovitev države Srbov, Hrvatov in Slovencev, njena združitev s Kraljevino Srbijo ter programi slovenskih političnih strank med obema vojnama. Poseben poudarek je dan obdobju med leti 1941 in 1945, kjer so podrobneje predstavljeni politični in narodni programi partizanskega gibanja in protirevolucionarnega tabora. Prav tako so predstavljena tudi slovenska prizadevanja po večji samostojnosti po II. svetovni vojni, osamosvojitev ter nastanek samostojne države Slovenije. Da smo Slovenci po “dolgotrajnem, težavnem in protislovnem procesu nacionalne emancipacije končno postali nacija” ravno v času, ko države v Evropi že podrejajo nacionalno suverenost Evropski uniji, pa to za narod “z neizže-to državnostjo, šibko ekonomijo, pomanjkanjem posluha za konsenz in podrejanje parcialnih interesov skupnim”, pomeni nov, velik izziv, je v predgovoru kataloga zapisal zgodovinar dr. Božo Repe. Razstava bo na ogled do leta 2000. M. LESKOVŠEK-SVETE KOLPA JIH ZDRUZIJJE VODO VOZIJO STARI IN NOVI KOT - Kljub izdatnim jesenskim padavinam so vodnjaki pri tistih vaščanih, ki imajo še kaj živine, prazni. V decembru je zapadlo kakih 60 cm snega, pomaga pa nič. Takoje spet priskočila na pomoč občina, krajevni skupnosti in seveda gasilci iz Loškega Potoka, ki imajo edini cisterno, primerno za dostavo vode. Zal pa ta voda ni ravnqpo-ceni in še dodatno draži že tako drago prirejo živine. Kotariji upajo, da bodo nekoč le dobili vodo. Ze letos smo pisali, da so na tem področju naredili dve globoki vrtini, žal pa je uspeh kaj pičel. Le ena bi bila lahko uporabna ob izgradnji dovolj velikega vodohrana, še večji problem pa je razvod, saj sta naselji vsaj 3 km oddaljeni, zlasti Novi Kot pa je raztreseno poseljen. Upi v evropsko razvojno pomoč Opozorila s prve regionalne planerske delavnice za obkolpje KOČEVJE - Reka Kolpa je 292 kilometrov dolga mejna reka med Slovenijo in Hrvaško; kar 113 kilometrov državne meje poteka po njenem toku. Za državo je to izjemna reka, naravno še precej nedotaknjena, slikovita in slabo poznana. Po osamosvojitvi je Slovenija na ljudi na svojem bregu nekako pozabila; razvoj stopica na mestu, mnoge vasi so že izpraznjene. Vse Za vso samostojnost S prve seje OS Sodražica SODRAŽICA - Na prvi seji so se sešli tudi člani novega devetčlanskega sveta občine Sodražica. Potem ko je Olga Tanko, predsednica občinske volilne komisije, sporočila rezultate občinskih volitev, so sprejeli začasni poslovnik občinskega sveta in imenovali dve komisiji. V kratkem nagovoru je župan Andrej Pogorelec povedal, da se bo zavzemal za dobro sodelovanje s svetniki in strpnost. Njegova pobuda, da bi nekatere posle opravljale skupne službe z ribniško občino (finance, reševanje in zaščita), pri nekaterih svetniki ni bila sprejeta kot dobra rešitev. “Brez celovite samostojnosti ni mogoče polagati računa za delo pred volilci”, je povedal Anton Tanko (SKD). Svetniki so namignili, da bodo zlasti kulturo in šport vodili samostojno, kar pomeni, da se bodo ločili od Javnega zvoda Miklova hiša in Športne zveze. V treh mesecih naj bi bila opravljena delitvena bilanca z ribniško občino, kar bo težko. M. G. ŽIVE JASLICE V HROVAČI HROVAČA PRI RIBNICI - Člani vaškega etnološkega društva iz Hrovače pri Ribnici, ki so se izkazali pri pripravi prireditev ob 80-letnici smrti patra Stanislava Škrabca in miklavževanju, bodo vsak dan zvečer od 24. do 27. decembra postavili žive jaslice. Od stare lipe do Škrab-čeve hiše se bodo vsak večer vrstile uprizoritve svetopisemskih zgodb. BLAGOSLOV KONJ PRI NOVI ŠTIFTI NOVA ŠTIFTA - Na dvorišču frančiškanskega samostana pri Novi Štifti bo 26. decembra, na Stefanovo, tradcionalni blagoslov konj, ki ga bo opravil pater Niko Žvokelj. KONCERT KUD RIBNIŠKE GODBE NA PIHALA RIBNICA - Kljub temu da razmere za delovanje ljubiteljskih dejavnosti niso najboljše -primanjkuje jim denarja - so člani KUD Ribniške godbe na pihala zmogli moči in pripravili tradicionalni novoletni kon? cert. Povabilu so se odzvali tudi člani tamburaškega orkestra Glas iz Sodražice. Koncert sije ogledalo veliko obiskovalcev. EKO SOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA Manj razgrajanja in grdih besed Po dveh letih sodelovanja v projetku Eko šol so na OŠ Fara že opazne spremembe na boljše - Letošnja novost je ekološki kotiček po razredih - Timsko delo FARA - OŠ Fara, ki jo letos obiskuje 86 učencev, je bila prva šola na kočevsko-ribniškem območju, ki seje vključila v evropski projekt Eko šol. Po dveh letih dela na šoli ugotavljajo, da so rezultati programa, ki priporoča ekologijo kot način življenja, že opazni. V okviru projekta so na šoli neprimene besede, sedaj ni več di- poleg ekološko poudarjenih tem pri pouku izpeljali več projektov: o hrani, divjih odlagališčih odpadkov, o vodah na Kostelskem in projekt z naslovom “Pridite k nam na počitnice”. Z ekologijo so bili povezani tudi vsi izpeljani naravoslovni dnevi, zbirali so star papir, urejali učilnice in okolico šole ter sprejeli kodeks obnašanja učenk in učencev, ki ga, kot ugotavlja koordinator Eko šole na OŠ Fara Franc Cimprič, večina učencev tudi spoštuje. “Obnašanje učencev se je bistveno izboljšalo,” pravi Cimprič. Medtem ko je bilo včasih veliko norenja po hodnikih in učilnicah in je bilo slišati tudi vjanja in kričanja, večina učencev normalno pozdravlja in tudi “sočnih” besed skorajda ni več slišati. Letošnja novost projekta so ekološki kotički po razredih, kijih bodo učenci dopolnjevali in spreminjali in bodo tudi zato priložnost za vedno nove pogovore o zanimivih temah. Poleg tega, da bodo nadaljevali s pred dvema letoma začetim popisom divjih odlagališč in ugotavljanjem onesnaženosti voda, bodo v okviru projekta Eko šole izdelali celostno podobo voda na Kostelskem in uredili strugo in obrežje Prifar-skega jarka. Skupaj s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti bodo uredili okolico šole in sprehajalno pot do mlina Grbac in naprej do izvira Nežice, do konca šolskega leta pa bodo sodelovali tudi v natečaju “Otroci za čistejše okolje”, kjer se bodo seznanili s pravilnim ravnanjem z odpadno kartonsko in plastično embalažo. Za dosedanjo uspešno izpeljavo projekta, ki daje upanje, da bo vzdušje na šoli postalo še bolj sproščeno, je po Cimpričevem mnenju zaslužno timsko delo in dobro sodelovanje vseh, od učiteljev in učencev do njihovih staršev. Poleg učencev in zaposlenih na šoli v projektu namreč sodelujejo tudi starši. Na roditeljskih sestankih jih redno seznanjajo s projektom Eko šole, sodelujejo pa tudi pri delu šolskega odbora za okolje. M. LESKOVŠEK-SVETE obkolpske občine vidijo možnost boljšega življenja v razvoju turizma in skupnem nastopu do države, saj jim je zdaj jasno kot na dlani, da ima slovenski jug svojo prihodnost le v regionalnem ob-kolpskem povezovanju. Na to so opozorili tudi udeleženci prve regionalne planerske delavnice za obkolpje v Kočevju, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor RS za območje dvetih občin v južnem delu Slovenije, te povezuje skupna prostorska in razvojna problemetika. IZPUŠČENA MEDVEDJA DOMOVINA KOČEVSKA LJUBLJANA - Da bi ugotovili, kaj ljudje mislijo o v prosti naravi živečem medvedu in kakšne osebne izkušnje imajo s to zverjo, so v okviru posebnega raziskovalnega “Projekta medved”, ki ga poleg slovenske lovske zveze in inštituta za biologijo podpirata tudi dunajska univerza in družba za proučevanje divjadi iz Miinchna, v Delu 16. decembra objavili vprašalnik o rjavem medvedu v Sloveniji. Nanj naj bi odgovorili ljudje z območja med Borovnico, Vrhniko, Logatcem in Cerknico ter med Kobaridom, Tolminom, Podbrdom in Bohinjsko Bistrico. Kot je iz tega razvidno, ni zajeto območje Kočevske, kjer živi največ rjavih medvedov v Sloveniji in kjer imajo največ izkušenj z njimi, tudi tragičnih. Kakšna bo potem verodostojnost take ankete, sprašujemo organizatorje. Občine Loški Potok, Kočevje, Osilnica, Kostel, Ribnica, Sodražica, Črnomelj, Metlika in Semič naj bi torej tvorile združbo, preko katere bodo preizkusili tudi možnost oblikovanja usklajenih strokovnih rešitev na meddržavni ravni, saj območje ob Kolpi obremenjujejo tudi neusklajeni interesi Slovenije in Hrvaške. Udeleženci v razpravi - druga delavnica bo januarja - so soglašali, da bi morali slediti sedanjemu zakonu o spodbujanju regionalnega razvoja, saj naj bi dobršen del dobil status območja s posebnimi razvojnimi problemi, kar pomeni, da mu bo z državnimi in Strukturnimi pomočmi Evropska unija dala možnost za hitrejši razvoj. M. GLAVONJIČ Z BAKLAMI NA KAMNI VRH DOBREPOLJE - Člani Turističnega društva Podgora v občini Dobrepolje pripravljajo na božič, na večer pred praznikom samostojnosti države, tradicionalni pohod z baklami na Kamni vrh. Odhod do priljubljene izletniške točke bo ob 18. uri iz Podgore, Podpeči in Poni-kev, trajal bo približno eno uro zmerne hoje. Katarina Novak, predsednica TD Podgora, je povedala, da pripravljajo za 31. december novoletno praznovanje na prostem. KONCERT V RIBNICI RIBNICA - Območna izpostava Sklada za ljubiteljske dejavnosti Ribnica in KUD Gallus pripravljata v četrtet, 26. decembra ob 18. uri v Športnem centru tardicionalni božično-novoletni koncert. Praznične dneve bodo popestrili: domači kulturni ustvarjalci, oktet Gallus, kvartet Inles, vokalna skupina Vitra, godalni kvartet Glasbene šole, MPZ Lončar, župnijski pevski zbor, komorni zbor in ribniška pihalna godba. V torek, 29. decembra se bodo na plesnem večeru v dvorani Ideal predstavili člani KUD Gallus. Dr. Peter Rus se poslavlja od politike Ne pa od dogajanj LOŠKI POTOK - v prvem mandatu nove občine Loški Potok je občinski svet vodil dr. Peter Rus, zdravnik in direktor ZD Ribnica. Po napovedih in pričakovanjih je večina občanov računala, da bo tudi tokrat šel v predvolilno tekmo oziroma tekmo za župana. To pa se ni zgodilo. Ker se te dni nekako poslaylja od občinske politike, smo ga poprosili za odgovore o vzrokih za zapuščanje politike in o tem, kako si zamišlja bodočnost potoškega okolja: “V občinsko politiko sem vstopil zato, ker sem pričakoval, da bom lahko nekaj prispeval z izkušnjami, ki jih imam, k napredku kraja. Prepričan sem, da sem to, kar sem že na začetku pričakoval, tudi dosegel. Spoznal sem tudi, da županska funkcija ni združljiva z mojim poklicem. To pa seveda ne pomeni, da bi se dokončno poslovil od dogajanj v kraju. Menim, da so bile duhovne vrednote v zadnjih letih močno zapostavljene. Je pač lažje narediti cesto, kot pa se ukvarjati s kulturnim ali športnim področjem. Občani vsega tega ne sprejemajo tako, kot smo bili navajeni mi. Za večino so druga področja, ki pomenijo preživetje, veliko pomembnejša. So pa storjeni nekateri koraki tudi na teh področjih. V načrtu je večnamenska dvorana, novo igrišče, rekreacijski center itd. Bojim pa se, da za tovrstne investicije ne bo dovolj velikega zanimanja, da bo potrebno ljudi ponovno navaditi na te vrednote, kijih zadnjih petnajst let skoraj ne poznamo. O ukinjanju delovnih mest, obetu naraščajoče revščine in padanju rodnosti pa naslednje: To vprašanje presega zmožnosti Loškega Potoka in ga lahko imenujemo kar nacionalno vprašanje. Problem je vtem, da je že cela država demografsko ogrožena. Starši vse težje šolajo svoje otroke, in če se ti le izšolajo, praktično nimajo nobene možnosti, da bi našli delo v rojstnem okolju. V preteklih štirih letih smo v tej smeri resnično malo storili. Verjetno bo potrebno v bodoče odstopiti od kakšnega projekta ali celo letnega proračuna in sredstva nameniti za okrepitev delovnih mest doma. Če tega ne bomo znali ali hoteli, se nam res obeta revščina. In končno: ostareli ljudje imajo vso pravico preživeti v okolju, v katerem so ustvarjali in mnogo prispevali k razvoju. Prave oblike celotnega varstva na domu pa pri nas še ne poznamo. Občina res nima direktne naloge, da se s temi vprašanji ukvarja, posredno pa se, saj se končno zavedamo, da bo vsako večje nazadovanje lahko usodno za občino, za zdravstvo in nekatere druge ustanove. Tisti, ki imamo radi Loški Potok, moramo zastaviti vse sile, da bi se ljudje vračali v kraj in vzdrževali bogato tradicijo.” A. KOŠMERL mm I Z M A S I H OBČI M Korak naprej v urejanju okolja TD in KD Višnja Gora sta letos prvič podelila priznanja za najlepše urejeno vas, kmetijo, ulico in poslovni objekt - Pestro praznično leto - Dobro sodelovanje društev VIŠNJA GORA - Ljudje naj bi živeli v urejenem in prijetnem okolju, v čisti naravi, trudili naj bi se ohranjati naravno in kulturno dediščino kraja, zato morajo spoznati, da se da z dobro voljo in malce smisla veliko izboljšati. To je bilo vodilo turističnega in kulturnega društva Višnja Gora, da sta se letos, ko Višnja Gora praznuje 520-let-nico pridobitve mestnih pravic, prvič odločila organizirati natečaj za najlepše urejeno vas, kmetijo, ulico, hišo in poslovni objekt pod geslom Moja dežela - urejena in čista. Akcijo, za katero organizatorji želijo, da postane tradicionalna, je pohvalil tudi predsednik občinske turistične zveze Ivančna Gorica Avgust Likovnik. L. MURN PRIREDITEV V ZAVODU VIŠNJA GORA - V torek, 22. decembra, so zvečer v Vz-gojno-izobraževalnem zavodu Višnja Gora pripravili prijetno predpraznično prireditev. Nastopili so gojenci zavoda. “Letošnje praznično leto je bilo za nas zelo bogato s kulturnimi prireditvami in naj bo tako tudi v prihodnje. Razveseljivo je dobro sodelovanje,” je v nedeljo, 20. decembra, na zaključni prireditvi v gasilskem domu povedal predsednik TD Pavel Groznik. Preden je izbranim podelil priznanja, je Anica Petrič, predsednica ocenjevalne komisije, ki so jo sestavljali še Anton Pilko, Janez Kastelic in Marinka Grum, natačno poročala o akciji. “Natečaj smo aprila objavili v krajevnem glasilu Višnjan in odziv je razveseljiv. Med merili ocenjevanja so bili splošni izgled, estetska urejenost, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, privlačnost itd. in menim, da je turistično društvo s to akcijo letos naredilo pomemben korak naprej k urejanju celotnega okolja.” • Priznanje za najlepše urejeno limetijo je iz rok Pavla Groznika prejela kmetija Jožeta Coža z Mlak, za najlepše urejeno vas so razglasili vas v dolini Višnjice Dedni Dol, najlepše urejena ulica se imenuje Spodnji Grintovec, kar dve priznanji je komisija podelila za najlepše urejen poslovni objekt, in sicer sta ga prejela Stane Kavšek za Avtohišo in avto-kleparstvo Kavšek in Joži Koščak za urejenost trgovine Polž. Najlepše urejena hiša pa je Mestna hiša Višnja Gora, ki so jo letos pod vodstvom dosedanjega predsednika KS Matjaža Zupančiča lepo prenovili zunaj in znotraj. POPRAVEK IVANČNA GORICA - V prejšnji številki Dolenjskega lista je prišlo do tiskarske napake v prispevku o IMP Livarju. V podjetju je na obeh lokacijah - v Ivančni Gorici in v Črnomlju - zaposlenih 560 delavcev in ne 56. PODELITEV PRIZNANJ - Predsednik TD Pavel Groznik je podelil priznanja j na sliki ga prejema kmet Jože Čož z Mlak, zadaj je Anica Petrič), k prijetnemu programu, ki ga je povezovala Janja Omahen, pa so prispevali še: članice pevske skupine VIZ, učenci višnjanske osnovne šole ter malčki iz vrtca Polžek. (Foto: L. M.) ZEGNANJE KONJ ŠTEFANO PRI TREBNJEM - Konjerejsko društvo Trebnje vabi vse rejce in ljubitelje konj navžegnanje konj, ki bo na dan sv. Štefana, v soboto, 26. decembra, pri sv. Štefanu v Štefanu pri Trebnjem. Maša se bo pričela ob 10. uri, zbor ko-njerejcev pa bo ob 10.30 na Uhanovi kmetiji v Štefanu. PRIZNANJE ANTONU ZALETELU ZNOVA V SOBOTO ŠENTVID PRI STIČNI - Gledališka skupina Vidovo-Pevskega društva Šentvid pri Stični vabi v soboto, 26. decembra, ob 19. uri na ogled igre s petjem Habakuk avtorja Rudolfa Doboviška. Predstavo bodo ponovili v tamkajšnjem kulturnem domu. BOŽIČNE ZVEZDICE IVANČNA GORICA - VVZ Vrtec Ivančna Gorica, enota Marjetica, je v božično-novoletnem času povabil na ogled igrice s petjem z naslovom Božične zvezdice. Predstavo si je v četrtek, 17. decembra, v kulturnem domu ogledalo veliko staršev, dedkov in babic. Bili so navdušeni. Igrico so pripravili otroci pevskega zbora Marjetica in otroci Čmrljeve in Metuljeve skupine pod vodstvom Majde Adamič, Jožice Pevec in pianista Igorja Adamiča. TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba Slovenije je najzaslužnejšim svetovalcem za izredne strokovno in organizacijsko uspešnost podelila priznanja. Od Dolenjcev je bil tega priznanja deležen inženir kmetijstva Anton Zaletel, kmetijski svetovalec v Oddelku za kmetijsko svetovanje Novo mesto, enota Trebnje. NOVI IVANŠKI OBČINSKI SVET - Prejšnji teden je prvič zasedal novi ivanški občinski svet, ki ga vodi dosedanji župan Jernej Lampret. 21 svetnikov je za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja izvolilo Dušana Strnada (SDS), z večino glasov pa so bili izvoljeni tudi člani te komisije: Sonja Maravič (LDS), Milena Vrhovec (SLS), Stane Okorn (SDS) in Pavel Groznik (SKD). Sejo je do potrditve mandatov članom sveta vodil najstarejši svetnik Franc Godeša (LDS). Med pomembnejšimi sklepi s prvega zasedanja je nedvomno sprejetje sprememb in dopolnitev občinskega statuta, kar pomeni, da bo tudi v prihodnje vseh 12 ivanških krajevnih skupnosti imelo status pravne osebe. Na sliki so novi svetniki, ki jih je župan skupaj s prejšnjimi povabil na srečanje v gostilni Štorovje. (Foto: L. Murn) VREDNO POSNEMANJA VELIKI GABER - Pred nedavnim se je na svoji prvi seji sestal novoizvoljeni svet KS Veliki Gaber. Na predlog enega izmed članov sveta so se vsi člani odpovedali sejnini, ki naj bi jim pripadala, v korist družini Žingerjevih iz Zagorice pri Velikem Gabru, ki so se ji rodili trojčki. Majhna, vendar vse pohvale vredna spodbuda za dvig slovenske rodnosti. M. G. PRESENETLJIV IZID TEKMOVANJA Na kmetih delo ne sme smrdeti Najbolj urejena kmetija v trebanjski občini je kmetija Alojza Kastelca s Pristavice PRISTAVICA PRI TREBNJEM - Vsak dan pred šesto uro, ko se večina odpravlja v službo, se začne delavnik tudi pri Kastelčevih. Gospodar Alojz Kastelic se sicer odpravlja na delo v TVebnje, kjer je zaposlen v kmetijski zadrugi, njegova starša in ženo pa čaka mnogo opravil v hlevu. Potrebno je nasititi okrog 45 glav živine, pomolsti 15 krav, urediti pri prašičih in ostalih živalih, počakati mlekarja, kajti pri Kastelčevih je edina vaška zbiralnica mleka, in še kaj. “Dela ne zmanjka, samo če ga človek vidi,” je povedala gospodinja Joža, ki seje h Kastelčevim primožila iz sosednje vasi Zagorica. To se pozna tudi pri izgledu ce- vali, saj imajo tudi drugo lepo,” je lotnega gospodarskega poslopja in ne nazadnje pri podelitvi naziva najlepše urejene kmetije v trebanjski občini v letošnjem letu. Akcijo je vodila Kmetijska svetovalna služba Trebnje. “Bili smo presenečeni, res nismo pričako- VESELI DECEMBER V VVZ TREBNJE TREBNJE - VVZ Trebnje zadnji letošnji mesec lahko upravičeno poimenuje Veseli december, saj je pripravil pester program. Do zdaj so v vrtcu Kekec organizirali praznovanje, otroci so si v kulturnem domu ogledali risani film Palčica, izdelovali so čestitke, pekli drobno pecivo, se obdarovali. Ta ponedeljek so si ogledali lutkovno igrico Didel didel daja, dedek Mraz prihaja, v telovadnici so se šli družabne igre, obiskal jih je dedek Mraz, danes, v četrtek, 24. decembra pa so se zabavali na t.i. integralnem rajalnem dopoldnevu. V garderobi so pripravili novoletni ples. skromno povedala Kastelčeva mama. Skupaj z očetom sta se spominjala, kako je bilo težko začeti z 12 glavami krav in konj, kako so leta 1970 med prvimi kupili traktor in kasneje posodabljali kmetijo. Zgradili so hlev, silose in ostala poslopja, “ta mladi” pa spomladi načrtujejo gradnjo novega hleva, v katerem bodo uredili mlekovod. Zato gospodar Alojz razmišlja, ali se bo še dalo hoditi v službo, obdelovati zemljo in obenem graditi. Kmetija obsega šestnajst hektarov zemlje, šest pa je imajo v najemu. “V prihodnje se manjše kmetije ne bodo mogle preživljati in država bi morala bolj podpreti to panogo. Sicer pa se mi zdi, da se zdaj z ministrom za kmetijstvo Cirilom Smrkoljem stvari obračajo na boljše,” je povedal Kastelčev ata. L. MURN NOVOLETNO SREČANJE Jpr 22. i TREBNJE - Upravna enota Trebnje je v torek, 22. decembra, v veliki predavalnici Centra za izobraževanje in kulturo pripravila novoletno srečanje. V prazničnem programu je nastopila domača glasbena šola. SO V TELČAH VOLILI NAROBE? - Že po nekaj minutah ustanovne seje sevniškega občinskega sveta, ki je bila pretekli četrtek, je prišlo do zapleta. Svetniki opozicije (SDS, ZLSD) so želeli v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja svoje ljudi, vendar svet pri poznejšem glasovanju predlogov ni potrdil. Svetniki so potrdili mandate članom občinskega sveta in županu, pred tem pa se je zataknilo ob poročilu volilne komisije. Predlagatelj kandidata Branka Kelemine Jože Bedek je namreč pravočasno vložil pritožbo zoper potek volitev za župana, vendar jo je občinska volilna komisija zavrnila, ker v njej ni bila konkretno navedena kršitev. Dopolnilo k pritožbi so oddali šele čez nekaj dni, v njem pa navajajo, naj bi se nepravilnost zgodila v gasilskem domu Telče, kjer naj bi en volilec glasoval za drugega. Komisija ni ugotovila formalnih nepravilnosti. Poročilo komisije o volitvah župana so na koncu sprejeli in potrdili mandat za župana Kristijanu Jancu. Sprejeli so tudi sklep, da zaradi suma kaznivega dejavnja dajo predlog javnemu tožilstvu zoper občana F. G. (Foto: B. D. G.) Taninu po 75 letih dobro kaže Sevniška družba prebrodila vojno, poplave, stečaj in sanacije - Izboljšujejo produktivnost in povečujejo proizvodnjo - Z novimi izdelki dosegajo že petino prihodkov LEPO SE RAZUMEJO - Ena lepših stvari, ki jo človek začuti ob obisku pri Kastelčevih, je, da se starejša in mlajša generacija razumeta in si pomagata. Na sliki so Kastelčeva mama in ate ter mlada gospodinja Joža. (Foto: L. M.) SEVNICA - V družbi Tanin so 75 let po tistem, ko so se začele prve priprave na ustanovitev delniškega društva Jugotanin, proizvedli in prodali rekordne količine tanina in furfurala. V minulih desetletjih je tovarna doživela marsikaj: med vojno je stala, potem sojo reševali s Konusom, Belinko in s stečajem; doživela je tri hude poplave, izgubo trgov in območij za nabavo surovine. Tanin se je v zadnjih letih reše- poznana Bio-tan, vodni premaz za BLAGOSLOV KONJ VRANJE - Sevniška sekcija Posavskega konjerejskega društva vabi 26. decembra, na Šte- fanovo soboto, k svečanemu blagoslovu konj. Jezdeci in kočijaži z vpregami se bodo ob 10. uri zbrali na Marofu, blagoslov pa bo ob 11. uri pri cerkvi sv. Štefana v Vranju. STROKOVNO PREDAVANJE O DROBNICI KRVODAJALCI! SEVNICA - Krvodajalski akciji bosta v torek, 29. decembra, med 7. in 15. uro ter v sredo, 30. decembra, med 7. in 13. uro v Srednji šoli Sevnica. TREBNJE - Kmetijska svetovalna služba Trebnje in Društvo rejcev drobnice Trebnje vabita vse rejce drobnice na strokovno predavanja z naslovom Bolezni, zajedalci in porodi pri drobnici, ki bo v ponedeljek, 28. decembra, ob 16. uri v Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje (2. nadstropje, predavalnica 4). Predaval ho mag. Matjaž Malus. Po predavanju bo predstavitev proizvodov tovarne krmil Emona. KONCERT GODBE SEVNICA - V soboto, 26. decembra, ob 18. uri bo v kulturni dvorani Sevnica tradicionalni novoletni koncert Godbe Sevnica, ki ga pripravlja ZKD Sevnica. Vstopnine ni. val z odkupom na slovenskem trgu, kjer je vzpostavil mrežo od-kupovalcev, oblikoval pogodbene sekaške ekipe in vzpodbujal k sanitarni sečnji kostanja. Kljub temu mu je doma uspelo dobiti le 70 do 80 odst. od 60.000 ton letno potrebne surovine, zato se zdaj spet vrača na stara nabavna območja. Na Hrvaškem, v Bosni in na Madžarskem bo že v prihodnjem letu odkupil petino potrebnega kostanja. Taninove izdelke prodajajo v 30 državah po svetu. Danes družba izvozi ves pridobljeni tanin in tako obvladujejo petino svetovnega trga s kostanjevim izvlečkom za obdelavo usnja. Izvozi tudi ves pridobljeni furfural, brezbarvno aromatsko tekočino s široko uporabnostjo. Zadnja leta so v Taninu razvili nove izdelke iz “zelenega programa”. Med njimi sta najbolj zaščito lesa, in veterinarski izde- PO 75 LE TIH NA VZGOR - Kot je povedal direktor Tanina Ivan Mirt (na sliki prvi z leve), so v tovarni z obstoječimi napravami za četrtino povečati proizvodnjo. Slavnostni govornik na petkovi slovesnosti je bil predsednik GZS Jožko Čuk. (Foto: B. D. G.) lek Farma-tan, ki se uporablja za hitrejši prirast pri živalih, nadomešča antibiotike in preparate na osnovi cinka. Preparat je registriran in se že več let uspešno trži v več vzhodoevropskih deželah, zdaj pa pripravljajo tudi registracijo v Evrospki uniji. Dve tretjini novih izdelkov prodajo doma, skupno pa z njimi dosegajo že petino vseh prihodkov družbe. Če so še pred leti izdelali komaj 30 ton izdelkov na zaposlenega, jih bodo že v prihodnjem letu 70 in čez pet let že 100 ton na vsakega od 115 zaposlenih delavcev. V tem času bodo povečali proizvodnjo tanina od 5.500 ton na 7.000 ton letno, furfurala pa od 1.500 na 1.900 ton letno. Vlagajo tudi v varovanje okolja. “Postavili smo novo napravo za sežig lesnih ostankov ter odpravili prah in smrad, vgradili pralnik za prašne delce pri sušilniku in poskrbeli za reciklažo odpadne vode iz izparil-nikov. Zdaj moramo dokončati še čiščenje odpadnih voda,” je ob • proslavi obletnice dejal direktor Ivan Mirt. B. DUŠIČ GORNIK ^ .... _| Krjavljeve iskricej ADI NE BI ŠKODIL - Prejšnji torek popoldne je zasedal novi občinski svet. Prvi vtis: vse zelo resno in strogo, brez kakšnih dolgih debat in razpravljanj. N® svetniki obljubljajo, da bodo poskrbeli za takšno “vročino • Sicer pa prava škoda, da jih žup8n v torek ni povabil le nekaj metro'1 stran. V kulturnem domuje na®-reč prav tiste ure prepeval p® ljubljeni Adi Smolar. Nedvomno bi svetnikom zelo koristilo, ko ® jim Adi povedal kakšno pošteno o današnjem svetu, življenju, Pa še nasmejali bi se lahko. Ce ne drugega, odkritosti se gotovo da naučiti od njega. Prav to pa dostikrat pri politikih močno p°‘ grešamo. DARILA - Prednovoletni čas je čas obdarovanja. Tudi v Ivančni Gorici niso pozabili na to. Njj srečanju dosedanjih in nov® svetnikov jih je občinska upra'3 razveselila z lepim darilom: lep0 izdelano oljenko. Tudi pri podeljevanju priznanj v Višnji Gori so bili iznajdlji, ko so določali, ko®8 podeliti priznanje za najlepše urejeno vas in ulico. Tako so vs8' ki hiši podarili lepo rdečo božično zvezdo. Domiselno in primerno! Trebanjske iveri PRVO SEJO SKRILI - V večini občin so že potekale prve seje občinskih svetov. Tako je bilo tud' v Trebnjem, le da so to pred novinarji skrili. Seja je bila, zlasti gl® de na to, da je prva, vroča in vs£ kaže, da novi župan Ciril Pu® gartnik ne bo imel lahkega del8' Novinarji pa še posebej, če ne b° vabil na njihova razpravljanja. KAPITALISTI - Vaščano® Pristavice pri Trebnjem mnog^ rečejo kar kapitalisti. Zakaj Čeprav vas šteje le 20 hišnih številk, je to kmetijsko najuspešnef še območje trebanjske občine.' vasi je preko 400 glav živine-pridelajo pa tudi največ kromp® ja, tako semenskega kot merkefl' tilnega, in sicer več kot 1000 to8 vsako leto. Mnogim to ne gre® račun, toda Pristavčani poznaj0 zelo enostaven recept: delati)8 treba. Potem pa si lahko kapi®' list. LEDENA CESTA - V vas' “kapitalistov” pa le ni vse tak® kot bi pričakovali glede na ta n8' ziv. Cesta, ki vodi naprej v ivai>' ško občino je bila že dolgo ze’° slabo urejena, ozka, jamasta ® grbasta. Vaščani pravijo, da zanjo ni nihče zmenil verjeti® zato, ker je ravno na meji m; trebanjsko in ivanško občino. N0' postala je republiška in letos jesf' ni se je začela obnova. Pa r delavce presenetilo slabo vre®8 in sneg in z dokončanjem obnoy. ni bilo nič. Imajo pa zato “kap1' talisti” ledeno cesto tudi tak®8 ko je drugje že zdavnaj vse no(' maino. Sneg se namreč tu ne < tu uv odrivati, ker bi zraven odstran® ves ostali material, soli in pešk pa očitno tudi ni dovolj. Tako f ob vožnji skozi Pristavico zna) dete v pravi ledeni dobi. . TEREZA SE JE POTRUP1' LA - Presenečenje sobotneg8 koncerta v Trebnjem je bila Te® za Kesovija. Ni razveselila’ obiskovalce, pač pa tudi same ® ganizatorje, saj je kljub slabe® vremenu držala obljubo in se avtobusom vozila menda dob® šest ur. Sevniški paberki PRIDE IN ODPELJE - V P® savju so ljudje od nekdaj znali i* koristiti mejo s Hrvaško. Dan8 se posamezniki ukvarjajo z vsej! mogočim in mnogi pri tem •. prestopijo meje zakonitosti. L prav se lokalno prebivalstvo n javno vključuje v tihotapljenj mamil, orožja in ljudi, mnogi raj. ostajajo pri tradiciji in lesu. Ne* gospod B. iz okolice Sevnice j pri tem znajde celo brez drža'0 . meje. V oglasih oznanja, da 0. P kupuje les. Pride na dom, nal°'_ * plača simbolično aro in les odr, Ije. Za kaj več ga je težko dobi NAJPREJ SEBI BRADtC Občinski svet v Sevnici jc na p". seji zapletal in razpletal. Oporja ni bila kos številčni koali®’j poskušala pa je marsikaj. Seja" bila ne vem kako plodna, vcrje j no pa se bodo svetniki pocJSjj “pogladili”. Za začetek so najbolj soglasni takrat, ko je t# potrditi lastne mandate v svet1’' SIR JE PA DOBER! - Go® dorejcom, ki so poslušali, k*1 slabo mleko prihaja iz dolenjsk ga in posavskega območja, jc ljubljanskih in celjskih mleka8, kljub vsemu teknil. Ko so g? i sosednjem bifeju poplaknili s° kozarcem cvička, jih sploh ni b več mogoče prepričati, da je ® hovo mleko slabo. Krške novice ZAČETEK - Župan krške občine •■ranči Bogovič seda na stolček prvega •Joža občine v zelo razgretem ozračju. f° odhodu dveh nekdanjih svetnikov “Odo seje občinskega sveta verjetno Jajvečkrat manj razgrete, kot dozdaj. Zato pa je razgreto zunaj občine, saj stavkajo. No, in župan je že obiskal stavko v Krškem. AVTOLINE - Ro nekaterih opaža-njA v podjetju Avtoline Krško v zad-njiti dneh ni videti nekaterih znanih obrazov. Tako naj bi manjkal obraz samega direktorja podjetja. Govori se, r3 direktorja celo ni več tam v službi, ® tMi to, da ni odšel po lastnem nagiba, ampak da so mu delavci svetovali, “a je zanj bolje, če gre. Naj je natančno 'atto, naj je drugače, je vprašanje, kako * bodo najnovejši hišni prepiri v Avčinu odrazili na krškem košarkarskem klubu, ki mu je omenjeno podaje sponzor. Menda se krški košarki l aJ ne bo zgodilo tako kot v pretek-lasti. ko je padec Interiera zamajal tudi •stoimenski košarski klub. SLIŠNOST - Na nedavni seji krške-Sa občinskega sveta so navzoči morali Precej vleči na ušesa, da so slišali novega župana, ko je ta predstavilk svoje Prihodnje delo. Alije dosedanji župan 'Jel s seboj tudi ozvočenje, da se nove °Wasti ni in ne bo tako slišalo? SODNI OBRAČUN? - Na vidiku je •Penda veliki sodni obračun z nekateri- trškimi publicisti, ki so vzeli pod drobnogled propadanje hiše, kjer je Pekoč bival znani, danes že pokojni stovenski literat. Publicisti so se znašli P°d obtožbo, da so samovoljno in brez dovoljenja sedanjih lastnikov ome-djene hiše vstopili v to stavbo k dragocenemu literarnemu gradivu, ki tam jemlje konec. Če tožijo publicista, °°rlo najbrž tudi podgane. Te tudi samovoljno vstopajo v tisto slavno hišo, •Ho ne le vstopajo tja, ampak celo jedo Pmkajšnji arhiv, medtem ko so si ga Publicisti le ogledovali. Da se ne bi kdo °smeši| z izbiro krivca, bi lahko začel s°dni postopek ne zoper navadno poli-!Jno podgano, ampak, npr., zoper Majoče kritike obstoječih razmer, *ar bi delalo tožnike bolj učene. Novo v Brežicah ČELADE NA GLAVO - Sneg, e‘iko snega je zapadlo letos, in J1 ravno v decembru, ko ga v ^režicah ni nihče pričakoval, •ako vsaj kaže slika Brežic, predam glavne mestne ulice, kjer ob °bovih pločnikov stojijo kupi nega, ki že tako problematični Promet skozi mesto od časa do asa povsem onemogočijo. Zara-?! parkiranih osebnih avtomo-tlov, ki “naravno” zoženo ulico f? bolj zožujejo, postanejo avto-Usi in dostavna vozila pogosto ?*di za več minut navadne nepremičnine. Še hujše stvari se zaradi, tega godijo pešcem. Ko se je Pred dnevi manjša skupina ljudi polenila na obisk k bolnemu "jajcu v brežiški bolnišnici, bi se j*ko rekoč na pragu hiše zdravja /orajda spremenila v paciente, j? ne celo v stranke gospoda jr'čkarja. S strehe bolnišnice seje JjUnreč nenadoma usula tolikšna »mota snega, ki bi jo bilo mogoče Plrnerjati z nevarnimi plazovi v Epskem svetu. Le sreči se imajo Prestrašeni obiskovalci, ki ob Prestanega strahu še dolgo niso jrngli do besede, zahvaliti, da .anes še hodijo po sicer zaletelih pločnikih. V bolnišnici so •bob nevarnem dogodku močno vačudeni. Kako tudi ne bi bili, saj ?adnjih devetih mesecih gotovo ls° zabeležili nobenega snežne-69 Plazu s svoje strehe. i Poplavljeno - Pred časom 1 ntinister Gantar obljubil do-°nčanje nasipov na obeh stra-j*jJ reke Save, s čimer se bosta . obovsko in čateško polje znebi-j vsakoletnih poplav. Tako bo •janienito največje slovensko bravilišče na desnem bregu naše ?aJVečje reke rešeno, saj bi v tem asu menda uspelo ugnati tudi (5.8ativne učinske Savinega podanega delovanja. Kmetje kljub >1mu ne bodo mogli obdelovati peškega polja. Namesto vode ga 11?° namreč preplavili novi ho-[ •> apartmaji, zabavišča, športna sbšča, arboretum in podobne ••deve, namenjene prostemu zlasti tistih,' ki na čateškem L!iu ne bodo orali ne sejali. Pridali bodo le na žetev. SNmmsI A času od 9. do 19. decembra uv brežiški porodnišnici rodile: ^.brija Krulič iz Krške vasi -l ‘eša, Mojca Brinovec iz Piršen-j,bga - Lariso, Klavdija Platovšek , rramlje - Patricijo, Denis Šuli-U >z Brežic - Špelo, Marjeta tj Jbina z Rake - Tima, Darinka >?°vič iz Gazic - Roka, Anica t “Cft s Spodnjega Pijavskega -h'stijana, Mateja Černelič iz /nžic . Kaj0 Karmen Levak iz (_|h?Vega sela - Majo, Tina Pu-iz Krške vasi - Daniela, Krita Jeršič s Trebeža - Urško, litija Špiler iz Črešnjic - dek-Čestitamo! ttMti IZ M A S I H OBČIM MŠi Skrb za zdravje zob najmlajših prebivalcev brežiške občine - Zdravstveni dom kot glavni plačnik - Opiranje na lokalne moči - Kamenček v mozaik skrbi za mlade družine BREŽICE - Zdravje zob najmlajših prebivalcev brežiške občine je očitno ena pomembnih skrbi tistih v Brežicah, ki naj bi bdeli nad temi razmerami. Tako vsajse zdi ob dejstvu, da je mreža delujočih šolskih zobnih ambulant dokaj razvejena, in na take ambulante mislijo v zadnjem času tudi ob prenovah šolskih stavb. Kot je nedavno na Veliki Dolini ob odpiranju tamkajšnje šolske zobozdravstvene ambulante poudaril dr. Alojzij Slavko Sušin, direktor brežiškega javnega zavoda Zdravstveni dom, ravnatelji v šolah podpirajo ustanavljanje tovrstnih zdravniških prostorov pod osnovnošolskimi strehami. Zaradi takih soglasij je več volje pri tistih, ki so pripravljeni primakniti denar za ureditev šolskih ambulant. Po pravilu je v brežiški občini ta dobrotnik Zdravstveni dom. “Težnje so, da se zdravstvena služba oži. Toda mi se bomo trudili, da bo čas te zožitve čim bolj oddaljen od današnjega dneva. Zato tudi podpiramo nastajanje šolskih zobnih ambulant. Te so kamenček v mozaik skrbi za mlade družine ter za obmejna in demografsko ogro- žena območja,” pravi dr. Sušin. Zobne šolske ambulante v brežiški občini so v osnovnih šolah v Artičah, Pišecah, na Bizeljskem, na Veliki dolini, v Dobovi, Cerkljah ob Krki in Brežicah; ambulante ni v OŠ Globoko. Za vse navedene, razen pišečke in bizeljske, skrbi brežiški zdravstveni dom, omenjeni dve sta zasebni. Šolske zobne ambulante v Sloveniji verjetno nastajajo kaj različno. V brežiški občini so nastale z denarjem zdravstvenega doma. Dr. Sušin pravi, da jih verjetno ne bi bilo, če bi za njihovo ustanovitev trkali na vsa uradna vrata. Vladna administracija bi namreč verjetno našla toliko različnih zadržkov, da bi človekoljubpe zamisli o brežiških šolskih zobnih ambulantah padle v vodo za vse čase. Po Sušinovih besedah bi bilo potrebno razmišljati o prostoru za šolsko zobno ambulanto tudi ob Bodoči novogradnji šole na Bizeljskem, tako kot so o podobnem razmislili pred začetkom gradnje že omenjene dolinske. Ambulanta na Dolini je v teh dneh začela delovati. V Artičah bi jo radi čimprej dokončno opremili, da bi lahko začela sprejemati na pregled in zdravljenje najmlajše paciente. Zdi se, da zobne ambulante v šolah niso vir zaslužka za nikogar. Res je tako, po tihem priznava dr. Sušin, ki pravi na glas: “Denar za ambulante je dobro naložen. Če so ambulante v šolah, so starši razbremenjeni, saj otroci lahko hodijo k zobozdravniku kar iz razreda, pri čemer odpadejo vožnje v mesto. Zobozdravstvene ambulante so bile želja ljudi iz posameznih okolij. In človeku je všeč, če nekaj naredi za te ljudi. Veseli me, da v življenju nekaj narediš, tudi ko ni nobene računice.” M. LUZAR PRVA SEJA KRŠKEGA OBČINSKEGA SVETA BREŽICE - Na svetu je mogoče na sto tisoče trafik. Ena je na avtobusni postaji v Brežicah. “Mnogi ne vedo, daje tu, zunaj bi moral biti napis,” je pred dnevi rekel naključno izbrani sogovornik, očitno redni kupec v omenjenem kiosku. Majda Medja, ki ima od septembra odprto omenjeno brežiško trafiko, ima še eno v Novem mestu. Zanimivo je, da zjutraj najprej odpre tisto v Novem mestu in potem, ko tam začne delati druga prodajalka, ona skoči še v Brežice. Poslovni svet pozna podobno selitev menedžerjev iz kraja v kraj, iz podjetja v podjetje. Ker Majda Medja ne pooseblja sveta velikega biznisa, so njene poti med novomeško prestolnico in posavskim mestom nad sotočjem Krke in Save toliko bolj zanimive, zlasti zato, ker je postala, prodajalka potem ko je nehala šivati čevlje v novomeški tovarni obutve, kar je počela celih 20 let. Trafikantki je, takoj ko se je zagrizla v svoje sedanje delo, začelo presedati vprašanje -podobno vprašanje si je že nekajkrat zapisal tudi četrtkov dežurni novinar Dolenjskega lista - in sicer, zakaj v kioskih ne Majda Medja prodajajo te ali one revije, domače ali tuje. “Ne vidim takih težav. Če želijo, bodo pri meni lahko kupili katerokoli revijo, kije na voljo v Sloveniji.” Tako pravi Majda Medja in dodaja, da ji tudi ni težko za kupce odnesti npr. na pošto pisma ali urediti vse potrebno v zvezi z listki lota. Pravi, dajo delo, ki ga opravlja zdaj, veseli. S tem skoraj preseneča, saj dandanašnji številna delovna razmerja ljudje sklepajo po pregovoru, da v sili vrag še muhe žre, in tam najbrž ni posebnega veselja nad delom. Težko razume, da nekateri obupujejo, češ da ni dela. “Je. Z malo dobre volje se da delati,” pribije. L. M. Brez revolucije k enotnemu Posavju Zupan Franci Bogovič: v občinski upravi mogoče naprej z istimi ljudmi KRŠKO - Krški občinski svet je s četrtkovo 1. sejo nekako zaživel z novim utripom, ker je pač zasedal v novi sestavi. Za sejo je bilo značilno, daje dosedanji župan Danilo Siter sedel v svetniški klopi, kamor seje preselil iz upravne lože na desni, kjer ga večji del njegove vladavine svetniki niso videli velikokrat, če že, le za krajši čas. Svet je delček seje deloval z izpraznjenim sedežem predsednika sveta, in to pri točki dnevnega reda, ko je Franci Bogovič, dosedanji predsednik sveta, nastopil za govornico kot novi krški župan. Predstavitev župana - to je bila ena od točk dnevnega reda - ni izzvenela kot napoved bodočih kadrovskih čistk. Očitno misli župan Bogovič v takem mirnem tonu tudi nadaljevati, saj je na seji povedal, da bo skušal sestaviti učinkovito občinsko upravo po temeljitem premisleku. “Nisem pristaš revolucionarnih posegov. Mogoče bomo v skupnem pogovoru ugotovili, kako bi delali,” je napovedal župan. Pri tem je dejal, da bodo mogoče delali naprej z istimi ljudmi. V podtonu Bogovičevega prvega županskega nagovora občinskim svetnikomje bilo čutiti, da novi prvi mož občine želi priti v spomin volilcev predvsem kot do-" ber gospodar. Na seji je namreč večkrat poudaril, da je potrebno pregledati obstoječe stanje občine, s čimer je verjetno mislil tudi, da bosta z dosedanjim županom naposled odkrito preštela denar Na Veliki Dolini o usodi izgnancev Dan šole o žrtvah nemške genocidne politike -Pozdrav Vlada Deržiča VELIKA DOLINA - V osnovni šoli Velika Dolina so 17. decembra dan šole namenili izgnanstvu in se s tem spomnili domačinov, ki so od 1. novembra 1941 dalje morali zaradi genocidne politike takratne Nemčije zapustiti domove in oditi v neznano. Prizadetih je bilo veliko prebivalcev, saj so razen treh vasi, ki so jih priključili Hrvaški, skoraj popolnoma izpraznili 13 vasi sedanjega šolskega okoliša osnovne šole Velika Dolina. Omenjene dogodke iz preteklosti so s priložnostno razstavo ob pomoči mentorice Brigite.Barkovič pripravili učenci 8. razreda. Sodelovali so Miha Škrlec z uvodnim nagovorom ter Olga Lazanski in Jože Bizjak, ki sta se spomnila nekaterih tedanjih dogodkov. Zbranim je spregovoril tudi predsednik Društva izgnancev Slovenije Vlado Deržič. Dobro obiskane dolinske šolske prireditve z aktualno vsebino se je udeležilo veliko obiskovalcev. L. M. Včasih šivanko, zdaj raje časopise Trafika na postaji in morebitne dolgove, kijih beleži občinska blagajna. Za najbolj črnoglede je mogoče izzvenela preveč svetla Bogovičeva na L seji izrečena napoved, da lahko pričakujejo tesno medobčinsko sodelovanje v pokrajini, zlasti z občino Sevnica. “Skušali bomo povezati Posavce, to naj bi se zgodilo brez fige v žepu in tako, da se ne bo nihče čutil opeharjenega,” je dejal. O zunanji podpori takim svojim stališčem ni govoril, vsekakor pa je z napovedjo potrdil, kar je rekel pred tedni: Župan dal županu posavsko srce S prve seje OS Brežice BREŽICE - Brežiški občinski svet je svoje kolesje pognal kot zadnji v Posavju. Če se dan po jutru pozna, bodo seje novega brežiškega občinskega sveta potekale manj tekoče kot v preteklem obdobju, saj so svetniki na svoji prvi seji za ščepec zgolj formalnih točk dnevnega reda potrebovali kar dva premora za posvet. Na koncu so vendarle imenovali komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji bo predsedoval Bojan Petan. Potrdili so tudi mandate 29 članom občinskega sveta ter županu, ime tridesetega svetnika, ki bo v vrstah demokratov zamenjal župana Vladislava Deržiča, bo volilna komisija v skladu z volilnim zakonom obelodanila v prihodnjih dneh. Preden je novi brežiški župan zasedel svoje mesto za govorniškim pultom in se navzočim še enkrat predstavil, mu je dosedanji župan Jože Avšič kot darilo izročil posavsko posebnost - pleteno kruhovo srce, ki ga je zelo podrobno opisala etnologinja Posavskega muzeja iz Brežic Ivanka Počkar. Srce je spekla Marjanca Dobnikar. “Vsesplošno bi razvil mesto Krško, ki mora imeti ambicijo, da postane upravno središče bodoče pokrajine Posavje z močnim gospodarstvom in razvito zdravstveno, kulturno in športno infrastrukturo.” Se bo zlasti z zadnjim Bogovič vpisal med politike, ki jim bo uspel velik met - združiti moči zdaj različno mislečih, gospodarsko različno razvitih in zemljepisno različno usmerjenih območij ob spodnjem toku gospodarsko vse bolj zanimive reke Save na pragu milijonskega Zagreba? M. LUZAR SEJEM IN SILVESTROVANJE NA PROSTEM KRŠKO - Turistična agencija BooM Krško ob pomoči občine Krško, Zveze kulturnih društev Krško, Zveze prijateljev mladine Krško, Prostovoljnega gasilskega društva Krško, KS Krško in drugih organizira prvi ulični božično-novoletni sejem z zabavnim programom in silvestrovanje na prostem. Sklop prireditev s tem naslovom, ki potekajo od 21. decembra na Cesti krških žrtev in Hočevarjevem trgu, bodo zaključili 31. decembra s silvestrovanjem na Hočevarjevem trgu, ki bo trajalo od 21. do 01. ODLIČJE Z/l SOVINJON IZ KRŠKE KLETI - Tone Planinc, direktor Kmečke zadruge Krško (na sliki), in vodja vinske kleti Janez Živič sta na slovesnosti v Mikolovu na Češkem, prevzela odličje, ki so ga pred nedavnim na Forumu Sovinjon 98 v gradu Ledenice na češkem južnem Moravskem dodelili sovinjonu, suhi jagodni izbor, letnik 97, pridelanemu v krški vinski kleti. Med 180 vzorci sovinjona oz. muškatnega silvanca iz 14 držav z vsega sveta je najvišjo oceno dobil vzorec iz Krškega. Grozdje za to vino so na Sremiču potrgali 31. januarja letos in donegovali vino, ki je postalo svetovni prvak in ponos vinske kleti, ki letos slavi 70-letnico ustanovitve. (Foto: M. Vesel) ODPRLI DOLENJKINO POSLOVALNICO BREŽICE - V Brežicah so v Trdinovi ulici 1 včeraj odprli novo trgovino. Gre za Market Brežice, poslovalnico Dolenjke, d.d., Trgovine na debelo in drobno Novo mesto. TELOVADBA IN PREDAVANJA - 66 članov posavske podružnice Društva bolnikov z ankiloznim spondilitisom Slovenije, ki jim gostoljubje nudijo Terme Čatež, se enkrat tedensko zberejo na razgibalnih vajah in plavanju. Pogosto imajo tudi predavanja, predvsem preventivnega značaja, da bi vsak posameznik lahko kar največ naredil za to, da bi blažil bolezen, ki jo povzroča vnetje mišičnih tkiv. Na zadnjem letošnjem srečanju sta predavala dr. Matija Tomšič z revmatološke klinike v Ljubljani in Majda Adamič, višja fizioterapevtka v Termah Čatež (na sliki). (Foto: M. Vesel) MENJAVA OBLASTI - Ponekod na Zemlji spremljajo menjavo oblasti kanonade, slaba volja, prelivanje krvi in kar je še podobnih neveselih stvari. V Krškem je potekala nedavna zamenjava županov v namoč sproščenem in veselem vzdušju; celo tradicionalnih očitanj o neučinkoviti krški občinski upravi in županovi odsotnosti tokrat ni bilo. Delček veselega razpoloženja, h kateremu je prispevala tudi Židana volja dosedanjega župana Danila Siterja (na sliki drugi z desne) in novega župana Francija Bogoviča (drugi z leve), je pred dnevi zabeležil fotoaparat. (Foto: L. M.) Po zdravje kar v šolskih copatah NAPOVED SPREMEMB V SEJMARSTVU CELJE - V delniški družbi Celjski sejem so prepričani, da bo v prihodnjih letih slovenska sejemska dejavnost doživela temeljite spremembe. Sejmi bodo bolj razvrščeni v range, obdržali pa se bodo le tisti, ki jim bo uspelo zagotoviti dovolj razstavljalcev in obiskovalcev. V družbi ocenjujejo, da so v preteklem letu največji napredek dosegli s sejmom Avto in vzdrževanje, medtem ko je po vsebinski zasnovi in poslovnem uspehu najbolj napredoval jesenski Mednarodni obrtni sejem. V prihodnje bodo poskušali zagotoviti čim večjo sprecializiranost sejmov in poskrbeti za kakovostne strokovne prireditve ob sejmih. Do sredine marca bodo izgradili novo sejemsko dvorano. PO NOVEM LETU BOLJŠA TELEFONIJA NOVO MESTO - Zadnje dni v letu bodo na območju novomeške enote Telekoma v telefonsko omrežje vključili 13 novih sodobnih telefonskih central, ki bodo delno ali v celoti zamenjale dosedanje tehnološko zastarele centrale. Zaradi vključevanja bodo ponekod uporabniki zaznali motnje ali prekinitve pri telefoniranju. Z digitalnimi centralami bodo zamenjali analogne centrale na Raki, v Žužemberku, Škocjanu, na Vinici, v Dragatušu in v Zgornji Pohanci. Vključili bodo tudi nove digitalne centrale v Gotni vasi, na Regrških koše- nicah, v Orehovici pri Šent- ' Iv jerneju, na Dvoru pri Žužemberku, na Bučki in v Kanižarici pri Črnomlju, medtem ko bo centrala na Otočcu ob Krki povečana. Zaradi zamenjave so ponekod naročniki dobili tudi nove telefonske številke: na Regrških košenicah, Dvoru in Bučki ter delno še v Zg. Pohanci, na Vinici, v Škocjanu in Dragatušu. ZADNJI CAS ZA IZRAČUN Več pomoči malim podjetjem Posvet računovodskih servisov zahodnodolenjske regije KOČEVJE - Prejšnji teden so se v tu sestali predstavniki računovodskih servisov in se na pobudo ljubljanske območne zbornice pogovarjali o tem, kako bi se organizirali za večjo pomoč obrtnikom in drugim manjšim podjetnikom. Znano je, da knjigovodski servisi, teh je v državi okrog 2000, vodijo le poslovne knjige. Redki med njimi opravljajo tudi druge naloge, ki jih v večjih podjetjih izvajajo strokovne službe. Obrtniki so pogosto izločeni iz državnih razpisov, ker njihove vloge formalna niso po črki zakona. Odvetniki in notarji se ne ubadajo radi s temi vprašanji in so tudi zelo dragi. Na posvetu so obravnavali tarifo storitev knigovodskih servisov, ki so jo pripravili na gospodarski zbornici. Naročniki naj ne bi več plačevali pavšalno za vodenje knjigovodstva, ampak tisto, kar je servis za njih opravil in za to prevzel tudi odgovornost. Servisi naj bi z naročniki pogodbeno uredili medsebojne obveznosti in pravice. Zanimiv je bil prikaz elektronske komunikacije med servisi, njihovimi naročniki in davčno oblastjo. Nova davčna zakonadaja naravnost sili zavezance, da preidejo na medsebojne stike s pomočjo interneta in elektronske pošte. Na kočevsko-ribniškem območju imajo lokalno povezavo z Internetom le knjigovodski servis PROM v Kočevju, ki nudi tudi vso potrebno pomoč za prehod na poslovanje brez papirja. Predstavniki knjigovodskih servisov so se še dogovorili, da se bodo sestajali vsak drugi četrtek v mesecu in se ob pomoči predavateljev, ki jih bo priskrbela gospodarska zbornica, usposabljali za raznovrstno pomoč malim podjet- nikom. Vsakokrat bo predavatelj nastopil tudi v podjetniški odda- ji, ki je tedensko na sporedu lokalnega radia UNIVOX. Tako bodo tudi podjetniki hitro in sproti obveščeni o tistem, kar jim lahko pomaga pri vodenju svojih podjetij. MATIJA CETINSKI BORZNI KOMENTAR Bo to formula za prevzem? V navidez mirnem tednu s skromnim trgovanjem in dokaj stabilnimi tečaji so bile za hrbtom borze izpeljane transakcije v obsegu, ki ga merimo v milijardah tolarjev. K poslu, v katerem je državna Nova kreditna banka Maribor kupila 24-odst. delež Dolenjske banke, so bili telefonsko in drugače povabljeni le nekateri izbranci. Medtem ko je za navadne investitorje na borzi veljal tečaj Dolenjske banke, ki že nekaj časa bistveno ne odstopa od 12.000 tolarjev za delnico, so jo izbranci na črno, to je mimo borze, lahko prodajali po več kot 16.000 tolarjev. Ker je bila nosilec nakupov posredno ali neposredno borznoposredniška družba, ki s hi e z borznimi vrednostnimi papirji trgovati le preko borze, je bil s tem več kot očitno kršen zakon o trgovanju z vrednostnimi papirji. Zgodba s tem še ni zaključena. Kot je slišati, je Nova KBM poleg delnic kupila tudi zajeten sveženj približno 60 konvertibilnih obveznic Dolenjske banke. Za te obveznice je značilno, da jih je mogoče kadarkoli zamenjati v 60.000 upravljalskih delnic. Ker pa so prinosniške in izdane fizično, se njihov pravi lastnik prikaže šele z njihovo fizično izročitvijo. Če je to res, potem ima Nova KBM potencialno v lasti več kot 40 odst. Dolenjske banke. S tem pa je tudi kršila zakon o prevzemih, saj bi morata, takoj ko je kupila 25-odst. delež banke, vse naslednje deleže z javno ponudbo in pod enakimi pogoji odkupiti tudi od ostalih delničarjev. Resničnosti teh transakcij državnim organom kontrole ne bi. smelo biti težko preveriti, saj finančnih tokov milijardnih dimenzij verjetno ni mogoče kar tako skriti. Če ne bo tako, potem je bil ta teden izumljen recept, po katerem lahko kdorkoli, domač ali iz tujine, kadarkoli pokupi in prevzame katerokoli domače podjetje. In to v posmeh vsej zaščitni zakonodaji in regulativi trga vrednostnih papirjev! V ponedeljek smo na borzi prvič trgovali z delnicami Kmečke družbe. Njihovo kotacijo so že precej časa nestrpno pričakovali mnogi, saj so na dom dobili že kar nekaj pisem, ki na bolj ali manj podel način prepričujejo, da je delnice mogoče prodati na primer le v eni točno določeni borzni hiši v Ljubljani. Ni res! Delnice lahko prodate v katerikoli borzni hiši v Sloveniji. Cena mora biti v istem trenutku enaka v vsej državi, razlike pa so lahko le v stroških, ki vam jih zaračunajo za posredovanje. Kmečka družba ima v svojem premoženju še vedno več kot 55 odst. neizkoriščenih certifikatov in le 8-odst. delež delnic, ki že kotirajo na organiziranem trgu. Njena knjigovodska vrednost skupaj s še neporabljenimi certifikati znaša 1.707, brez njih pa 731 tolarjev. Ker smo že videli pide z boljšo strukturo naložb, je temu primerna tudi tržna cena delnic. Prvi dan trgovanja se je ob skromnem prometu (4,5 milijona tolarjev) oblikovala pri tečaju 266 tolarjev za delnico. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto sto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 Imate dovolj olajšav za dohodnino? Priložnost, da ocenite davčno osnovo - Izračunajte si 3 odstotke, preverite račune! NOVO MESTO - Prazniki gor ali dol - država bo pobrala svoje. Manj ko bomo mislili in preračunavali, več ima možnosti, da nam vzame. Ce ne najdemo nobenega pravega razloga, da bi državi dajali več, kot je to nujno potrebno, si vsaj približno ocenimo davčno osnovo, preglejmo račune in pomislimo, če lahko še kaj storimo, da uveljavimo kar največjo možno olajšavo pri dohodnini. Čeprav nekateri že pozivajo, naj če smo ob tem že lastniki kake država razširi olajšave, ker bi s tem napovedala boj sivi ekonomiji (davkoplačevalci bi dosledneje zahtevali račune), zaenkrat še ostaja v veljavi, da si lahko osnovo za dohodnino zmanjšamo le za 3 odstotke, če imamo račune ali dokazila, da smo denar porabili za predpisane namene. Za vse, ki niste kos težjim izračunom, davčnega svetovalca pa si tudi ne nameravate privoščiti, naj povemo, kako pridemo do približne informacije, koliko je za nas 3 odst. davčne osnove. Ža enostaven izračun lahko tisti, ki imajo med prejemki le plačo ali pokojnino, vzamejo mesečni neto prejemek in ga prepolovijo. Za približno toliko je treba imeti računov. Pa jih imamo? Kaj v 3 odstotke? Za olajšavo bomo lahko porabili dokazila o tem, da smo kupili dolgoročne vrednostne papirje Republike Slovenije (več kot 12 mesecev). Priznavajo se tudi sredstva, ki smo jih vložili v delnice ali deleže pravnih oseb, če so namenjena izključno razvoju znanosti in tehnologije. V olajšavo štejejo denarna vplačila za delnice ali vložke gospodarskih družb ter za deleže zadrug. Uveljavljamo lahko izdatke za nakup ali gradnjo hiše ali stanovanja, če z njim rešujemo svoj stanovanjski problem, ne pa tudi, druge hiše ali stanovanja. Če odplačujemo stanovanjski kredit, v olajšavi uveljavljamo plačane obroke. V poštev pridejo tudi izdatki za vzdrževanje stanovanj, pri čemer moramo biti lastniki ali solastniki stanovanja. Te stroške lahko upoštevamo tudi kot najemniki, če nas k vzdrževanju zavezuje najemnja pogodba. Uporabimo tudi račune za vzdrževanje skupnih prostorov v blokih; upoštevamo lahko 80 odst. etažnega prispevka. Za olajšavo štejejo izdatki za odpravo ovire za invalida na teh objektih ter izdatki za investicijsko vzdrževanje edinega stanovanja (mora biti v naši lasti). Tu se priznajo sredstva za vzdrževanje tal, sten, ogrevanja, električno, vodovodno in kako drugo napeljavo, tudi popravila peči, zamenjava bojlerjev, radiatorjev, kadi, ploščic, tapet, parketa, umivalnikov. Nikakor pa ne računajte na izdatke za nakup pohištva, bele tehnike, gospodinjskih strojev ipd. Izjema so izdelki, ki zmanjšujejo porabo pitne vode, električne energije ali so kako drugače prijaznejši do okolja (pogosto pralni stroji, hladilniki, pomivalni stroji), vendar vam mora prodajalec ob nakupu izročiti ustrezno potrdilo, da je izdelek res tak. Pri olajšavah lahko upoštevate stroške za material in vloženo delo. Na davkariji bodo priznali tudi račune za nakup in vzdrževanje pomožnih stanovanjskih prostorov: kleti, garaže, balkona, terase ali drvarnice, ne pa tudi za urejanje dvorišča in okolice hiše. Najemniki lahko uveljavijo kot strošek 40 odst. profitne ali 80 odst. neprofitne najemnine. Lastniki denacionaliziranega premoženja smejo uveljavljati tudi določena sredstva za obnovo tega premoženja, vendar naj se o tem natančneje pozanimajo. Med olajšave boste lahko prišteli tudi po pogodbi plačane prispevke za izgradnjo ali obnovo objektov komunalne infrastrukture (kanalizacija, vodovod itd.), ki se gradijo na podlagi veljavnih dovoljenj. CERTIFIKAT KAKOVOSTI GOSPODARSKI ENOTI POHORJE -Prejšnjo sredo je gospodarska enota (GE) Pohorje, ki je sestavni del Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mimi, prejela certifikat kakovosti ISO 9001. V GE Pohorje je med okoli 200 delavci polovica obsojencev, saj je gospodarska dejavnost poleg varnostne in vzgojne funkcije eno od temeljnih področij dela zavoda in je pomembna kot priprava obsojencev na življenje po prestani kazni v smislu pridobitve ustreznih delovnih navad. Mednarodno priznani certifikat kakovosti kaže zavidljiv nivo kakovosti proizvodov, hkrati pa je edinstven primer izvrševanja kazni v Sloveniji. Vzpostavlja model prestajanja kazni, ki se ponaša s pridobitvami, ki jih svet praktično ne pozna. Priznanje je upravniku ZPKZ Dob Jožetu Podržaju (v sredini) in vodji GE Pohorje Janezu Strmoletu (na desni) podelil direktor Biro Veritas quality international Slovenija Zoran Lekič (na levi). (Foto: T. G.) Zdravila, kultura... Zdaj že vemo, da lahko uveljavljamo račune za nakup zdravil in pomožnih zdravil (tudi čajev, zeliščnih zdravil, povojev itd.) ter zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov (očala, slušni aparati, ortopedska obutev, invalidski vozički, protetična sredstva, sanitarne priprave itd.). Računov za zdravstvene storitve (npr. čiščenje zobnih oblog, pregled pri zdravniku in drugo) po zaslugi genijev, ki so zakon oblikovali in sprejeli, ne moremo uveljavljati kot olajšavo. Če si sami plačujemo premije in prispevke za pokojninsko (npr. dokupi zavarovalne dobe, študijskih let, vojaškega roka), invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter za nezaposlenost v Sloveniji, lahko izdatke ravno tako uveljavljamo kot olajšavo. Druga osebna zavarovanja (nezgodna, življenjska) pa ne sodijo med olajšave. Tudi to leto lahko uveljavljate olajšave za vzdrževanje kulturnih in naravnih spomenikov, za nakup likovnih del, leposlovnih knjig in plošč umetniške vrednosti. Če na davčnem uradu pride do spora o tem, kaj je umetniško, ima končno besedo ministrstvo za kulturo. Zbirati velja račune za nakup računalniških programov, učbenikov, učil, učnih sredstev (delovni zvezki, tudi kasete, plošče, videokasete) ter druge strokovne literature (atlasi, priročniki), in to tudi v primeru, če sami niste vpisani v nobeno šolo. Olajšava so zneski za šolnino za katerokoli stopnjo izobrazbe, tudi za glasbeno šolo, jezikovne tečaje, avtošolo. Če ste dobrega srca in ste pro-stovoljno prispevali denar ali vrednosti v naravi pooblaščenim osebam za humanitarne, kultur- ne, izobraževalne, znanstvene, raziskovalne, športne, ekološke in religiozne namene ali kaj od tega podarili invalidskim organizacijam ali beguncem, imate gotovo še račun za olajšavo več. Država “opraviči” tudi članarino političnim strankam in sindikatom. Za pol manj stroškov odpuščanja I\idi na Dolenjskem je število brezposelnih spet začelo naraščati -Kar polovico prijavljenih oseb je starih nad 40 let - Vse več potreb po delu za določen čas NOVO MESTO, SEVNICA - “Dolenjski delodajalci iščejo in najraje zaposlijo mlajše moške s poklicem ali brez njega. Bolj kvalificirani in izobraženi imajo nasploh ugodnejše možnosti za zaposlitev, mnogo težje pa delo najdejo starejši brezposelni, še posebej ženske, za katere velja, da imajo, zlasti če so brez poklica, veliko manj možnosti zaposlitve,” ocenjujejo v območni enoti Zavoda RS za zaposlovanje Novo mesto. Med brezposlenimi, ki jih je bilo oktobra v Sloveniji skoraj 127 tisoč, narašča delež stareših. Ta na ravni države dosega že skoraj 48 odst., nekaj bolje je v Posavju (slabih 44 odst.), še slabše od državnega povprečja pa je na Dolenjskem, kjer je kar 53 odst. vseh brezposelnih starih nad 40 let. Ob upadanju brezposlenosti na Dolenjskem in v Beli krajini, ki je vzdržala poldrugo leto, in ob prilivu mlajših brezposelnih na zavod (oktobra je bila med novo-prijavljenimi tretjina iskalcev prve zaposlitve), regija zdaj kljub vsemu ne izstopa več tako izrazito po deležu starejših ali težko zaposljivih oseb. Toda opozoriti velja, da so se tudi na Dolenjskem pozitivna gibanja ustavila, saj že od letošnjega septembra število brezposelnih tudi tu rahlo narašča. Medtem ko se je od konca leta 19%, ko je bilo še 6.298 brez- poselnih, število zmanjšalo za dobro tretjino, je bilo konec septembra spet 4.740 brezposelnih, kar je za 1,3 odst. več kot mesec prej. V Posavju je bilo konec septembra 4.830 brezposelnih oseb, kar je sicer manj kot pred letom dni, a za 1,6 odst. več kot v avgustu. Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju je skupaj prijavljenih čez 8 odstotkov vseh brezposelnih v državi. Na območju Dolenjske je bila stopnja brezposelnosti 10-odst. in v Posavju 14,9-odst., kar je le nekaj manj od državnega povprečja (14,2). V prvih 10-ihmesecihjebilona območju Dolenjske prijavljenih 7.373 potreb po delavcih, kar je za 11 odst. več kot v enakem obdobju lani. Med vsemi potrebami jih je bilo kar tri četrtine za določen čas. Zaposlovanje za določen čas narašča tudi na državni ravni, saj so delodajalci še pred 5 leti potre- bovali 61-odst. delavcev za določen čas, zdaj že skoraj 72-odst. Kot je nedavno na tiskovni konferenci povedal minister za delo mag. Anton Rop, delež zaposlenih za določen čas v Sloveniji tako že presega 12 odst. in je večji od povprečja v Evropski uniji. Mini- Rešitev zadnji hip Že doslej so se plačani zneski samoprispevka, če je uveden p° predpisih, upoštevali kot olajšava v celoti, torej poleg 3 odstotkov osnove. Enako se bodo to leto upoštevali z odločbo odmerja® prispevki za Posočje in prostovoljno plačani zneski za pomoč Po-sočju. Ko zbiramo račune, ne smeflio pozabiti, da lahko uveljavljamo^ tiste, ki nosijo letnico 1998 in s® napisani na naše ime. Doslej je vedno veljalo, da na lekarniške račune sami vpišemo ime in pn-imek. Če se vam ob pregledov računov zdi, da jih imate prem® lo, da bi v celoti izkoristili 3 odst-osnove, velja premisliti, kaj se še da napraviti. Navsezadnje s® predpraznični dnevi čas veliki)1 nakupov (knjige, slike, računalniški program). Če pa nameravate v kratkem zamenjati pipe, boji®)-ploščice ali morda pralni, pomivalni stroj ali hladilnik (če so ekološko varčni), lahko to storite *e pred 31. decembrom in olajšav* bo tu! t B. DUŠIČ GORNm LJUBLJANSKI SEJEM NA NOVI LOKACIJI? LJUBLJANA - Minuli torek so predstavniki Ljubljanskeg* sejma in SKB Investicijske#! podjetja javnosti predstav-projekt izgradnje novega lju® ljanskega sejma. Zgradili naj® ga na povsem novi lokaciji. LETOS ŠE Z IZGUBOj V PRIHODNJE NE VEC SEVNICA - V tovarni otroške konfekcije Jutranjka, ki pf®' ko 80 odst. izdelkov izvoz1, uresničujejo petletni progrn)5 sanacije. V minulem letu j£ družba imela 150 milijonov tolarjev izgube, letos predvidevajo, da ga bo še za 40 milijonov medtem ko naj bi prihodnje lo'° že zaključili pozitivno. Do ldj 2000 naj bi število zaposlenih^ zdajšnjih 760 zmanjšali na delavcev. BANKOMATI NOVE 0 LJUBLJANA - Nova Ljubljanska banka je zvišala lin11 dnevnega dviga gotovine f1! bančnih avtomatih. Imetnik njihove BA kartice bodo odslu lahko na vseh bankomatih/ nalepko NLB dvigovali 3 30.000 tolarjev na dan, seve3 če jim to dopušča stanje d tekočem računu. OKREPILI SO SE NA POLJSKEM TRGU LJUBLJANA - Tovarna W macevtskih in kemičnih izde kov Lek je v iztekajočem se le! AUV JV V »v - . presegla načrtovano prodaje L jo v primerjavi z letom p . povečala za 11 odst. K temu) precej prispevala uspešna pf center družbe Socius načrtu)1 ič • Ministrstvo za delo predvideva, da bo konec leta v Sloveniji prijavljenih 126.000 brezposelnih, že čez eno leto pa naj bi jih bilo za 15.000 manj. Priliv brezposelnih bo po predvidevanjih ostal na enaki ravni, vendar naj bi z različnimi ukrepi povečali zaposlovanje za 12-odst. Tako naj bi delo dobilo 64.000 brezposelnih, okrog 7.000 mladim naj bi omogočili šolanje, kakih 25.000 brezposelnih pa bodo zaradi zaostrenih kriterijev črtali iz evidence brezposelnih oseb. januarju pet seminarjev. 12- J® nuarja bodo govorili o vphv DDV na poslovanje gospod3^ J* ske družbe in 14. januarj3 načrtovanju gotovinskih tokov 0& podjetju, ki so pogoj za usp1 nost in likvidnost. Za 20. jan u*( strstvo zaradi tega ne bo naklonjeno posebni liberalizaciji na tem področju, zavzemalo pa se bo za pol manjše stroške odpuščanja delavcev, s čimer naj bi vzpodbudili zaposlovanje za nedoločen čas. B. D. G. pripravlja predavanje o pripr3^ letnega poročila podjetja H* vlogi uprave pri tem, predav njem in primeru letnega p°L čila pa bo sledil razgovor. 3 januarja bodo govorili o sk3| ščini delniške družbe, o temej )( nih pojmih, načrtovanju in P.|j (( teku skupščine ter se sezn«3 p, s praktičnim primerom skw ščine, izvedene s pomočjo s.} 1 dobne tehnologije. 28. janu3^ bodo na vrsti predavanj3^ načinih dela nadzornega sv'3 ter na koncu še vaje iz pog3r, nja, javnega nastopanja in P slovnega bontona. i I SOMATSKE CELICE Kako od slabega k dobrem mleku? Posvet o kakovosti mleka sredi minulega tedna je bil že šesti te vrste na območju Dolenjske in Posavja - 300 kmetov o tem, kako izboljšati kakovost mleka V RAČNIKU VEČJA JATA KRŠKO - V račniku na Senušah, *' so ga odprli 20. junija letos, domuje zdaj 74 rac. Lovci, ki so uredili racnik, so v začetku vložili dve račji samici in 3 samce; ena račka je izva-‘ila 15 mladičev. Kot ugotavljajo lov-ck so živali, ki domujejo v račniku, dpbro zavarovali pred plenilci, saj ni ''•deti, da bi bili na delu nepovabljeni obiskovalci živali. Živali v račniku imajo na voljo otoček; na n'ostu, ki otoček povezuje s kopnim, So Vrata. SEVNICA - “Dolenjsko območje je po številu somatskih celic v mleku najslabše. Podatki govorijo, da je mleko od tod v slovenskem povprečju - tudi plačano je po taki in taki ceni - toda v Ljubljanske mlekarne pride z nekaj milijoni mikroorganizmov in s prevelikim številom somatskih celic. Nikar se ne sprenevedajmo! Vsi veste, da ko vam vzamejo vzorec mleka, potem pregleda en mesec ne bo, zato vmes delate po svoje!” je bila na posvetu kritična mag. Olga Zorko iz oddelka za kakovost mleka pri veterinarskem zavodu Slovenije, ki je tako razburkala razpoloženje med sevniškimi govedorejci. Večji sevniški kmetje sp ob uvodoma omenjeni kritiki predvsem spraševali, zakaj in kako dolgo še bodo vse proizvajalce mleka metali v isti koš. “Kdor živi od mleka, skrbi za kakovost. Če bi mlekarna res želela najboljše mleko, bi slabe proizvajalce izločila, tako pa kaže, da želi le čim ceneje priti do mleka!” je menil govedorejec Milan Lončar. Tudi Srečko Ocvirk iz Mercatorjeve Kmečke zadruge v Sevnici, ki je bila skupaj s tamkajšnjo Kmetijsko svetovalno službo organizator posveta, je prepričan, da je treba ločiti slabe in dobre rejce ter povedati, katera cisterna je dobra in katera ne, sicer rezultatov ne bo. Po njegovem je problematično, da se na vaških zbiralnicah pol mleka pobere zvečer ISTENIČEVA KLET ZA INKUBATOR BREŽICE - Klet penin Iste-jtič iz Stare vasi na Bizeljskem je nakazala 100.000 tolarjev brežiški bolnišnici za nakup inkubatorja, je sporočila brežiška bolnišnica, ki se znanemu vinarju zahvaljuje za darilo. Isteničeva kletje denar prispevala namesto novoletnih čestitk. ? NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek so branjevke Prodajale: česen po 500 tolarjev ^logram, kolerabo, korenje in Cfno redkev po 200 do 250, fižol P° 500, zelje po 150, rdečo peso P° 200, šalotko po 400, motovilec P° 2.000, radič po 300 do 400, Jerico majaronovih pleve po 200, Jehova jedrca po 1.000 tolarjev ^'logram, cele lešnike po 400, JPed po 800 do 900, krhlje po 800 Jo 1.000, jabolka po 60 do 100, tlruške po 100 do 130, adventne Venčke po 500, šopke iz suhih rož P° 200 do 600, sadjevec po 800 “darjev liter, propolis po 300 ^ekleničko, zavitek domačega Caja po 200 in liter in pol jabolčnega kisa po 200 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sej-n11* so imeli naprodaj 110 do 3 n>esece starih prašičev, 35, starih do 5 mesecev, in 22 starejših. Tvih so prodali 71 po 370 do 400, JrUgih 12 po 280 do 300, tretjih ^ 13 po 220 do 230 tolarjev kilovatu. ZAKAJ JE NAŠE MLEKO SLABŠE? - O tem so se sredi preteklega tedna spraševali številni sevniški govedorejci na posvetu o somatskih celicah. S pridelavo 5,5 milijona litrov mleka na leto dosegajo polovico občinskih prihodkov od govedoreje. V zadnjih 15 letih se je število pridelovalcev mleka zmanjšalo od 1200 na 240, hkrati pa so količine pridelanega mleka za petino večje in bodo po predvidevanjih strokovnjakov še naprej rastle. Polovico vsega sevniškega mleka pridela 60 večjih mlekarjev, ki prodajo več kot 30.000 litrov na leto. (Foto: B. D. G.) in druga polovica zjutraj. Kmetje so se zanimali tudi za možnost, da bi mleko vsak dan avtomatsko analizirali. “Tudi na dolenjskem območju večji kmetje skrbijo za kakovost, težje pa je z manjšimi pridelovalci, katerih preživetje ni odvisno od mleka. Ti se mnogokrat po zapletih pri odkupu zaradi slabe kakovosti prenehajo ukvarjati z dejavnostjo, kar pa ni naš cilj. Želimo kakovost, saj bodo naše mlekarne morale upoštevati zahteve Evropske unije o kakovosti mleka, če bodo želele dosegati tolikšen izvoz kot doslej,” je o dolenjskem mleku povedala mag. Zorkova. Pri tem je poudarila, da na veterinarskem zavodu nikakor ne želijo, da bi mlekarna začela zavračati cisterne, kot je že napovedala, ker bi to pomenilo propad številnih majhnih kmetij. “Danes smo tukaj, da ljudem povemo, kaj se da storiti, in da jih vzpodbudimo k sodelovanju s svetovalno službo. Radi bi jim dopovedali, naj se vprašajo, kaj ______________•_____________ • Po oceni predstavnika Ljubljanskih mlekarn je dolenjsko mleko somatsko najslabše. Medtem ko v povprečju le 18 odst. vsega mleka, ki ga odkupijo, ni nagrajeno za kakovost, je na našem območju drugače. Kot je bilo slišati na posvetu, sevniško mleko na primer le v 60 odstotkih dosega ustrezno kakovost. Po drugi strani, so povedali, na območju občine v povprečju le 0,02 odst. mleka dobi prepoved oddaje. lahko naredijo pri molži, kjer se da odpraviti nezaželeno število somatskih celic v mleku. Ker se slabo in dobro mleko na koncu znajdeta skupaj v eni cisterni, je potrebna velika lastna odgovornost,” je poudarila mag. Zorkova. B. DUŠIC GORNIK N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr, Julij Nemanič Razmislek o trti Na pragu novega leta V letu, ki mineva, je bila zaradi omejenih naravnih možnosti kakovost pridelka zelo odvisna od sorte, lege in obremenitve, torej od vinogradnika. Trto je primerno saditi le na legah, ki so ugodne za vinsko trto. Poleg tega je nujno izbrati ustrezno sorto in podlago. Vsi, ki imate že zrigolano zemljo, ne odlašajte z nabavo ali vsaj naročilom cepljenk. Če niste ob rigolanju dodali gnojil, ki manjkajo na osnovi rezultata analize zemlje, jih potrosite in zaorjite, brž ko bo zemlja primerno osušena. Predvsem morate raztrositi in zaorati organska gnojila, in to po celi površini, namesto da jih dodate v večji količini ob sajenju le v sadilno jamo. Trta mora obnoviti zaloge hranil v lesu, da lahko za dozorevanje grozdja vzame iz starega lesa rezervne hranilne snovi, vendar je zaradi tega bolj občutljiva na zimsko pozebo. Koliko škode je zaradi zimske pozebe, bomo ugotavljali v januarju prihodnjega leta. Že v preteklih letih je bil v marsikaterem vinogradu zlasti pri laškem rizlingu, kraljevini in žametni črnini ugotovljen veliki delež neodgnalih očes oziroma celih šparonov. Vzrok za to je predvsem v pretirani obremenitvi. Poleg tega se pogosto pojavlja neenakomerno odganjanje, ko večje število poganjkov zraste komaj četrtino normalne velikosti. Ti poganjki nimajo ustrezno velike listne površine in grozdje na njih močno zmanjša moč trsa. Zaradi tega bo potrebno v prihodnjem letu biti pri rezi izredno pozoren. Tisti, ki imajo kratke in drobne poganjke, so bolj ali manj opešali, zaradi tega moramo pustiti manjše število rodnih očes, pri sorti z velikimi grozdi pa še na krajšem rodnem lesu. Primerno je pustiti toliko očes za rod, kolikor je bilo v preteklem letu zadostno (20 listov) razvitih rozg. Če pustimo preveliko število očes, bo odganjanje neenakomerno, kar ima za posledico tudi neenakomerno cvetenje in dozorevanje in nadaljnje poslabšanje moči trsa. Nastajanje organske snovi je pogojeno z velikostjo osvetljene listne površine in mora biti večje od potreb za pridelek, ker trs vedno najprej zagotavlja hranila za dozorevanje grozdja. Če mora trta dati ves prirast organske snovi v grozdje, je razvoj koreninskega sistema in dozorelost lesa močno prizadeta, kar pripelje do zelo hitrega propadanja trsov. Da bi pospešili izboljšanje moči trsa je koristno podhranjanje tal, vendar v času, ko so tla suha in trta ni ’ v vegetaciji. Izjemno priporočljivo je dodajanje naravnih organskih gnojil, če so tla zelo težka ali peščena. Nenehno moramo skrbeti za obilno mikrobiološko življenje in zračnost ter vlago v tleh, sicer trta postane občutljiva za bolezni in pozebo. V novem letu vestno skrbite za trto, s tem si pridobite duševni mir in veselje pri delu. Vinogradnikom in vsem ljudem dobre volje želim dobro zdravje, mir in srečo v družini v letu 1999. Inž. JOŽE MALJEVIČ svetovalec za vinogradništvo NAGRAJENI ZBIRALCI MLEKA - Mercator Kmetijska zadruga Stična je kot že nekaj let tudi letos pred iztekom starega leta v petek, 18. decembra, priredila srečanje zbiralcev mleka. Direktorica Milena Vrhovec (na desni) je povedala, da se tako kvaliteta kot količina mleka izboljšuje, toda zadovoljni še niso. V Občini Ivančna Gorica je 40 zbiralnic in letos je priznanje za najbolj urejeno prejela Marija Piskule iz zbiralnice Temenica, na drugem mestu je zbiralnica Škofije (Jožefa Kralj), na tretjem pa zbiralnica Gabrovka pri Zagradcu (Veronika Košak). Za najboljšo družinsko kmetijo so določili kmetijo Antona Babnika z Malih Vrhov. Nagrajenkam (na sliki) so čestitali tudi direktor Ljubljanskih mlekarn Rado Jcd’omik (na levi zadaj), vodja mlekarskega obrata v Stični Slavko Podržaj, Andrej Kos iz Ljubljanskih mlekarn, predsednik KZ Stična Cveto Zupančič, Darja Janežič s Kmetijske svetovalne službe in ivanški veterinar Urban Udovič. (Foto: L. Murn) Genetsko bogastvo, ki izginja Ob izidu knjižice Stare sorte sadja (Kmetijska založba) SLOVENJ GRADEC - Na pobudo študijskega krožka Društva podeželske mladine Mislinjske doline je Kmetijska založba, d.o.o., iz Slovenj Gradca izdala knjižico Stare sorte sadja, ki dopolnjuje obstoječo strokovno literaturo z vedenjem o nekdanjih sortah, pomembnih za vse bolj se uveljavljajoče bio sadjarstvo oz. za visokodebelne kmečke ali senožetne sadovnjake. Pri njih ne gre le za pridelek, marveč tudi za povezavo z obdelano površi- kmetijski nasveti timski spopad z varozo? • Prihodnje leto bo minilo 20 let, odkar seje v Sloveniji prvič pobila nevarna in trdovratna zajedalska bolezen čebel, po imenu aroza. Povzročajo grinja (pršica) Varroa jacobsoni Oudemans, J'je vidna s prostim očesom, saj odrasla samička doseže skoraj iVa milimetra dolžine in širine in je prejfoznavne rajvordeče ,arve. S preletom ali rojenjem okuženih čebel se širi po več ki-°tyetrov na mesec in je zdaj praktično ni mogoče več ustaviti. Čebelarji ta čas žal se nimajo pripravka ali načina, da bi tega gledalca v celoti zatrli, uspeh je že v tem, če zmanjšajo število ?a Znosno raven. Njihov dolgoročni cilj je seveda vzgojiti čebele, I bi bile proti varozi odporne, saj se doslej še ni posrečilo sin-•Jfizirati stoodstotno zanesljivega pripravka. Še več: ta pršica je vemno prilagodljiva in je v teku let postala odporna proti ^togim, spočetka učinkovitim kemičnim pripravkom. [ba bi bili čebelarji pri zatiranju varoze učinkovitejši, naj bi se , V°*J posluževali zimskega zdravljenja, priporoča Jože Matevž, dr. med. z Veterinarskega zavoda Slovenije. Pripravke zoper Iarozo smemo uporabljati samo v času, ko v čebelji družini ni za- ;§e, to pa je zanesljivo v zimskem času, nekako do sredine janu-?ia- V tem času je tudi mogoče izkoristiti kak toplejši dan, tako :aje moč izbrati priročnejši način uporabe preparatov, to pa je in Ana Arh, kot gosta pa sta sodelovala še fotografa Borut Peterlin in Drugo Vuica s projekcijo diapozitivov. (Foto: M. Markelj) Živo na šentviškem in ivanškem odru ______________________________________________________________________ Šentviški amaterski igralci so prejšnji teden pripravili premiero igre s petjem Habakuk ivanški igralci pa otroško predstavo Kokos pokos ŠENTVID, IVANČNA GORICA - V soboto, 19. decembra, so šentviški ljubitelji gledališča lahko uživali ob ogledu premierske predstave domače gledališke skupine Vidovo z naslovom Habakuk avtorja Rudolfa Doboviška. Igraje bila mnogim še toliko bolj zanimiva, ker sojo pred 23 leti tu že igrali. Po večletnem zatišju je pred šestimi leti gledališka dejavnost pod vodstvom Ivančanke Marjane Hočevar znova zaživela. Lani so se odločili za komedijo Mrtvi ne plačujejoMavkov, od letošnjega septembra pa so pripravljali več kot dveurno igro s petjem z naslovom Habakuk. “Gre za prijetno, humorno domačo predstavo o ljubezni, posebnost pa so glasbeni vložki, za kar je poskrbela Tanja Tomažič. Igralci so imeli zahtevno nalogo, saj ne le igrajo, ampak tudi pojejo ob spremljavi harmonikarja Simona Noseta. K sreči gre za gledališko skupino pevskega društva Šentvid pri Stični, tako daje bilo delo lažje,” je povedala režiserka Hočevarjeva, ki je igro priredila sedanjim razmeram. Zaigralo je kar 17 igralcev, od osnovnošolcev do starejših: Janez Kastelic, Nataša Dežman, Vali Krištof, Franjo Ču- ček, Mimi Struna, Igor Kastelic, Karl Hribar, Boštjan Gorišek, Tadej Erjavec, Ani Ceh, Aleš Ilijaš, Gregor Perpar, Vlasta Kovačič, Katja Struna, Tanja Zupančič, Urša Krištof. Hočevarjeva ne pozabi povedati, daje igra uspela po zaslugi še drugih prizadevnih sodelavcev, in če bo le mogoči bodo z njo gostovali tudi po bliz' njih krajih. Kar se gledališča tiče, je Živah' no tudi na ivanškem odru. Tuje režisersko vlogo v domači skup1' ni Gledališče “Pet do pol” prevze1 Marjanin sin Uroš Hočevar, absolvent filozofske fakultete v Ljubljani, ki se je že lani preizkU' sil kot režiser otroške igrice Škraj' je, bratje, tatje. Skupaj s še šesti' mi igralci - Nino Murk, Uršk0 Kočevar, Andražem HartmanoU1’ Tomažem Erjavcem, Gašperje111 Malnarjem in Marjano Hočevar' in ostalimi sodelavci so v dobri*1 treh tednih pripravili gledališč0 igro za otroke Ferija Lainščk*2 naslovom Kokos pokos. Režiser jf povedal, da je najtežje najti pČ meren tekst za otroke, in tuf” Lainškovo besedilo je priredi1 Ivančani bi pohvalo in zahval0 prizadevnim kulturnikom lahk° pokazali vsaj z ogledom premij' ske predstave, pa je bilo žal (pfe/ Marjana in Uroš Hočevar PREDBOŽIČNI KONCERTREVOZOVCEV- Minulo sredo, 16. decembra, je v šmihelski cerkvi na večernem predbožičnem koncertu zapel mešani pevski zbor Revoz pod vodstvom Cvetke Hribar. Pevci so odpeli pester program zborovskih pesmi; z Gallusom so posegli v zakladnico stare slovenske glasbe, z Brucknerjem in Donatom v svetovno zakladnico, z Liparjevo in Kumarjevo priredbo v slovensko ljudsko glasbeno izročilo, s Habashom inJobstom v ameriško spritualno glasbo ter s Troštom in Simonitijem v slovensko umetno zborovsko ustvarjalnost. Zbor deluje v okviru Revozovega kulturno-umetniškega društva okroglih dvajset let in je v kvalitativnem vzponu, kar je potrdil še posebno v prvem delu koncerta. (Foto: M. Markelj) Decembrska Rast Gost šeste letošnje številke je prof. Branko Suhy Izšla je zadnja letošnja številka Rasti, šesta v tekočem letu. Uredništvo je tako izpolnilo svoje načrte in revijo prvič v njeni devetletni zgodovini pošiljajo med naročnike in bralce redno vsak drugi mesec. Ker je med letošnjimi kulturnimi dogodki nedvomno posebne pozornosti vreden 5. bienale slovenske grafike, ki praznuje desetletnico svoje ustanovitve, smo za našega gosta izbrali pobudnika bienala in njegovega predsednika prof. Branka Suhyja, ki je kot pomemben likovni ustvarjalec hkrati tudi likovni gost revije. Z njim se je pogovarjal odgovorni urednik Rasti Milan Markelj, Su-hyjevo ustvarjalnost pa proniclji- vo razčlenjuje Igor Zidič v prispevku Slikar in dve tradiciji. Seveda je likovna oprema posvečena Suhyjevim stvaritvam in bienalu. Z izvirnim leposlovjem se v tej številki predstavljajo domači pesniki Ivan Zoran, Ivan Gregorčič, Rudi Stopar, Romana Novak in Franci Šali, strani, namenjene pesništvu iz tujih logov, pa so prepuščene prevodom pesmi velikega italijanskega pesnika Gia-coma Leopardija, katerega 200-letnico rojstva poteka letos. Štiri njegove pesmi je prevedla Marta Filli. Prozo objavljajo Dominika Prijatelj in Ivana Kužnik, temu razdelku pa je pridružen tudi pričevanjski zapis Pina Mlakarja o kiparju Francetu Goršetu. Razdelek, namenjen kulturi, je v znamenju pesnika, pisatelja in dramatika Mirana Jarca. Zadnje obdobje njegovega življenja, ki je potekalo v partizanih, in dolgo časa ne povsem pojasnjeno smrt je raziskal dr. Emil Cesar, mag. Rozina Švent pa piše o Jarčevem malo znanem romanu Dediči. Sledi zapis arheologa Boruta Križa o letošnjih arheoloških izkopavanjih na slovitem najdišču Kapiteljska njiva v Novem mestu, zapis Mitje Simiča o grajskem parku Grm in Tomaža Koncilije o novomeški rockovski in popovski sceni. V rubriki Družbena vprašanja dr. Marjan Ravbar piše o vse bolj aktualni temi oblikovanja pokrajin in o njihovi vlogi pri regionalnem razvoju, Ana Bevc podaja povzetek analize o varstvu duševno prizadetih oseb v mestni občini Novo mesto ter občinah Šentjernej in Škocjan, Tomaž Levičar pa razmišlja o vilah kot stanovanjski kulturi. Prav tako aktualne tematike se v prispevku za razdelek Rastoča knjiga loteva mag. Ana Murn, ki piše o Dolenjski v pripravah Slovenije za vstop v Evropsko unijo. V Odmevih in odzivih je vrstjj krajših prispevkov, začenja pa F zapis Bojana Božiča o letos oživ' ljenem mednarodnem kiparske*0 simpoziju Forma viva v Kost° njevici, Zdenko Picelj piše o d jemnem obisku arheološke r3z stave Kapiteljska njiva v Dolenj skem muzeju, Katja Ceglar pre0 stavlja obnovljeno stalno razstav. v kostanjeviški Gorjupovi galeb) ‘ Simona Zorka piše o razstavi LnJ Vodopivca v kostanjeviški sam0 stanski cerkvi, Ksenija Khalil P* o dnevih evropske kulturne de0 ščine v Črnomlju, medtem ko j Tone Gošnik odziva na pisabJ Filipa Robarja v prejšnji številk' Številko zaključujeta Karel Bab-s 55. nadaljevanjem gradiva za lenjski biografski leksikon in D0^ ja Murn s pregledom kulturne!) dogajanja v septembru in novel0 br"' M'a V pripravah na schengensko mejo Prihodnje leto se bo mejni prehod Obrežje začel prilagajati standardom in merilom, ki jih zahteva schengenski sporazum - V Posavju 4 maloobmejni mejni prehodi OBREŽJE - Generalni direktor slovenske policije Borut Likar seje s sodelavci prejšnjo sredo mudil na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, potem pa je službeno pot nadaljeval še v Maribor in Laško. Obisk na Obrežju je izkoristil za pogovor z vodstvom tamkajšnje policije in krške uprave za notranje zadeve. Čeprav komandir postaje mej- Slovenije v Evropsko unijo,” je dežurni poročajo LJUBITELJ GLASBE NA DELU " Med 11. in 15. decembrom je Prišel nekdo v nezaklenjene prostore plavalnega kluba Čelulozar v Krškem in odnesel akustično napravo za ozvočenje. Z ohišja je °dvil tri ojačevalce in kontrolno Ploščo s potenciometri. Lastnika Je tako oškodoval za okoli 200 tisoč tolarjev. . VLOMIL PRI POKOPALIŠČU - V torek, 15. decembra, Popoldne je nekdo na parkirnem Prostoru pred pokopališčem v Gradcu vlomil v osebni avto, last 39-letne D. S. iz Črnomlja, ter okradel žensko torbico z dokumenti in denarjem vred. Lastnico je vlomilec oškodoval za 90 tisoč tolarjev. OB TELEFON - V ponedeljek, 14. decembra, nekaj po 12. uri je nekdo v garderobi športne dvorane Marof v Novem mestu iz žepa jakne ukradel GSM telefon. Lastnika A. T. iz Osredka je oškodoval za 25 tisočakov. MOPED JE ODPELJAL - V sredo, 16. decembra zvečer je nekdo s parkirišča pred igriščem osnovne šole Belokranjskega odreda v Semiču ukradel kolo z jnotorjem, zaradi cesarje lastnik K- S. iz okolice Semiča oškodovan Za okoli 27 tisoč tolarjev. VLOM V AVTO - B. K. iz Straže je prejšnjo sredo avto Parkiral na parkirišču pred osnovno šolo v Vavti vasi. Zvečer je nekdo vlomil vanj in lastniku odnesel denarnico s 30 tisočaki. POŠKODOVAL KABEL - 15. decembra zvečer je prišel nekdo na Lokvah pri Črnomlju do električne napeljave, ki poteka skozi yas, in z neznanim predmetom Poškodoval električni kabel. S t®m je Elektro Novo mesto, izpostavo Črnomelj, oškodoval za 25 tisočakov. ne policije Andrej Zbašnik ni ravno tarnal nad očitno slabimi delovnimi razmerami na južni meji, saj policisti še vedno tako kot vsa leta po osamosvojitvi delajo v zabojnikih, se je generalni direktor policije še enkrat prepričal, da ni normalnih možnosti za delo. Razveseljujoča pa je njegova ugotovitev, da tamkajšnji policisti kljub slabim delovnim pogojem in zahtevnosti dela dosegajo odlične rezultate. Borut Likar “Delo na meji je vse pomembnejše, saj se od Slovencev zahteva, da smo natančni pri kontroli in da smo učinkoviti, tako da državam na zahodu ne povzročamo dodatnih težav. Ena od prednosti slovenske policije je obvladovanje pritiska ilegalnih migracij, kjer sicer že dosegamo vidne rezultate, hkrati pa je prav to področje ena od vstopnic TATIČA JE ZEBLO NOVO MESTO - Med 24. oktobrom in 12. decembrom je nekdo iz trgovine Ada - hiša mode na Novem trgu v Novem mestu ukradel 7 ženskih kostimov in ženski plašč. S tem je trgovino oškodoval za več kot 380 tisočakov. PROMETNI KVIZ Vozimo pametno! Na pobudo Sveta za preventi- primeru, če je voznik vozil z več kot vo in vzgojo v cestnem prometu 1,1 promila) so denarna kazen na-(SPV) mestne občine Novo me- jmanj 90 tisočakov in prenehanje sto tokrat začenjamo s promet- veljavnosti vozniškega dovoljenja, nim kvizom, ki se bo na tej strani za vožnjo od 0,51 do 1,1 promila pa pojavil občasno, med reševalce 35 tisočakov in z 2 do 5 kazenski-pa bomo razdelili tudi nekaj na- mi točkami, grad. Tokrat SPV prispeva otro- Posebej pozorno se morajo na ško kolesarsko čelado, 10 alko- pot pripraviti vozniki začetniki, ki testov za enkratno uporabo in 10 so vsi vozniki dve leti po oprav-krcsničk, uredništvo Dolenjske- Ijenem vozniškem izpitu, in vsi ga lista pa 5 knjig. Odgovor na vozniki, stari do 18 let. Zakon nji-vprašanje se skriva tudi v nasled- hovo ravnanje obravnava pod njem tekstu. strožjimi pogoji, saj je prav med V zakonu o varnosti cestnega začetniki največ povzročiteljev prometa, ki je začel veljati maja prometnih nesreč. Od voznikov letos, je zapisano, da se lahko na začetnikov se zahteva popolna vožnjo odpravimo le, če smo spo- treznost, na pot pa odhajajo le z čiti in nismo pod vplivom alko- bonusom 7 kazenskih točk, kar hola, mamil, zdravil ali drugih psi- pomeni, da ob prvem hujšem hoaktivnih snovi in imamo veljav- prekršku ali ob hkratni kršitvi no vozniško dovoljenje ustrezne dveh pomembnih določil o naj- kategorije. Za voznike amaterje je višji dovoljeni hitrosti in o alko- dovoljena količina alkohola do 0,5 holu ostanejo brez vozniškega Promila alkohola v krvi, če voznik dovoljenja. Vozniki začetniki ne kaže znakov nezanesljivega bodo tudi vsi vozniki, ki bodo poravnanja. V takšnih primerih je novno opravljali vozniško dovo- kazniva tudi nižja koncentracija ljenje, če jim bo zaradi preseže- alkohola, kar se ugotovi s strokov- nega števila dovoljenih kazenskih nim pregledom. Kazni za najhujše točk prenehalo veljati, tak ukrep kršitve (nad 1,5 promila alkohola, pa bo v Sloveniji izrečen že okoli povzročitev prometne nesreče v 8.000 voznikom! PROMETNI KVIZ - KUPON ŠT. 1 Nagradno vprašanje: Koliko promilov alkohola v krvi ima lahko voznik Začetnik? Odgovor:................................................ Vaš naslov:............................................. Odgovore pošljite na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo niesto, s pripisom “Za prometni kviz”, do ponedeljka, 4. januarja. na krajši novinarski konferenci dejal Borut Likar. Slovenija bo na svoji meji morala že pred vstopom v Evropsko unijo začeti izvajati določila schengenskega sporazuma, Ta- • Borut Likarje nekaj besed namenil tudi govoricam o ukinitvi UNZ Krško: “Slovenska policija vladi ne bo predlagala ukinitve uprave. Analize so sicer pokazale, da bi lahko delali tudi z osmimi upravami, a sedaj je sprejeta odločitev, da bo slovenska policija še naprej delala zli upravami.” Tako UNZ Krško ostaja, generalni direktor slovenske policije pa bo ministru za notranje zadeve za načelnika UNZ Krško predlagal Miho Molana, ki je sedaj vršilec dolžnosti načelnika. ko se bomo z novimi zahtevami morali soočiti že prihodnje leto, ko bo k nam za leto in pol prišel nemški strokovnjak, ki nas bo uvajal v kriterije in zahteve Schengena. Mejni prehod Obrežje bo v prvi fazi uvajanja le-teh poleg Jelšan in Gruškovja v ospredju. Hkrati je vse bolj očitno, da bo servis skupnih služb vlade vendarle moral kaj storiti za ureditev delovnih razmer na južni meji, čeprav bo moral poleg tega hkrati reševeti še problematiko maloobmejnih mejnih prehodov. Na območju Posavja so predvideni štirje: Nova vas, Stara vas, Rakovec in Planina. Kdaj bodo zaživeli, se točno še ne ve, že sedaj pa je jasno, da novih zaposlitev v policiji na tem območju zato ne bo. Pokritost bodo zagotovili s premestitvami znotraj zaposlenih. T. GAZVODA Naj nam petarde ne skalijo praznika! Poziv ministrov Bliža se čas praznikov, za katerega si želimo, da bi bil varen, prijazen in miren, predvsem pa brez pokanja petard. Na žalost uporaba petard vsako leto zahteva žrtve, velikokrat so to ravno otroci. Kot sta v prednovoletnem sporočilu za javnost zapisala minister za notranje zadeve Mirko Bandelj ter minister za šolstvo in šport Slavko Gaber, je moralo lani zaradi opeklin, ožganin in drugih poškodb zdravniško pomoč iskati kar 13 oseb. Tako je bilo praznično razpoloženje skaljeno ne le njim, ampak tudi njihovim bližnjim. Vprašanje, ali je vredno poka petarde, je bilo zanje prepozno. Ministra sta prepričana, da njuno opozorilo vsem, še posebej otrokom, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne in nepremišljene uporabe pirotehničnih izdelkov ne bo zaman. Dokažimo skupaj, da spoštovanje pravic drugih v letu, ko deklaracija Združenih narodov o človekovih pravicah in svoboščinah praznuje svojo 50-letni-co, ni le mrtva črka na papirju! USODNO PREHITEVANJE - V dueli, ko so nekdanji brigadirji praznovali štiri desetletja nekdanje ceste bratstva in enotnosti, je cesta, ki se sicer sedaj imenuje hitra cesta št. 1, spet terjala krvni davek. Vpetek nekaj pred deveto zvečer je 56-letni Hrvat Marko V. vozil osebni avto Opel Vedra v koloni vozil iz Ljubljane proti Obrežju. Pri Karteljevem je začel prehitevali tovornjak s polpriklopnikom, takrat pa mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avta Opel Omega 41-letni Anton E., prav tako iz Hrvaške. Vozili sta silovito trčili, to pa je bilo usodno za povzročitelja, ki je na kraju nezgode umrl. V nesreči se je še 7 oseb poškodovalo, med njimi sta zelo hude poškodbe dobila tudi drugi voznik in njegov 8-letni sopotnik. (Foto: T. G.) Z nožem in steklenico nad mladoletna mopedista Vmes alkohol SEMIČ - V petek zvečer so policisti do streznitve pridržali vinjenega 30-letnega S. H. iz okolice Semiča. Tega dne je v družbi z mladoletnikom R. H. in še enim otrokom na cesti pred slaščičarno Pri Noetu v Semiču ustavil dva mladoletnika, ki sta se peljala z mopedom. Potegnili so ju z motorja in ju pretepli. S. H. je enega od mladoletnikov porezal z lovskim nožem po obrazu, otrok pa je drugega mladoletnika s steklenico udaril po glavi. R. H. je skušal odvzeti kolo z motorjem, vendar mu je to dejanje preprečil drug občan. Ko so policisti prišli na kraj, so kršitelji že odšli in so jih policisti izsledili v gostilni Črni baron v Semiču. Odpeljali so jih na policijsko postajo v Črnomelj, kjer so S. H. pridržali, mladoletnika in otroka pa so odpeljali domov. S. H. in R. H. se bojta morala zagovarjati predhodnikom za prekrške. Novoletno voščilo policistom V iztekajočem se letu moram čestitati prometni policiji Novega mesta in okolice za uspešno delo: 1. V akciji “Voznik, denar na plan!” so temeljito uspeli, saj zelo učinkovito pobirajo odloženo ali takojšnje plačilo od prehitrih voznikov s pomočjo multanove. Sicer brez slik, pa vendar, konec koncev policistom verjamem in dam na up. 2. Popolno so uspeli uresničiti napoved prejšnjega notranjega ministra “Vozniki se bodo bali policistov”. Jaz se jih namreč že bojim. 3. Čudovito so uredili promet, denimo od Straže do Novega mesta, predvsem v jutranji konici. Krasno se je peljati v konvoju s hitrostjo 30 do 40 kilometrov na uro. Opazujem pokrajino in vrle policiste, ki pridno kasirajo. Imam tudi nekaj predlogov. Voznikom, kot sem sam, bi lahko omogočili abonma na dveh področjih: za prehitro vožnjo po multanovi in za vožnjo brez luči pri belem dnevu. V primeru, da se s tem predlogom strinjate, predlagam dodaten popust pregrešnim voznikom ali pa celo žrebanje za najboljše voznike - plačnike. Predlagam takojšnjo ukinitev akcije “Natakar, taksi, prosim ”, saj nam boste že pred tem pobrali ves denar. Sicer pa policistom voščim srečno in uspešno leto 1999! B. D. Novo mesto PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje dipl. iur. Marta Jelačin Zakon o izvršbi (4) Novi zakon o izvršbi ne dovoljuje izvršbe z rubežem in prodajo predmetov za osebno rabo, hrane in kurjave za šest mesecev, živine in krme za štiri mesece, nujnih predmetov, potrebnih za delo znanstvenika in umetnika, gotovine v višini zajamčene plače, redov in medalj, spomenic in pripomočkov invalidov. Prav tako ni mogoče dovoliti izvršbe proti podjetniku posamezniku na stroje, orodje in druge nujne delovne priprave ter na surovine, gorivo in podobno, potrebno za enotedensko povprečno proizvodnjo. Ta omejitev pa ne velja, če se vodi izvršba na izterjavo posojila, s katerim so bili stroji ali orodje kupljeni, ter v primeru, če je terjatev zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem stroju. Precej novosti je pri izvršbi na nepremičnine. Dolžnik kot lastnik hiše ali stanovanja, ki se prodaja zaradi plačila njegovih obveznosti pri izvršbi, s prodajo nima več pravnega naslova bivanja v hiši ali stanovanju. Izjemoma lahko dolžnik, ki stanuje v prodani nepremičnini, obdrži pravico bivanja, če vloži ustrezen predlog v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, vendar najkasneje do dneva dražbe, sicer to pravico izgubi. Če se dolžniku dovoli bivanje, je dolžan plačati najemnino za profitno stanovanje v prodani hiši, pravica pa je po zakonu omejena na največ tri leta od dneva prodaje nepremičnine. Te pravice pa kljub pravočasnemu predlogu za bivanje nima, če se izvršba nanaša na posojilo za izgradnjo nepremičnine, ki je predmet prodaje in je bilo zavarovano s hipoteko. LASTNICA VLOMILCA NI SLIŠALA METLIKA - V noči na 15. december je nekdo v okolici Metlike vlomil v stanovanjsko hišo in v sobi, medtem ko je lastnica M. R. spala, iz torbice ukradel denar. Nato je odšel še v predsobo, kjer je v garderobni omari našel denarnico in jo tudi vzel. Lastnico je tako oškodoval za dobrih 60 tisoč tolarjev. KRIVA OVADBA NOVO MESTO - 39-letni R. N. iz okolice Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja krive ovadbe, ker je 26. novembra kriminalistom prijavil, da sta policista med postopkom z njim grdo ravnala in mu povzročila lahko telesno poškodbo. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je osumljenec podal prijavo zoper policiste zato, da bi se izognil sankcijam zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov in zaradi kršitve javnega reda in miru. Policijski aforizmi • Sadjarji obirajo enkrat letno. Prometni policisti me obirajo tedensko. • Multanova ni za mule. Je za osle, kot sem jaz. • Ovce strižejo. Mene prometni policisti odirajo. • Po novem se zjutraj vedno obrijem in očedim, saj nikoli ne vem, kdaj me bo prometna policija slika la. • Moj denar je na varnem. Je pri prometnih policistih. • Ko vozim, ne vem, ali naj gledam na cesto ali na merilec hitrosti. • Moja žena je vesela deloholič-nosti prometnih policistov. Že dva tedna čepim doma. $em namreč brez ficka. VZORNI VOZNIK B. D. Detomor zaradi težkih razmer? Prejšnji torek Roma po smeteh iskala kaj koristnega, našla pa v papir in polivinil zavitega mrtvega novorojenčka, ki je umrl kmalu po porodu zaradi podhladitve KRŠKO - Ko sta dva Roma iz Kerinovega grma prejšnji torek brskala po kontejnerju za smeti, kije bil postavljen na Tovarniški ulici v Krškem v bližini krške tovarne celuloze in papirja, sta bila nemalo presenečena, ko sta našla v časopisni papir in v nekaj polivinilastih vrečk zavitega mrtvega dojenčka. Dejanje sta takoj prijavila policistom, ki so s široko zastavljeno akcijo čez dva dni prišli na sled osumljeni 42-letni Anici K. iz okolice Brežic, ki sicer začasno stanuje v Krškem nedaleč od mesta, kjer je bil novorojenček najden. Za Anico obstoji utemeljen sum, da je kriva za smrt svojega komaj rojenega sinčka, v pogovoru s kriminalisti pa je dejanje tudi priznala. Preiskava je zaključena in je odkrila nekaj dejstev, ki naj bi vplivali na dejanje, ki v policijskih arhivih ni prav pogosto zapisano. Tako naj bi osumljenka živela v zelo težkih razmerah, v bivališču, ki si tega naziva skoraj ne zasluži, brez osnovnih pogojev za življenje, vrh tega pa niti zaposlitve ni imela. Kot naj bi dejala kriminalistom, za nosečnost dolgo sploh vedela ni, zdravstvene težave pa je pripisovala bližajoči se menopavzi. Otrok - gre za dečka, ki se je rodil živ in zdrav - po • Podobni primeri so v Sloveniji sicer redki, policisti in kriminalisti UNZ Krško pa so kaznivo dejanje detomora obravnavali leta 1990, ko je 39-levtna državljanka Srbije v motelu Čatež v kopalnici rodila deklico in jo, zavito v brisačo, porinila v predal omare v motelski sobi. Nosečnost je skrivala, tako da niti fant in njegova sestra nista vedela za to. IVojica je zjutraj odpotovala naprej, a bila ževna meji pri Kozini ustavljena. Ženski detomora niso mogli dokazati. njenih besedah ni bil načrtovan niti pričakovan, zato naj bi izgubila razum in povzročila smrt nič krivega sicer normalno razvitega otroka. Sedaj je ugotovljeno, da je umrl zaradi podhladitve, kdaj pa je nastopila smrt; ali zaradi premrzlega stanovanja že doma ali kasneje v kontejnerju, še ni znano. Dogodek je žensko močno prizadel. Zaradi posledic poroda je ostala na zdravljenju v bolnišnici, saj je doma rodila sama in je vprašanje, če ne bi brez zdravniške pomoči nastopile zelo rešene komplikacije. Policisti UNZ Krško bodo zoper osumljeno podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja detomora, za katerega kazenski zakonik predvideva do tri leta zapora. T. GAZVODA Jankovičeva, Smodiš in košarkaiji V torek so v Novem mestu proglasili svojega športnika leta - Najtesneje pri moških NOVO MESTO - V tradicionalnem izboru za športnika leta v Novem mestu so letos prestižne naslove osvojili atletinja novomeške Krke Katka Jankovič, košarkar novomeške Krke Matjaž Smodiš in med športnimi kolektivi košarkarski klub Krka. Matjaž Smodiš SMUČARSKI TEČAJI NOVO MESTO - Smučarsko društvo Krka Rog bo s svojo smučarsko šolo od 26. do 30. decembra na smučišču na Gačah pripravilo smučarski tečaj za začetnike in napredne smučarje za otroke in odrasle. Cena tečaja je 12.000 tolarjev za otroke in 14.500 za odrasle. V ceno je vključen avtobusni prevoz iz Novega mesta, smučarska vozovnica in učitelj. Prijavite se lahko pred začetkom tečaja na smučišču. Avtobus bo ob 7.30 odpeljal s postajališča v Bršljinu (nasproti Kum pove gostilne), ustavil pa bo na vseh postajališčih lokalnega avtobusa na poti skozi Novo mesto (Seidlova cesta, Žabja vas, Kandija, Drska in v vseh krajih do Črmošnjic). Od 26. do 30. decembra bo na Gačah potekal tudi tečaj za učitelje smučanja 1. stopnje. Cena tečaja, v katero sta vključena inštruktor in smučarska vozovnica, znaša 21.500 tolarjev. Atletinja Katka Jankovič je letos dosegla najboljše izide v svoji karieri. V teku na 100 m z ovirami je za Brigito Bukovec dosegla drugi najboljši izid vseh časov v Sloveniji, nastopala je v slovenski reprezentanci in osvojila drugo mesto na državnem prvenstvu in na pokalnem tekmovanju. Matjaž Smodiš sodi med najbolj nadarjene slovenske košarkarje, z mlado repreznetanco do 22. leta pa je osvojil srebrno medaljo na evropskem prvenstvu, ki bi lahko bila tudi zlata, če bi Matjaž, na prvenstvu najboljši mož reprezentance, nastopil tudi na finalni tekmi, kjer je manjkal zaradi poškodbe. V moški konkurenci je bil izid zelo tesen, saj so o športniku leta odločili glasovi enega samega člana strokovne komisije. Poleg tega so kolesarstvu naklonjeni glasovalci razporedili glasove med dva kolesarja, Filipa in Štangljru Teoretično bi eden izmed njiju zmagal z veliko prednostjo, če bi kolesarsko društvo Krka Telekom kandidiralo le enega, kar pa po mnenju vodstva kluba ne bi bilo pošteno, saj sta si to zaslužila oba. Košarkarji so si prvo mesto v izboru za najboljši športni kolektiv v Novem mestu priborili s četrtim mestom na državnem prvenstvu, tretjim mestom na slovenskem pokalnem tekmovanju in uvrstitvijo v šestnajstino evropskega pokala Radivoja Korača. Naslov najboljšega športnega kolektiva so si priborili v zelo močni konkurenci, saj so na primer novomeški kolesarji prav letos dosegli največje uspehe v • Izidi glasovanja strokovne komisije in medijev skupaj: moški -1. Matjaž Smodiš 362,5, 2. Gorazd Štangelj 349,5,3. Igor Primc 331,5, 4. Branko Filip 190,5 itd.; ženske -1. Katka Jankovič 607,2. Jana Ver-nig 518, 3. Nina Janžekovič 336; športni kolektivi - 1. Košarkarski klub Krka 623,5,2. Kolesarski klub Krka Telekom 360,5, 4. Atletski klub Krka 289,5. zgodovini kluba, njihova članska vrsta pa se je na svetovni računalniški lestvici uvrstila na 39. mesto med profesionalnimi moštvi. Izidi glasovanja bralcev Dolenjskega lista se nekoliko razlikujejo od izidov glasovanja 47-članske strokovne komisije z dodanimi glasovi medijev; zmagovalca med moškimi in športnimi kolektivi sta ista, med dekleti pa so bralci našega časopisa dali točko prednosti odbojkarici Jani Vernig. Moški - 1. Matjaž Smodiš 61, 2. Branko Filip 45,3. Igor Primc 39, 4. Gorazd Štangelj 36, 5. Matjaž Vrhovnik 25, 6. Gre- Katka Jankovič gor Komac 13, 7. Gašper Cajnar 1; ženske -1. Jana Vernig 77,2. Katka Jankovič 76,3. Nina Janžekovič 57; športni kolektivi - 1. Košarkarski klub Krka 64,2. Ženski odbojkarski klub TPV Novo mesto 48, 3. Kolesarski klub Krka Telekom 47,4. Atletski klub Krka 45, 5. Namiznoteniški klub Krka 8,6. Lokostrelski klub Novo mesto 1. I. V. KOŠARKA Pokal Radivoja Korača, 2. tekma šestnajstine finala - BARCELONA : KRKA 83:53 (44:20). Krka je tako z dvema porazoma izpadla iz tega evropskega pokalnega tekmovanja. Liga Kolinska, 15. kolo - TRIGLAV : KRKA - tekma bo odigrana v ponedeljek, 4. januarja. OSTALI IZIDI: Helios : Slovan 92:86 (50:42),'Union Olimpija : ZM Lumar 81:70 (37:39), Postojna : Pivovarna Laško 78:103 (40:58), Savinjski Hopsi: Loka kava 76:67 (37:31), Pošta Mb. Branik: Kraški zidar 91:77 (44:30). LESTVICA: 1. Union Olimpija 30, 2. Pivovarna Laško 28, 3. Savinjski Hopsi 26, 4. Krka 24 (tekma manj), 5. Loka kava 21,6. Helios 21, 7. Slovan 20, 8. ZM Maribor Lumar 20,9. Pošta Maribor Branik 20,10. Triglav 19 (tekma manj), 11. Postojna 19, 12. Kraški zidar 18. V 16. kolu naj bi Krka sinoči doma igrala z domžalskim Heliosom. 1. B SKL,.11. kolo - KRŠKO : BANEX 109:106 (88:88, 45:43); KRŠKO: Mesič 27, Puntar 6, Ogorevc 4, Božič 4, Zaturoski 9, Abram 2, Rozman 25, Boh 4, Avsenak 28. LESTVICA: 1. Zagorje 22... 6. Krško 17. V soboto, 9. januarja, se bo Krško doma pomerilo s tretje-uvrščeno Roglo Atrasom. ROKOMET 1. A SRL, 11. kolo - KRŠKO : TERMO 22:30 (7:13); KRŠKO: Medved, German 9, Božič 5, Martinčič 3, Urbanč, Pinterič, Levičar 2, Brili, Kekič 1, Deržič, Belak 2, Šebck. OSTALI IZIDI: Gorenje : Prule 67 22:21 (10:10), Izola : Andor 24:21 (10:10), Prevent : Celje P. Laško 27:29(13:11). LESTVICA: 1. Celje P. Laško 20, 2. Trebnje 16, 3. Gorenje 16, 4. Prule 67 16,5. Prevent 15,6. AFP Dobova 13, 7. Radeče 10, 8. Termo 8, 9. Slovan 6, 10. Izola 5,11. Andor 4, 12. Krško 3. 12. kolo bo na sporedu 30. januarja, ko bo AFP Dobova igrala v gosteh z Izolo, Trebnje s Slovanom in Krško prav tako v gosteh z Radečami. 1. B SRL, 10. kolo - SEVNICA : VELIKA NEDELJA 21:25 (8:13); GROSUPLJE : RIBNICA 22:25 (9:12); LESTVICA: 1, Velika Nedelja 18,2. Ribnica 18... 6. Sevnica 13 itd. ODBOJKA Finalni turnir pokala Slovenije, polfinale - KEMIPLAS KOPER : TPV NOVO MESTO 3:2 (13, 15, -9, -7, 8); TPV NOVOv MESTO: J. Vernig, Vasiljevič, Švtum-perova, Koncilija, Muhič, Čora-lič, K. Vernig, Rajak, Kotnik. Plavalci ob koncu leta na vso moč Krčanka Urška Slapšak je s štafeto na evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih osvojila četrto mesto • Na Sprinterskem državnem prvenstvu Krčani uspešni v mlajših kategorijah KRŠKO - Na šprinterskem državnem prvenstvu v plavanju je v Kranju nastopilo kar 22 plavalcev Krškega Celulozarja, med katerimi sta bila najuspešnejša kadeta Rok Kerin in Jaka Marušič, zadovoljivo pa so svojo nalogo opravili tudi mlajši plavalci. PRVENSTVO TREBNJEGA TREBNJE - Na 16. odprtem prvenstvu Trebnjega v kegljanju je v predtekmovanju v Novem mestu nastopilo sedemdeset tekmovalk. Vodi Majda Drašler iz Ljubljane s 428 podrtimi keglji, druga je Milena Kunčič iz Slovenske Bistrice (419), tretja pa Sonja Vidmar iz Črnomlja (413). (N. G.) Rok Kerin je na 100 m mešano s časom 1:04,51 osvojil bronasto medaljo, na 50 m hrbtno pa je bil s časom 30,51 sedmi. Jaka Marušič je na 50 m prsno s časom 32,42 osvojil drugi bron za krško ekipo. Tudi Nika Jevnik je tokrat nastopila med kadetinjami in se dobro kosala s starejšimi tekmicami ter osvojila peto mesto na 50 m prsno (37,21), sedmo na 50 m delfin (32,53) in osmo mesto na 50 m hrbtno (34,20). Dolores Žičkar je bila med starejšimi deklicami četrta na Gramiz je na poti v Evropo O kočevskih rokometašicah je spregovoril njihov trener Zdenko Mikulin - Med štirimi tudi na koncu sezone? KOČEVJE - Pred leti, ko so tudi ženski rokometni klubi tekmovali v nakupovanju tujk, je zdajšnji trener rokometašic kočevskega Gramiza Zdenko Mikulin, nekdanji pomočnik selektor-ke državne reprezentance Marte Bon, dal jasno vedeti, da se bodo morali klubi kmalu odreči tej navadi in se opreti na domače igralke, Kočevje pa naj bi bilo kraj, kjer bi se ta napoved kmalu potrdila tudi v praksi. “ Vedeli smo, da je naša prihodnost le v strokovnem delu z mladimi domačimi igralkami, saj je klub prereven, da bi lahko plačeval tujke. Jedro ekipe tvorijo rokometašice, ki so že dalj časa skupaj, a mislili smo tudi na njihove naslednice. V vadbo smo vključili tudi nadarjena dekleta iz Zdenko Mikulin Ribnice, med katerimi je zdaj v ospredju Kristina Mihič, ta čas zanesljivo najboljša mladinka pri nas.” “Lani smo zahvaljujoč Zorana Jankoviča, predsednika Rokometne zveze Slovenije in prvega moža kluba Krim, v naš klub pripeljali Cerarjevo, Klunovo in Brezovaijevo. Vse tri so skupaj z Mihičevo na seznamu mladinske reprezentance, ki se bo aprila na kvalifikacijskem turnirju na Islandiji potegovala za odhod na svetovno prvenstvo na Kitajskem.” je povedal trener Gramiza Zdenko Mikulin. Ob koncu jesenske sezone so Kočevke z devetimi točkami na petem mestu z enakim število točk kot jih imajo četrtouvrščene Pirančanke. Čeprav so pred začetkom prvenstva zaradi denarnih težav načrtovali skromnejšo uvrstitev, so jih dobre igre ponesle višje. “Žal nam je nepričakovanega poraza proti Jelovici, a po prikazani igri si nismo zaslužili kaj drugega, kot da igrišče zapustimo s sklonjenimi glavami. Samo malo več zbranosti nam je manjkalo, da bi presenetili zelo dobro ekipo Juteksa iz Žalca, saj nas je le nekaj sekund ločilo od točke, ob boljši igri v končnici pa bi lahko osvojili tudi obe. Na zadnji tekmi porti Piranu smo morda pokazali več kot ta hip zmoremo; a nam je sreča spet obrnila hrbet. V 58. minuti smo imeli tri zadetke prednosti, a smo ob iztržili le točko.” Trener Mikulin je prepričan, da se bo Gramiz v nadaljevanju prvenstva potegoval za četrto mesto in se po petih letih ponovno predstavil tudi na mednarodnem prizorišču. M. GLAVONJIČ 50 m prsno (39,24), v popoldansko finale pa se je s petim mestom na 50 m delfin in 50 m prosto uvrstil tudi Mitja Fuirst, a potem ni nastopil. Izkazali so se tudi najmlajši. Sara Hojski je bila med mlajšimi deklicami druga na 50 m delfin in tretja na 100 m mešano, Nina Andri-jaševič je bila tretja na 50 m prosto Vedrana Sember pa je bila četrta na 50 m delfin. S Sprinterskim državnim prvenstvom so krški plavalci zaključili letošnja tekmovanja, v januarju pa jih čakata nastopa na mednarodnih mitingih na Ravnah in v Nemčiji. * Poleg mladih plavalcev, ki uspešno nastopajo za domači klub, se Krčani lahko veselijo tudi uspehov Krčanke Urške Slapšak, ki zdaj nastopa kot članica Radovljice, na nedavnem evropskem prvenstvu v 25-metrskih bazenih pa je s slovensko štafeto osvojila izvrstno četrto mesto, kar je največji ekipni uspeh slovenskega ženskega plavanja v samostojni državi. Urška je uspešno nastopila tudi na šprinterskem državnem prvenstvu, kjer je na 50 m prosto s časom 26,06 osvojila drugo mesto (zmagala je Sparavčeva), medtem ko je s klubsko štafeto Radovljice na 4 X 50 m prosto skupaj z Blatnikovo in s sestrama Kejžar z novim državnim rekordom 1:46,79 osvojila zlato. TPV-ju sreča obrnila hrbet V polfinalu slovenskega pokala Novomeščanke proti Koprčankam slabo začele, finalista pa je odločil peti niz NOVO MESTO - Novomeškim odbojkaricam na finalnem turnirju slovenskega pokala Mariboru ni uspelo priigrati si finale, kjer bi se pomerile s svojimi večnimi tekmicami, odbojkaricami mariborskega Infonda Meltala, s katerimi so letos glede na dosedanja srečanja precej izenačene. Mariborčanke so na prvem polfinalnem srečanju v tri četrt ure ugnale Špecerijo Bled, ki ji je v treh nizih uspelo osvojiti vsega 12 točk. Novomeščanke so bile velike favoritinje tekme s koprskim Kemi-plasom, ki je letos le senca uspešne ekipe zadnjih let, a se je zasukalo drugače. Trebanjci so se še enkrat opekli TVebanjci so s porazom v Radečah pripravili še eno neprijetno presenečenje - Dobovški stroj mlel na Kodeljevem - S Krškim je očitno konec - Letos še eno kolo Trebanjski rokometaši, ki so kljub številnim spodrsljajem še vedno na drugem mestu prvenstvene lestvice, so si v Radečah še enkrat več v tej sezoni privoščili podcenjevati realno precej slabšega nasprotnika, kar so domačini izkoristili in se na koncu srečanja veselili pomembne zmage, ki jih je oddaljila od dna prvenstvene lestvice. Krčani so že pred časom pravilno ocenili, da bo zadnja tekma prvega dela prvenstva s škofjeloškim Ter-mom odločilna, a jim pravilna ocena ni pomagala do točk, ki bi jim dajale več upanja na obstanek. Edini prvoligaš z našega konca, ki tokrat ni imel težav, je Dobova, ki je v Ljubljani z dobro igro v drugem polčasu z lahkoto ugnala moštvo Slovana. Srečanje med Radečami in Trebnjem je bilo ves čas izenačeno. Trebanjci so preveč podcenjevali nasprotnika, ki seje razigral in izkoristil ponujeno priložnost. Ko so Radečani deset minut pred koncem tekme po daljšem času prišli do vodstva (20:19), TVebanjci niso več našli načina, s katerim bi še rešili zmago. AFP Dobova je očitno vse bolje uigrana in tudi mlado Slovanovo moštvo, ki ima v svojih vrstah dva izmed najbolj nadarjenih slovenskih rokometašev, se jim je enakovredno upiralo le v prvem polčasu, v drugem delu igre pa je Ljubljančanom zmanjkalo moči. Dobovčani so z delnim izidom 6:2 povedli s 14:10 in vse je bilo odločeno, pred še hujšim porazom pa je Ljubljančane rešil njihov vratar David Imperl, eden izmed mnogih Krčanov, ki so v preteklih letih zapustili domače, zdaj že povsem obubožano moštvo. Krčani so se s svojim slabo pripravljenim moštvom, ki ga je zdaj skoraj povsem zapustila tudi uprava, ki je še nedavno obljubljala, da bo v kratkem zagotovila dovolj denarja celo za okrepitve in s tem za obsatanek, že na začetku srečanja s Termom vdali v usodo in z devetim porazom v sezoni so zdrsnili na zadnje mesto, ki se ga bodo težko rešili. Rokometni prvoligaši bodo še letos, 30. decembra, igrali 12. kolo (prvo kolo drugega dela). Medtem ko vse boljši Dobovčani ne bi smeli imeti težav v Izoli, otreznjeni Trebanci pa ne v Ljubljani proti Slovanu, ki jih je letos enkrat že opekel, Krčani tudi pred tekmo v Radečah nimajo veliko upanja. KASTELIC JE NAJ NOVO MESTO - V torek, 15. decembra, so se novomeški šahisti še zadnjič v letu pomerili na hitropoteznem turnirju. Zmagovalec tradicionalnega prednovoletnega tekmovanja, na katerem je nastopilo 28 šahistov, je mojstrski kandidat Marjan Kastelic, ki je tako letos zmagal na devetih hitropoteznih turnirjih šahovskega kluba Novo mesto. Tokrat je bil drugi Jože Pucelj, tretji pa Robert Rudman. Na letošnih mesečnih hitropoteznih turnirjih je nastopilo skupno 40 šahistov, tako kot na zadnjem turnirju pa je v skupnem vrstnem redu najboljši Marjan Kastelic. Vrstni red prednovoletnega turnirja: 1, Kastelic 11, 2. Pucelj 9,5, 3. Rudman 9, 4. Muhič, 5. Luzar. Končni vrstni red za leto 1998: L Kastelic, 2. Rudman, 3. Luzar, 4. Jerančič, 5. Pucelj itd. PODROČNO PRVENSTVO NOVO MESTO - V soboto, 19. decembra, so se v osnovni šoli Center mladi šahisti pomerili na področnem prvenstvu. Ker je ministrstvo za šolstvo in šport precej nerazumno zaostrilo pravila za nastop na področnih šolskih tekmovanjih, na katerih lahko nastopita le najboljša dva s posameznega občinskega prvenstva, je bila udeležba zelo skromna, saj je nastopilo le deset dečkov in tri deklice. Med mlajšimi dečki je zmagal Jure Zorko iz osnovne šole Louisa Adamiča (Šmarje-Sap), med mlajši deklicami pa Špela Farič iz OŠ Stari trg ob Kolpi. Izidi - mlajši dečki: L Zorko, 2. Srebrnič (OŠ Brinje, Grosuplje), 3. Primc (OŠ Center,>lovo mesto); mlajše deklice: L Farič, 2. Štaudohar (OŠ Stari trg ob Kolpi), 3. Fine (OŠ Brinje, Grosuplje). (R. R.) v Šport iz Kočevja in Ribnice • RIBNICA - Po dogovoru vodstev je bila tekma med Rinico in Grosupljem zaradi Dneva rokometa odigrana v Ribnici. Do 14. minute je bil izid izenačen, v 22. minuti so si Ribničani priigrali štiri zadetke prednosti in hitro je bilo jasno, da bodo vknjižili načrtovani točki. • KOČEVJE - S tekmami desetega kroga seje končala jesenska sezona v drugi rokometni ligi. Prvo mesto v zahodni skupini so osvojili rokometaši Grče iz Kočevja, drugo pa s točko manj Nova Gorica. V zadnjem krogu so bili Kočevci prosti, dolenjski derbi med Svisem iz Ivančne Gorice in Črnomljem pa s 26:23 dobil Sviš, kije pristal na tretjem mestu. • KOČEVJE - V 11. krogu v 2. ligi so košarkarji Snežnika pripravili presenečenje in s 77:57 premagali Ceknico. Na začetku ni kazalo na zmago Kočevcev, saj so gostitelji vodili z enajstimi točkami razlike, toda Kočevci so jih v štirih minutah z delnim izidom 15:0 ujeli, kar je močno vplivalo na njihovo boljšo igro v nadaljevanju. Najboljši strelec in igralec tekme je bil Predrag An-tunovič s 33 točkami. • KOČEVJE-Tudi odbojkarji v drugi ligi so končali tekmovanje vjesenski sezoni. Igralci Kovinarja iz Kočevja so prijetno presenetili, njihova zmaga v Črnučah s 3:1 je bila obliž na vse rane, ki jim jih je prizadela slaba igra na začetku prvenstva. • KOČEVJE - Na zaključni pri- reditvi ob koncu letošnje izjemno uspešne šahovske sezone so v Kočevju najboljšim posameznikom podelili priznanja za doseže; ne izide in odigrali novoletni turnir, na katerem je nastopilo 37 šahistov. S točko prednosti je zmagal Tone Malnar, pred Stanetom Podkoritnikom in Igorjem Mestekom. . M. GLAVONJIČ REVIJA KEGLJAČEV NOVO MESTO - V soboto in nedeljo bo na novomeškem kegljišču prva novoletna Revija kegljačev, na kateri bo predvidoma nastopilo 68 tekmovalcev. Tekmovanje bo štelo tudi za točkovanje za najboljšega kegljača v regiji, kjer sta trenutno na vrhu lestvice Milena Veber s 66 in Igor Starešinič s 57 točkami. (N. G.) Tekma je bila vseskozi izenačena in polna preobratov. Koprčanke so dobile prvi niz, v drugem pa so Novomeščanke vodile že s 14:8, a so zapravile tri zaključne žoge in na koncu pustile Koprčankam, da so povedle z 2:0. V nadaljevanju so odbojkarice novomeškega TPv-ja stvari postavile na svoje mesto in brez težav izid v nizih izenačile, a čakala jih je še odbojkarska loterija - skrajšani peti niz, v katerem se vsaka napaka hitro maščuje, sreča pa je bila tokrat na strani Koprčank. Trener Novomeščank je po tekmi povedal, da so Koprčanke tokrat igrale izjemno motivirano in daleč nad svojim1 sposobnostmi. Pokalno tekmovanje se p° njegovem bistveno razlikuje od ligaškega saj je tu vsaka tekma odločilna. Žal ntu je predvsem zaradi svojih igralk, ki jih Je izgubljena priložnost precej prizadela; Naslov pokalnih prvakinj so osvojile odbojkarice Infonda Meltala, ki so v fr nalu s 3:0 ugnale Koprčanke. Med fanti je pokal osvojil ravenski Fužinar, ki jev finalu premagal Olimpijo. Tako novomeškim odbojkaricam, ki s° lani kot drugouvrščene nastopile v evropskem pokalu pokalnih zmagovalk, tudiv prihodnji sezoni čaka nastop v pokalu Cev, v katerem so letos nastopile pred kratkim, a si bodo morale to čast še pr'" boriti, kar pa jim glede na moč ostalin slovenskih ekip ne bi smelo biti pretežko; saj se slabše od četrtega mesta, ki še vodi v pokal CEV, dejansko ne bi smele uvrsti" ti. Po pripravah v Poreču se bodo 16. jun; uarja v gosteh pomerile s Ptujčankami, m so njihove neposredne konkurntke zu uvrstitev v prvo četverico. I.V- DAN ROKOMETA V RIBNICI RIBNICA - Izjemno uspešno rokometno jesen so v Ribnici sklenili z Mgnizacijo Dneva rokometa, na katerem so priložnost za predstavitev javnosti dobile vse selekcije podprvaka jesenske sezone v 1. B rokometni ligi. Pobudo je dal trener Ribnice Janez Ilc. Celodnevno tekmovanje oziroma turnir so popestrile gostujoče ekipe. Moškim ekipam so se pridružile tudi rokometašice Gramiza in Velenja, ki so se po zanimivi tekmi razšle brez zmagovalca. Pomerili sta se tudi veteranski ekipi Ribnice in Morisa. Izidi: Ribnica : Sodražica (mlajši dečki A) 25:13 (14:5), Grča Kočevje : Ribnica (mlajši dečki B) 16:16 (7:7), Ribnica : Prule 67 (starejši dečki) 25:12 (9:8), Ribnica : Prule 67 (starejši dečki B) 27:19 (9:7), Ribnica : Prule 67 (kadeti) 26:19 (14:8), Ribnica : Grosuplje (kadeti B) 23:26 (11:15), Gramiz : Vegrad 21:21 (15:10), Ribnica (st. veterani) : Moris 10:8 (4:4), Ribnica (ml. veterani): Grča 18:18 (9:10). (M. G.). Sandi Papež bi rad spet dirkal! Znameniti dolenjski kolesar bo v moštvu Krke Telekoma vrtel pedala skupaj z Rusom Bombinijem - Celo moštvo Riso Scotti v novomeških dresih za 180 milijonov tolarjev NOVO MESTO - Poklicno kolesarsko moštvo Krka Telekom bo v novi sezoni nastopalo z bistveno drugačno postavo kot v doslej najuspešnejšem letu slovenskega kolesarstva, ki sta ga s 17. mestom v kronometru in 28. mestom na cestni dirki na svetovnem prvenstvu v konkurenci najboljših poklicnih kolesarjev na svetu kronala Branko Filip in Gorazd Štangelj, novomeško moštvo pa seje prav ob koncu sezone prebilo med 40 najboljših poklicnih moštev na svetu. Najboljša moža minule sezone Štangelj in Filip sta se ta čas že pridružila svojima novima moštvoma v Italiji oziroma Nemčiji. Njun odhod je bil za novomeški klub hud udarec, saj sta s sabo odnesla tudi vse UCI-točke, ki sta jih dosegla tudi s pomočjo ostalih članov moštva Krka Telekom. Novomeško moštvo je po več letih vrtenja pedal v dresu Krke Telekoma zapustiL tudi odlični Bolgar Pavel Šumanov, ki je zaključil kariero in se bo v prihodnosti lahko bolj posvetil družini. Direktor moštva Mirko Fifolt se je odpovedal uslugam Ljubljančana Saša Svibna, ki se je vrnil v svoj matični klub, in večine Italijanov razen Pasquala Santora, s katerim je novomeški klub podaljšal pogodbo. Jedro moštva bodo še naprej tvorili domači kolesarji. Po odhodu Štanglja in Filipa bo v prihodnje Murn in Štangelj že med olimpijci Novomeška kolesarja na spisku 25 kandidatov za nastop v Sydneyju - Vsakemu po pet Milijonov tolarjev - Nastop na olimpijskih igrah načrtujejo tudi nekateri drugi Dolenjci Spisek kandidatov še ni dokončen in ga bo olimpijski komite dopolnjeval v skladu z doseženimi normami Olimpijski komite Slovenije je prejšnji teden z ministrstvom za šolstvo in šport podpisal dogovor o sofinanciranju nastopa slovenskih športnikov na olimpijskih igrah v Sydneju. Pogodbe z je podpisalo tudi 25 kandidatov in predstavnikov njihovih panožnih zvezvmed katerimi sta iz našega konca Slovenije * novomeška kolesarja Gorazd Štangelj in Uroš Murn. Vsak športnik, ki je "o seznamu evidentnih kandidatov, bo dobil okrog 5 milijonov tolarjev. S tem se je država skupaj z olimpijskim komitejem in sponzorji dejavno vključila v akcijo za zagotavljanje sredstev za nemoten nastop slovenskih športnikov na olimpijskih igrah leta 2000. Poleg kolesarjev Gorazda Štanglja in Uroša Murna, ki naj bi nastopila na cestni dirki skupaj z Antejem Hauptmanom in Martinom Hvastijo, ter člana Krke Telekoma, Ljubljančana Matjaža Leskovarja, ki naj bi nastopil na dirkališču, so Pogodbe podpisali še atleti Britta “ilač, Brigita Bukovec in Gregor Cankar, veslači na divjih vodah Andraž Vehovar, Fedja Marušič in Si-uion Hočevar, jadralci Mitja Margon, Tomaž Čopi, Vasilij Žbogar, sirelec Rajmond Debevec, telovadba Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan, Judoistka Raša Sraka, plavalca Metka Sparavec in Peter Mankoč ter jjeslači Iztok Čop, Luka Špik, Sadik Mujkič, Erik Tul in Jani Klemenčič. slovenskih in mednarodnih panožnih zvez. Iz našega konca sta med resnimi kandidati za nastop vsaj še atleta Igor Primc in Jure Rovan, na nastop v Sydneyju pa meri najbrž še kateri od novomeških kolesarjev, med katerimi je precej blizu nastopa Branko Filip. I. V. KRUNO DRUGI, LESKOVEC ČETRTI Na petem turnirju državne strelske lige za mlajše mladince v strel-lanju z zračno puško je vrsta brežiškega Kruna (Edi in Iztok Zakov-sek, Matjaž Sotler) zasedla drugo, utladi strelci iz Leskovca pri Krškem Pa četrto mesto. Izidi - 1. Pomurka H17,2. Kruno Brežice 1070, 3. Pogojna 1068, 4. Leskovec 1056; posamično - 6. Sotler (Kruno) 362, 7. ^Urnej (Leskovec) 361, 10. Pacek (Leskovec) 361,1L Zakovšek (Kru-lo) 359 itd. (E. S.) KUČAR IN PINOT METLIKA - Pred premorom *aradi novoletnih praznikov sta na Vrhu lestvice metliške zimeske lige v jPalem nogometu moštvi Okrepi hvalnica Kučar in Pinot, ki sta zbrali P° 18 točk, sledita pa jima Big Boss 'u Kolpa s po 16 Jočkami. Izidi: 7. kola - Radoviča Suhor 1:1, Kolpa : Mdp Slamna vas 4:0, Big Boss: Ros-alnice 7:0, Pinot Gradac 8:0, Lokvica ' Hami 3:0, Grabrovec : Krokar 1:1. SESTRI SILVESTER - Mirnski badmintonistki Špela (desno) in Urška Silvester pod budnim očesom trenerja Mileta Čuka hitro napredujeta in v kategoriji do 14. leta spadata v sam evropski vrh, v slovenskem merilu pa se povsem enakovredno kosata s tekmicami tudi v članski konkurenci, po zadnjem A-tumirju pa sta se obe uvrstili med prvo deseterico na slovenski jakostni lestvici. (Foto: I. V.) Murn in Hajnšek v polfinalu Na A-turnirju sta se po porazu z najboljšima med sabo pomerila za tretje mesto ■ Članski prodor sester Silvester MIRNA - Badmintonisti mir-nskega Toma so konec minulega tedna uspešno zaključili letošnja tekmovanja. Na zadnjem letošnjem A turnirju v dvorani Krim v Ljubljani sta se dva Tomova igralca uvrstila v polfinale, kjer sta naletela na najboljša slovenska badmintoni-sta. Aleš Murn, mladinski državni prvak, se je izvrstno postavil po robu drugemu najboljšemu badmintoni-stu v Sloveniji Simonu Havlini, dobil prvi niz, potem pa le priznal, da je KOŠARKARSKA DOKTORJA - V Barceloni, kjer so košarkarji Novomeške Krke prejšnjo sredo odigrali povratno tekmo šestnajstine pokala Kadivoja Korača, sta se sračala stara znanca - zdravnik Krkinega moštva T; Tomislav Goranič in jugoslovanski reprezentant Aleksandar Dordevič, . ttu po košarkarskem znanju lahko mimo priznamo doktorat. Popular-J1* Raša, prvi mož reprzentance svetovnih prvakov, ki zaradi poškodbe tudi "krat ni stopil na parket, se je z novomeškim zdravnikom zapletel v oproščen pogovor, njegovi klubski tovariši pa so tudi brez njega z lahkoto ia kar 30 točk ugnali novomeške košarkarje. (Foto: Peter Klinc) nasprotnik za sedaj še boljši od njega. Kristijan Hajnšek se je pomeril z daleč najboljšim slovenskim bad-mintonistom zadnjih let Andrejem Poharjem, ki je Mimčana v prvem nizu ugnal s 15:11, v drugem pa je imel Hajnšek celo odločilno žogo, a je ni izkoristil in je niz izgubil po podaljšani igri s 16:17. Tako sta se Murn in Hajnšek v zaključku tunirja med sabo pomerila za tretje mesto, ki je na koncu pripadlo Hajnšku. Dobra igra mir-nskih badmintonistov potrjuje uspešno delo trenerja Mileta Cuka, ki pa se je v Ljubljani na A turnirju še bolj razveselil uvrstitve sester Silvester, ki sta ob odsotnosti Urške Plahutnik kljub rosni mladosti morali sami prevzeti vajeti v svoje roke, kar jima je povsem uspelo. Dvanajstletna Urška je s šestim mestom med 24 članicami zasedla izjemno šesto mesto, kar je do sedaj njena najboljša uvrstitev v članski konkurenci, na slovenski jakostni lestvici pa se je s tem povzpela na osmo mesto in se obdržala med stalnimi članicami skupine A. To je prvič uspelo tudi njeni mlajši sestri enajstletni Špeli, ki je z devetim mestom prav tako dosegla svojo do sedaj najboljšo člansko uvrstitev, na slovenski jakostni lestvici pa je z 21. napredovala na deseto mesto. Med dekleti sta poleg sester Silvester nastopili tudi Maja Klemenčič in Katja Kolenc, ki sta se uvrstili na 14. in 15. mesto ter s tem zaokrožili klubski uspeh Mirnčanov. Istočasno je v Zagorju potekal turnir pionirjev do 11. leta, kjer so Mirnčani zaradi omejanih organizacijskih možnosti nastopili z okrnjeno ekipo, a so bili vseeno uspešni: Katja Strmole je zmagala med dekleti, Tadej Jezernik pa je bil med fanti šesti. I. V. moral vodilno vlogo prevzeti Uroš Murn, na svojo priložnost v ciljnih sprintih bodo prežali trije novomeški šprinterji Boštjan Mervar, Milan Eržen in Bogdan Fink, ki je izgubil sezono zaradi lanskoletnega zloma stegnenice, a zdaj že trenira s polno paro. Moštvu naj bi se spet pridružil Sandi Papež, ki je po lanski dopinški aferi v zvezi z jemanjem testosterona in proslavi 20-letnice ukvarjanja s kolesarstvom kot trener zelo uspešno vodil moštvo mlajših mladincev, ki so v minuli sezoni kraljevali v svoji kategoriji in so le zelo redke zmage prepustili kolesarjem drugih klubov. V klubu bosta še naprej ostala Ljubljančan Robert Pintarič in odlični hrvaški Specialist za gorske dirke Vladimir Miholjevič, moštvo pa bo okrepil 28-letni Rus Vladislav Bobrik, ki že 12 let uspešno kolesari za različna italijanska moštva, ima izkušnje z Gira in Toura, med drugim pa je zmagal tudi na dirki svetovnega pokala Po Lombardiji. Za enoletno vrtenje pedal v novomeškem dresu bo dobil 30 miljonov tolarjev, kar je za tretjino manj, kot je sprva zahteval. Bobrik je do sedaj nastopal za italijansko poklicno moštvo Riso Scotti, s katerim potekajo pogovori, da bi se priključilo novomeškemu moštvu, a se športna direktorja obeh moštev, Mirko Fifolt in Emmanuele Bombini, ne moreta uskladiti GLEDE denarja sponzorjev, ki naj bi ga skupaj z moštvom v Novo mesto prinesel Riso Scotti. Krka Telekom za pridružitev zahteva 180 milijonov tolarjev, Italijani pa so pripravljeni prispevati okoli 140 milijonov. I. V. RADIO MAX 88,9 Mhz 87,6 Mhz N N S S Na smučanje v Sodražico Sredi januarja bodo podaljšali vlečnico na 450 metrov SODRAŽICA - Zaradi snega, ki je sredi decembra pobelil tudi ribniško dolino, je spet oživelo tudi smučišče Izbir pri Sodražici. Prizadevni člani domačega smučarskega kluba so pred leti z udarniškim delom in ob velikem razumevanju lastnikov zemljišča uredili okolico in ob petih hektarjih smučišča namestili prvo, pred dvema letoma pa še drugo, 350 m dolgo vlečnico. Lani so napeljali elektriko in namestili luči za nočno smuko in ob vznožju zgradili večnamensko hišico. “Malokdo ve, da je bilo že leta 1956 v bližini zdajšnjega smučišča državno prvenstvo v veleslalomu, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci iz našega kraja; pred desetimi leti, ko je bilo dovolj snega, pa smo tu pripravljali tudi odmevne tekme v skokih,” je povedal Anton Matelič, predsednik SK Sodražica in vodja smučišča v Izbi-ru. Za prihodnost imajo še nekaj načrtov. Z denarjem ministrstva za šolstvo in šport ter nove občine Sodražica bodo namestili šest ste- brov za vlečnico, dolgo 450 metrov, zdajšnji vlečnici pa bodo namestili ob robu smučišča za otroke. Lani jim je ribniška občina kupila teptalec snega, člani smučarskega kluba pa so pred dvema letoma zbrali denar za snežni top. M. G. Tone Matelič Do zmage brez pomoči dopinga? Tega si želijo tudi športniki - Pogostejše kontrole in ostrejše kazni Če so pred leti z izjemo tekmovalcev iz nekaterih držav vzhodnega bloka tudi na največjih tekmovanjih še lahko zmagovali športniki brez pomoči različnih farmacevtskih pripomočkov, danes izjem skorajda ni. Farmacevtska industrija je na področju vzpodbujevalcev telesnih sposobnosti tako napredovala, da si sodobni vrhunski športnik tako rekoč ne more zamisliti enakovrednega boja s tekmeci brez tako imenovanih prehrambenih dodatkov, med katerimi pa mnogi na organizmu športnika puščajo trajne posledice in je njihova uporaba prepovedana. Mnogih to ne gane in si z dopingom vseeno pomagajo do boljših izidov, s tem pa postavljajo na kocko svoje zdravje in celo življenje. Opozorila ponavadi ne zaležejo, saj je želja po zmagi in slavi očitno za mnoge premočna, zato grešnike NOBEN ŠPORT NI VEČ ČIST - Denar, kije v zadnjih letih popolnoma zavladal v vrhunskem športu tudi v tistih panogah, kjer so še pred kratkim nastopali zastonj, športnike sili, da se na poti do uspeha poslužujejo vseh sredstev. Farmakološki pripomočki, med katerimi je precej prepovedanih in so uvrščeni na doping-liste, so prodrli tudi v kolektivne špome panoge, v ženski šport, z njimi pa nekateri častihlepni trenerji pomagajo celo tekmovalcem v mladinskih in pionirskih kategorijah. (Foto: I. V.) I E* KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC ts rvi A TENISKI CENTER OTOCEC lahko streznijo le strog nadzor in ostre kazni. Prav o tem je pred kratkim razpravljal Mednarodni olimpijski komite MOK na zadnjem sestanku s predstavniki mednarodnih športnih zvez v Lausanni. Predstavnike zvez je MOK seznanil s številnimi novostmi v boju s prepovedanimi poživili. Eden najpomembnejših sklepov sestanka so bistveno ostrejše kazni proti uporabnikom nedovoljenih farmakoloških sredstev. Ostrejše so tako denarne kazni kot tudi prepovedi nastopov za določeno časovno obdobje. Novi dopinški pravilnik vsebuje vse dosedanje definicije prepovedanih poživil in metod njihove uporaBe. Prepovedana so vsa sredstva in metode, ki škodujejo zdravju športnikov in obenem izboljšujejo njihove sposobnosti. Kazen pri uporabi poživil bo najmanj dvoletna prepoved udeležbe na tekmovanjih, ob ponovni zlorabi pa bodo lahko športnikom doživlje-njsko prepovedali nastope na tek-movanjih. V vsakem primeru bodo lahko kršilcem pravil odmerili tudi denarne kazni. Tako imenovanih doping kontrol ne bodo izvajali le na velikih tekmovanjih, kot je bila navada do sedaj, ampak bodo športnike nadzorovali tudi v času treningov. Znano je, da mnogi športniki posegajo po dopingu predvsem v času priprav, ko ni tekmovanj, do katerih pa svoje telo že očistijo sledov prepovedanih snovi. Prava panika je po dopinškem škandalu na letošnjem Tuoru zajela poklicne kolesarje v Franciji in Italiji, pa tudi mnoge druge športnike v športnih panogah in deželah, kjer je bil nadzor do sedaj zelo ohlapen, kazni pa le simbolične. Bo mednarodnemu olimpijskemu komiteju uspelo vsaj delno očistiti šport in bodo lahko spet zmagovali športniki, za katerimi ne stojijo močne medicinske ekipe in ki do vrhunskega dosežka poskušajo priti le s trdim delom? Sami športniki vsi po vrsti zatrjujejo, da si tega želijo, a bi se morali tega držati vsi, ne le izjeme. A kaj, ko je farmacevtska industrija vedno korak pred proti-dopinškimi komisijami. I. VIDMAR | TELEVIZIJA NOVO MESTO | l^aVŠal s Trdinovega vrha na kanalu (Odgovori, popravki in mnenja Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Prednovoletno darilo Dol. list št. 50,17. decembra Pohvale je vredno delo in prizadevanje Vitre, centra za uravnotežen razvoj v Cerknici, ki v projektu dežele suhe robe na različne načine v okviru Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO) in drugih dejavnosti spodbuja akcije na območju občin Notranjske in dela Dolenjske. Akcija brezplačnega podeljevanja termoizolacijskega materiala, ki je bila izvedena od 5. do 13. decembra letos v več občinah, je vzbudila precej zanimanja med ljudmi. Nadvse zadovoljni so bili tisti, ki so prejeli podarjeni termoizolacijski material. Nezadovoljnih pa je bilo precej posameznikov, ki tega niso dobili, čeravno so sodelovali v okviru akcije preko lokalne radijske postaje Univoxa Kočevje. Slednji pričakujejo, da se bo tudi zanje zadeva ugodno rešila. VIKTOR DRAGOŠ Kočevje Dvorski muzej ■ iluzija ali stvarnost Dol. list 46,19. novembra Slavko Mirtič je v pismih bralcev Dolenjskega lista vzel pod drobnogled moj članek z enakim naslovom z dne 9.11.1998 in skušal razložiti svoj pogled na zadevo. Naj mu, čeprav malo pozno, na njegove pripombe odgovorim. Mirtič ugotavlja, da ko iščem vzroke za neuspeh pri postavitvi muzejske zbirke, pozabljam, da sem bil tudi sam aktiven član odbora za postavitev muzeja. Menim, da sem aktiven član tega odbora še sedaj, saj se v nasprotnem primeru ne bi oglasil v Dolenjskem listu s svojim člankom. Kar pa zadeva dosedanje delo v zvezi z oživljanjem spomina na železarno, ki nikakor ni samo moje, pa naj presodijo ljudje sami. Z gotovostjo lahko zatrdim, da vedo danes domačini pa tudi drugi o dvorskem železolivarstvu veliko več kot pred 20. leti, obnovljen je plavž, postavljene so informativne table, izdelane zloženke, pridobljena je muzejska zbirka Marjana Marinca... Sramotno je, da še vedno ni primernega prostora na Dvoru, kjer bi to zbirko lahko razstavili in jo pokazali turistom. Pri tem pa seveda ne morem mimo podjetja Novoles, ki je lastnik zemljišč in objektov v okolici plavža. Vse priznanje podjetju za pomoč ob praznovanju 200-letnice železolivarstva, ne morem pa se strinjati z Mirtičem, da smo morali že razstavljeno Marinčevo zbirko pospraviti zgolj zato, ker je Dolenjski muzej zahteval vitrine nazaj. Nevsezadnje vitrine niso tako velik strošek, da ga ne bi zmogla kulturno društvo ali KS Dvor. Slo je predvsem za prostore v Novolesu, kar je g. Mirtiču kot takratnemu predsedniku KD Dvor in uslužbencu Novo-lesovega obrata na Dvoru dobro znano. Le zakaj ni ničesar ukrenil, da bi razstava v splošno zadovoljstvo domačinov ostala kar tam, kjer je že bila! Že takrat se je namreč šušljalo, da namerava podjetje opustiti proizvodnjo na Dvoru in izprazniti prostore. Tudi Mirtičeva trditev, da nam v odboru KD in KS na Dvoru ni uspelo zediniti se glede lokacije za muzej, je nenavadna. Mirtič piše namreč tako, kot da ne bi bil dober poznavalec razmer na Dvoru, ampak le dopisnik Dolejskega lista od nekod drugod. Vsakemu domačinu je namreč jasno, da KD Dvor in KS Dvor ne premoreta toliko denarja, da bi od Novolesa odkupili kako stavbo, kaj šele da bi izbirali, katero bomo odkupili! Samo občina Novo mesto je imela možnost pridobiti si stavbe oz. cel kompleks med cesto Dvor-Kočevje in zgornjim delom ribogojnice, ker ji je podjetje Novoles dolgovalo toliko denarja, da bi lahko izvršili samo prepis zemljišča in objektov. Občina, ki je za Dvor prevzela od donatorjev tudi Marinčevo železarsko zbirko, je nameravala muzej urediti v lončariji, saj je upoštevala mnenja strokovnjakov Dolenjskega muzeja in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, ki so primer lokacije proučili že poprej. Lončarija, podolgovata, spomeniško zaščitena železarska stavba, bi bila namreč tako zelo primeren prostor, da bi tudi Dolenjski muzej lahko razstavil tam svoje predmete iz dvorske livarne ter prevzel skrbništvo nad zbirko. Po mojem globokem prepričanju, ki ga delim z marsikaterim domačinom, pa bi v drugi poovici stavbe lahko uredili tudi dostojno dvorano za kulturne prireditve. Ker v vsej Suhi krajini ni niti enega prostora, kjer bi lahko koncertiral npr. nekoliko večji pevski zbor alt orkester, bi bila takšna dvorana še kako-dobjp-došla. Žal je novomeški občinski svet letos spomladi kljub opozorilom dvorskega odbora in suhokranjih svetnikov raje odpisal dolg Novolesu, kot pa prevzel stavbo in jo namenil za že obljubljeno kulturno dejavnost. Prav zato sem takrat pozval domačine, naj se poenotimo in zahtevamo izvršitev zastavljenih ciljev. Dobro se zavedam, da je sedaj morda še čas, da v okolico tako markantnega tehniškega spomenika, kakršen je dvorski plavž, naselimo dejavnost, ki bo ta prostor obogatila in ga naredila turistično privlačnega, ne pa kakšno skladišče z naloženimi paletami na dvorišču. Za okolju neškodljiv industrijski obrat pa je še vedno morda dovolj prostora v stavbi preko ceste. Nič nimam proti nobenemu podjetju, prav tako ne proti podjetniškim interesom. Pričakujem pa od vodstev podjetij toliko treznosti, razgledanosti in upoštevanja stroke, da bodo znali pravilno presoditi, kaj v določen prostor sodi in kaj ne. Slavku Mirtiču pa, ki po eni strani s prstom kaže name kot na odgovornega za nerazrešen položaj, po drugi strani pa brani tiste, ki so namerno tak položaj povzročili, svetujem, da izpraša tudi svojo vest. Ali je morda kdaj opozoril svojega sorodnika, ki si je v lončariji mimo vseh prizadevanj krajanov pa tudi občinskih in drugih strokovnih organov uredil skladišče, da bi morda skušal najeti kako drugo stavbo? Ali je kot vnet dopisovalec Dolenjskega lista kdaj prispeval kak konstruktiven članek v prid ureditve dvorske muzejske zbirke? Ni namreč pošteno leporečiti in se delati, da smo za stvar, v resnici pa počenjati čisto nekaj drugega! FRANC MOŽE Dvor Bučenski otroci manj vredni? Društvo prijateljev mladine .Mojca’ Novo mesto si je v svoj program dela z mladimi in za mlade zadalo tudi obdaritev otrok sedanje novomeške občine v okviru največje humanitarne akcije Veseli december. Naš prispevek k obdaritvi otrok v občini Škocjan je le ta, da smo jim zagotovili paket po trikrat nižji ceni, kot je v trgovini. Ne čutimo se odgovorne in nam je zelo žal, da otroci iz občine Škocjan niso v novoletnem paketu dobili videokasete. Takšno darilo je pri našem društvuvnaročil župan Janez Povšič, občina Škocjan je za darilo prispevala le okoli 2.000 tolarjev. Ostalih naših uslug (programa, dedka Mraza) ti otroci niso bili deležni, ker je darila v Škocjanu razdelil Miklavž. Škocjanski župan se je nedvomno dobro znašel in prišel do pocenrpaketov; ki so bili brez videokasete še cenejši! Še bolj se je fnašel šentjernejski župan Franc Hudoklin, ki je v svoji občini za skoraj polovico daril nabral pokrovitelje, in vzel celoten paket za 2.600 tolarjev ter seveda tudi naš program. Preostanek računa je krila občina Šentjernej. Na podoben način, kot smo letos sodelovali z občinama Šentjernej in Škocjan, bomo v bodoče tudi z novonastalimi občinami Dolenjske Toplice, Žužemberk in Mirna Peč, če bodo seveda naše sodelovanje potrebovale. Vodja Veselega decembra: JANEZ PAVLIN Ob preiskavi zoper Vinka Levstika iz Gorice Že skoraj 20-letna preiskava zoper Vinka Levstika iz italijanske Gorice v zvezi z ubojem partizana Alojza Marolta je pri koncu in zdaj mora okrožno državno tožilstvo v Ljubljani v prihodnjih tednih presoditi, ali bo zoper Levstika vložilo obtožnico ali pa zadevo zavrglo. Strinjam se, da se primer izvaja natančno po kazenskem zakoniku, ki govori o kaznivih dejanjih zoper človečnost in mednarodno pravo. Nikakor pa se ne morem strinjati, da poizvedbe oziroma pregoni veljajo le za nekatere osumljene hudodelce. Vložena obtožnica in razpisana razprava zoper osumljenca Vinka Levstika za uboj enega partizana med vojno dobesedno silita v obsodbo na tisoče pobitih domobrancev po že končani drugi svetovni vojni. Izkop posmrtnih ostankov pokojnega Alojza Marolta so 14. 5. 1998 opravili delavci Javnega podjetja Žale v prisotnosti preiskovalnega sodnika, izvedenca Inštituta za sodno medicino, odvetnika obdolženega in ekipe UNZ Ljubljana. S tem je ovržena trditev nekaterih, daje preiskava pobitih domobrancev neizvedljiva, ker je ni mogoče strokovno opraviti. Po tem dogodku upravičeno pričakujem, da bo tožilstvo ukazalo izkopati tudi po vojni pobite domobrance, z ustrezno stroko raziskalo vzrok njihove smrti in zoper osumljence vložilo ustrezno obtožnico. IVE A. STANIČ Minilo je 10 bolečih let Eno desetletje je minilo, odkar so se zoper zakonca Plut iz Krškega začele vrstiti neresnice Obletnice izražajo v življenju vesele in žalostne dogodke. Vsakdo jih proslavlja na nek način. V mislih človek prehodi preteklost in se spomni vseh dobrih ljudi, žalost pa izraža na drugačen način. Jaz pišem o žalostni obletnici. Minilo je 10 let, odkar so se začele zoper mene in mojo ženo vrstiti lažne prijave. O dogajanju v sodnih dvoranah ne bom govoril, o tem ste lahko pred časom brali v Dolenjskem listu pod naslovom: Konec desetletne gonje proti Plutovima. Vse pa ne more ostati kar tako, saj tudi naše desetletje ni bilo mirno. Lažnivci so sicer res lepo živeli naprej, midva z ženo pa sva le dobila vsaj notranje zadoščenje. Časopis živi od dogodkov. Novinar bi moral pisati le resnico. Toda doživel sem, da je bil novinarju denar več vreden kot človekova osebnost. Ta novinarje svoje neresnične članke objavljal ne le v Dolenjskem listu, ampak tudi v Kaju in 7D. O resnici in laži bi se moral najprej prepričati, moral pa bi vedeti tudi, kaj je pravnomočnost. Kako to, da Bojan Bud-ja ni objavil tudi razsodbe, v kateri naju je višje sodišče v Ljubljani opralo sramotne krivde? Kriminalisti, odnesli ste kup dokumentov, dokazali pa nič! Bolje bi bilo, da bi si ogledali za 1,2 metra višje temelje in betonsko ploščo pri vrtcu, temelje barake, čebelnjaka in garaže. Tam bi našli ves iskani gradbeni material. Novaku, Zemljaku, Gerloviču in Klakočarju priporočam, naj si preberejo obrazložitev, poslano javnemu tožilcu Zuniču. Tak gordijski vozel je res težko razvozlati. Stavki so med seboj v sovražnem nasprotju. Kuharica Kaplanova je pozabila, da obstaja vrtec še v nabavnem centru, zato je hrano knjižila kar na ime moje žene. Hišnika Drenika izdaja njegov z datumi skregan dnevnik. Veliko se imava zahvaliti tudi pomočnici ravnatelja Zalokarjevi in njenim neresničnim izjavam. Potrjene so z njenimi podpisi in izjavami. Stroji še danes dobro opravljajo svoje delo v šoli. Kurevijeva je zelo “tenkočutno” vodila delavski svet. Predsednica sindikata Cola-ričeva in ravnatelj Ivan Mirt sta z dopisom in podpisom spodbujala neupravičeni postopek. Prav bi bilo, da bi Mirt neresnične izjave (velikost barake, garaža) podpisane in žigosane ohranil v svojem domačem arhivu. Podpisal bi le dopis resnic, ki sem mu jih poslal na dveh tipkanih straneh in bi bil postopek že takrat ustavljen. Vsi ostali člani kolektiva so bili nepristranski. Verjeli so v resničnost, videli napredek šole, bili so ljudje srca in resnice. Njim sva hvaležna. CIRIL PLUT Krško Izšle so Trte V decembrski številki tudi o naših ljudeh V Slovenskem rodoslovnem društvu, ki ga vodi Peter Hawlina, ima Društvo Kerini & Stritarji posebno mesto, saj združuje kar 186 članov teh dveh široko razvejenih družin. Letos se je društvo lepo predstavilo tudi na genealoški razstavi “Nismo od včerajšnjega dne” na škofjeloškem gradu. Za Dolenjce je društvo še posebej zanimivo, saj že vrsto let raziskuje, ohranja in opisuje davne in najnovejše dogodke iz življenja Kerinov in Stritarjev ter nas hkrati seznanja z njihovimi dejanji v Podbočju in drugih krajih spodnjega toka Krke. Tik pred novim letom je društvo izdalo že 12. številko svojega občasnega glasila Trte. Uvodnik Andreja Kerina, predsednika društva, opisuje letošnjo razgibano dejavnost. Ko se spominja stoletnice olimpijca Štuklja, omenja tudi “šopek društvenih jubilantov”: to so letos 85-let-ni Janko Malnarič s svojimi sokolskimi dosežki ter članici Malči Malnarič-Jelovčan in Zofija Kerin. Zelo zanimiv je daljši zapis Andreja Stritarja, v katerem opisuje vsebino poslovnih knjig svojega pradeda Andreja Stritarja, ki jih je našel na podstrešju, in govore o dedovem poslovanju med leti 1885 do 1899. Bil je gospodar in gostilničar v Podbočju. Pisana je tudi zapuščina v Pismih Kerinov iz Sv. Križa iz let 1907-1947, ki jo opisuje Janez Banič, urednik Trt. Pisma so pravcata kronika družinskih in vaških dogodkov. Časopis objavlja sklepe upravnega odbora društva. Prihodnja številka bo opisala obrti in obrtnike pri Kerinih in Stritarjih v davnini in v sedanjih časih. Tg. Vse dam za oblast! Povzeto po Delu z 9. do 11. t.m., je brežiški županski kandidat Vlado Deržič s posebnim pismom pozval okoli 5000 izgnancev, naj ga podprejo v drugem krogu volitev. Nič ni narobe, če se kandidat v predvolilni kampanji obrne na posamezne sloje ali skupine volivcev po podporo. Toda v tem primeru je to storil predsednik Društva izgnancev Slovenije in v pismu navajal pričakovanja o poplačilu vojne odškodnine. Ta pa je že dalj časa zelo priljubljena tema Ivice Žnideršič na mesečnih tiskovnih konferencah in sestankih krajevnih organizacij. Tako jima je uspelo prepričati mnoge izgnance o realnosti poplačila vojne odškodnine okoli 15.000 mark, čeprav je hkrati znano, daje njena usoda vedno bolj negotova, stališče ZR Nemčije v zvezi s tem pa nedvoumno. Zato je njegovo početje ne samo nekorektno in zavajajoče, temveč zloraba zaupanja in izkoriščanje naivnosti izgnancev. Se dobro, da se mu je tokrat račun izšel, sicer bi moral obnoviti telefaks z državnozborskih volitev, da odstopa kot predsednik, ker ga izgnanci niso podprli na volitvah. Vsekakor je njegovo dejanje skrajno nemoralno in vredno obsojanja, predvsem zato, ker je izgnanstvo zgodovinski fenomen nacističnega raznarodovanja in germanizacije. Posebno pa zato, ker nekateri manipulirajo z izgnanstvom in izgnanci za osebno promocijo in politični imidž. Distanciranje društva od predsednikovega pisma zastavlja vprašanje, kdo dejansko vodi društvo. Prav gotovo se bodo v vodstvu karte premešale ter se uresničile namere in večletne želje. Vse bolj pa je očitno, da je sla po oblasti in politični promociji močnejša od moralnih načel, dokler ne bodo izgnanci dojeli, da so bili samo sredstvo za uresničevanje njihovih strem-ljenj. SLAVKO KUNEJ Krško NE SEKAJMO SMREČIC! V Sloveniji vsako leto za novoletne praznike posekamo okoli 200.000 novoletnih smrečic, da lahko potrošniki na vejice obešajo kič in sladkarije. Takšno drevo raste 5 do 10 let, zato da jih potrošniška protiekološka mentaliteta po desetih dneh odvrže v smeti. Državljani in državljanke,: skrajni čas je, da v dobro naših gozdov prenehamo s tovrstno potrošniško prakso! BRANE KONCILIJA Projektna skupina “Direktna konceptualna akcija” RAZSTAVA DRUŽINSKIH JASLIC • ŠMIHEL - Učenci podaljšanega bivanja iz 3. in 4. r. OŠ Šmihel so pod vodstvom učiteljice Helene Murgelj izdelali jaslice in z njimi sodelovali na razstavi družinskih jaslic, ki jo je organiziral tednik Kmečki glas že deveto leto. Sodelovali smo prvič. Razstavo sta v petek, 18. decembra, v atriju ljubljanskega magistrata odprla ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode in županja mesta Ljubljana Vika Potočnik. Med 11 izbranimi jaslicami od 34 prispelih je komisija izbrala tudi tiste, ki so jih naredili šmihelski osnovnošolci. V izbor so prišle najizvirnejše jaslice iz različnih koncev Slovenije tako po obliki, načinu izdelave in materialu. Odprtja razstave smo se udeležili: učenke Lea Lukšič, Lea Udovč in Maja Šušteršič z mentorico. Za prevoz se zahvaljujemo Marjanu Lukšiču. Tednik Kmečki glas nam je podaril knjižno nagrado v zahvalo za sodelovanje. Povabljeni smo bili tudi na prigrizek v vinsko klet. Razstava bo na ogled vsak dan do 30. decembra, med 9. in 19. uro. H. MURGEU 0 Leonu Štuklju hkrati tudi v Berlinu Več kot polurna oddaja NOVO MESTO - Sociologinja Martina Kenda, belokranjska rojakinja, dela v Berlinu, kjer vodi dom za mladoletne matere. Z Marijo Udovč, članico mešanega pevskega zbora Revoz, se je seznanila, ko so naši pevci gostovali pri Slovencih v Berlinu. Kendova spremlja razgibano življenje v domačih krajih in je tik pred veliko proslavo stoletnika Leona Štuklja po telefonu prosila Udovčevo, če bi ji lahko poslala kako gradivo o tem svetovno znanem olimpijcu. Želela gaje predstaviti našim rojakom v Nemčiji, saj sodeluje pri eni izmed berlinskih radijskih postaj. Marija Udovč ji je po faksu poslala v Berlin daljši članek Igorja Vidmarja iz Dolenjskega lista, ko je pred osrednjo Štukljevo proslavo v Novem mestu obsežno predstavil jubilanta. Tako je v Berlinu nastala več kot polurna oddaja o našem zaslužnem rojaku. Vesel bi je bil tudi Leon Štukelj, saj so njegovi olimpijski uspehi povezani tudi s predvojnim Berlinom. Tam je v avgustu 1936 na olimpijskih igrah na krogih dobil srebrno medaljo. Z Berlinom se je tudi poslovil od olimpijskih tekmovanj. Zanj je bil nastop v prestolnici Nemčije, v kateri se je takrat že izzivalno šopiril naduti nacizem, “veličasten trenutek, poln globokega zadoščenja in hvaležnosti do vseh”, ki so mu omogočili zadnji nastop na olimpiadi. T. GOŠNIK KAJ PIŠEJO DRUGI V Žalitev čustev nevernih Slovenska Cerkev razglaša slovensko dražbo za krščansko, ker hoče iz družbe naredili verno družbo. Njene izjave o drugače vernih in nevernih za zdaj že z relativno mehkimi prijemi ustvarjajo trdo mnenje, da so nekristjani, kolikor so sploh ljudje, nekaj zavrženega, manjvrednega in drugorazrednega. So ena sama žalitev čustev nevernih, da o muslimanih, judih in drugih vernih nekristjanih, ki so državljani te države, sploh ne govorim. Ustvarjajo mnenje, da nekristjanom ni mesta v slovenski družbi, da so v njej tujek. Slovenskost enačijo s krščanskostjo. Sejejo nestrpnost in sovraštvo. Postavljajo zidove, ki jih med nami ni bilo. Kadarkoli slišim maše sedanjega nadškofa, ki se dotikajo družbenih in političnih vprašanj, se ne morem otresti občutka, da poslušam črne maše. Vprašujem se, kaj je v njih svetega razen brez-prizivnosti lastnega stališča. Vendar to zastrupljanje družbenega ozračja, to razkrajanje družbenih vezi slovenski Cerkvi ni dovolj. Usidrati se hoče v državni sferi. Zahteva verouk v šolah in svojo prisotnost v šolskem prostoru. Ni treba, da v šolstvu vidimo ideološki aparat države, to je marksistična oznaka, ki jo bo emocionalni postkomunistični antikomunizem ana-temiziral, preden si bo vzet minuto časa, da bi razmislil, kaj pomeni-Antiintelektualizem triumftra, ni boljšega habitata za antiintelektualce kot je demokracija. Toda šola je javna ustanova in kot taka je v sferi občega, ki je, s posredovanjem politike, sfera državne dejavnosti■ Nedopustno je, da bi jo zlorabljali za vcepljanje enega svetovnega nazora, ene ideologije, ene veroizpovedi, za to, da bi služila eni družbeni ali politični skupini ali instituciji. Če se je to dogajalo pod komunizmom, s tem nista dana ne razlog ne opravičilo za ponavljanje iste prakse z drugim predznakom. (Delo, dr. Tomaž Mastnak) M LET GLASBENE ŠOLE V METLIKI - 15. decembra so učenci in učitelji podružnice Glasbene šole Črnomelj v Metliki pripravili v “stari" šoli Praznični koncert in se ob tej priložnosti spomnili tudi 30-letnice delovala. Oddelek je nastal septembra 1968 na pobudo starejšega in mlajšega Silvestra Mihelčiča. Prvo šolsko leto je obiskovalo šolo 21 učencev, Poučevalo jih je pet učiteljev, poleg obeh Mihelčičev še pokojni ravnatelj novomeške glasbene šole Ernest Jazbec, Bogdana Benčič iz Črnomlja in Stanislav Fux iz Metlike. Iz prve generacije učencev sta Tatjana Mihelčič in Franci Žugelj diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od jeseni 1977je v Metliki je tudi novomeška glasbena šola, od 1. septembra 1991 pa enovita podružnica v oviru Glasbene šole Črnomelj s 7 učitelji in 60 učenci, ki so v oddelkih za klavir, harmoniko, pihala, trobila, kitaro, nauk o glasbi in pripravnici. Na sliki sta prof. David Kocijan z učenko Majo Kočevar pred nastopom. (Foto: S. Mihelčič, ravnatelj Glasbene šole Črnomelj) NOVOSTI TERMOTEHNIKE - Novomeška firma Termotehnika je Prejšnji petek svojim kupcem - trgovcem, inštalaterjem, firmam -predstavila novosti na področju ogrevanja, vodovodne in plinske inštalacije. Termote-nnika ima okoli 230pogodbenih kupcev iz Dolenjske, Bele krajine, Posavja ‘n iz drugih koncev Slovenije. Na pobudo lastnika in direktorja Termoteh-nike Jožeta Papeža so kupci in dobavitelji Termotehnike namesto za novoletna darila prispevali 1,2 milijona tolarjev za nakup ultrazvočnega apara-‘a za interni oddelek novomeške bolnišnice. Akcija bo trajala še do konca ‘eta. Na fotografiji: s predstavitve inštalacijskih novosti v Termotehniki. (Foto: A. B.) glasila, UredniS j TESTj NAGR/ H Uk i " . /■' S* priznanja in nagrade za otroška glasbila - učenci Podaljšanega bivanja OŠ Šmihel so pod vodstvom učiteljice Helene Murgelj ‘Mali svoje glasilo Čebelice. Z njim so sodelovali na Cicibanovem nagradam natečaju za najlepša otroška glasbila. Naše glasilo je bilo sestavljeno panojev, ki so bili poslikani, spodaj je bila napoved o našem ustvarjal-n‘‘m delu. Za glasilo, polno lepih zgodb in pesmi, smo dobili priznanje. Povabljeni smo bili na podelitev priznanj in nagrad v Ljubljano, v Can-vtrjev dom. Peljali smo se z vlakom, nekateri prvič. V Kosovelovi dvorani sla lutki Cie in Frc zaigrali igrico Roke in veselo podelila nagrade. Prejeli Stno Parkerjeva nalivna peresa in knjižno nagrado s priznanjem. Zatem Mo si ogledali razsta vo vseh glasil, kar 107 jih je letos prispelo na natečaj. (Helenu Murgelj, OŠ Šmihel, Novo mesto) < f> LETFRICEVE MAME - Pred davnimi 90-leti je v mladi družini Stušek M Mostecu pri Tržišču na svet privekala prvorojenka Ivanka. Sledilo ji je '“Pet sester in trije bratje. Ivanka je ostala doma in se pred 66 leti poročila z Kanom Fricem, ki je imel po njenem pripovedovanju v sebi celo nekaj Mjovske krvi po grofu Barbo iz Šentruperta. V njunem zakonu se je rodi-0 sedem sinov in ena hčerka. Ivanka danes z zadovoljstvom gleda na svoj f°d, v posebno veselje pa ji je kar 30 vnukov in pravnukov. Po malem jo že Pušča vid in spomin, vendar z zadovoljstvom zapušča svojim nasledni-Mn preko 200 strani dolg rokopis, v katerem je vestno zapisovala svojo ‘Ajenjsko pot. Dolga desetletja je ostala na Mostecu, z njo pa sin Drago s '“‘uho Danico, ki danes skrbita za mamo. (Niko) NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Katerega leta so bile prvič uvedene številke za čevlje? (Nagrada: darilni paket Fastcoop v vrednosti 4 tisoč tolarjev.); Kaj je to skodla? (Nagrada družinsko kosilo gostišča ob Jezeru.) Odgovore je treba do ponedeljka, 28. decembra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99, Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 6. decembra sta: Dušan Podobnik iz Žirov in Nataša Nuzdorfer iz Ljubljane Šiška. ZDRA VNIKIV KRKI - Tovarna zdravil Krka zelo dobro sodeluje z novomeškim zdravstvom, ki mu tudi izdatno pomaga. Ob izteku leta je zdravnike iz novomeške bolnice in zdravstvenega doma sprejel generalni direktor Krke Miloš Kovačič. (Foto: A. B.) 100 Srečni V kuhinjah srečnih izžrebancev se bo kuhalo, peklo in cvrlo z olji Zvezda! 1. Jože Vblčanjšek, Slomškova 11,8250 Brežice 2. Barbara Šribar, Kobile 3a, 8273 Leskovec pri Krškem 3. Vinja Brkič, Curile 5,8330 Metlika 4. Ana Nagelj, Beli grič, 8230 Mokronog 5. Cvetka Gregorčič, Gubčeva ulica 10,8233 Mirna 6. Mateja Heningman, Črešnjice 9a,8263 Cerklje ob Krki 7. Marija Lukšič, DoLtežka voda 42, 8000 Novo mesto 8. Anica Anžoh, Gradiška 15,8351 Straža 9. Gabrijela Gašperič, Gor. ftjdboršt 22, 8216 Mirna peč 10. Anton Majcen, Vrh 25, 8232 Šentrupert 11. Jože Jevnihar, Gubčeva 28, 8230 Mokronog 12. Mateja Kmet, Podlipa 14,8361 Dvor 13. Stanislava Zemljak, Dovško 36, 8281 Senovo 14. Rok Miklič, Cegelnica 15,8000 Novo mesto 15. Rožle Ambrožič, Gor. Brezovica 16a, 8310 Šentjernej 16. Sonja Jurkas, Vrh pri Površju 7, 8274 Raka 17. Patricija Strojin, Ragovska 9, 8000 Novo mesto 18. Jerica Skobema, Trnovec 56,8292 Zabukovje 19. Tilka Radkovič, Šutna 7, 8312 Pobočje 20. Anica Križman, Trdinova 12a, 8000 Novo mesto 21. Vfesna Molan, Prežihova 17, 8250 Brežice 22. Lea Frice, Jelševnik, 8340 Črnomelj 23. Ksenija Zupančič, Gabrje 16, 8257 Dobova 24. Anica Skrbinek, Dol. Leskovec 18, 8280 Brestanica 25. Milena Imperl, Kompolje 27, 8294 Boštanj 26. SikošekJožica, Ravne 37, 8270 Krško 27. Milena Spiler, Aškerčeva 9,8270 Krško 28. Barbara KrošL Čolnarska pot 22, 8250 Brežice 29. Zala Dobovšek, Boštanj 49, 8294 Boštanj 30. Sabina Pompe, Rogorica 15, 8290 Sevnica 31. Vida Stopar, Diganja sela 31,8351 Straža 32. Terezija Urban, Erjavčeva 6, 8270 Krško 33. Nada Ravnikar, Hrastje 4, 8216 Mirna Peč 34. Tanja Gabrič, Pot na Armes 46a, 8281 Senovo 35. Jordan, DoL Stara vas 48, 8310 Šentjernej 36. Helena Hohkraut, Hermanova 9,8290 Sevnica 37. Urška Maznik, Novomeška cesta 14, 8310 Šentjernej 38. Mihela Pureber, Diganja sela 38, 8351 Straža 39. Albina Bratož, Šegova 1, 8000 Novo mesto 40. Ivanka Weiss, Radovlja 20, 8220 Šmarješke toplice 41. Zinka Bovše, Cankarjeva 3a, 8270 Krško 42. Zinka Zupančič, Betettova 4, 8250 Brežice 43. Metka Kočar, Šmarska cesta 32, 8290 Sevnica 44. Mija Miklavžin, Gregorčičeva 1, 8250 Brežice 45. Mirjana Milek, Ul. 1. maja 2, 8330 Metlika 46. Draženka Zobarič, Jesenice, 8261 Jesenice na Dol. 47. Marinka Butala, Moše Pijade 4, 8340 Črnomelj 48. Matjaž Juršak, Zapudje 27, 8343 Dragatuš 49. Majda Barle, Jurčičeva 11,8210 Trebnje 50. Ana Hrušovar, Stolovnik 17, 8280 Brestanica 51. Marija Primc, Koroška vas 26,8000 Novo mesto 52. Karmen Kerin, Brezje 25,8273 Leskovec pri Krškem 53. Boris Črnič, Nova loka 11, 8340 Črnomelj 54. Marija Baznik, Seidlova 56, 8000 Novo mesto 55. Marjeta Petelin, Novomeška cesta 38, 8310 Šentjernej 56. Mihaela Ferkolj, Orešje 34, 8220 Šmarješke toplice 57. Brigita Turk, Šranga 42, 8216 Mirna peč 58. Majda Gorenc, Sela 17, 8310 Šentjernej 59. Nil«) Radojčič, Vrtna 1,8340 Črnomelj 60. Vili Jakljevič, Adlešiči 17 a, 8341 Adlešiči 61. Jožica Gnidica, Lončarjev dol 40, 8290 Sevnica 62. Alenka Sotelšek, Libna 25 a, 8270 Krško 63. Marija Grahek, Kočevje 18,8340 Črnomelj 64. Zdenka ŠmejgL Hribček 5, 8259 Bizeljsko 65. Mojca Kočevar, Gornja Lokvica 6a, 8330 Metlika 66. Ema Janc, Drenovec 17,8273 Leskovec pri Krškem 67. Klara Klopčič, Semič 34c, 8333 Semič 68. Mihaela Tršelič, Vihre 29, 8273 Leskovec pri Krškem 69. Andrej Colarič, Pod vinogradi 10, 8351 Straža 70. Jožica Hutar, Rožni dol 8a, 8333 Semič 71. Anica Agnič, Obrežje 7a, 8261 Jesenice na Dolenjskem 72. Marija Dežman, Strela št 2, 8220 Šmarješke toplice 73. Janez Jakše, Podgrad 24, 8000 Novo mesto 74. Barbara Tomše, Kraška vas 2,8263 Cerklje ob Krki 75. Anica Migale, Zagrad 72,8275 Škocjan Dolenjska 76. Tončka Bukovec, Cankarjeva 1, 8340 Črnomelj 77. Anica Borštnar, Krmelj 86, 8296 Krmelj 78. Verica Šikonja, Tribuče 4, 8340 Črnomelj 79. Marin Požgaj, Koritna 27, 8261 Jesenice na Dolenjskem 80. Aleksandra Libenšek, Cesta 4. julija 62a, 8270 Krško 81. Majda Bizjak, Cesta 4. julija 62, 8270 Krško 82. Olga Skinder, Gmajna 43, 8274 Raka 83. Anka Kastelic, Log 1, 8360 Žužemberk 84. Nada Simončič, Mrtovec 7,8294 Boštanj 85. Janja Koželj, Jurčičeva 2, 8360 Žužemberk 86. Vferonika Hlastan, Dol. Brezovo 20a, 8283 Blanca 87. Jožica Murn, Mihovica 15,8310 Šentjernej 88. Brigita Cimski, Krška vas 112a, 8262 Krška vas 89. Janika Kovačič, Titova 100, 8281 Senovo 90. Terezija Šober, Partizanska pot 1, 8340 Črnomelj 91. Andreja Nadj, Nad mlini 35, 8000 Novo mesto 92. Ana Špiler, Stari grad 36, 8270 Krško 93. Milena Pungerčar, Šegova 6, 8000 Novo mesto 94. Martina Macedoni, Šmarjeta 27, 8220 Šmarješke toplice 95. Mihaela Matič, Jerebova 16a, 8000 Novo mesto 96. Fanika Lapuh, Sobenja vas 12, 8262 Krška vas 97. Antonija Panjan, Dobliče 20,8340 Črnomelj 98. Tomaž Zibert, Šutna 22, 8312 Podbočje 99. Sonja Tomše, Čerina 26,8250 Brežice 100. Ljubo Tadič, Škocjan 24, 8275 Škocjan Tovarna olja GEA d.d., Tre svobode 30, 2310 Slovenska Bistrica PEKARflE 5D S Avtohiša Berus Novo mesto Audi želi vsem svojim cenjenim strankam in poslovnim partnerjem vesel božič in vse najboljše v prihajajočem letu 1999. Sredstva, namenjena za novoletne voščilnice, smo nakazali v dobrodelne namene. ČE BI ZNALE, BI TUDI ŽIVALI ZAPELE... Pravo veselje je imeti zdrave živali. Krkini proizvodi iz novega programa HomeVet omogočajo zdravo in uspešno rejo domačih živali. Izdajajo se brez recepta. Z njimi zadovoljujemo vsakodnevne in povečane potrebe po vitaminih in mineralih, zvišujemo odpornost proti okužbam, odpravljamo prebavne motnje, spodbujamo rast in proizvodnost ter tako povečamo gospodarnost reje domačih živali. Ob upoštevanju strokovnih nasvetov veterinarja in ob rednem dodajanju pravilno izbranih vitaminsko mineralnih dodatkov iz Krkinega programa HomeVet bodo živali bolj zdrave, rejci pa zadovoljnejši. HomeVet je zaščitena blagovna znamka za Krkine proizvode, o ki jih brez recepta dobite v lekarnah, kmetijskih zadrugah in drugih specializiranih prodajalnah. ([4KRKK asm za uspešno rejo in zdrave živali f: v W: 5 A . fi f ■dSHi Poleg dvokilogramske vrečke je na voljo tudi desetkilogramska, v kateri najdete priročno merico. Št. 51 (2574), 24. decembra 1998 DOLENJSKI LIST 17 i?®ip®ipfiaš® • gatn]ODmiDW(o)©'Go • ©Dote® • gD®[jd!]©0 • n3®^®^®!® • g®DTio[Miow®®,Go • ©OBDs® • (&®[p0©E ŠEGE IN NA VADE Poganska dediščina vztraja Konec leta in začetek novega je bil za ljudi od nekdaj nenavaden čas, poln skrivnosti in neznanih sil. “Vhladu in temi se za človeka skrivata tajinstvenost in groza. Človeška narava teži za soncem in svetlobo, zato je naš davni prednik tem bolj občutil mrtvaško vzdušje časa pred zimskim kresom, ”piše Niko Kuret v svojem življenjskem delu Praznično leto Slovencev. Krščanstvo je poganska pojmovanja in navade skušalo zatreti, ko to ni uspelo, je marsikatero “posvojilo”, po svoje prekrojilo in priredilo, prekrilo s krščansko prevleko, a nikoli ni, kot piše Kuret, izvojevalo dokončne zmage nad poganskim svetom. Dediščina poganskih časov trdoživo vztraja in kljubuje celo novim časom. Tako se še posebej v času proti koncu leta prepletajo pobožne krščanske šege z očitnimi poganskimi ostanki, ki se jih marsikdaj niti ne zavedamo. Tako so v Miklavževih obhodih skriti poganski obhodi duš prednikov. V številnih čarodejnih verovanjih, šegah in navadah se hrani poganska ostalina: od zažiganja božičnega panja na sveti večer do ulivanja svinca in podobnih šeg o božiču in novem letu se, piše poznavalec, srečujemo s pojavi, ki s krščanstvom nimajo nič skupnega. Čas pred božičem imenuje Cerkev advent, kar pomeni prihod. Cerkev božič kot Kristusovo rojstvo obhaja šele od konca 4. stoletja dalje, advent kot pripravo nanj pa od 6. stoletja. Najstarejši način priprave na božični praznik je bil post. Pravoslavna cerkev adventa ne pozna, pač pa predpisuje že od 8. st. predbožični post, ki traja šest tednov. V adventnem času ni bilo ženitovanj in tudi fantovskega petja in ukanja niso trpeli. Adventni čas obsega štiri nedelje. Najbolj priljubljen zimski svetnik je Miklavž, še posebej pri otrocih, saj jih obdaruje, za pridnost nagrajuje, poredne in nemarne pa prepušča kaznim spremljevalcev, parkeljnov. Legenda sv. Miklavža, ki je bil škof v Miri v Mali Aziji in je umrl l. 324, predstavlja kot velikega čudodelnika, zavetnika in dobrotnika. Tako naj bi trem hčeram siromašnega očeta ponoči skozi okno porinil tri kepe zlata in jim tako priskrbel potrebno doto. Najbrž odtod izhaja šega, da otrokom ponoči prinaša darove v nastavljene posode, odtod tudi tri jabolka, ki jih na podobah nosi s seboj in so pravzaprav tri kepe zlata, le da jih je ljudska domišljija spremenila po svoje; rdeča jabolka sodijo zato z orehi vred med obvezne darove, ki jih dobri svetnik prinaša pridnim otrokom v noči od 5. na 6. december. Čas mrtve narave je bil tudi čas mrtvih. Splošno razširjena je bila vera, da se v času, ko so noči najdaljše, sproščajo neznane naravne moči. To je čas, ko je “svet odprt” vsemu dobremu in hudemu. Dvanajsterim nočem med božičem in sv. tremi kralji (6. januar) pravijo ponekod na Slovenskem “volčjenoči”. Krščanstvu ni uspelo, da bi stara verovanja, posebno pa stare obredne šege, do kraja pregnalo, jih je pa uvrstilo v svoj svetniški kalenda-rij. Šege v zvezi z rajnimi predniki so se oklenile zlasti praznika vernih duš, hrupni obhodi našem-Ijencev so se pridružili praznovanju sv. Miklavža, nekdanje vedeževanje in čarodejna opravila obhajajo na andrejevo (30. novembra), na tomaževo (21. decembra) in na Silvestrovo, v noči pred novim letom. Se prvi mučenec sv. Štefan (26. decembra) se ni mogel povsem ogniti davnim izročilom, saj za njegov god blagoslavljajo konje, ki z njegovim življenjem niso v nobeni zvezi, in tudi sv. Janez apostol (27. decembra) mora blagoslavljati obredno pijačo, “šentjanže-vo vino”, ki z njim za življenja nikoli ni imel opravka. 300 let je bilo treba čakati, preden so začeli slaviti praznik Kristusovega rojstva. Misel o praznovanju dneva Kristusovega rojstva se v cerkvi ni zlahka uveljavila. Še veliki Origines je videl v tem pogansko šego in tudi sv. Avguštin ji ni bil naklonjen. Že dolgo poprej so skušali z zapletenimi računi dognati pravi dan Kristusovega rojstva, pri čemer so prihajali do zelo različnih izsledkov; nazadnje so se vendarle sporazumeli za noč od 24. na 25. december. Ta čas pa je se kril s poganskim praznikom nepremaganega Sonca, ki so ga praznovali 25. decembra. Ker so zimski kres enako veselo praznovali tako pogani kot kristjani, se je cerkev še raje odločila za ta dan, ko naj bi veseli dogodek Kristusovega rojstva prekril poganski spomin mladega Sonca. Tembolj, ker je pomenilo Mitrovo češčenje, vera, ki je iz Irana prišla v rimski imperij in je imela Sonce za najvišje božanstvo, mladi krščanski cerkvi resno nevarnost. Mitrovo češčenje je bilo razširjeno tudi v naših krajih in na Rožancu v Beli krajini se je do danes ohranil Mitrov tempelj oziroma v kamen vklesani kip tega božanstva. “Zadnjemu dnevu v letu pravijo trdi Slovenci staro leto, a ne Silvestrov dan ali večer,”je leta 1886 pribil učeni Metličan Ivan Navratil. Večerne plesne zabave in hrupne prireditve na starega leta dan so bile našim prednikom zlasti na kmetih malodane neznane. Ljudje so pred vstopom v novo leto delali obračun sami s seboj. Tudi na ta “drugi sveti večer” so veljali starodavni nazori o posebnih močeh, ki se v tem času sproščajo. Iz vere v moč čara pa izhaja tudi želja po zabavi, po obilni jedi in dobri pijači, kajti če dobre volje in sit sto- piš v novo leto, boš tak vse leto! A. B. V PRIČAKOVANJU 1999 Silvestrska večeija po domače Naši predniki so menili, da če dobre volje in siti stopimo v novo leto, bo tako vse leto. Tudi mi vam želimo, da bi bilo tako, da pa ne bi bili v zadregi, vam predlagamo, kaj in kako pripraviti za silvestrsko večerjo, ki jo je za Dolenjski list pripravil Janez Vokač, strokovni učitelj kuhanja in organizartorpraktičnega usposabljanja na novomeški Srednji šoli za gostinstvo in turizem. Na tej šoli, ki je bila ustanovljena leta 1961, že od vsega začetka gojijo tudi pripravo narodnih, še posebej dolenjskih in belokranjskih jedi, in tako nadaljujejo pot, ki sta jo začrtala njihova predhodnika, direktor Marko Ivanetič in učiteljica Milka Češarek. Sicer pa o njihovem spoštovanju do tradicije govori tudi emblem, ki ga šola nosi že od začetka, to je vrč v obliki čuka, ki ga je oblikoval umetnik Božidar Jakac. Čukova glava ponazarja znanje, vrč je simbol uporabnega predmeta v gostinstvu, glina, iz katere je vrč narejen, pa tradicijo. V zadnjih desetih letih se je število razredov podvojilo in z 20 oddelki, to je z okrog 600 do 700 učenci, sodijo med srednje velike gostinske šole. Izobražujejo za poklice kuhar, natakar in gostinski tehnik, čeprav je zadnje čase pri mladih nekoliko večji interes za pridobitev poklica kuhar in gostinski tehnik. Šola se redno udeležuje tudi raznih tekmovanj; na letošnjem Gostinskem zboru v Rogaški slatini so med gostinskimi šolami osvojili dve srebrni priznanji, in sicer za kuho in strežbo. Na nedavnem tekmovanju mladih raziskovalcev na temo etnološke in kulinarične značilnosti slovenskega podeželja na novomeški Srednji kmetijski šoli Grm pa so bili druga najuspešnejša šola in so prejeli dve zlati medalji. Predstavili so mlatev žita in jedi, ki so jih pripravljali za to opravilo, ter običaje in jedi ob martinovanju. Tudi predlagano silvestrsko večerjo za 4 osebe sestavljajo doma- če jedi, ki so jih včasih pripravljali le ob praznikih in zaključkih večjih del. Mojster Janez Vokač je pri pripravi jedilnika upošteval, daje sedaj čas kolin, in te dobrote vključil vanj, pa tudi sicer je za pripravo jedi uporabljal sestavine, ki so vsem dosegljive. Silvestrski jedilnik sestavljajo: narezek z domačo salamo in kislimi gobicami; zelenjavna kremna juha; sirovi štruklji z “žajnofom”; dušena govedina po divjačinsko, zdrobovi cmoki, radič s fižolom in pečena medena jabolka, po polnoči pa še prekajena rebrca s kislo repo. Gospodinje lahko tudi kaj izpustijo ali pripravijo po svoje, npr. namesto salame lahko narežejo kuhano klobaso. Tudi zelenjavno juho lahko pripravijo le iz ene vrste zelenjave, zanimivi in enostavni za pripravo so tudi zdrobovi cmoki, ki se dajo pripraviti tudi že prej. Ker so to praznične jedi, jih lepo naložimo in dekoriramo. mo in legiramo (v vročo juho zamešamo mešanico kisle smetane in rumenjaka). Juho osvežimo s sesekljanim zelenim peteršiljem. Narezek Potrebujemo: 20 dag domače salame, 10 dag kislih kumaric in 5 dag hrena. Na tanko narezano domačo salamo oblikujemo (lahko v obliki rožice) in naložimo na lesen pladenj. Okrasimo z listom zelene solate, na katerega damo vložene gobice, ki jih okrasimo z vejico peteršilja. Dodamo lahko tudi nastrgan hren in rezine trdo kuhanih jajc. Sirovi štruklji z “žajnofom” Potrebujemo: vlečeno testo z jajcem, 40 dag domačega sirčka, 20 dag pregrete smetane ali 5 dag masla in 1/2 dl kisle smetane, jajca, sol. Spočito vlečeno testo razvlečemo, namažemo z nadevom, zvijemo in zavito (v navlažen in z drobtinami potresen prtiček) skuhamo v slanem kropu. Kuhane razvijemo, narežemo in naložimo na krožnik ali ploščo. Štruklje prelijemo s prepraženimi drobtinicami. Ponudimo jih lahko z “žajnofom” (domača gorčica) ali solato. Nadev: zdrobljenemu sirčku dodamo pregreto smetano, jajca in po potrebi sol. (Če uporabljamo kupljeno skuto, jo pretlačimo in dodamo umešanemu maslu z rumenjaki, dodamo še kislo smetano, po potrebi sol in sneg iz beljakov.) “Zajnof” ali domačo gorčico pripravljamo le v času trgatve (ko Zelenjavna kremna juha Potrebujemo: 1 1 kostne juhe, 10 dag cvetače, 5 dag graha, 5 dag gomolja zelene, 5 dag korenja, 3 dag masla, 2 dag moke, 1/2 dl kisle smetane, rumenjak, sol, poper, muškat, peteršilj. V kostno juho stresemo narezano jušno zelenjavo (cvetačo, grah, korenje, kolerabo, gomolj zelene). Medtem ko se kuha, dodamo dobro razkuhano svetlo prežganje. Kuhamo še toliko časa, da se zelenjava zmehča. Nazadnje juho začinimo, pretlači- je na voljo sladek mošt), lahko pa ga kupimo že narejenega. Narn0-sto “žajnofa” lahko ponudim0 tudi ustrezno solato. Dušena govedina po divjačinsko Potrebujemo: 60 dag govejeg3 stegna (pleče, nizki hrbet), 6 prekajene slanine, sol, pop°r’ gorčico, 6 dag masti, 30 dag zete' njave s čebulo, česen, lovor, p°' prova in brinova zrna, timijan, žaj-belj, limonino lupinico, suh/ gobe, 2 dag moke, juho (lahko® koncentrata) za zalivanje, 1/2 rdečega vina, 1/2 dl kisle smetane' S slanino pretaknjeno govedino solimo, popramo in premazano 2 gorčico, opečemo na vroči mašč® bi. Dodamo na rezine narezan0 jušno zelenjavo (korenje, peterši' ljevo korenino, kolerabo, gonim) zelene) in, preden zarumeni, še tu grobo narezano čebulo. Dodam0 začimbe (česen, žajbelj, limonin0 lupino, lovor, poprova in brinov* zrna ter suhe gobe). Med duš/' njem mešamo in po potrebi zal1' varno z juho. Mehko meso prel® žimo, vlago izparimo, zelenjav0 pomokamo, prepražimo, prime1' no zalijemo z juho in prevret° pretlačimo. Omako izboljšamo/ vinom in kislo smetano. Na krop nik ali ploščo damo omako, nanj0 položimo rezine narezanega m°' sa, dodamo cmoke in okrašen0 ponudimo. Zdrobovi cmoki Potrebujemo: 2 dl vode, 2 ® mleka, sol, 3 dag margarine, J? dag pšeničnega zdroba, 2 j ajd’ C drobtine. Slano mešanico vod°’ mleka in margarine zavrem0' v Med mešanjem zakuhamo pšenič' ^ ni zdrob. Zgoščeno odstavim0’ ^ ohladimo in primešamo jajc*' e Cmoke oblikujemo na deski, p® treseni z drobtinami. Kuhamoj111 v slanem kropu 10 minut. Radič s fižolom Janez Vokač Potrebujemo! 20 rudics? ^. u dag fižola, sol, olje, vinski a1' h jabolčni kis. Očiščen, opran/11 i-zrezan radič zmešamo s kuhani10 fižolom, soljo, oljem in kisom- Pečena medena jabolka Potrebujemo: 4 srednje debela ^ jabolka, 4 dag sladkorja, 4 M nj mletih orehov, 4 dag medu, 4 da? ti$ masla, 1/2 dl belega vina. Jab°*' kom odstranimo peške in jih 0°' domestimo z nadevom (zmešan10 sladkor, mlete orehe in med)-Nadevana jabolka zložimo v p°' kač, namazan z maslom, prilijem0 belo vino in spečemo. DOMA ČE DOBROTE - Za zadnjo večerjo v letu mojster Janez Vokač predlaga same domače dobrote: od narezka z domačo salamo in vloženimi gobicami preko sirovih štrukljev z “žajnofom ”, dušene govedine na divjačinski način do medenih jabolk za sladico in kisle repe s prekajenimi rebrcami za popolnočni prvi obrok v novem letu. Seveda dobro domače vino, najbolje cviček, te jedi lepo dopolnjuje. (Foto: J. D.) Prekajena rebrca s kislo rep0 Potrebujemo: 80 dag prekaj0' nih rebrc, 60 dag kisle repe, 8 d'4 ocvirkov, 1-2 dag moke, sol, lovp1' Kuhana rebra narežemo in j10 naložimo na z ocvirki zabeljen0 kislo repo. Kisli repi prilijemo t°' liko vode, da je pokrita, dodam0 lovor in kuhamo do mehkeg*' solimo po potrebi. Kuhano rep0 podmetemo z mešanico moke 10 vode in dobro prevreto zabelim0, i r______a. ! i i - — fljfH K vsem tem jedem se lepo p® cviček. Dober tek in na zdravje^ irvžtrA nn»Nl» le. le. D h KAJ POD PRAZNIČNO DREVESCE? Podarimo kdaj tudi iz srca Tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki, ki pomenijo enemu to in drugemu drugo, mnogi živijo v priča- ivtjo v pričakovanju presenečenj ter toplih, pri- srčnih, dolgo želenih in morda celo dragocenih daril. Miklavž je letos svoje delo že opravil: ponekod se je držal tradicije in otrokom nasul v nogavico ali skledico suhega sadja, orehov in slaščic, marsikje pa se je posodobil in svojim darilom priložil še igračo, knjigo, kos oblačila. Ljudje se obdarujemo ob različnih priložnostih in osebnih praznovanjih, še posebej pa v decembru. To dobro vedo tudi trgovci, ki zdaj že prav na Začetku meseca dodobra napolnijo police s primernim blagom, ki kar kliče k nakupom. Raziskave v svetu kažejo, da v decembru ne mislimo veliko na porabljeni denar. Američani so izračunali, da pri njih povprečen državljan porabi za predbožično nakupovanje čez 1000 dolarjev, od tega skoraj za 120 slovenskih tisočakov za darila! Tudi Angleži za nji- mi ne zaostajajo, v svojih raziskavah pa so ugotovili, da so v predprazničnem času iz razumljivih razlogov največji potrošniki ljudje, ki so stari 25 do 34 let. In še cn podatek: po vsem svetu za darila več porabijo ženske kot moški. Nedavno smo brali, da so se v tujini banke hitro prilagodile potrošniški mrzlici pred novim le- tudi siceršnja pripadnost, prijateljstvo, ljubezen skozi vse leto. Prav tako je drago darilo lahko slabo izbrano in ne ustreza osebi, kateri ga podarjamo. Veliko škodo lahko naredimo že s tem, da darilo neprimerno zavijemo. tom. Svojim strankam so ponudi-božk ograr s katerimi spremljajo porabo de- tom. dvojim strankam so ponudile posebna varčevanja za božične nakupe in računalniške programe, narja. Za zdaj še ni znano, kako velike razsežnosti ima predpraznično zapravljanje pri nas, toda če bi sklepali po gneči v prodajalnah, ki se pojavi decembra in stopnjuje z iztekanjem leta, smo tudi Slovenci (in Slovenke) globoko zabredli v potrošništvo. Ko govorimo o darilih, je treba poudariti, da denar ni vselej najpomembnejši. Še tako drago darilo ne bo imelo prave vrednosti, če ni dano iz srca in če ga ne dopolnjuje Kaj in kako podariti? * Pri darilih, pri tem ne mislimo le božičnih ali novoletnih, je pomembno, da z njimi izrazimo svojo osebo, da obdarjencu nekaj povemo. Za pravilno odločitev moramo dobro poznati tudi obdarovan-ca, njegov okus, navade, njegova čustva. Darila so lahko poslovna ali pa zasebna, vendar pri obojih ločimo dve vrsti daril. Ena so preprosta, splošna, taka, ki jih podarjamo bolj zaradi formalnosti, da izrazimo pozornost partnerjem, sodelavcem ali znancem, s katerimi nimamo tesnih stikov. Za take primere brez večje škode izberemo tradicionalna, lahko bi tudi rekli velikoserijska darila. Za majhna poslovna darila, npr. vžigalnike, navadna pisala, beležke, koledarje, za domačo uporabo pa steklenico rujnega, lončnico, 20 dkg kave, zavojček boljših piškotov. Kadar obdarujemo nekoga, ki nam pomeni veliko več, na katerega želimo narediti vtis in mu z darilom nekaj sporočiti, potrebujemo za izbiro temeljit razmislek. Vsekakor je dobro, da k tehtnejšemu darilu priložimo tudi voščilo. Obvezno mora biti napisano lastnoročno, glede na priložnost pa je lahko resnobno, z globljim pomenom, lahko pa tudi šaljivo ali hudomušno. Najpomembnejša za dobro darilo je ideja; od tam naprej ni več težko. Včasih se ne moremo izogniti množičnim darilom, otroci, na primer, si želijo tradicionalnih igrač: kocke, avtomobili, barbike, videokasete, slikanice. Ko pade odločitev, lahko v tako darilo čisto na koncu kljub vsemu vpletemo svoj jaz tako, da darilo sami zavijemo, morda na kakšen prav poseben način, s posebnim papirjem ali blagom, s posebnim okraskom. Darilo lahko spravimo v kartonasto škatlo, ki jo polepimo s prazničnimi motivi, ali pa jo, če imamo kaj smisla za to, kar sami porišemo. Taka iznajdljivost nam pride prav tudi v primerih, ko na darila pozabimo ali pa smo jih kupili v zadnjem hipu. Enobarvno papirnato vrečko porišemo in jo zavežemo s pisanim trakom. Darilo lahko zavijemo tudi v nov kuhinjski prtiček ali kakšno drugo pri- merno tkanino. Iz domače delavnice Otroci so pri darilih še poseb/i iznajdljivi. Svojim staršem ali bab1' __ cam enostavno napišejo pesmic0 ;r( narišejo risbico ali v papir zavije]0 ^ bonbonček, ovojni papir pisano p°' k rišejo, ga povežejo z vrvico - in žer d darilo tu. Morda bi jih veljalo večkr*1 k, posnemati. Le redkokateri bo da°“ še presrečen, če mu bo babica po®1' h rila doma pletene rokavice ali kap0’ morda pa velja poskusiti. Vsekak0 je treba otroke naučiti (tudi odraslf’ >o Kadar na darilo pozabimo, nas lahko reši kuhinja ali domača shramba. Sprostimo domišljijo in se ozrimo naokrog! Če se spoznamo na peko, lahko spečemo domač kruh, a kaj ko se ti tako težko učijo!)- bodo znali ceniti vsebino darila. rokavico in puloverje babica vložil*! ^ toliko ur dela, potrudila se je in z°aJ ^ potico, zavitek, piškote ali pa izdela-kolado, bonbo mo domačo čokolado, bonbone, lizi- ko. Najbližjim sorodnikom in prijateljem, tudi dobrim sosedom, lah- takega oblačila nima nihče drug svetu. Enako je z dedkom, ki izd®1 pručko ali mizico, ali pa če podari01 ,, škatlo doma pečenih piškotov, do01" v sešito trenirko ali pulc ko podarimo domače vino, žganje ali doma pripravljeni liker, lončnico, ki smo jo sami vzgojili, šopek suhega cvetja, lonček domačih posušenih začimb ali čajev, kakemu sladko-snedu morda domačo marmelado. Podarimo lahko tudi vstopnico za predstavo, večerjo za dva, tedensko smučarsko karto ali vozno karto za izlet. Jako karto lahko še vtaknemo v zemljevid ali prospekt in povežemo s trakom. Knjiga je lahko vedno lepo darilo. Judi darila za odrasle lajjko, , imamo čas in smisel za oblikovanj s pripravimo doma. Izdelamo lah» J kolekcijo novoletnih okraskov, lič° Jil posodo iz papirne kaše, ročno P° lij slikano stekleno vazico, povečano1 > uokvirjeno fotografijo, uokvirjenj1 blago ali okrasni papir, vezen P1 j prtičke z vezenimi inicialkami. J®,' je še veliko, kakor je mnogo ralič°': ljudi, in vsak od nas kaj zna. Za/ 1 ne bi kdaj podarili nekaj iz srca” B. DUŠIČ GORN<1' DOLENJSKI LIST Št. Sl (1574), 24. decembra 199* • g® on □ um o w® ©Go • ©OoDs® • nikar. Ljudje so pač verjeli, da - ; ,našajo srečo. Pravzaprav ver-:j j eyo še danes. Velikokrat se še Pjno primejo za gumb in si kaj >hjo, ko zagledajo dimnikarja, cfanje z njim naj bi jim namreč i'*g sreče pomagalo izpolniti še jf*šno želin. Težava ie v tem. da ie sno željo. Težava je v tem, da je jAnikarje vedno težje srečati, ker ..ie vse manj. In kdo nam bo C1ašal srečo, če bo dimnikarski A/ic izumrl? A ne gre le za srečo. Kdo bo t0tem čistil naše dimnike? Po j,1?1, kar sta povedala Jože in Igor noic iz Črnomlja, dimnikarske-J* poklicu namreč zelo slabo j Jože se spominja, da se je A 1966, ko se je začel učiti za j^nikarja pri Antonu Gašparcu Kočevju, precej fantov odločalo j! *a poklic. Njegov sin Igor, ki je l riošnjcm juniju zaključil dimniško šolo v Mariboru, pa je imel t.?sem sošolcev. “Vendar smo jj!1 Zadnji razred s tako številnimi jaki. V letošnjem šolskem letu vjega letnika dimnikarske šole k °h ni, v drugem letniku so tri-^ tretjem pa štirje dijaki. Bil pa Ja po več kot petnajstih letih |j u'i dijak iz Bele krajine ali Do-Jjske. Večinoma se odločajo za *0lo fantje iz Štajerske in Prek- murja,” potrdi slabe napovedi o bodočnosti dimnikarstva Igor, ki se je za ta poklic odločil sam. Pravi, da zato, ker ga je dobro poznal, saj ima njegov oče obrt v Črnomlju že od leta 1971. Jože, ki bo zaradi beneficirane delovne dobe kmalu odšel v pokoj, se že nekaj let trudi, da bi se kateri od belokranjskih fantov, ko zaključijo osnovno šolo, odločil za dimnikarja. Pripravljen jih je štipendirati, zadovoljen pa bi bil, če bi se kdo vsaj priučil. Pa je vse zaman. “Nepoznavanje in podcenjevanje tega poklica sta krivi, da nikomur še na misel ne pride postati dimnikar. Ne razumem pa, odkod ljudem takšno gledanje, ko pa po drugi strani dobro vedo, kako krvavo nas potrebujejo. V Avstriji in Nemčiji nosijo dimnikarji celo bele rute in kape, da bi ljudi prepričali, da njihovo delo ni tako umazano. Tam imajo ljudje spoštljivejši odnos do njih. Če na primer v Avstriji ljudje pred dimnikarjem zaloputnejo vrata, gredo k sodniku za prekrške. To spoštovanje pa ni od včeraj, ampak ima dolgo zgodovino. V času Marije Terezije dimnikarjem ni bilo potrebno iti k vojakom. Na Dunaju so imeli celo svojo cerkev,” ve povedati Igor. Njegov oče pa hitro pristavi, da daje tam tudi država dimnikarjem večje ugodnosti. Pri nas pa poleg vseh dajatev, ki jih imajo ostali obrtniki, v nekaterih občinah od obrtnikov zahtevajo še 5 do 10 odstotkov od bruto prometa za koncesijo. “Slovenska država se bo morala zamisliti, kako naprej, da ne bo ostala brez dimnikarjev. Ali pa jih bo morda Jože Primc uvažala iz Avstrije, kamor so nekdaj hodili ometat dimnike Slovenci?” je brez dlake na jeziku Jože. Ko Jože Primc primerja dandanašnje dimnikarsko delo s tistim izpred treh desetletij, skoraj ne more verjeti tako veliki razliki. Takrat je bilo na eni hiši po več dimnikov, ljudje pa so kurili s premogom in drvmi. Danes je že težko najti hišo, ki ne bi imela centralne kurjave, in sicer pretežno na kurilno olje, vse več pa tudi na plin. A ko se spomni na skromno orodje, ki so ga nekdaj nosili s seboj dimnikarji, se mu usta razpotegnejo v nasmeh. “Imeli smo v glavnem prodorne žice in krtač-ke, ki smo jih vrgli čez ramo, zajahali kolo ali motorno kolo pa hajd od hiše do hiše,” pravi Jože. Tudi danes ne gre brez žic in krtač, vendar je poleg tega v avtu, s katerim se Primčeva prevažata, komaj še dovolj prostora za sesalec, elektromotor z vibracijsko zajlo, stroj za kemijsko čiščenje in podobro opremo. A že razmišljata o nakupu posebne kamere za pregledovanje dimnikov, ki jima bo prišla prav predvsem pri izdajanju atestov za dimnike pri ogrevanju na plin. Zaradi teh pripomočkov in načina kurjenja je dimnikarsko * delo danes lažje in čistejše kot nekdaj, a hkrati odgovornejše, mrzlo. Ob treh kraljih, torej ob tretjem božiču, pa so nas obiskali trije koledniki. Na glave so si poveznili papirnate krone, prijeli v roke žezla in prepevali pred vrati, dokler jim nismo podarili pogače, kosa božičnika, jajc, žganja ali vina. Potem so si pripravili zabavo. Denarja pa nismo nikoli dajali ne njim ne tepežkarjem. Še omenjal ga ni nihče, saj ga ni bilo,” se spominja Amalija. So pa zato prav prazniki v takratno veliko belokranjsko revščino prinesli nekaj radosti. Ljudem so vlili novo voljo do življenja in upanje, da bo nekoč le bolje. Hkrati so jih prazniki združevali, saj so se zbrali člani velikih družin, raztepeni daleč naokrog. In prav takšno druženje danes Amalija pogreša. Prizna, da so telefoni naredili svet veliko manjši, ne morajo pa nadomestiti posedanja na topli peči in čebljanja ob dreveščku z jabolki in orehi. Prav skromnost jih je takrat povezovala, in čeprav revni, so bili v duši bogati. To bogastvo nosi Amalija v svojem srcu še danes in lahko je srečna, da ga lahko preliva v pesmi. MIRJAM BEZEK-JAKŠE • Servilnost proti bogatinom - Pri bogatem krčmarju ne zdi se ljudem nič škoda novcev - bahajo se in dajo za vino do trde noči in tudi do polnoči in dostikrat do zadnjega solda. To delajo iz bahanje in ob enem iz gnjusne sužnjosti - kar srce jim se smeja, če bogatin hoče z njimi prijazno se pomenkovati in pri njih piti. Pri Vind. v Brš. pijančevalo se strašno o pondeljkih - zdaj ko krčmari nepremožen mož, pridejo le gledat in popivši polič odidejo hitro dalje etc. - To nečedno lastnost imajo tudi mnogi Gorenci. • Hudevci - V vsem složni in modri tudi ne obhajajo 7. dan navadne po maši sedmine - ampak hodijo raje molit za dušo rajnega v njegovo hišo vsaki dan skozi celi teden o Mariin, zvonjenji roženkranc in litanije. Samo eden ostaja doma za varha - sicer se zbira cela vas k molitvi. Drugej pa sedmi dan dobro žro in pijo posebno pogrebniki - kjer pa dobivajo pogrebniki plačo - odpade sedmina, ali menda ne povsod. • Kovači so pijanci - Vsi kovači so pijanci - in kovačice posnemajo njihov izgled. Zato nič nimajo. Zanesti se ne more človek nič na nje - noben obrtnik ne laže tako. Bršlinski delal je voz dve leti in še ni naredil nič -gospodar moral ga dati drugemu, davši na prvo odojka na rajtingo, ktere-ga je se ve izgubil in se zraven še bog ve kolikrat jezil. Kovač okovaval je voz enkrat že tudi celih deset let. Zaslužek jemljo večidel za naprej in ga kmali zapijo - že zato jim se ne mudi nič delati. Rajtajo res da malo, ali če se vračuna pijača, zamuda, potje etc pride več plače nego če bi dalo se delat v mestu kakemu pravemu mojstru. Toda ljudi ne izuči nobena skušnja, kdor rajta le 1 x manj, gre vse k njemu če naredi tudi še tako slabo in gotovo nikoli o pravem času, • Bivajo v gnjusnih luknjah - Kmečki obrtniki, če nimajo po očetu svoje hiše, prebivajo večidel v gnjusnih, temnih, nesnažnih malih luknjah - s celo rodovino. Za komfort jim ni mar nič. Otroke odrejajo da bog pomozi. Radodelski otroci so naj veči vlačugarji, lenuhi, surovci in kradljivci. Tudi črevljarjem, krojačem etc ni dosti zaupati - tudi oni hoteli bi zmirom lokati -pijani izkaze se ve obleko; računaje malo izmaknejo kaj radi krpe, podplate, ali saj kaj konca. Vedno iščejo da jim se da kaj na račun na prvo -popivši posojilo ne pridejo več v hišo, kedar jih ljudje naj bolj potrebujo, jih ni. Obleko in obuvalo narede malo kedaj tako da je prav ali lepa. • Mojstri-skaze - Mojstri-skaze so tesarji in zidaiji. Če gospodar ne razume posla sam, bo delo večidel malo ali nič vredno. Vot zakaj toliko grdih, slabih, mokrih hiš in poslopij. Če potrebuje rokodelcev kak krčmar sedli mu bodo na vino kakor mušice, če jim ne da po volji, ga bodo pa razvpiti za skopuha in raznesli vse kar izvedo ali si izmislijo slabega o hiši, po celi fari. • Ena kiklja za vse - Po dve srajci in po dva ošpeteljna je navadno število dolnje obleke za možke in ženske. Če je več hčeri, v trdnih kmečkih hišah nimajo za nedeljo dostikrat vse skupaj več ko eno samo kikljo ali pregačo in zato gre ena zjutraj v cerkev druga ob desetih, tretja pa včasi le k nauku. KOT NA VOŠČILNICI - Igor in Jože Primc v eni od sodobnih belokranjskih kurilnic. Čeprav bolj kot krtače in žice danes potrebujeta sodobno opremo za čiščenje dimnikov in peči, sta se pred fotografski aparat postavila s klasičnimi pripomočki. Tako nekako, kot se dimnikarjev spominjamo z novoletnih voščilnic. (Foto: M. B.-J.) nadzoruje pa ga požarna inšpekcija. Če bi prišlo do požara, bi bil namreč lahko kriv tudi dimnikar, ki ne bi dobro opravil svojega poslanstva. “Ljudje tudi zato verjamejo, da jim prinašamo srečo, ker jih z ometenimi dimniki obvarujemo pred požari. Ne vem pa, kdo bo to počel, ko nas ne bo več. V Črnomlju je nekaj izučenih dimnikarjev, ki pa so opustili svoj poklic. Tako midva sedaj ometava vse dimnike v metliški in semiški občini ter polovico v črnomaljski, drugo polovico pa možakar, ki je pred upokojitvijo,” je nekoliko nejevoljen Jože, ki pa se rad spominja časov, ko so dimnikarji na novoletni dan v 'uniformah’ hodili od hiše do hiše, voščili srečo v prihajajočem letu in delili dimnikarske koledarje. Slednji imajo pri nekaterih še vedno veliko veljavo, saj verjamejo, da jim bo tudi dimnikarski koledar obvaroval hišo pred nesrečo. MIRJAM BEZEK-JAKŠE • gglDT)OOTfQOW®©,SD • ©DOfe® • (S®[j5)Q®0 • D3®QD®Fftglg® • g®ffQDOmiDW®©,G0 • ®0o0s® • <§Q®[pI3gE PRAZNIČNI NAPITKI Klub, penine in Bizeljsko na francoski način “...ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi”. Tudi penina? Vsekakor tudi penina, tako kot druga vina, zmore marsikaj. Posebej jo cenijo v (pred)prazničnih dnevih. V tem času je po nepisanem pravilu v rokah kozarec penine več. Z njo je vse bolj slovesno, penina je kot nekakšna pika na i. Penina se da piti kot vse drugo ob priložnosti, ki si jo izberete sami ali kako drugače. Po novem jo lahko pijete ali od koga dobite tudi kot član Kluba ljubiteljev penin. Klub je organiziralo podjetje Barbara inter-national iz Ljubljane, ki ga vodijo vinarji Istenič. v klubu ta skrb nekako odpade. Članstvo je prava odločitev tudi za zbiralce. Vina, ki so na voljo članom, so namreč posebej izbrana in, kot rečeno, niso v prosti prodaji.” Tako pojasnjuje Klub ljubiteljev penin Miha Istenič iz podjetja Barbara in-ternational. penin predstavljamo ob različnih vrst*h hrane. Po takih sreča- V klubu tisto, česar ni drugje “Klub ljubiteljev penin je kot po meri za tiste, ki zares želijo uživati v peninah. Klub nudi članom najboljše, z najvišjimi priznanji nagrajene penine, ki jih ni mogoče kupiti v prosti prodaji. Člane tudi redno obvešča o najnovejših dogajanjih v svetu vina in penin. Odločitev, da ustanovimo Klub ljubiteljev penin in da naše najboljše penine približamo malo drugače, smo sprejeli, ker sodimo, da je to eden redkih načinov, kako poznavalcu in ljubitelju ponuditi penino v najprimernejšem trenutku. Drugo, kar nas je vodilo pri tej odločitvi, je, da se marsikdo gotovo znajde v zadregi, ko ob nepričakovanih obiskih nima kaj ponuditi. S članstvom “To niso popivanja” - Klub, ki naj bi pomenil vse to, si je za končni cilj postavil “dvig kulture pitja penine”, pojasnjuje Miha Istenič. “Zamislili smo si ga kot klub ljudi z dobrim namenom.” Neredko se plemeniti nameni v praksi sprevržejo v vse kaj drugega, kar bi bilo v primeru penin tudi mogoče, saj se klub vendarle osredotoča na penine, torej vino, katerega učinki na publiko so lahko mnogovrstni. Vendar klub z delovanjem očitno ostaja docela zvest omenjenemu zastavljenemu cilju. Eno od poročil o tej dobri drži kluba prihaja iz Velenja. Tam je doma Marjan Bene-dek, član Kluba ljubiteljev penin. “Pripravljamo predstavitve penin za manjše ali večje število ljudi. Lahko so to večeri, zastavljeni bolj lahkotno, športno, lahko so večeri z glasbo. Odvisno od tega, kako zastavimo predstavitev, pripravimo tudi pokušanje vin in na primer odpiranje steklenic. Dogodek naredimo na kulturni ravni, kar tudi pomeni, da različne vrste njih in na splošno ugotavljamo, da ljudje vse bolj poznajo penine in da mnogi že znajo zanesljivo ločiti med seboj posamezne vrste penečega vina in poznajo pri tem podrobnosti. O predstavitvah morda še to, daje vrhunec vsakega predstavitvenega večera odpiranje steklenice s sabljo na star huzarski način. Vsekakor gre tako pri predstavitvah kot pri klubu v celoti za uveljavljanje in poglabljanje kulture uživanja penin, kjer nekaj pomeni le kakovost. Predstavitve niso veselice, niso popivanje, daleč od tega,” je povedal Benedek. Rudarji so po nepisanem pravilu zapriseženi ljubitelji pijače, nastale z mešanjem piva in konjaka. Vendar so v zadnjem času domala vsi rudarski revirji na velenjskem območju na moč vzljubili Barbaro, eno od Isteničevih penin, za katero že vedo poznavalci in s katero s katero svoje člane seznanja tudi obravnavani Klub ljubiteljev penin. Tako kot je sveta Barbara že stoletja zaščitnica rudarjev, je tudi omenjena penina Barbara nekako postala knapovska zaščitnica in ljubljenka. Rudarji z novo Barbaro Klub torej dokazano pušča sled na prizorišču. Benedek o takem delovanju ugotavlja: “V Sloveniji prebijamo led na področju penin in so že vidni uspehi. Na velenjskem koncu npr. pred letom dni skoraj niso pili penin. Danes je zanimanje za to vino veliko. Ugotavljam, da penine danes že izpodrivajo trde vrste alkohola, kot je npr. konjak. Ker je pri peninah možna cela paleta okusov in ker so k sreči tudi pri ljudeh okusi različni, lahko penine približamo mlajšim, starejšim, moškim, ženskam, skratka najrazličnejšim skupinam ljudi.” Ob tem ja zanimiva podrobnost o penečih vinih in rudarjih. Milijarda litrov za dokaz Klub ljubiteljev penin, ki deluje, če ne upoštevamo priprav nanj, vsega nekaj mesecev, na- Miha Istenič MARIJINE DOBROTE - Za kruh, drobno pecivo, šarkelj in krofe je prejela tudi že več nagrad na razstavah kmečkih dobrot na Ptuju. Gostje pa imajo še posebej radi njeno orehovo potico. (Foto: J. D.) NOVA STAVBA - Ko so se Lamovškovi odločili za kmečki turizem, so začeli graditi novo stavbo, v kateri imajo že urejeno veliko dvorano pa kuhinjo in toaletne prostore, radi pa bi uredili še sobe. LAMOVŠKOVI IZ MIRNE VASI Nekoč gostilna, danes kmečki turizem Na Dolenjskem ni veliko kmetij, ki bi se ukvarjate tudi s turizmom, med tistimi redkimi je Lamovškova iz Mirne vasi pri Trebelnem. O turizmu kot dopolnilni dejavnosti so Lamovškovi razmišljali že dalj časa, leta 1992 so poleg hiše in gospodarskega poslopja začeli graditi nov objekt za ta namen in ga za goste odprli 14. novembra lani. V enem letu so si pridobili precej izkušenj. Lamovškova turistična kmetija leži na enem od gričev v trebeljan-ski krajevni skupnosti, na 300 m nadmorske višine. Dostopna je iz Mokronoga, Novega mesta kot tudi iz Šmarjeških Toplic. Vseh 23 ha zemlje ima skupaj, tako rekoč ves hrib je njen. Na kmetiji se ukvarjajo z živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom. Skoraj vsa delaje treba opraviti na roke. Pri tem pa zakoncema Mariji in Jožetu pridno pomagajo njuni otroci. Sedaj so doma še štirje: Jože, Franci, Irena in Simon, pa tudi najstarejša Stane in Marjana, ki sta se že poročila in odšla z doma, še vedno rada priskočita na pomoč. Pred skoraj tridesetimi leti, ko se je Marija primožila iz bližnjih Roj na Lamovškovo kmetijo, je bilo marsikaj drugače. V tem času so tukajšnji kraji zelo napredovali; ljudje so zgradili ceste, napeljali telefon pa vodovod, pred desetimi leti so ceste tudi asfaltirali. Življenje hribovskih kmetov ni lahko, zato so ljudje iskali dodaten zaslužek. Tako se je tudi Jože zaposlil v takratnem IMV-ju, kasneje se je vozil nekaj časa na delo v Ljubljano, potem pa je doma odprl obrt in izdeloval kovinske ušesne znamkice za oštevilčenje krav. Ko pa so jih nadomestile plastične, je tudi to dodatno delo propadlo. Pri Lamovškovih so začeli razmišljati o kmečkem turizmu, k čemur jih je nagovarjala tudi kmetijska svetovalna služba. Jože in Marija sta potem, ko sta se poročila, najprej zgradila gospodarsko poslopje in potem še hišo, v katero so se vselili pred 13-timi leti, ko se je rodil njihov najmlajši sin Simon. Kljub temu daje hiša nova, ni bila zgrajena za turistično dejavnost. Pa tudi 200 let stara hiša za to ni bila primerna, zato sojo podrli in na njenem mestu začeli leta 1992 graditi novo, 21 x 10 m veliko stavbo. Pri tem so se lahko oprli le nase, nekaj so najeli kreditov, od države pa so dobili le 172.000 tolarjev nepovratnih sredstev. Veliko del so opravili sami ali s pomočjo sorodnikov. “Sicer pa so pri hiši pred drugo svetovno vojno že imeli gostilno, znana je bila zlasti po dobrem domačem kruhu,” pove Marija, ki je prav tako odlična kuharica in je že pred leti pogosto kuhala tudi na ohcetih. Pravi, da jo je to delo od nekdaj veselilo in tudi danes to rada počne, čeprav je včasih zelo naporno. Ker še nimajo povsem dokončane stavbe, nameravajo namreč urediti še dva apartmaja in osem sob, ponujajo le pogostitve ob koncu tedna. Naenkrat lahko sprejmejo tudi do 120 gostov, to so skupine, ki se predhodno najavijo. Marija pravi, da gostom pripravijo jedi po naročilu; lahko je to klasično kosilo z govejo juho z rezanci, svinjsko pečenko in pečeno kokošjo ter krompirjem in solato ali v krušni peči pečen odojek. Zraven pa ponudijo sveže pečen domač kruh, pripravijo pa tudi obaro z veliko zelenjave in blekci ter ajdovimi žganci. K narezkom in mesu ponudijo doma vloženo zelenjavo. Kumarice npr. pridelajo sami. Doma pridelajo večino zelenjave, v prenovljenem vinogradu vino (cviček in dolenjsko belo), v sadovnjaku - del je še starega, imajo pa tudi 750 na novo nasajenih jablan - pa pridelajo dovolj sadja, predvsem jabolk za jabolčni sok, krhlje in žganje. Za vino skrbi bolj mož Jože, ki rad tudi zaigra na harmoniko in skrbi za dobro razpoloženje gostov. Trenutno imajo 13 krav, ki jih pasejo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Mleko oddajajo, nekaj pa ga ostane doma, da iz njega naredijo pregreto smetano in sirček. Gospodinja Marija zna speči ne le različne vrste kruha, ampak tudi zelo dobro orehovo potico, ki jo lahko speče tudi po naročilu. Ža potico pripravi malo boljše kvašeno testo; za nadev pa zmeša orehe, pregreto smetano, sladkor, malo naribane limonine lupinice in rum. Mnogi orehovih potic ne marajo, ker jih peče zgaga, Marijina potica pa je drugačna, zaupala nam je, v čem je skrivnost. “Orehov za nadev nikoli ne poparim, ampak jih zmešam s hladno smetano,” je povedala. Že vrsto let je Marija zelo aktivna članica društva krnečih žensk na Trebelnem, kateremu trenutno predseduje. Vanj je vključenih kar 128 žensk. Vsako zimo organizirajo različne tečaje in srečanja. Redno pa se udeležu-. jejo tudi razstav kmečkih dobrot na Ptuju. Marija je na taki razstavi sodelovala že devetkrat in prejela 11 nagrad, med njimi zlato priznanje za krompirjev kruh. Marija pa ni le dobra kuharica, ampak tudi kosica: pred štirimi leti je na tekmovanju kosic na Blokah, ki ga je organizirala Slovenska ljudska stranka, zmagala. JOŽICA DORNIŽ staja v dobi, za katero Miha Istenič ugotavlja, da danes “ni več toliko slabih vin. To pomeni, da so kupci disciplinirali proizvajalce, da ti dajo od sebe dobro”. Vendar Istenič tudi pravi, da so “zlati časi vinogradništva mimo. Dobro opremljeni proizvajalci gredo v korak s svetom, za druge utegne to postati problem. Dober strokovni pristop ni dovolj.” Klub ljubiteljev penin v tej zvezi išče svoj prostor pod soncem s tem, da se seli proti Hrvaški in da se pripravlja za nastop v Evropi, ko se bo samozavestno meril z enako mislečimi klubi širom sveta; zametki takega sodelovanja so še tu, med korake tovrstnega zbliževanja štejejo med drugim tudi to, da Isteničeva klet pridobiva standard ISO 9001. Že omenjeno dejstvo, da klub zagotavlja članom najboljše penine iz Isteničeve kleti, poznavalce spominja na Bizeljsko, saj so Isteničevi vinogradi in kleti na tem vinorodnem območju. Mag. Janez Istenič, ki priprav- lja “klubske” penine, pravi o Bizeljskem, tamkajšnjih vinogradih in peninah: “Moje šestmesečno bivanje v Franciji leta 1968, od tega dva meseca* Champagni, je bilo odločilno (a našo usmeritev v proizvodnja penečih vin po klasični metod1 na Bizeljskem. Brez globoki« analiz sem takrat ugotovil, das° bizeljska vina nadvse primerna za peneča vina. To potrjujejo tudi dvajsetletne raziskave Kmetijskega inštituta Slovenije' času 1978 do 1997, ki so mi bik na razpolago za analizo, za ka1 se najlepše zahvaljujem dr Kocjančiču. Bizeljska zemlja i® klima ter obstoječi sortni sesta* omogočajo proizvodnjo odličnih penin.” , Vinskemu arhivu, na podlag1 k katerega obvešča svoje člane Klub ljubiteljev penin in k1 očitno dobiva svoje gradivo n* bizeljskih vinorodnih gričih; najbrž ni kaj očitati. Še posebel ne, če drži podatek podjetja Barbara international iz Ljubljane, da so na svetu dozdaj predali več kot milijardo litre' vina, ki gaje pred tem imel p°a strokovnim drobnogledom ljubljanski vinski strokovnjak in bizeljski proizvajalec visokih penin mag. Janez Istenič. MARTIN LUŽA? NASE VASI: CRMOSNJICE V Crmošnjice znova oživele Številni, ki se vozijo po partizanski magistrali čez črmošnjiško višinsko podolje, se z zanimanjem ozirajo na obnavljajoče Crmošnjice z značilno župnijsko cerkvijo. Nekdaj kočevarsko središče ima danes povsem slovenski utrip. Črmošnjiško je srednjeveška kolonizacija zajela šele v letih 1348 - 1363, ko so začeli grofje Ortenburžani med redke Slovence naseljevati koloniste iz Nemčije. Leta 1770 je vas Čr-mošnjice štela že 21 hiš, župnijo pa so imeli od leta 1509. Črmošnjice, ki danes spadajo v občino Semič, so še v drugi svetovni vojni spadale v novomeški srez. Vas, ki je bila takrat pomembno kočevarsko središče, je štela 100 prebivalcev. Imeli so župnijo, šolo in občino, v sestavu katere je bilo 37 vasi s 1925 prebivalci, med njimi je bilo le malo Slovencev, po večini bajtarji. Imeli so razgibano družbeno dejavnost, v kateri so delovali knjižnica, tamburaški zbor, gasilci in strelci. Tako je zapisano v letopisu iz leta 1937. Iz istih virov izvemo, da je redna osnovna šola začela delovati leta 1816. Kasneje je imela štiri razrede, leta 1906 pa so sezidali šolsko poslopje. Na šoli so dolgo časa poučevali le nemško govoreči učitelji. Šele 47 let po ustanovitvi je šola leta 1863 dobila prvega slovenskega učitelja. Kot je zapisano v letopisu iz leta 1971, je po naselitvi Kočevarjev januarja 1942 Črmošnjice zapustila tudi italijanska posadka. Poslej so se v bližini partizani večkrat spopadli z Italijani in nato z Nemci. Vasje ponovno naseljena šele leta 1946. Takrat so začeli obnavljati tudi šolo. Na eni od stavb ob cesti je spominska plošča, ki pove, daje tam poleti 1944 deloval glavni štab NOV in POS. Od nekdanjih kočevarskih vasi so se do danes ohranile Črmošnjice, Kočevske Poljane, Občice in Srednja vas. Ostalih vasi ni več. Tudi Kočevarjev ni več. Na Črmošnjicah je nastal nov rod. Če gremo proti Novem Taboru, pridemo do črmošnjiškega pokopališča, ki je od vasi oddaljeno en kilometer. Ob poti je bila nekdaj vas Novi Tabor, katere sledi so danes komaj zaznavne. Zgodovina pokopališča verjetno sega v leto okrog 1350, ko se je v te kraje začela naseljevati množica kočevarskih ljudi. Na pokopališču je bilo veliko grobov, ki so bili opremljeni z nagrobnimi spomeniki v nemškem jeziku, ohranil se je tudi en slovenski. Sedaj je Novi Tabor zgledno urejen. Prizadevni domačini so pod vodstvom krajevne skupnosti in ob pomoči gozdarjev ter s prispevki svojcev tu pokopanih Kočevarjev povsem spremenili izgled pokopališča, ki bo kmalu dobilo dokončno podobo. Grobovi so obnovljeni, 20 kočevarskih nagrobnikov brez svojcev pa so shranili za skupinsko postavitev. Skrbno negovana sta tudi grob padlih partizanov in učitevljev grob. Kmalu bo obnovljena tudi pokopališča kapela šv. Križa. Ta je začela razpadati po vojni, ko je je nekdo razkril in strešno opeko odpeljal, drugi pa so z zvonika odpeljali tri zvonove. Domačini že 90 let oskrbujejo grob svojega prvega slovenskega učitelja Lavoslava Abrama, ki je prišel kot 22-letnik v Črmošnjice leta 1863. Čeprav je prišel iz Komna, je vzljubil Črmošnjice. Njegova želja je bila, da bi bil pokopan prav tam. Želja se mu je uresničila-Ko je prišel leta 1908.na obisk, gaje tu zadela kap. Za učiteljev grob je dolga leta skrbela pokojna domačinka Alojzija Matkovič, kasneje pa njeni sorodniki in ostali domačini. Učiteljev grob je bil lepo urejen tudi ob zadnjem dnevu mrtvih. V zapisu o Črmošnjicah ne bi smeli niti mimo zadnjega črmošnjiškega župnika. V letih 1951 - 1964 je tu župnikoval Janez Jenko iz Smlednika. Starejši se ga spominjajo tudi zato, ker je od leta 1936 do 1940 župnikoval na Planini pod Mirno goro in med zadnjo vojno v Tržišču pri Krmelju. Kot zaveden Slovenec in narodnjak je bil med drugo svetovno vojno Nemcem v napoto, zato so ga ti zaprli in mučili. Med pretepanjem so mu poškodovali goltanec ib sapnik, tako da ni mogel več glasno govoriti. Ker je bil invalid, je bil leta 1951 premeščeb v Črmošnjice. Tu je kot župnik 13 let s svojimi farani delil težke povojne razmere. Pokopali so ga v Dolenjskih Toplicah. Črmošnjice danes nimajo občine, ne župnije, ne šole-Kljub temu utripajo s slovenskim srcem. Vas šteje 121 prebivalcev, celo več kot preb vojno. Vaščani zgledno skrbij0 za urejenost vasi in za družabno življenje. Imajo delovno kulturno skupino in marljive gasil" ce. Najbolj pa so bili veseli, k° so pred letom dni v razširjenem domu Lipa dobili novo deja'" nost - Center za šolsko in obšol- sko dejavnost. SLAVKO GRAHEK ia PdpoDPfiai® • g§][Ti)00Tfoi]w®©BD • @0o0s® • gD®[]d0@0 • [P®[p®[Fftai® • ga®OoTKiDW®®,So • ®0oDs® • d]®|pD©o " >k v >. &E” ALKOHOLU ZA VOLANOM Uidi točaji bodo odgovaijali za pijane jsuvjjrccricgu iDiuvtritu ru ruc "Navadnega, da ga najprej spije parček, dva ali še več, potem pa, bolj prepričan o svojih sposob-^stih, veselo sede za volan. Da J®* niti najhujša kazen ne more do u"ega, dokazuje podatek, da je od ’ega maja, odkar velja novi za-o varnosti cestnega prometa, na kandidatov za odvzem vozni-tega dovoljenja zaradi alkohola skoraj 8 tisoč državljanov! Če bodo ?sPeli tisti, ki želijo alkohol izriniti ■ volanov, se bo pijanim vozni-? kom še slabše pisalo. ’ Svet za preventivo in vzgojo v Ustnem prometu Republike Slo-Ve,'ije (SPV) je namreč v javnost !e prišel s pobudo, da bi se najviš-!s dovoljena količina alkohola v Vdihnjenem zraku od sedanjih 0,5 lomila znižala na 0,2. “Gre le za imenovano tehnično mejo, Slcer pa se zavzemamo za popol-treznost za volanom,” je na nebnem posvetu o alkoholu v pro-metu, ki so se ga udeležili številni strokovnjaki z različnih področij, Rezanih s problematiko alkoma, dejal tajnik SPV Bojan Žlen-aer in predlagal, naj bi zavarovalnice vožnjo pod vplivom alkoma nad dovoljeno mejo dosled-110 sankcionirale z zahtevki za ^vrnitve plačila škod, ki ji jih Povzročijo alkoholizirani udele-‘pnci v prometu; lokali, kjer se “'rajo mladi, pa naj imajo in naj Mašujejo zdravo brezalkoholno P|jačo. “Vsaj ena brezalkoholna rJača naj bo cenejša od najcenej-e£a alkohola, medtem ko je zdaj Poj litra piva najcenejša pijača, ki jo °d>jo v lokalih,” dodaja Žlender. Dovoljena stopnja vinjenosti je [javnosti sicer že povzročila veli-vroče krvi ob sprejemanju prej Cenjenega zakona, a stvari se JPreminjajo tudi v Evropi, po ka-se tako radi zgledujemo. Ob lovenskih debatah o tem je nam-ječ Evropa dopuščala 0,8 promi-[Gedaj pa se ta meja po številnih lr?avah že niža. V Avstriji so na Primer že prešli na 0,5 promila, jložena pa je pobuda za popolno /®znost za volanom. Sicer pa P°Polna treznost tudi pri nas ni ?ekaj novega: ta se zahteva od "Uadih voznikov (ob sprejetju te določbe ni bilo nobenih protestov), medtem ko so poklicni vozniki tej zahtevi podvrženi že desetletja. Pridni za pitje In kje smo Slovenci po porabi alkohola? Zal na nezavidljivem evropskem vrhu! Po podatkih iz leta 1997 namreč Slovenec v povprečju popije kar 11,7 litra čistega alkohola letno, pri tem pa so všteti vsi prebivalci, tudi mlajši od 15 let. Če čisti alkohol preračunamo v dejansko pijačo, pomeni, Bojan Žlender da vsak spije na leto 51,6 litra vina, 105 litrov piva in dobra dva litra žganja. A to je le registrirana poraba. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi morali zaradi te tistim 11,7 litra prišteti še vsaj 5 litrov, medtem ko je povprečna poraba v Evropi med 7 in 9 litrov. Če bi hoteli iti v korak z evropskimi državami, bi morali porabo do leta 2000 znižati na 9 litrov, kar pa bo težko dosegljivo, saj poraba očitno še narašča. Alkohol je velik problem v prometu, saj je alkoholiziranost pomemben vzrok in spremljevalec prometnih nesreč. Pijani šoferji po podatkih ministrstva za notranje zadeve povzročijo tretjino prometnih nesreč s smrtnim izidom, četrtino nesreč s telesnimi poškodbami in dobro desetino vseh nesreč z materialno škodo. Od leta 1991 do leta 1997 je na naših cestah umrlo 3111 ljudi. Tu niso samo neprecenljive in nenadomestljive izgube ljudi, velike družinske in družbene tragedije, to je tudi materialna družbena škoda. Samo zaradi smrtnih žrtev smo imeli v tem času po metodologiji Evropske unije za 578 milijard tolarjev škode. Lahko torej trdimo, da smo imeli v tem času v Sloveniji zaradi alkohola, (eno tretjino nesreč s smrtnim izidom so povzročili pijani udeleženci v prometu) za 193 milijard družbene škode! Po podatkih policije se v Sloveniji delež pijanih povzročiteljev prometnih nesreč zadnja leta giblje med 12 in 15 odstotki, šele letos je padel pod 10, vendar pa je povprečna stopnja alkoholiziranosti visoka - kar 1,63 promila. Daje alkohol tudi sicer močno prisoten v prometu, govorijo tudi podatki policije o kaznovanju pijanih voznikov. V letošnjem letu so policisti do konca novembra zaradi alkohola izrekli več kot 47 tisoč ukrepov, po novem zakonu (če je voznik napihal več kot 1,5 promila, če je odklonil preizkus vinjenosti ali če je povzročil prometno nesrečo s telesno poškodbo in napihal več kot 1,1 promila) pa bo prenehalo vozniško dovoljenje skoraj 8 tisoč voznikom. Sicer pa se bodo policisti v bodoče še ostreje postavili proti pijanim voznikom. Njihov glavni cilj na tem področju za leto 1999 je: doseči, da delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč ne bo večji od 9 odstotkov; za dosego tega cilja pa so določili številne naloge. Med drugim bo policija v prometnih nesrečah, v katerih bo pri povzročitelju količina alkohola 1,5 promila ali več, ugotavljala kraj in čas uživanja alkoholnih pijač. Če bo ugotovljeno, da alkoholiziranost izvira iz javnega lokala, bo policija s strežnim osebjem opravila razgovor, in če bodo ugotovljeni elementi prekrška, bo ukrepala v skladu s predpisi in pristojnosti. Policisti bodo dosledno odrejali preizkus alkoholiziranosti tudi v primerih, ko bo voznik prekoračil hitrost v naselju za več kot 30 km/h ali izven naselja za več kot 40 km/h. Na inštitutu za sodno medicino so izračunali, da je verjetnost za prometno nesrečo pri vozniku z 0,8 promila alkohola v krvi kar za štirikrat, pri 1,3 promila pa kar za 15-krat večja kot pri treznem vozniku. Torej je jasno, da je za varnost prometa nujna popolna voz- ALKOHOL KRIV ZA TRETJINO SMRTI NA CESTAH - Po podatkih policije povzročijo pijani vozniki kar tretjino nesreč s smrtnim izidom. ^REŽA CENTRA ZA MLADOSTNIKE Grozijo spolno prenosljive bolezni i Konec leta 1995je bil na Gineko-jjki kliniki v Ljubljani ustanovljen jnter za mladostnike, pravzaprav He v center preimenovala ambu-za mladostnike, ki jo je že leta N5 začela voditi pokojna dr. Maj-Kuštrin Marolt. Center za mla-y^tnike svojo svetovalno mrežo širi f® celi Sloveniji, tako imajo že vsa Via mesta enega od ginekologov, Je nosilec te dejavnosti. V Novem *stu so to delo zaupali mladi in Mani ginekologinji dr. Martini J*£ar, ki je hkrati od aprila lani T*" vodja dispanzerja za ženske v ^meškem zdravstvenem domu. Na ta način bi radi, da bi se mla-Pogosteje obrnili nanje, kadar j/bebujcjo nasvet. “Ugotovljeno >da mladi kljub pisanju medijev ^polnosti, kontracepciji in zašči~ Pred spolnimi boleznimi o tem . ‘O malo vedo. Vzgoja in infor-^ije pa so najboljše orožje zo-bolezni in nenačrtovano no-Alost,” je povedala dr. Bučar-,i * * * va. Čeprav ni narejenih veliko r*liz, pa na Dolenjskem glede J®v»la prekinitev nosečnosti pri ^dostnicah in glede mladolet-' ‘ mamic ne izstopamo, smo v venskem povprečju. Poleg tega ? Pri nas mlade mamice v glav-JjPi Romke. Za mladostnike so jPjbolj pereč problem spolno prelive bolezni. “Zato je naš prvi H^rt, da vzpostavimo mrežo ^ekologov, šolskih zdravnikov, j dagogov in predstavnikov zavoji'' za zdravstveno varstvo, da bi na svojem področju skušali rSajati in s tem preprečevati te ?>ezni,” je razložila dr. Bučar-LVa. Pri tem pa nimajo v mislih aidsa in drugih spolnih bo-Zr>i, ampak tudi vsa vnetja rodil, katerih posledica je lahko kasneje zmanjšana zmožnost zanositve. Deklice so navajene hoditi k šolskemu zdravniku, ki jih bo na- ' vajal tudi k poznavanju spolnosti, kontracepcije in nalezljivih boleznih oz. jih bo napotil v ginekološko ambulanto, kjer jim bodo najprej svetovale medicinske sestre. “Našo generacijo so navajali redno hoditi k zobozdravniku, mi pa se trudimo, da bi na redne ginekološke preglede navadili mlada dekleta, saj je dokazano, da se tako lahko prepreči marsikatera bolezen,” je povedala dr. Bučarjeva. Tbdi študij o tem, koliko so mladi seznanjeni s kontracepcijo, skoraj ni. “Do sedaj je bila napisana samo ena študija v okviru Gibanja znanost mladini, in sicer leta 1994 o spolnem vedenju ljubljanskih srednješolcev,” pravi dr. Bučarjeva. Anketiranih je bilo 900 dijakov 1. ltjjnikov in 700 dijakov 3. letnikov. Glede zaščite so najbolj poznali kondom (93 odst.) in kontracepcijske tablete (skoraj 70 odst.), medtem ko so ostale načine zaščite poznali zelo slabo. Na vprašanje, ali vedo o kontracepciji dovolj, jih je več kot polovica odgovorila nikalno, kar je za današnji čas katastrofa. Kot najpogostejši vir informacij so navedli prijatelje in prijateljice (45 odst.), potem šolo (35 odst.) in knjige (32 odst.), zelo malo pa se jih o tem pogovarja s starši. Na vprašanje, zakaj so se odločili za prvi spolni odnos, so v 60 odst. odgovorili, da zaradi ljubezni, v 40 odst. pa žara- * di radovednosti. Pri tem se jih je 47 odst. zaščitilo s kondomom, 32 odst. pa jih je bilo brez zaščite. Na vprašanje ali poznajo bolezen aids, jih je 93 odst. odgovorilo pritrdilno, 75 odst. pa jih je tudi strah okužbe s to boleznijo. “Iz tega sledi, da mladi slabo poznajo kontracepcijske metode in spolno prenosljive bolezni, pogosto pa zelo malo vedo tudi o svojem telesu, zato smo se v okviru mreže dogovorili, da bomo poskušali vsak v svojem okolju povezovat vse tiste, ki prihajajo v stik z mladostniki, da jim omogočimo čim več informacij. Zlasti je poudarek na uporabi kondoma, kije hkrati zaščita pred nenačrtovano nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi,” je povedala dr. Bučarjeva. dr. Martina Bučar Dr. Bučarjeva je v okviru specializacije delala raziskavo okužb s klamidijo. Klamidija je namreč najpogostejša povzročiteljica vnetja rodil, ki pa je zahrbtna, saj ne povzroča bolečin ne izcedka, za to boleznijo pa obolevajo predvsem mlada dekleta, ker imajo ponavadi več spolnih partnerjev. Pri vnetju se lahko zlepi jajcevod, kasneje pa je zaradi tega zmanjšana možnost zanositve. Zdravljenje je sicer enostavno in hitro, vendar bolezen lahko odkrije le zdravnik, ko vzame bris z materničnega vratu. Tudi zato mladim tako priporočajo kondom, na Nizozemskem ga priporočajo celo poleg kontracepcijskih tablet, seveda mora biti kvaliteten in pravilno uporabljen. “Tudi najnovejša priporočila glede kontracepcijskih tablet pravijo, da jih lahko jemljejo zdrava mlada dekleta neprekinjeno od 5 do 8 let, seveda morajo pri tem hoditi na redne ginekološke preglede, kajti kon-traceptivi dokazano ne povzročajo raka, nasprotno, celo ščitijo pred rakom jajčnikov. Seveda jih mora predpisati ginekolog,” razlaga dr. Bučarjeva. Zelo pomembno je, da dekleta, ko začnejo s spolnimi odnosi, hodijo redno tudi na ginekološke preglede, in sicer enkrat letno. Dr. Bučarjeva se z dekletom, ki pride prvič na pregled, najprej pogovori, šele naslednjič jo tudi pregleda, zato da se dekle znebi strahu in predsodkov. Kajti zaveda se, da je prav prvi obisk in pregled pri ginekologu zelo pomemben. Tudi o kontracepciji le svetuje, odločitev pa potem prepusti dekletu. JOŽICA DORNIŽ nikova treznost. Meja 0,5 promila alkohola je torej potuha! To so tudi v Sloveniji ugotovili s kar nekaj manjšimi poskusi, ko so testiranci skoraj brez izjeme kot kritično ocenili že počutje, ko so napihali precej nižjo stopnjo od dovoljene in spoznali, daje tolerirana meja vse prej kot varna meja. V Sloveniji alkohol ni le problem prometa, ampak celotne družbe, o čemer pričajo tudi ankete med mladimi, saj v 4. letniku srednje šole praktično ni več dijaka, ki ni bil vsaj enkrat v življenju pijan, pitje pa se začne že v 6. razredu osnovne šole. Da bomo dosegli kak uspeh, bo potrebno še marsikaj spremeniti, na primer že to, da alkohol ne bo dosegljiv na vsakem koraku, ob vsakem času in vsakomur ne glede na starost. Potrebna bo večja povezanost ustanov in strokovnjakov, ki se med drugim ukvarjajo vsak po svoje s problematiko alkohola. Sicer pa je vse prej kot korak naprej zakon o davku na dodano vrednost, kjer je dobilo vino izjemno mesto med živili, saj je zanj predvidena nižja stopnja obdavčitve, zaradi česar se nam v Evropi smejijo. Čeprav se bo morala Slovenija očitno še veliko naučiti od tistih, ki so korak pred nami, pa velja eno kot pribito: če pijete, nikar za volan! TANJA GAZVODA GLASBENA SKRINJA Flirtovo Modroplavo Ljubljanska rockovska skupina Flirt, ki se označuje kot meščanski pop rock bend, si uspešno utira pot na slovensko zabavnoglasbeno sceno, kjer pridobiva svoje poslušalstvo s prijetnimi svežimi melodijami 'in živim nastopanjem. Na trg je pred kratkim prišel njihov drugi album (prvi je bil Frizerski salon), ki ga je pod naslovom MODROPLAVO izdal Heli-don. Na albumu so posnetki dvanajstih skladb, ena je remiks Dečka, ki si je želel krila, med njimi pa je tudi skladba Ko je ni, ki postaja vseslovenska uspešnica. Vse skladbe so avtorske. Hvala ti, mama Marija Marjan Zgonc si je pridobil kar nekaj zvestih poslušalcev s svojo prvo kaseto italijanskega belcanta Če je ljubezen iskrena, nanje in na nove pa računa s svojo drugo kaseto, ki je novembra izšla pri Helidonu. Naslov ji je dala uspešnica Hvala ti, mati Marija, poleg nje pa je na kaseti še devet drugih skladb, ki so napisane za ljubitelje romantičnih in zasanjanih popevk. Slovenski Claudio Villa, kot pravijo Zgoncu, je na snemanje povabil tudi Jožico Svete in Simono Weiss in z vsako odpel po eno pesem (Najina usoda, Serenada in mandoline). Meni si sojena Pri založništvu Mandarina so pred kratkim izdali samostojno kaseto in zgoščenko pevca Wer-nerja Brozoviča “Meni si sojena” z devetimi novimi skladbami, ena je ponovljena v instrumentalni izvedbi. To je prvi Wernerjev samostojni projekt, ki ga je uresničil s pomočjo hrvaških glasbenih prijateljev in sopevke Saše Lendero, pri besedilih pa je pomagala tudi Andreja Likar. Na večjo priljubljenost računa predvsem s skladbama Daj mi srček, daj in Tečeš v meni. Naj naj naj 12 Mandarina je v začetku tega meseca izdala zgoščenko in kaseto z naslovom Naj naj naj 12. Gre za kompilacijo desetih novejših posnetkov različnih izvajalcev. Korado, Brendi in Vasovalci se predstavljajo z belokranjsko Pastirče mlado, ansambel Cmok s skladbo Vile, ne pustite mu, Brendi s popevko Kakšna bo ta nora noč, Hajdi poje Muči me tvoj pogled, Ptujskih pet se predstavlja z Le duša nocoj tiho joče, Werner poje Ti si mi luč v temi, Damjan Zih Dečva štajerska, Drago Jošar Vsi gučijo, ansambel Prerod nastopa s Postoj, postoj, Mlada pot pa s skladbo Vedi, jokal se ne bom. INTERNI NASTOP - V dvorani Šeškovega doma v Kočevju je bil včeraj zvečer tadicionalni božično-novoletni koncert kočevske Glasbene šole. Kot je že običaj, so se na njem predstavili njihovi najboljši učenci, vsi ostali pa so imeli priložnost pokazati znanje, doseženo na internih nastopih v prostorih Glasbene šole že teden dni poprej. Čeprav je šlo le za interne nastope, je bila dvorana v Glasbeni šoli tako polna kot malokatera kulturna prireditev v Kočevju. Na posnetku: z internega nastopa prejšnjo sredo, ki je, čeprav samo s starši in sorodniki učencev Glasbene šole, napolnil dvorano na podstrešju Glasbene šole do zadnjega kotička. (Foto: M. L.-S.) ZIMSKO VESELJE - Letošnja zgodnja zima z obilo snega je povzročila veliko težav na cestah in razveselila ljubitelje zimskih športov, še posebej otroke, ki so vsak primeren klanček brž spremenili v sankališče. Posnetek je iz Hrušice v gorjanskem Podgorju. (Foto: A. B.) §t. Sl (2574), 24. decembra 1998 DOLENJSKI LIST o3®^®^®!® • garali dodAm® ©GB • ©Dote® • cS®[5)o©d • o3®^®^®!® • gg)[TOD[Mi0w®@ttn • ©OoOs® • <&®[pfl8E OH RA NJENO KUŽNO ZNAMENJE - Da se je kušno znamenje pod Srobotnikom v Straški gori ohranilo, gre zahvala pokojnemu šolniku Borisu Plantanu, ki ga je dal po 2. svetovni vojni popraviti. OHRANJENO KUŽNO ZNAMENJE Ko je kuga redčila deželo Kamniti obelisk - kužno znamenje sredi vinogradov v Straški gori in znamenja na obzidju Straške cerkvice so še edine priče strašnih nesreč, ki so v Krajino prihajale druga za drugo. Turki, kobilice in končno tudi kuga so dobesedno opustošili deželo. Druga polovica 16. stoletja je bila zaznamovana s strahom pred kugo, ki so jo k nam zanes-li vojaki z Dunaja. Kuga je neusmiljeno zagospodarila nad vso slovensko zemljo. Njen črni prapor je najprej zaplapolal v mestih, nato še po trgih in vaseh. Zgodovinski viri pravijo, da je pomorila več ljudi kot takratne vojne. Ljudje so zapuščali domove, bežali v gozdove in višje v hribe. Ljubljana seje takrat kuge otepala na vse možne načine. Zaradi te črne smrti so se oblasti preselile v Škofjo Loko. Kuga je dan za dnem kot naraslo vodovje prihajala v mesta in vasi. Prišla je tudi v Novo mesto, čeprav so meščani, kolikor seje le dalo, mesto zavarovali. Ob vseh vhodih so imeli kužne straže. V samem mestu so bile noč in dan na preži protikužne zdravstvene ekipe z vsemi pooblastili. Pa vendar tudi mestu ni bilo prizaneseno. Zavladal je preplah. Prve hiše so bile zaznamovane z belimi poševnimi križi. Grobarji so pokopavali številna trupla kar sami, brez pogrebnega spremstva. Le zelo redke hiše niso bile označene. Razku-ževalci, postavljeni od oblasti, ’ so imeli delo noč in dan. Za vsakim mrličem so hišo temeljito razkužili, z apnom so prebelili stene, vrata in okna ter zažgali posteljnino. Kuga se je brez opozoril naselila tudi v vasi. Ljudje so bili prestrašeni. Vasi okoli Krke so bile skoraj prazne, le najbolj pogumni so ostali doma. Kugo je uspelo preboleti le redkim. Bolnika je strašno zvijalo v trebuhu in črevesju. Otekel je v obraz, roke in noge. Po telesu so se mu pojavile črne lise in po nekaj dneh je bolnik, ves črn v obraz, umrl. A vsi le niso umrli. Ljudje so si pomagali tako, da so kuhali močno črno vino, po malem so pili žganje, da so si razkuževali črevesje in želodec. Čez usta so si' prevezali v žganje namočene krpe. Ko je strašna kuga odšla, so po vaseh začeli postavljati lesene kužne križe. V Straški gori pa tudi drugje še danes stoji kamnit obelisk - spomin na vse, kar je slovenski narod do danes že doživel in preživel. TONE VIRANT Kuželjska stena je bila naša ura Danes imajo v vsaki družini po več ur, še pred okoli sto leti pa je bila ura prava redkost, in to ne le v družinah, ampak celo na cerkvenih zvonikih. Takrat so si ljudje največ pomagali z opazovanjem sonca in padanjem sence. Nekaj podobnega so počeli tudi v Kolpski dolini. V vasi Kuželj so čas merili kar po senci, ki je padala na Kuže-ljsko steno, in še danes ljudje v tem delu Kolpske doline pravijo: “Kuželjska stena je bila nekdaj naša ura.” Danes 86-let-ni Jože Ožanič-Jarkin iz slovenskega Kužlja (na nasprotni obrežju Kolpe je namreč še hrvaški Kuželj, ki mu pravijo sicer kar samo Kuželj) mi je že pred leti pripovedoval tako: “Kuželjska stena je bila nekdaj naša ura. Po senci, ki je padala nanjo, smo zelo natančno vedeli, kdaj je ura 9,10,11 ali 12, se pravi poldne. Včasih smo se morda zmotili, največ za 10 do 15 minut, najpogosteje pa smo uganili točno. Ob deveti uri dopoldne je bila še vsa Kuželjska stena v senci. Prgišče misli • Prepir je oče vseh stvari. (Heraklit) • V dolenjski gostilni: “Imate jedilni list?” “Ne, samo Dolenjski list”. (Jurič) • Kakor preklinja stari ladjar, tako kleje tudi njegov sin. (Abraham) • Kar hočeš storiti, stori kmalu. (Pregovor) • Za ljubezen ni zdravila, ampak je treba še bolj. ljubiti. (Thoreau) • Kar ne cveti, nima sadežev. (Pregovor) • Ljubiti pomeni rad imeti nekoga drugega bolj kot sebe. (Far-row) • Človek naj ne bo kreposten, marveč samo naraven - potem bo krepost prišla sama od sebe. (Keller) • Ker smo podedovali čut za pravičnost in sposobnost razmišljanja o dobrem, zelo dobro čutimo, kaj je pošteno in pravično. (Rawis) • Za vsakega, ki ga vidimo sedeti v senci, se nekdo muči na pekočem soncu. (Pregovor plemena Hausa) Spomin na Antona še živi Že nekaj deset let je, odkar Anton Novak iz Visejca, po domače Mežnarjev, mirno počiva na pokopališču v Hinjah. Bil je znan po celi Suhi krajini, rad je pomagal ljudem v stiski, ob bolezni pa tudi ob veselju in žalosti. Rodil seje v družini malega kmeta kot prvi izmed številnih otrok. Ko je hodil v šolo v Hinje, so še pisali na tablice s kredami. Ker pozimi ni hodil k pouku, je dobil le osnovno znanje, vsega drugega pa se je učil v naravi, ki jo je dodobra spoznal, še predenje šel leta 1914 med prvimi Suhokranjci v vojno za cesarja. Celi dve leti je bil v strelskih jarkih v Galiciji in na soški fronti, kjer ves čas ni videl drugega kot kri ranjenih in mrličev. Neke noči po siloviti italijanski kanonadi, ki je pomorila skoraj ves bataljon in vse živo, tudi ptice in drevje, je, kot da bi se zgodil čudež, kljub ranam ostal živ in se obložil s padlimi. Šele po dveh dneh so ga našli italijanski vojaki, ko so pokopavali mrtve. Komaj je še kazal znake življenja. Odnesli so ga v ujetniško taborišče, in ko je prišel k moči, so ga dali v neko vas. Kmet, kije bil njegov gospodarje dosegel, da Antonu ni bilo več treba v taborišče, ker je spoznal, da se ujetnik skoraj bolj razume na zemljo in živino kakor on sam. Tudi ostali vaščani so ga imeli radi, ker jim je čudovito lepo pel njim sicer tuje slovenske pesmi. Šele ko je dobil odpustnico, se je pokazalo, kako so ga imeli radi. Tam daleč v Italiji so njemu na čast priredili vaško slavje. Mladi Anton je takrat svojim rešiteljem tako lepo igral na orglice, da so ga mlade Italijanke prav milo gledale. Vanj se je zaljubila tudi gospodarjeva hči in gospodar bi mu jo prav rad dal za ženo, a je spoznal, da je Antonovo hrepenenje po domu neizmerno. Ob koncu leta 1918 se je nepričakovano vrnil v svojo rojstno vas, a žal mati ni bila več živa. Žalost in težke življenjske razmere suho-kranjskega kmeta so ga prisilile, da je šel še isto leto s tremi sestrami s trebuhom za kruhom v Ameriko. Tam je delal po rudnikih, tovarnah, plantažah. Po skoraj desetih letih se je z bornimi prihranki vrnil domov v Visejec. Oče mu je dal nekaj zemlje, da si je zgradil dom. Oženil se je, ko je bil star 50 let. V zakonu sta se mu rodila dva otroka, a sta že mlada umrla. Tako je Anton sklenil, da bo z izkušnjami in znanjem, ki jih je pridobil po svetu, pomagal suhokranjskim ljudem. Bil je vešč v ljudskem zdravilstvu, zeliščarstvu, pa tudi na bolezni ANTON NOVAK leta 1916 kot italijanski ujetnik. Slika je stara 82 let. Ko je bila ura deset, je bila senca do roba stene, velika stena pa je bila še v senci. Pol ure kasneje se je začelo svetlikati po grmičevju, ki ga je osvetlilo sonce. Hkrati je bila osvetljena že polovica stene. Ob enajsti uri je sonce sijalo že na tri četrt stene, ob dvanajski uri pa na vso steno in takrat se je v cerkvi na hrvaški strani (Hrvaški Kuželj) oglasil zvon, kije naznanjal, da je poldan. Nekdaj je namreč v cerkvi zvonilo zjutraj, ko se je Kuželjska stena OSILN1ŠKA “VURMOHERJA" - Takole otovorjeni so začasa Avstro-Ogrske hodili Osilničani po vsem cesarstvu popravljat predvsem budilke in stenske ure. živine se je razumel. Spoznal se je na kmečko rokodelstvo. Njegovi izdelki iz slame, ličkanja in lesa bi bili še danes v ponos marsikateri tovrstni razstavi. Bil pa je Anton tudi pravi ljudski pesnik, ki je pisal pesmi iz kmečkega življenja. Nekaj njegovih rokopisov je še ohranjenih. V zimskih večerih so se Visejčani zbrali zdaj pri tem, zdaj pri drugem vaščanu in Antona je poslušala cela vas. Ko ni bilo svečave, je pravil svoje dogodivščine kar v temi. Z odprtimi usti so ga poslušali posebno mladi, ko jim je razgrinjal strahote strelskih jarkov, se spominjal ujetništva, Amerike... Čeprav je bil že v letih, je Mežnarjev ata učil vaške fante petja. Kdor je slišal njihovo petje, ga gotovo ni nikoli pozabil. Nekdanji avstrijski vojak Anton je dočakal tudi drugo svetovno vojno. O njenih strahotah v svoji rojstni vasi je spisal pretresljivo pesem, ki je še ohranjena, govori pa o tem, kako so Italijani z letali požgali njihovo vas, ko je tam okoli divjala bitka med partizani in Italijani. Ob smrti svoje žene se je Mežnarjev ata nekako zaprl vase. Le pritrkavanju ob praznikih in pro-ščenjih se ni odpovedal. “Klenkal” je tako ubrano, da bi ljudje lahko ob teh glasovih zvonov plesali. Njegova pogruntavščina je bilo pritrkavanje na vse tri zvonove. Ker je bil za to opravilo sam, si je pomagal z obema rokama in tudi z nogami. Tisto leto, preden je umrl, je ob proščenju iz zvonov izvabljal tako lepe in otožne melodije, da so ljudje obstali in se spraševali: “Kaj pa je danes našemu atu Antonu? Mogoče s temi melodijami za vedno jemlje slovo?” Kmalu je res umrl. Na njegov pogreb so prišli od blizu in daleč njegovi Suhokranjci, ki jih je vleklo srce, da se še enkrat poslovijo od njega. TONE VIRANT Osem desetletij Toneta Finka Tone Fink ali Katinin Tone se je rodil takoj po končani prvi svetovni vojni, ko je bila dežela do konca izčrpana in je skorajda zavladala lakota. “Kdor ni bil nikoli v življenju lačen, ta žal ne more vedeti, kako hudo je to. Bili smo trije otroci in eden je umrl, ko je bil star štiri leta. Naša s slamo krita koča je bila ena najsiromašnejših v vasi,” se spominja svoje mladosti danes sivolasi Tone. Otroci so bili oblečeni v haljice in so bosi tekali okoli hiše. “Mati nas je hranila s tem, kar je dobila na dnini. Ob večerih smo jo nestrpno čakali, da je prinesla košček kruha ali kaj koruzne moke. Že po obrazu Tone Fink smo vedeli, če je kaj prinesla, je bila žalos Velikokrat je bila žalostna in objokana,” pripoveduje Tone. Komaj je Tone malo zrasel, že je šel za pastirja. Skoraj še nezrelega gaje mati čez leto poslala v rolke gozdove nabirat gobe in zelišča, da so j ih prodajali. Tone se še danes čudi, kako je preživel svojo težko mladost. Mama je redko zahajala v trgovino, da bi šla kdaj v mesnico, se ne spomni. Mnogo stvari so delali doma. Iz ječmena so pražili kavo, kuhali so milo. Večinoma so se preživljali ob koruznem močniku, ker se je za žgance porabilo le preveč moke, in ob krompirju, ki ga ponavadi niso lupili, ker bi ga šlo preveč v kvar. Ko je že odrasel, je dobil delo tu in tam. Lakote je bilo manj. pozabil silovite bitke z Italijani na Komolcu 18. julija 1942, ko so partizani potolkli skupino fašistov. Takrat je bil v boju ranjen, imel pa je srečo, da ga je našla partizanska patrulja. Odnesli so ga v partizansko bolnico, kjer ga je dr. Novak operiral. Cez nekaj časa so ga poslali domov. Tam pa so ga zalotili Italijani in ga odgnali v internacijo. Ob kapitulaciji je hodil domov 12 dni, samo en dan seje peljal z vlakom. Doma ga je zdravil partizanski zdravnik dr. Benigar. Nato je odšel v Gubčevo brigado. Ker je bil še vedno slab, so ga poslali v zaledje na partizansko letališče na Krasincu, kjer so ga kot najsta- / zadovoljstvo vse posadke. Ante je še veliko doživel, pre-adh. Prišla pa je druga svetovna vojna in Tone je spomladi odšel v partizane v prvi dolenjski par- tizanski odred, kjer se gaje pri-oli ne bo jelo ime Ante. Nikoli den se je vrnil domov v Podho-sto. V dolgih letih si je ustvaril prijeten dom in družinico, ki pa je že vsa pri kruhu. “Naj vsaj otroci doživijo to, na kar nekdaj .sam niti v sanjah nisem mogel pomisliti.” Se na mnoga leta partizan Ante! T. VIRANT Jože Ožanič-Jarkin iz Slovenski Kužlja zdanilo, opoldne in zvečer, bl' se je zmračilo. Danes zvonijo le še, kadar vabijo k maši.” Turistično-športno društvjj Kostel se zaveda pomena staru1 pripovedi za razvoj turizmu-Zato bo s kratkimi napisi 8* kozolčfkih na turistično zafl'-mivih krajih opozorilo nanje \ Tako so za tak napis že poskrbe' li pri slapu Nežica, ki je dobi1 ime po deklici Nežici, ki je n&‘ pajala vola in padla v prepad itd. Zdaj pa Turistično društ'1' pripravlja podobna napisa z* Kuželjsko steno in za kraj gavgah” v bližini kostelske^ gradu, kjer so nekdaj obešal' zločince in nepokorneže. Gfa' divo za ta obeležja dobivajo ' knjigi Okamneli Mož, drug)? poblikacijah in zgodovinski? virih pa tudi v še ne objavljeni!1 delih. . JOŽE PRlM<- MODNI KOTIČEK Znamka Lagerfeld Prvi poslovnež z modo Karl Otto Lagerfeld pravi: “Nikoli ne gledam nazaj, rodil sem se, da grem naprej. "Njegovo ime je najbolj povezano s hišo Chloe, kjer je zaslovel z visoko kakovostnimi konfekcijskimi oblačili. Pri njih je ostal dvajset let in dvakrat letno trga ponudil novo kolekcijo. Njegov naravni občutek za oblikovanje je dal prefinjen stil t občutkom za žensko eleganco-Predstavljal je pastirska oblačila z rutami, zavezanimi okoli životca, oziroma šali okoli pasu, mini krila in večplastna krila za čez hlače. Kot samozavesten in strog kreator oblačilom rad dodaja veliko domišljije. Njegove zamisli so dovršene, pogosto predrzne, toda vedno elegantne. Leta 1983ja postal glavni oblikovalec pr1 hiši Chanel, tako za visoko modo kot za konfekcijo. Naslednje leto je v Parizu prvič predstavil kolekcijo pod lastnim imenom. Ves čas ja oblikoval za različne modna hiše, vendar, kot pravi sam, mu to ne dela težav, saj ima v vsakem ateljeju drugo osebje-Vsako leto naredi najmanj 2500kreacij, t.j. več kot sedem na dan. Včasih za mizo presedi tudi do dvajset ur. Izdeluja barvne karte za modne svetovalce. Poleg mode ima še druge strasti. Izumljanje vonjev ja ena izmed njih, saj pravi, da s' življenja brez parfumov pravzaprav ne more predstavljan-Sodeloval je tudi z Elizabeth Arden. Modne kreacije je dopolnjeval z novimi vonji pou imeni Chloe, Photo, Sun MooU Starš in Jaki. Od sredine sedemdesetih do danes je ostal oblikovalec, ki ni le v koraku s časom, pač pa vpliva tudi n0 razvoj mode in ga usmerja. JERCA LEGAR DOLENJSKILIŠT St. SI (2574), 24. decembra 199j}[ G3®^®^®!® • g® m ta o w® ©GB • ®OB[)s® • (&]®[po©B • i7®[p®[yG®š® • g®oTioraDBw®©,Go • ©OBOs® • dl®[pB©B Muzikant, ki je igral na več kot 300 ohcetih Z zvesto ljubico v devetdeseto leto ^ Tinetom Dolinarjem sva se Prič srečala v jeseni 1946, ko sem te Po demobilizaciji zaposlil na trzinskem oddelku novomeškega Okrožnega odbora, on pa je delal na °krajnem poverjeništvu za prelira-1,0 v Novem mestu. Prijetno je bilo Pokramljati z bistrim, razgledanim Vadim aktivistom, ki ni tožil nad °bilico naloženih skrbi. Vlada je terjala odkupe žita, masti in živine, skrbeti je bilo treba za zbiranje Voznikov, ki so z Roga vozili v doli-110 na tisoče kubikov lesa, ki nas je 1“krat reševal iz silnih povojnih težav. Srečevala sva se tudi takrat, je med leti 1950 in 1965 delal v Novomeški Industriji obutve in se tem tudi upokojil. Pretekli četrtek sem ga obiskal Joni a na Lazah pri Uršnih selih. ' toplo zakurjeni kuhinji sta bili Pr> njem hčerki Dana in Pavla iz "testa, ki obiskujeta očeta vsaj [rikrat na teden, mu kuhata in skrita zanj, saj je že več let vdovec, kako hitro so se v sproščenem pepetu vrstili ljubi spomini! Tine je zdaj veliko sam in je vesel sre-Canj z znanci in s prijatelji. Pred farna so oživele podobe ljudi, ki sva jih oba dobro poznala in z nji-">■ sodelovala: tak je bil Martin “avlin, za njim Viktor Zupančič z "kraja, Tone Pirc iz zadružne Zvezc in mnogi drugi. V obeh družinah: po 9 otrok Dolinarjevi se se preselili z Go-'enjskega na Dolenjsko že pred Prvo svetovno vojno. Oče je delal "a železnici: bil je zaporničar in kontrolor v čuvajnici pod ljuben-skim hribom. Tinček je kmalu sPoznal širne gozdove Rasna in vasi pod njim. Zgodaj je moral Poprijeti za delo. Pred drugo voj-"° se je osemkrat selil, ko je iskal kruh, saj služb ni bilo na izbiro. Deta 1929 je začel delati v Radohi 114 žagi, kjer je najprej pomagal na žatru, potem pa so mu dodelili "tanjši gater in pomočnika, kjer je C "stal do leta 1941. Leta 1932 se je Tine poročil z koro Rustja. Rodilo se jima je 9 "trok. Tudi v družini njegovih staršev je bilo 9 otrok, kako nena-vadno naključje! Vojna je bridko "arezala v njegovo življenje. Na t-azah je dobil za družino bajto "ekdanjega Kočevarja, ki se je tkselil. Na Gornjih Lazah je bil že "b kolu, da bi ga Italijani ustrelili, "gaje oficir tik pred smrtjo rešil. " partizane je odšel septembra ^43 in bil gubčevec do osvoboditve. Vojna je vzela krvavi davek ,lldi Dolinaijem. Tine je izgubil tri od šestih fantov iz očetove družine. Brata Franceta so ustrelili Nemci v Begunjah, Janez je kot borec Cankarjeve brigade padel pri Sv. Gregorju, Blaža pa so ubili Italijani, ko je na Ljubnu bežal pred njimi iz hiše. Tine je prestal vojno gorje in tako kot nekoč njegov oče je pomagal tudi svojim otrokom do izobrazbe in zaposlitve. Dolgih 82 let druženja z zvesto sopotnico “Tale te pa spremlja že vse življenje!” pokažem Tinetu na divanu v kuhinji s pregrinjalom pokrito harmoniko. Zdaj se znova ves razživi in kar razneži. Poznam veliko zgodb in srečo njegovega Tine Dolinar življenja: kot 7-letnemu otroku mu je birmanski boter podaril harmoniko in ga z njo bolj osrečil, kot če bi mu bil podaril pol sveta. Odtlej ga spremlja zvesta sopotnica že kar dobrih 8 desetletij. Le kaj bi Tine brez nje, te ljube roje-valke melodij vseh vrst, s katerimi je osrečil toliko ljudi doma in na tujem! Tine je bil znamenit in iskan godec na dolenjskih ohcetih. “Vsaj 300 jih je bilo, a raje še kakšna več...” mi pove, ko ga spommim na minula leta njegovega glasbenega udejstvovanja. K temu bi lahko prištel še nastope na veselicah domačih gasilcev, katerim je zvest že 70 let. Tine je bil priljubljen ohcetni muzikant, saj je bil tudi izvrsten pevec in zato še bolj zaželen na teh domačih slavjih, ko si mladi ljudje obljubljajo zvestobo in skupno življenje. “Takrat nas je bilo malo takih godcev: eden v Birčni vasi, zelo dobri Šurla na Lakovnicah in še eden v Novem mestu. Takrat še ni bilo kaset in zabavnih ansamblov, zdaj pa sta skoraj že po dva v vsaki večji vasi...” se spominja Tine in hkrati pošali na račun sedanjih ohcetnih običajev, ko se je v desetletjih glede tega toliko spremenilo. S hčerkama vred se nasmejim, ko se Tine spomni dveh malce neobičajnih ohcetnih pripetljajev. Ko se je možila njegova sestra v Dolenji vasi, so ga prešerni svatje posadili v samokolnico in ga z brega namerili v vaško lužo, da je bil nenadoma do vratu v vodi, in samo harmonika je ostala suha, ker jo je držal visoko nad glavo. V Semiču so prišli s poroke na nevestin dom, ko se je na voz s svati Tine Dolinar s hčerkama Dano in Pavlo prejšnji četrtek v svojem domu na Lazah pri Uršnih selih. (Foto: T. Gošnik) usul plaz snega s pločevinaste strehe, da jih je dobesedno zasulo. A harmonikarju na ohcetih ni bilo lahko: moral je skrbeti za dobro voljo, zabavati je moral včasih puste svate. Ohceti so trajale po dva do tri dni, bil je neprespan in do smrti utrujen, a še in še je bilo treba igrati in igrati. Tinetu je roka neštetokrat močno otekla, tako naporno je bilo igranje. Plesal ni nikoli, kje pa bi imel godec čas še za to! “Zadnjikrat sem igral na ohceti pred 13 leti pri Porebrovih na Lazah. Peti ne morem več, piti nočem, kaj bi še delal na takih zabavah?” se vpraša in nam raztegne meh. Prijetno zadoni harmonika, saj Tine zdaj vsaj enkrat na dan sam sebi zaigra katerokoli izmed tolikih ljubih melodij. To ga osrečuje. Še po 82 letih ga harmonika razveseli bolj kot radio in televizija, ki ga povezujeta s svetom. “Bojim se le tega, ko bom moral nehati igrati. Zdaj me to drži pokonci, me potolaži...” nam zaupa Tine. Ko ga je 26. julija 1990 Tone Jakše v priljubljeni rubriki Obrazi v Dolenjskem listu predstavil, je za konec obiska ponovil takratne Tinetove besede o harmoniki: “Ko smo partizani odšli iz Črnomlja, sem si jo oprtal na rame in igral skoraj vso pot čez Notranjsko in Kras vse tja do Trsta.” To je bil, kot je zapisal kolega Tone Jakše, najdaljši potujoči koncert Tineta Dolinarja ob koncu vojne. Ko se poslovim od dobrega znanca in napotim v decembrski sneg, se zavedam, da tule še mar-sičega o Tinetu Dolinarju nisem povedal. Še leta 1990 in 1994 je na tekmovanju harmonikarjev na Ratežu dosegel L mesto med veterani, čeprav je bil najstarejši udeleženec srečanja*. Leta 1992 sta si tako kot leto dni poprej tako mesto razdelila med veterani z Lojzetom Frančičem iz Čadraž pri Šentjerneju. Zdaj poje dolgoletna zvesta sprem ljevalk^Tinetu samo še v njegovo zabavo in oddih. Popelje ga v prijetno sanjarjenje o desetletja težkem, napornem in nevarnem, a tudi lepem življenju. Zdaj je Tine zapisan tudi v novi Jakšetovi knjigi: je eden izmed njih, ki so zbrani v Naših koreninah. Tudi v knjigi bo ostalo zapisano njegovo dolgo, pestro in zgledno življenje. S harmoniko, zvesto ljubico, seveda. TONE GOŠNIK . . J ‘ Najbolje, da sami naredijo - Mlinov ne zna delati ne Dolenec ne Hrovat 'še grajski ne veljajo nič, če je ongavil kaj dosti okoli njih kak dolenski Pijanček. Pripomoček zoper to nadlogo je poglavitni ta, da znajo mnogi tospodarji in njihovi sinovi potrebno orodje si sami narediti in da morajo ,0kodelci ravnati se poleg njihovih ukazov. Gorje pa kmetu, ki ne razumi 'am nič. diDpfc MRAZ V ŠENTJERNEJSKI OBČINI - Dedek Mraz ni pozabil tet pridne šentjernejske in orehoviške otroke. Obiskal jih je v nedeljo, jih tezveselil s plesom snežink, petjem mladih pevk, čarovnik pa jih je zabaval *fvojimi umetnijami. Dedek Mraz jim je razdelil bogata darila, pozabil pa niti na otroke v vrtcu, družinskih varstvih in šoli, ki jih je obiskal v Ponedeljek. Učencem razredne stopnje je prinesel vrečko sladkarij. Vsi pa !° bili veseli tudi čestitk in dobrih želja, ki sta jim jih izrekla šentjernejski MPnn Franc Hudoklin in dedek Mraz. (Foto: M. Hočevar) RODOVNIK - Nevenka Kulovec je za 80-letnico svoje stare mame Novakove, Tinetove sestre, narisla “drevo življenja’’ Dolinarjev in Novakov. Čisto spodaj levo je vpisan Tine iz daljnega leta 1909... NASE KORENINE O Kate in spominski plošči Začelo se je letos spomladi, nekega sončnega dopoldneva. Stali smo pred gasilskim domom na Preloki in kramljali o tem in onem. Blagodejni vonj se je razlival skozi vas in oči so se z ndslado pasle po razkošno cvetočem sadnem drevju med hišami. Potem pa so mimogrede zdrsnile še na spominsko ploščo, pritrjeno na pročelju doma. Na njej so bila izpisana imena krajanov, ki so izgubili življenje med drugo svetovno vojno. Kakšno neskladje s tem svetlim dnevom! Človek bi vse skupaj prezrl in misli preusmeril drugam, če ne bi med vrsto domačih imen zaznal tudi eno precej nenavadno. Ivan Čered-ničenko. Mar ne zveni to nekako rusko?Zdaj, ob koncu leta, meje pot spet pripeljala na Pre-loko in oglasil sem se pri petin-osemdesetletni Katarini Štare-šinič. Nič več ni bilo pomladnih vonjav v preloškem zraku, niti se vas ni več kitila s prelestnim cvetnim odelom, a med razgovorom s Katarino ali Kate po domače je tista pomlad v spominu ponovno zablestela, nato pa hitro utonila v zgodbi, ki mi jo je ženica pripovedovala o svojem življenju. In v tej zgodbi je tudi Ivan Čeredničenko s spominske plošče na gasilskem domu, pa še eno ime, ki je tudi napisano na njej: to je ime Mihaela Starešiniča, Katinega moža. Začetek zgodbe vodi v Dejane, vasico ob Kolpi nekaj kilometrov ob njenem toku navzgor. V tej vasi sta imela Katin oče Miko Balkovec in mati Ana kar lepo kmetijo. Miko je tako kot mnogo Belokranjcev tisti čas, večkrat potoval žez Atlantik in z denarjem, ki gaje zaslužil v Ameriki, pomagal družini k lepšemu življenju. Tudi družina je počasi rasla: Mare, Ane, Franca in Miko so privekali na svet še pred Kate. Potem je mali Miko umrl za grižo in še pred prvo svetovno vojno ga je nadomestila Kate. Tudi oče se je še pred prvo svetovno vojno vrnil. To je bila njegova zadnja pot čez Atlantik, kajti namesto da bi odšel nazaj na ladjo, ga je avstrijski cesar vtaknil v vojaško uniformo in ga poslal v drugo smer, na rusko fronto. Od tam mati Ana seveda ni dobivala zelenih bankovcev. Še pisma so povsem presahnila. Je mar tudi Miko za vedno izginil v strahotah ruske fronte, tako kot na tisoče drugih Slovencev? Ana tega ni vedela. Kmetija pa je morala živeti naprej. Hčerke Mare, Ane in Franca so že lahko prijele za kako delo, medtem ko se je mala Kate zamotila z najmlajšo sestrico Bare, ki je oče sploh še ni videl, kajti oblast ga je odtrgala od družine, še pred-no je privekala na svet. Čas je tekel. Starejša dekleta so pomagala materi na polju, Kate pa je tudi že toliko odrasla, da je lahko vodila živino na pašo. Za njo je stopicala mala Bare. Topovi na evropskih bojiščih so končno le potihnili in zavladal je mir. O Miki pa že toliko let nobenega glasu. Potem pa je neke noči, bilo je pozimi, potrkalo na vrata. “Kdo pa je?” je nezaupljivo vprašala mati Ana. “Jaz sem, Miko!” je odgovoril glas iz teme. Zavladalo je nepopisno veselje. Deklice so se oklenile svojega očeta, žena moža. Štiri dolga leta, brez možnosti, da bi se javil svojim, je trohnel v ruskem ujetništvu. Vrnil se je ves shujšan in ušiv. A važno je bilo, da je bil živ. Zdaj se je pričelo za družino novo obdobje. Mika ni več stopil na ladjo. Od svojih deklet se je ločil le toliko, da je obiskovaLbližnja belokranjska in hrvaška sejmišča in na njih kupoval živino. Ta je potem ob izdatni krmi in sveži paši v Dejanih toliko pridobila, dajo je z dobičkom prodajal bloškim mesarjem. Ob živini pa so rasla tudi dekleta in postala godna za možitev. Mare je odšla v Grdune, Ane k sosedu v Dejanih, Franca je ostala na domu, Kate pa je prišla za snaho k Starešiničevim na Preloko. Kmetija, na katero se je primožila Kate, je bila dokaj velika, vendar precej zanemarjena. Vse ima seveda svoj vzrok. Mihaelu, njenemu možu, je oče umrl že dvanajstega leta, še predno je bil mali Mihec rojen. Tudi njegovega starejšega brata Franja je avstrijski cesar med drugo svetovno vojno stlačil v vojaško uniformo. A še predno je prišel do fronte, je zbolel za pljučnico in umrl. Na kmetiji je tako ostala vdova sama s svojim sinom in ker je bila postavna ženska, ni manjkalo snubcev. A ona je zavrnila vse. Blizu Adle-šičev pa so bili nastanjeni ruski ujetniki in enega od njih je vzela za moža. To je bil Vasil Čeredničenko. Z njim je imela tri otroke. Tudi Ivana, ki je padel v partizanih. Njegovo ime je vklesano na spominski plošči. Mihov očim Rus Vasil ni bil vajen našega načina kmetovanja in gospodarjenja. To je bilo videti tudi na zunaj. Tako je bilo, ko je k hiši prišla Kate. Bilo je to tridesetega leta. Časa, da bi se domačija spet postavila na noge, je bilo premalo, kajti na obzorju je že čakala nova nevihta - druga svetovna vojna. Okupator je prihrumel tudi na Preloko. “Ravno proso smo želi, ko so iz vasi pričeli klicati, naj bežimo s polja. Da se bližajo Italijani. Pustili smo delo in stekli v vas. Medtem pa so jo že obkolili italijanski vojaki, pobrali vse moške in jih odpeljali na Vinico. Kaj smo hoteli preostali, ženske, otroci, starci? V povorki smo krenili za njimi in tam čakali, da jih bodo spustili.” Tako pripoveduje Starešini-čeva Kate, jaz pa se spomnim, da je na plošči vklesano tudi ime Mihaela Starešiniča. “Da, to je bil moj mož,” pravi Kate. “Odpeljali so ga na Rab, kjer je ves sestradan zbolel in ob koncu januaarja 1943 v reški bolnišnici umrl. Ostala sem sama z osemletnim sinom Francem.” No, življenje gre svojo pot. Kate ima zdaj dva vnuka in štiri pravnučke. Jaz pa še enkrat stopim do spominske plošče in dve imeni na njej mi zdaj zvenita bolj domače. “Bliža se božič, družinski praznik. Gotovo bodo tedaj v prenekaterih srcih oživela tudi druga imena,” pomislim. TONE JAKŠE ^©[^©IFttfflŽ® • 2® Di)0[]TfDBw@®G0 • ©Oofe® • (S®[p0©0 • ^©[^©[PttaŠ® • S®OT)DIM)DW®©G0 • ©O0fe® • Ca]®[p0©[ irij 0= šk iT3) 0 fl3> ul t!= I # I KI I IJ 0C ČEBELICE OBISKALI POLICISTI - Predšolski otroci z imenom Čebelice v vrtcu Rdeča kapica na Drski so pred kratkim z vzgojiteljico Anico Nemec in pomočnico Marjeto Lukšič na obisk povabili novomeške policiste. Ta zanimivi poklic so jim pobliže predstavili Stane, Borut, Mateja in Dušan, ki so otroke tudi odpeljali na ogled nove policijske postaje. Bilo je zelo zanimivo in zahvaljujejo se jim za prijetne in poučne urice. (Vrtec Rdeča kapica, Drska) AKTIVNI MLADI ČLANI RK - V začetku decembra smo mladi člani RK organizirali zbiralno akcijo igrač z geslom Pomagajmo dedku Mrazu. Z zanimivimi plakati smo spodbudili učence, da so se množično odzvali in napolnili škatle s svojimi medvedki in drugimi še lepo ohranjenimi igračami. Učenci naše šole sodelujemo tudi pri nakupu novoletnih voščilnic, ki jih je izdala republiška organizacija RK. Izkupiček od preko 800 voščilnic bo namenjen za potrebe mladinskega letovišča Debeli Rtič. Za varovance Doma starejših občanov Krško pripravljamo novoletne voščilnice, ki jih bomo izročili ob novoletnem programu. Upamo, da s svojim delovanjem prispevamo vsaj majhne drobec k boljšim medčloveškim odnosom med nami in k lepim prazničnim trenutkom. (Mladi člani RK OŠ Jurija Dalmatina, Krško) Zimsko veselje Hura, zunaj sneži, smo otroci veseli vsi. Dajmo smuči in sani na plan, pa brž kepe v dlan. Vrži jo tu, vrzi jo tam, ti pa hitro steci stran. Če te kepa dobi, joj, to strašno zaboli. Hura! še kar sneži, smo otroci mokri vsi. Vendar zeblo nas ne bo, ker nam je pri srcu toplo. DAVORIN ERMAN, L r. OŠ Krmelj BIL SEM NAGRAJEN Letos sem se prvič udeležil likovne kolonije v Bistrici ob Sotli Ustvarjali smo na temo trgatev Izbral sem si motiv v vinski kleti Risal sem s črnim flomastrom dodal še malo vodenih barv. Iz naše šole so se kolonije udeležile še tri učenke. Na koncu smo bili z izdelki zadovoljni. 20. novembra smo bili povabljeni na razstavo. V vabilu je pisalo, da je moje delo nagrajeno. S starši in mentorico smo odšli v Bistrico. Ogledali smo si razstavo in prisluhnili kulturnemu programu. Nestrpno sem čakal razglasitve nagrad. Med tremi nagrajenimi sem dobil prvo nagrado. Bil sem je zelo vesel. NEJC ŠKOBERNE, 3. b OŠ 14. divizije, Senovo KRALJ V ČASOPISU Avtobus nas pripelje v Novo mesto. Vsi radovedni vstopamo v Dom kulture. Igralci Primorskega dramskega gledališča so uprizorili igro Kralj v časopisu. Sedela sem v prvi vrsti. Tako sem si lahko vse natančno ogledala. Kralj je bil smešen v kavbojkah. Kraljična pa v mini kik-li. Sluga Pepi je bil najbolj pameten. Vika je imela polno lasulj. Borle in Korle sta bila tatova. Policistka je lovila Borla in Korla. Novinarka je morala slikati kralja. Krasno je bilo v gledališču. Meni je bilo zelo ful kul. (Ni bilo pouka.) MAJA FIFOLi; 3.a (JS Dolenjske Toplice REGIJSKO TEKMOVANJE IZ LOGIKE V soboto, 17. oktobra, je na OŠ Jurija Dalmatina v Krškem potekalo regijsko tekmovanje iz logike. Ob osmi uri smo se učenci zbrali pred našo šolo, od koder smo se napotili proti OŠ Jurija Dalmatina. Poskakali smo iz kombija in odšli proti šoli. V jedilnici so nas pogostili s pecivom. Nekaj časa smo se sladkali in klepetali, potem je prišel čas za tekmovanje. Odšli smo v razrede, kjer so nam razdelili teste. Imeli smo 90 minut časa za reševanje. Medtem ko so učitelji pregledovali teste, smo si v bližnjem kinu ogledali komedijo Raztreseni profesor. Pozneje smo vsi odšli na kosilo. Po pojedini so prišli na vrsto rezultati. Vsi smo se odlično odrezali. Prvi trije iz vsakega razreda se bodo udeležili državnega tekmovanja. Našo šolo bodo na tem tekmovanju zastopali trije učenci: Maja Barbo, Andrej Majcen in Nataša Kermc. Prejeli smo diplome in lepe nagrade. NATAŠA KERMC, 6.b. OŠ Šmarjeta Nepozaben dan v parlamentu VEČER MLADIH BRESTANIŠKIH LITERATOV V četrtek, 10. decembra, je bil literarni večer ob 70. rojstnem dnevu Toneta Pavčka. Nastopili smo učenci literarnega krožka z recitacijami, plesom in igranjem na inštrumente. Prišlo je veliko obiskovalcev. Bili so zadovoljni z našim nastopom. Tudi mi smo bili zelo veseli,_saj je bil naš nastop uspešen. Želimo si še veliko takšnih večerov. Mladi literati OŠ Adama Bohoriča, Brestanica 7. decembra smo se v Ljubljani v slovenskem državnem parlamentu zbrali predstavniki otrok iz vseh slovenskih občin. Bilo nas je 172. Zasedanja so se udeležili tudi Vika Potočnik, Mitja Meršol, Borut Pahor, Slav- KAJ SO MI POVEDALI STARI STARŠI Zgodovina Slovencev je zelo pestra. Imeli smo težko življenje, saj je naša prva samostojna država Karantanija propadla, ko je dopolnila komaj sto let. Od tedaj smo Slovenci vedno živeli pod okriljem drugih narodov. Enakopravno nastopamo šele v Kraljevini SHS in kasneje v novi Jugoslaviji. V prvi polovici tega stoletja je bilo šolanje slabo. Šola je imela en razred in v njem so bili učenci vseh razredov. Pa tudi učiteljev je primanjkovalo, zato je vse učence pri vseh predmetih poučevala ena učiteljica. Pot v šolo je bila težavna, saj ni bilo prevoza. Pozimi so si otroci utrli gaz, po kateri so hodili v šolo. Poleti, ko so prišli domov, so morali na pašo, kjer so bili, dokler se ni stemnilo. Tudi naloge so delali na paši in nemalokrat se je zgodilo, da je kakšna krava požve-čila zvezek. Včasih so do večera okopavali njivo in pobirali pridelke. Veliko delaje bilo tudi v hlevu. Čas je tekel naprej. Avto je postal nujen pripomoček, TV je zmanjšal svet, izumili so nove stroje in veliko drugih reči, brez katerih si danes ne moremo predstavljati življenja. NUŠA ŠIMEC, 7,c, novinarski krožek OŠ Mirana Jarca Črnomelj ZIMA Zima je vsa bela k nam prišla z gora, sneg nam je prinesla, dala nam veselja. Kepamo se, sankamo se, delamo snežake, v dolino s smučkami drvimo, po ledu težke delamo korake. Zunaj sneži, mi pa smo ob topli peči, gledamo skozi okno, kako snežinke ena drugo lovijo. DEJAN DRAG1S1Č, 3.b OŠ Metlika ko Gaber, Janez Podobnik in še nekateri gostje, tudi iz tujine. Glasbeni gostje bil Jan Plestenjak. Spregovorili smo na temo Mladi in mediji in s tem skušali prispevati k oblikovanju in izboljšanju medijev. Voditeljica Dunja je izbrala tudi predsedstvo, med katerimi sem bila tudi jaz. Po petnajstminutni pavzi, ko smo se okrepčali, smo glasovali o temi parlamentov za prihodnje leto. Večina glasov je bila za temo AIDS in spolnost mladih. Bilo je nepozabno. Dneva v parlamentu ne bom nikoli pozabila. Motilo me je le, da je večina gostov kmalu odšla. Saj razumem, da imajo veliko dela, pa bi si vseeno lahko vzeli nekaj uric. PETRA BEZLAJ OŠ Metlika PA SMO JO DOČAKALI! Komajda lahko verjamo, da so večletna pričakovanja in prizadevanja dobila svoj epilog: čudovito novo športno dvorano ob naši šoli. V soboto, 28. novembra, smo v Artiče na otvoritev povabili prebivalce vseh KS, bivše učitelje, župana in šolskega ministra Gabra. Program je bil pester in športno obarvan. Vrhunec je bil doseženn z nastopom Žab, košarkarsko-akrobatske skupine iz Ljubljane. Ob končuje zadonela pesem Za prijatelje, ki ni bila izbrana naključno. Ža izgradnjo in pripravo zaključka je treba imeti veliko prijateljev. Posebno poglavje je bila pogostitev. Po prigrizku so si prisotni lahko ogledali prve košarkarske tekme in prvič je bil prižgan “semafor” za ekipi državnih politikov in domačih junakov. Ves čas je bila v avli tudi glasba, na katero smo zaplesali predvsem mladi. Otvoritev je v celoti uspela, županski kandidat je pridobil nove točke, g. minister absolutno podporo, naš dragi ravnatelj si je pošteno oddahnil, učenci pa smo predvsem veseli. KARIN ROŽMAN, 8.b. Novinarski krožek OŠ Artiče OGLED TRGOVINE V sredo smo odšli učenci 8.r. na ogled delovne organizacije. Jaz sem se odločila za trgovino Dolenjka v Trebnjem. Imajo živilsko, tekstilno, tehnično trgovino. Najpogostejši poklic v Dolenjki je prodajalec. Navadno prevzema blago, zlaga na police, lepi cene, pospravlja in seveda prodaja. Prodajalec mora imeti med delom obute ortopedske čevlje, oblečeno haljo, mesar pa tudi predpasnik. Delovni čas imajo razdeljen na dopoldanski in popoldanski. Med delom imajo malico. Za ta poklic moraš imeti moč, da lahko prenašaš težke pakete. Prednost je, da spoznaš veliko ljudi. Slabost pa je, da delaš ob sobotah, včasih tudi ob nedeljah. Za prodajalca moraš imeti narejeno 3-letno šolo, če hočeš biti komercialni tehnik, pa se šolaš še dve leti. Lahko si tudi poslovodja. Tako smo bolje spoznali trgovino Dolenjko v Trebnjem, kamor velikokrat zahajamo po nakupih. BRIGITA KOZLEVČAR, 8.a literarno-novinarski krožek OŠ Veliki Gaber MLADI IN MEDIJI V tednu otroka smo si ogledali film Košarkarjev dnevnik, ki je bil za nas zelo poučen, ter film Titanic. Vesela sem bila, da sem se v kinu lahko usedla na mesto, kjer ni bilo veliko razgrajaških fantov. A kmalu me je veselje minilo; namesto da bi se zabavala ob gledanju filma, sem skoraj vsako minuto dobila na glavo trde kovance ali kamenčke, ki so prileteli z balkona. Nekajkrat sem se jezno obrnila nazaj, vendar zaman. Želela sem si, da bi bilo filma čimprej konec. Tla so bila čisto zasuta s praznimi vrečkami čipsavsmokijev, keksov in drugim. Še dolgo sem razmišljala, zakaj smo odšli v kino, ko pa se nekateri ne znajo obnašati. Isti film sem si tisto poletje ogledala še enkrat v portoroškem avditoriju na morju. Kakšna sprememba! Sprašujem se, ali nismo morda že prenasičeni s filmi, ki so preveč nasilni? Kaj pa komedije, drame? Mladi si ogledujemo le še kriminalke. Zakaj? Ali ni na svetu že dovolj nasilja? MAJA REPOVŽ, 8.r. OŠ Milan Majcen Šentjanž SAMI NAREDILI VOŠČILNICE - Ves prejšnji teden, od ponedeljka do petka, je bilo v prostorih oddelka za mladino v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu ustvarjalno živahno. Otroci od petega do trinajstega leta so pod vodstvom knjižničarke Nataše Franko v likovni delavnici izdelovali okraske za božično in novoletno jelko ter voščilnice, pri čemer so uporabljali suho cvetje, listje, slamo in podobne naravne materiale. Delavnice so potekale v popoldanskih urah, udeležilo pa se jih je blizu petdeset otrok. (Foto: M. Markelj) S TABORNIKI NA POHODU Oktobra smo odšli na pohod. Zbrali smo se v Šmihelu. Odpravili smo se v Ločno. Tam se je zbral cel rod. Šli smo mimo gasilskega doma do Bajnofa in nato pod Stari grad. Tam smo pustili težke nahrbtnike in šli do gradu. Fantje smo našli vhod. Ko smo prišli nazaj, smo našli žogo in igrali nogomet. Igrali smo se tudi igrico potres. Zadovoljni smo pekli kostanj. Utrujeni, vendar veseli, smo se vrnili domov. GAŠPER IN MIHA BEG OŠ Šmihel V SADOVNJAKU Lepega sončnega dne smo se odpravili v sadovnjak z namenom, da ga bomo dobro spoznali. V bližini šole je nasad jabolk, last 'g. Mitje Mlakarja. Tokrat nas je tam čakala njegova žena Marija. Povedala nam je nekaj o sadjarstvu. Nato smo odšli nabirat jabolka. Bila so zelo debela. Najprej smo pobrali jabolka, ki so bila na tleh, nato pa smo jih trgali z dreves in jih počasi odlagali v zaboje. Tista, ki so bila najboljša, smo pojedli, nekatere pa spravili v žep. Nato smo se vrnili h koči in dali zaboje pod jablane. Tam nam je gospa Marija pokazala nekaj sort jabolk. Vzeli smo si vsak eno ali dve. Ena so bila kisla, druga sladka. Kmalu smo se odpravili k šoli. Tudi avtobus je prišel. Sošolcem smo pokazali, kako debela jabolka imamo. Bilo je lepo. MOJCA MIKOLIČ, 4. r. OŠ Studenec KAJ MI POMENIJO PRAZNIKI? • Beseda praznik mi pomeni nekaj skupnega. To, da se družina zbere in nekaj proslavlja. (Natalija) • Zame sta najlepša praznika božič in novo leto, ko se s prijatelji in sorodniki zberemo in nazdravimo. (Sanja) • Zame je praznik čas veselja, miru, počitka in igre. (Damir) • Praznik mi pomeni veselje, srečo, ko sem z družino. (Ana-Tea) • Praznik je zame, ko se zbere vsa družina, ko se veselimo. (Petra) • Zame je praznik čas veselja, ko družina proslavlja. (Matjaž) • Praznik je zame veselje. Rada imam, ko zvečer drug drugemu pripovedujemo šale. (Danijela) Učenci literarno-novinarskega v krožka OŠ Brežice Mladi kritični do medijev Z 9. nacionalnega otroškega parlamenta Otroci in mediji v DZ RS -172 otrok iz vse Slovenije LJUBLJANA - V pripravah na 9. nacionalni parlament je bila pod mentorstvom dr. Karmen Erjavec in mag. Zale Volčič s fakultete za družbene vede v Ljubljani opravljena raziskava o odnosu otrok do medijev in konkretni gledanosti, poslušanosti in branosti posameznih medijev, kije zajela 9 tisoč otrok. Rezultati bodo najkasneje februarja objavljeni v priročniku, tu pa je nekaj sklepov mladih z omenjenega parlamenta. Glede televizije menijo, naj novinarji uporabljajo slovenski knjižni jezik in ne narečnih popačenk, želijo manj filmov z nasilno vsebino, več kontaktnih oddaj, v katerih bodo sodelovali mladi, manj političnih razprav in prispevkov, manj reklam, predvsem med zanimivimi prenosi in filmi, manj limonadnih nadaljevank, ki ne odslikavajo resničnega življenja, uvedbo otroškega dnevnika, več komedij in razvedrilnih oddaj itd. Glede radia mladi želijo, naj bo vsak dan vsaj ena kontaktna oddaja namenjena mladim, in sicer v času, ko jih lahko poslušajo; teme naj bodo zanimive, glasba naj ne bo prekinjena z govornimi prispevki itd. Pri časopisnih medijih si mladi želijo več revij z zabavno, informativno in izboraže-valno vsebino, mladim ne bi smele biti dostopne revije s pornografskimi slikami, reviji PIL in Smrklja nista vselej primerni za otroke med 10 in 11 leti, zato bi bilo treba oblikovati novo revijo, mladi si želijo svoj časopis, v dnevnih časopisih pogrešajo kotiček za mlade, časopisi in revije naj bodo tiskane na recikliranem papirju, želijo si povezave s časopisnimi hišarrii in dostop do disket za slepe itd. Pri kinu želijo znižanje cene kart za otroke in mladostnike za polovico, sinhronizacijo vseh filmov vsaj v enem ljubljanskem kinu, videoteke otrokom ne bi smele izposojati erotičnih in nasilnih filmov, računalniški programi naj se uporabljajo v slovenskem jeziku itd. Na 9. nacionalnem parlamentu so mladi podali tudi kritične pripombe na Ministrstvo za šolstvo in šport. Veš, da ni prav Tiho vstaja sonce, mirno plove čez nebo. Svetlo, zlato se blešči, v očeh zbada te njegov lesk. A vseeno gledaš vanj, čeprav veš, da to ni prav. Oči že bolijo te, bolečina raste in strah te je. A kaj, ko tako lepo je, tako drugačno! Lepota vsa prevzame te, lepota te priklene na okove. V življenju mnogo stvari ni prav, a zanimive so kot sonce. Blešče se, nudijo ti užitek, zadovoljstvo, a na skrivaj oropajo te. V življenju mnogo stvari ni prav, a takšne so kot sonce. TANJA MURN, U novinarski krožek OŠ Žužemberk DAN ODPRTIH VRAT Septembra je praznoval 70. rojstni dan naš rojak, znani slovensk1 pesnik Tone Pavčke. V ta name1) smo mirnopeški šolarji pripravil1 dan odprtih vrat za starše na teffl0 Tone Pavček in šentjurska dolina-Na ta dan smo se pripravljali že od začetka šolskega leta. V projekta smo sodelovali vsi. 27. novembra smo imeli pouk popoldne, da so se dneva odprtih vrat lahko udeležil1 starši. Prireditev je bila v jedilnici-Osrednji gost je bil Tone Pavček ( ženo, sestro in sestrično ter drug1 gostje. V uvodu je naš pevski zbor zapel šolsko himno, za katero je besedilo napisal prav Pavček. Učenci so recitiralvnjegove pesmi, predstavili njegovo življenje. Novinarka Lidija Murn je imela z njim intervju. Za presepečenje je poskrbel Lojze Slak s svojim ansamblom. Na koncu smo mu dali skromno darilo-Pesnik je bil ganjen. Po končani prireditvi smo šli učenci v matične učilnice, starše pa smo pustili, da s° pokramljali ob kavi. Vsak od gosto' je dobil spominek na ta prečudovit dan. Bili smo zadovoljni, daje prireditev uspela. ANJA PLOJ, 7.» OŠ Mirna OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA Letos sem se udeležila likovne kolonije v OŠ Bistrica ob Sotli. Bil® je v začetku oktobra. Najprej smo se zbrali v šoli in pomalicali, nato smo se odpeljali k bizeljskemu gradu-Risali in slikali smo na temo trgate'-Jaz sem risala vhod v vinsko klej-Pred vhodom se po ogrodju vzpenja brajda. Odločila sem se za risanje) flomastri. Iz naše šole je slikal tud1 Marko Lupšina iz petega razreda-Vse likovne izdelke so organizatorji razstavili v šoli 22. novembra. SONJA PETRIŠIČ, 4. r-OŠ Bizeljsko MEDVEDEK NA OBISKU - Prd kratkim smo imeli učenci naše 1,1 podružničnih šol kulturno W°' Obiskala sta nas pisateljica Ivank11 Mestnik, ki je izdala novo knjigi Medvedek na obisku, in Jože Kd‘. mer, ki je knjigo ilustriral. Učenj1 smo za to priložnost pripravi/■ kratek kulturni program. Pisatelj1’ ca nam je povedala, kako je knjigf nastajala, in odgovarjala na na*, vprašanja. Kumer je ob tem ustvah* veliko ilustracijo medvedka in ndm jo pustil za spomin. V nasledit) dneh je potekala prodaja knjig skupaj smo jih prodali kar 12* Veseli smo, da smo tudi mi prispe vali za zdravljenje pisateljičin1 vnučke Željke. (Sanja Pavlin, 4A< OŠ Žužemberk) ^©[potFftgii® • gS[fi)D[raQ[iw®®£D • sOSDs® • ^l@[po©o • [?®[p®[?G®i® • gaimltaflM®©^ • ©DdDs® • (S®[pD@D Irma Marinčič Ožbalt Z babico pečeva potico žabica peče potico, babica in jaz pečeva potico. z babico pečeva potico. POTICA JE SLOVENSKA torta. „ babica me uči slovensko. PIŠEM SLOVENSKA navodila ZA POTICO. ime mi je STEFANIE. . MOJA PRABABICA JE BILA ŠTEFANIJA. STARA SEM TRINAJST LET. doma sem v Montrealu, kje si doma ti? kako ti je ime? Stefanie se oddahne in odloži svinčnik. “No, zdaj pa preberi!” Stefanie porine šop dolgih temnih ‘as za ušesa, se nasmehne, potem pa 5epomežikne. Stefanie, trinajstletna, 1 bogastvom las do otroško tankega Pasu. “Da se ne boš smejala!” zagrozi babici. Potem bere. Počasi, s težkim angleškim naglasom. R-i ji podrsavajo kot kamenčki po betonu. A bere Pfavilno, skoraj res slovensko. “Jej, da ne pozabiva pri tej šoli na Potico!” se spomni babica. Delata v veliki, svetli kuhinji. Na svetlorumenih stenah tu in tam zaplešejo krožci sončnih žarkov, ki se Pretikajo skozi košati javor na vrtu. Včasih se dotaknejo svetlo pološče-njh vratc na smrekovih omaricah. ymarice imajo ročaje in ključavnice litega železa, skoraj kroparskega. 'I ni kroparsko. Na vratcih omare nnd mikrovalovno pečico je pribit Pisan krožnik, lesen. Žužemberški Črad, Krka in Breg s porušeno papirnico. Delo žužemberškega umetni-*a. rezbarja. Na robu krožnika se Prepleta pisan venec rož, takih iz s}arih narodnih motivov. Najbolj Zafe nageljni, ki rastejo iz nazobčanih src. Stefanie počepne pred visoki bnkreno rjavi štedilnik, kjer za steklenimi vratci za spoznanje ogrete Pečice vzhaja testo. “Malo se je že dvignilo, pa ni še, misliš, babi?” “Ni. Kar pusti. Naj bo še kake pol Ure. ” “Traja pa, traja, ta potica!” “Mhm. To dobroto so naše prababice pogruntale in pripravljale v ‘‘stili starih časih, ko so bile ženske ves dan doma. Nič služb. Pa tudi ‘elevizije ne. Za potico potrebuješ ves nfn, saj vidiš. Pa paziti moraš kar naprej, da je ne prehladiš. Drugače Se testo sesede in je vse skupaj tanič. ” “Prehladi!” “Ja, tako so rekli. Ko sem bila še btajhna (kaj se pa smeješ, tudi jaz ‘eni bila nekoč majhna!), mi je ntania - tvoja prababica - zmeraj ?*bičevala, naj vendar ne letam iz bthinje in nazaj in delam prepiha, jffdar vzhaja testo, ker se takoj prehladi. Saj. Jaz ga zavarujem s tem, 'D ga dam shajat v pečico. Potem naj pa le zapirajo in odpirajo kuhinjska vrata!” Stefanie ne posluša več. Zdaj z 1°lgo kuhalnico meša orehov nadev ‘a potico. Meša po nepotrebnem, kudu bi obliznila kuhalnico. A bo fcba počakati, da bopiotica razva-lana in namazana. Sele potem bo 1horda kaj ostalo v ponvi in na žlici. Z BABICO PEČEVA POTICO. ..Stefanie bere še enkrat. O-ji so ji ytongasto zategli. Babica se je zavedala v temnordeči španski bezeg vrtu. Zdaj je konec maja. Diši po ‘‘pkoštih. Stefanie bere. Babica včasih kaj popravi. A se je spet J®kam zamislila, kot se tolikokrat, (ejo Stefanie sprašuje o starih časih, °'isti neznani deželi Sloveniji. Španski bezeg. V Šempetru je bila pred hišo živa !‘cja iz španskega bezga. V maju, ko * cvetel, je bil lep, omamno dišeč, čeprav le ponižno modrikast, nič gosposko skodranih cvetov, nič vrtnarski. Kasneje, poleti, je bil čisto bel. Od prahu. Hiša je stala ob cesti, kjer so ves dan ropotali vozovi z jeklenimi obroči okoli težkih koles in drobili gramoz. Tisto je bila velika cesta, kot so ji rekli, zato je tu in tam prihropel mimo tudi kak težak smrdeč tovornjak; dvakrat na dan je mimo mrmrajoče zdrsnila Bistra, avtobus, ki je vozil iz Celja v Ljubljano. Španski bezeg. Tisti drugi. Tisti košato razraščeni španski bezeg na Friškovčevem dvorišču! Dva velikanska grma. Na sredi večjega je Friškovčev stric postavil leseno mizo in klop. Bilo je ko v dišečem začaranem gradu. Tam sta z Aniko česali njune punčke in jim šivali oblekce iz odrezkov, ki sta jih nabrali okoli maminega šivalnega stroja. Včasih sta se tudi guncali na debelih vejah starega grma. Gor in dor, dišeči cvetovi, gor in dol, gor in dol, še punčke so vriskale. trma Marinčič Ožbalt .. * s.' ■ - ■ 'V tl DEŽ GRE "Kdo je bila Anika?” Kaj je babica mislila naglas? Ja, včasih se že zgodi. “Anika? Punčka, kot jaz. Dve, tri leta starejša od mene. Sosedova. ” “Ti piše?” Stefanie ve, da babica dobiva cele gore pisem iz Slovenije. Prej jih je pa iz Jugoslavije. Tistih podolgastih tankih pisem z rdeče-modrimi zobč-ki avionske pošte. “Piše? Anika? Ne, nič ne piše. ” Kaj bi pisala! Le kje je zdaj Anika s črno kito po sredi hrbta, Anika z belimi, močnimi zobmi? Se čisto mlada se je poročila in nekam odšla, vsa resna in odrasla. Jaz sem bila tedaj še čisto otrok, se spominja babica. Iz pečice zadiši po kvasu. Testo je lepo naraslo. “No, dajva!” Stefanie si piše recept za potico. RAZVALJAJ TESTO. NAMAŽI Z NADEVOM. POSUJ Z ZMLETIMI OREHI. POSUJ Z ROZINAMI. POSUJ S SLADKORJEM. POSUJ S CIMETOM, (posuj, posuj, posuj - aha, to je velelnik! Stefanie se pri babici uči tudi slovnice -kar tako.) ZVIJ POTICO. POLOŽI V PEKAČ. PECI V OGRETI PEČICI. (Temperatura pečice? Po mnogih poskusih je babica ugotovila, da se potica najlepše speče pri 325° Fahrenheita, eno uro.) “Še enkrat napiši: TESTO, NADEV OREHI, ROZINE, CIMET, PEKAČ ” “Prej si pa rekla NADEVOM, ROZINAMI...?” “Ja, sem. Veš, v slovenščini se besede spreminjajo. V različnih zvezah dobivajo različne dodatke, končnice. Kadar imajo pred seboj S ali Z (to je isti predlog), jim dodaš -OM in -AMI, in vse tako. ” In vse tako! Ja, kaj naj ji začne razlagati sklanjatve? Stefanie oblizuje ponev in žlico. Babica je na njih nalašč pustila velike proge orehovega nadeva. “Si se tudi ti naučila peči potico pri svoji babici?” Babica razmišlja o babici. Pri kateri babici? Pri stari mami ali pri materi? Mati smo rekli očetovi mami, kmečki korenini v Železnem, stara mama pa mamini mami, za kapjojdiromeh revici, vdovi davkarja v Žužemberku. Staro mamo sem imela na vso moč rada in sem jo vikala. Pravili so, da je bila nekoč imenitna kuharica, a jaz se tega ne spominjam. Potice sem pomagala peči teti. Pomagala, gledala. Teta je zamesila testo že navsezgodaj zjutraj. Takrat sem še spala. Včasih pa tudi ne. Velikanska modra emajlirana skleda s testom je stala na starem štirikotnem stolu ob krušni peči že ob petih zjutraj. Teti je pomagala vtepati testo Ana. Naša Ana, smo ji rekli. Tetina pomočnica in postrežnica. Močno dekle. Lase si je spravila pod tesno zavezano ruto, pod katero ji je obraz ob utepanju kmalu zardel od napora. Testo je shajalo ob krušni peči. Uro, dve? Potem je teta odrezala od tople mehke kepe prvi kos in ga razvaljala po veliki mizi v družinski sobi. V stari črni kuhinji ni bilo prostora za veliko mizo. Po testu je razmazala orehov nadev in ga potresla še z vsemi drugimi dobrotami, ki jih je bila prej ogrela na krušni peči. Potem je prišla na vrsto druga potica, nato tretja -kot po tekočem traku. Druga je bila medena, tretja rozinova. Škoraj zmeraj te tri. Le redko je teta naredila čokoladno ali lešnikovo potico. In še je bilo testa. Tega je teta razrezala, naredila dolge svaljke, iz njih pa spletla prelepo mlečno štruco. Vse se je peklo v krušni peči, istočasno. Temperatura? Ana je vtaknila rokop’ peč in pomahala sem in tja. Če je bila toplota ravno pravšnja, sta s teto potice porinili na opečnato dno peči in zagrnili črni obok na ognjišču s težkimi pločevinastimi vratci. “Le kakšna je bila tista krušna peč?" Stefanie se zdi, da posluša neke lepe, odrasle pravljice. I kakšna? Zelena. Pološčena, da se je vsa svetila. Zgornji rob pečnic ukrivljen kot kitajska streha. Ob strani črn marmornat zapeček. “Zapeček?” Sedež pač, za staro mamo. Ali pa stopnička, če si lezel na peč. “Na peč? Kaj se niste opekli?" “Nismo, neumnica. Peč je bila kot trda, topla postelja. Pogrnjeno smo imeli s starimi odejami. To je bilo seveda v družinski sobi, ki jo je peč ogrevala. Kurili smo jo v kuhinji. In potice, seveda, so šle v peč tudi v kuhinji. ” PEČ KRUŠNA PEČ ZAPEČEK (Č- zakaj je na C tisti obrnjeni cirkumfleks? “Veš kaj, babi? Zdaj je pa zadosti za danes! Grem malo na vrt. Pokliči me, ko bo potica. ” Po kuhinji diši. Skoraj tako lepo diši, kot je dišalo tiste praznične dni doma. Dišalo po Kuhinji, po vsej hiši, celo po zafarski cesti pred hišo. Dišalo. Ze zdavnaj ne diši več. Tisti del hiše, kjer je bila peč, se je med vojno podrl. Zgorel. Tudi črna kuhinja, tista skrivnostna, topla, kjer so saje po stropu in stenah sijale kot oniks. Zgorela. Hišo so potem na novo pozidali. V njej je celo nova krušna peč, gladka, nič vijug, nič okraskov. A v prazni hiši ni nikogar, ki bi lezel na peč. Pa saj tudi zapečka ni. Kje je Ana? Poročila se je nekam na Gorenjsko. In stara mama in teta in mama in oče - že zdavnaj počivajo pri Fari, pod kamnitimi, mrzlimi spomeniki. Prednje postavljamo rože, take bahate, ki ne diše. Prižigamo sveče, ki se kadijo in katerih duh pada na pljuča in srce kot mrtvaški prt. Kadar jih obiščemo. Vsakih nekaj let. Skozi steklena vratca babica ugotovi, da je potica lepo zarumenela. Potrka na okno. Stefanie na vrtu puli regrate, ki so se razcveteli med manikirano travo. Obme se. Babica ji pomiga. “IME Ml JE STEFANIE!" zavrisne, ko zaloputne vrtna vrata. Z njo butne v kuhinjo duh pomladne trave in cvetja. Potica diši. Postavita jo na mizo v jedilnici. Mora se nekoliko ohladiti. Ne smeš rezati kar takoj, pravi babica. Z BABICO PEČEVA POTICO. BABICA ME UČI SLOVENSKO. ^ATI REŽE POPRTNIK - Praznično leto Slovencev (Niko Koret, 1970) Babica je tako neznansko žalostna. V Sola in človekove pravice Ko je dr. Milan Divjak, profesor na pedagoški fakulteti, pregledoval učne načrte zadnjih petih desetletij, je ugotovil, ^a sta bila vzgoja in pouk za človekove pravice ves čas zanemarjena, zaradi česar smo marsikaj zamudili, kar je škoda za ves narod pa tudi za naš ugled v svetu. Človekove pravice so sicer našle mesto v beli knjigi in novih šolskih zakonih, a ideje se v praksi še ne uresničujejo. Korak bližje k temu smo v Sloveniji naredili z novo knjigo Šola in človekove pravice avtorja dr. Milana Divjaka, ki jo je izdal Informacijsko dokumentacijski center sveta Evrope, izdajo pa je podprlo ducat vladnih in nevladnih organizacij. Avtor spremlja uveljavljanje in uresničevanje človekovih pravic na področju vzgoje in izobraževanja spremlja že nekaj desetletij, pravzaprav od samih začetkov, ko so mednarodne organizacije začele posvečati tej problematiki posebno pozornost. Knjiga zajema podrobno analizo učnih načrtov in predloge prenovljenega učnega načrta o etiki in družbi. Avtor ne ostaja le pri analizi, ampak svetuje in predlaga, kako vključevati tematiko v učni načrt. Prav tako je knjiga dragocena zbirka dokumentov, ki zadevajo človekove pravice na področju vzgoje in izobraževanja in so hkrati konkretna spodbuda za vključevanje pouka o človekovih pravicah v šolsko prakso, ki ga bodo s pridom uporabljali pedagoški delavci, učenci in drugi. Zal tudi primerjava evropskih učbenikov kaže veliko neskladnost: po eni strani so polni besed o človekovih pravicah, hkrati pa pristranskih sodb o preteklosti, predsodkov ter kulturnih in etičnih stereotipov. Zato moramo naša prizadevanja usmeriti k temu, da bo tudi govorica o človekovih pravicah v šolah postala bolj skladna in koherentna. Da se ta govorica ne bo prevesila v neko novo retoriko, ki bo prikazovala človekove pravice kot idealhost obstoja, je potrebno razviti pedagoško vsebino, ki bo učitelje in učence silila v razčiščevanje vprašanj človekovih pravic ob konkretnih konfliktnih primerih. Usposabljati ljudi za takšno delo je ena od osnov pedagoškega dela,-kateremu temelj je gotovo tudi nova knjiga, ki pomembno zapolnjuje praznino na tem področju. TANJACAZVODA Paket knjig Prešernove družbe Zadnji mesec v letu je čas, ko člane Prešernove družbe in tudi druge ljubitelje branja razveseli redni knjižni paket. Tokrat prihaja med naročnike in kupce sedem novih knjig, tematsko pestrih ter primernih za vse generacije. Stalnica redne knjižne zbirke pa je Prešernov koledar, ki ga je tudi tokrat uredil Sandi Sitar po ustaljenem vsebinskem zasnutku. Knjiga je zbir uporabnega koledarskega dela, pregledov svetovnega in domačega dogajanja, zapisov o najrazličnejših aktualnih in zgodovinskih temah ter leposlovnega in razvedrilnega branja, vse opremljeno s slikami. Vrsto let so stalnica v zbirki tudi knjige, posvečene naši kulturni in drugi dediščini. Taki sta letos kar dve. Darinka Kladnik je pripravila knjigo STO MUZEJEV NA SLOVENSKEM in v nji z besedo in sliko predstavila sto muzejev in muzejskih zbirk oziroma stalnih razstav, ki po številnih večjih in manjših krajih hranijo našo dediščino, vse to bogastvo pa kar vabi, da si ga ogledamo tudi v živo. Poznavalec slovenske kulinarike dr. Boris Kuhar na je napisal knjigo STO ZNAČILNIH JEDI SLOVENSKIH POKRAJIN s pregledom naše kulinarične dediščine. Recepte za pripravo stotih značilnih slovenskih jedi z njihovo barvno sliko je razporedil na juhe, brezmesne, mesne, ribje in jajčne jedi, solate, žgance, žlinkrofe, cmoke, štruklje ter kruh, pogače in potice. Znotraj teh razdelkov so jedi predstavljene po pokrajinah, od dolenjske fižolove juhe do belokranjske pogače. V knjižnem paketu je primerno zastopano tudi izvirno leposlovje. Najmlajšim je namenjena velika slikanica PLAŠČEK ZA BARBARO z besedilom Vitomila Zupana in z ilustracijami Marije Lucije Stupica, odraščajoča mladina bo rada posegla po povesti Vitana Mala TA GRAJSKI, ki pripoveduje o enajstletnem fantu, ki zabrede na kriva pota, a se reši iz kriminalnih in mamilarskih pasti. Odraslim pa o sodobnih življenjskih stiskah govori kratki roman PEČINA Polone Škrinjar. Pozornost mnogih bo gotovo pritegnil zajetni avtobiografski roman uglednega slovenskega književnika, politika in javnega delavca Cirila Zlobca, ki v dveh knjigah z naslovom SPOMIN KOT ZGODBA razgrinja pota svojega življenja od najzgodnejših let otroštva do današnjih dni. Življenjska usoda je Zlobca vodila po poteh, zaznamovanih z zgodovinsko pomembnostjo, zato je njegov roman še toliko zanimivejši. MILAN MARKELJ Družinski zdravstveni vodnik Zdaj je čas, ko znancem, prijateljem, sodelavcem in drugim voščimo srečno in zadovoljstva polno novo leto, ob tem pa kar samoumevno v voščilo dodamo še obilo zdravja. Zdravje je pač tista vrednota, ki naj bi bistveno pripomogla k zadovoljnemu in srečnemu življenju. A če je sreča opoteča in le redko odvisna od naših prizadevanj, pa za zdravje lahko kar precej naredimo sami. Osnovno znanje in pravočasno pravilno ravnanje sta lahko zlata vredna za ohranjanje in krepitev zdravja. Zatorej ne čudi, daje na knjižnem trgu že vrsto let na voljo precej najrazličnejših zdravstvenih priročnikov, ki bolj ali manj posrečeno, z različno tehtnostjo in strokovnostjo poskušajo posamezniku svetovati in pomagati pri ohranjanju ali pridobivanju izgubljenega telesnega ali duševnega zdravja. Še posebej številni so v novejšem času priročniki tako imenovane alternativne medicine, ki pa lahkaob nekritičnem sprejemanju narede več škode kot koristi. Seveda bi bilo nespametno povsem odkloniti nekatere oblike alternativnega zdravljenja in samopomoči, saj so se posamezne metode izkazale kot koristne in učinkovite, če ne drugače pa vsaj kot dopolnilo uveljavljenemu zdravljenju. In prav to so imeli v mislih pri snovanju družinskega zdravstvenega priročnika v znameniti založbi Times-Life Books. 160 strokovnjakov z različnih področij konvencionalnega in alternativnega zdravljenja jim je pomagalo pripraviti priročnik, ki združuje oba načina. Priročnik smo pred kratkim dobili tudi v prirejeni slovenski izdaji. Pod naslovom DRUŽINSKI ZDRAVSTVENI VODNIK ga je izdala založba Mladinska knjiga. To je prvi zdravstveni priročnik v slovenščini, ki združuje konvencionalno in alternativno zdravljenje. Vodnik ponuja jasne in jedrnate informacije o stotinah zdravstvenih težav, od razmeroma nenevarenih stanj do najhujših bolezni. Razvrščene so po abecednem vrstnem redu, za vsako pa so zapisani značilni simptomi, napotek, kdaj seje potrebno posvetovati z zdravnikom, opis bolezni, vzroki, diagnostilčni postopki, zdravljenje na konvencionalni in alternativni način ter napotki za preprečevanje nastanka bolezni. K boljšemu razumevanju pripomorejo številne ilustracije. Ta najobsežnejši in osrednji del priročnika dopolnjujejo: uvodno pojasnilo, kako uporabljati knjigo, slovar konvencionalnega in alternativnega zdravljenja, splošni vodnik k zdravju, pregled prve pomoči, stvarno kazalo konvencionalnih in naravnih zdravil, slikovni diagnostični vodnik, atlas telesa ter pregledi akupunkturnih tehnik in jogijskih položajev. Seveda je knjiga terminološko in tudi vsebinsko prilagojena slovenskim razmeram. MILAN MARKELJ V množici knjig, ki jih je dandanes mogoče najti na slovenskem knjižnem trgu, bi morda morale biti še posebne pozornosti deležne tiste izpod peres avtorjev dveh domovin, torej Slovencev, ki so del življenja iz različnih razlogov preživeli še v kakšni tuji deželi. Takšna pisanja naj ne bi služila le predstavljanju Slovenije v svetu, našemu pre- poznavanju in spoznavanju, ampak imajo tudi velik kulturni pomen. Večina tovrstnih piscev v svojem “drugem” svetu drugače (za)čuti domovino, materni jezik in vse, kar je povezano z njihovim domom, ter tako pogosto tudi nas spomni na prave vrednote in smisel življenja. Dolenjska založba je pred kratkim izdata eno takšnih knjig z naslovom Dež gre avtorice Irme Marinčič Ožbalt, dopnačinke, doma iz Žužemberka.vŽivljenjsko pot je nadaljevala v Šempetru v Savinjski dolini, v Ljubljani, Avstaliji in v Montrealu v Kanadi, kjer je doktorirala iz književnosti in poučevala angleščino.-Veliko je prevajala slovenske literarne tekste v angleščino in obratno ter pisala literarnozgodovinske razprave s področja slovenske in angleške književnosti. Svojo prvo zbirko črtic z naslovom Mrzle peči je Ožbaltova izdala pred štirimi leti pri Mohorjevi družbi, tokrat pa se predstavlja s 150 stranmi obsežno knjižico zgodb in črtic, ki jih je zbrala pod naslovom Dež gre. Ostale so: Beli Cadillac, Bingo, Vrt cvetočih aza-lej, Zlate orhideje, Božične razglednice s Floride, Na kraljevi gori se osipa španski bezeg, Ciklame, Z babico pečeva potico, Pomladni sprehodi in Balada o anicah. Nekatere zgodbe in črtice so vezane na tuj geografski prostor, dvoje na slovenskega, nekaj pa je zasnovanih dvodelno, torej sta v njih pričujoča tako tuji kot domači svet. S tem je povezan tudi stil pisanja, ki je, kadar gre za domače okolje, veliko bolj oseben in nežen. Knjigo Ožbaltove odlikuje lepa slovenščina, črtice so pisane zelo občuteno, njihov osnovni motiv pa je bolečina. “To je literatura, ki jo lahko oblikujejo le ljudje, ki doživijo svet domačega ognjišča ter širjave in daljave tujih dežela in življenja na nedomačih tleh. Vsak tak umetnik je dragocena pridobitev za obogatitev naših spoznanj,” je v spremni besedi med drugim zapisal Jože Škufca. LIDIJA MURN Temna stran meseca Narod, ki ne pozna preteklosti, je obsojen, dajo ponovi, tako piše na panoju odmevne razstave v Cekinovem gradu v Ljubljani pod naslovom “Temna stran meseca, kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-1990”, katere namen je dopolniti že prej obstoječo razstavo “Slovenci v XX. stoletju”, ki je po mnenju pobudnika dodatne razstave pisatelja Draga Jančarja, pa ne le njega, premalo poudarila in prikazala temne strani naše novejše zgodovine. To naj bi dopolnjeval tudi kar 850 strani obsegajoči zbornik, ki ga je te dni izdala Založba Nova revija in v katerem so v prvem delu, v Osvetlitvah, objavljena razmišljanja Draga Jančarja, Vaška Simonitija, Jožeta Pučnika, Lovra Šturma, Aleša Gabriča, Andreja Aplenca, Milčka Komelja, Alenke Puhar in mnogih drugih o povojnih pobojih, nasilnih razlastitvah, prepovedih in procesih, vse v luči kratenja človekovih pravic; v drugem delu pa zbornik prinaša dokumente in fotografije, ki so jim edini komentar izbrani citati iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah. Čeprav prinašata tudi marsikaj že znanega, sta razstava in knjiga vredni ogleda oz. branja predvsem zavoljo razmislekov, ki jih spodbujata. Nesporno, že znano in splošno sprejeto dejstvo, pa naj ima še tako visoke cilje, da revolucija, ni mogoča brez nasilja in kratenja človekovih pravic, zbrani dokumenti in dokazi le še dodatno potrjujejo. Zlasti v prvih povojnih letih je bila nova oblast zelo kruta s političnimi nasprotniki, kasneje pa je ubirala bolj prefinjene oblike pritiska in strahovanja, značilne za vsakršen totalitarizem, ko se naravne človekove razlike v mišljenju in interesih ne morejo izraziti na demokratičen način. Toda ko se sprašujemo o vzrokih in krivdi za vse, kar se je temnega zgodilo, vidimo, da razstava in knjiga ne dajeta celovitejših odgovorov in da sta preozko zastavljeni, tudi časovno. Zgodovine ni mogoče začeti z 8. majem 1945 in poboji domobrancev, ne da bi upoštevali dogodke in vzroke, ki so pripeljali do tega obsojanja vrednega maščevanja, v katerem so pod geslom “Gorje premaganim” brez sojenja izgubili življenje krivi, manj krivi in nedolžni. Eno pa je gotovo: tudi ta razstava in zbornik dokazujeta, da zares objektivna ocena naše bližnje preteklosti, ki bi jo sprejeli obe nasprotujoči si strani, še ni napisana. Če bo sploh kdaj. MARJAN LEGAN št. 51 (2574), 24. decembra 1998 DOLENJSKI LIST 25 DECEMBERSKO SREČANJE NAROČNIKOV DOLENJSKEGA LISTA - V soboto je Dolenjski list pripravil že tradicionalno prednovoletno srečanje za več kot sto naročnikov Dolenjskega lista. V Metliki smo si najprej ogledali vinsko klet in muzej ter v industrijski prodajalni Beti opravili nekaj predprazničnih nakupov. Pri Simoničevih v Drašičih smo imeli kosilo in se ob dobri hrani in pijači prav imenitno zabavali. Zasluga za slednje gre predvsem obema harmonikašema, Marku in Dejanu, in tihi dogovor, da bosta odslej “naša ”, smo zapisali v arhiv. (Foto: Majda Luzar, EPS) sodoben vsestranski zanimiv pokrajinski tednik iOLSNMI IS Novo mesto Glavni trg 24 •s 068/323-606 faks 068/322-898 E-mail info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si za oglaševalce zanesljiv zadetek A k f ft V Dolenj’c Gorenjca vabi Decembrska številka Vrelcev zdravja, časopisa za goste Krkinih zdravilišč, vabi tokrat v Dolenjske Toplice goste z Jesenic, iz Ribče-vega Laza, Bohinja in Bohinjske Bistrice, z Bleda, iz Lesc, Radovljice, Tržiča, Naklega, Kranja, Škofje Loke in okolice naštetih krajev. Tako kot so septembra vabili v svoje zdravilišče goste iz severne Primorske, se zdaj obračajo na Gorenjce. Nudijo jim ugodne rezervacije z dvema prihodoma 3. in 10. januarja, pester program bivanja v zdravilišču z nižjimi cenami in s posebnim popustom za cene zdravstvenih storitev med 7-dnevnim bivanjem. Vrelci zdravja vabijo bralce, da pošljejo uredništvu predloge za novo ime hotela v Zdravilišču Strunjan. Tamkajšnji hotel Svobodo v celoti obnavljajo in mu želijo hkrati z novo podobo dati tudi novo ime. Pregled ponudb o Topli zimi v Krkinih zdraviliščih daje vse podatke o programih oddiha in zdravljenja v zdraviliščih in na Otočcu. Časopis prinaša tudi tokrat zdravstveno prilogo, piše o šegah in navadah ob koncu leta, Marko Koščak pa opisuje domovino Jurčičevih junakov in pisateljevo domačijo na Muljavi. Zanimiv je tudi zapis, kako ob nekdanjem gradu Ru-perčvrh še vedno kljubujeta času in vremenu dve veliki sekvoji. Tg. Otrokom ne kupujte živali za igračo Kaj kupovati V času nakupov daril pozivam kupce, da tudi pri tem pomislijo na živali. Naj ne kupujejo živih živali za igračo otrokom ali pa odraslim kot “presenečenje”. Izgibajo naj se izdelkom, ki na embalaži nimajo zapisano “Ni testirano na živalih”. Navedba, da je izdelek testiran biološko ali pa klinično, ne zagotavlja, da ni bil preizkušen na živalih. Ne kupujte krznenih izdelkov iz biokrzna, temveč kupite raje ekokrzno (gre za umetno krzno), hkrati pa se je bolje izogibati mesu, ki je bilo vzrejeno v “tovarnah mesa”, saj je prepojeno z antibiotiki, encimi, pomirjevali, barvili in še čem. Zlasti se je treba odpovedati nakupu izdelkov iz Tajvana, Severne Koreje in južne Kitajske, ki so preplavili Evropo, saj tam grozljivo mučijo pse in mačke. Način pobijanja je strahoten, pobijejo na tone živali, dostikrat ne do smrti, kar pomeni, da živim slačijo kožo (dokumentarec RTL, 13. december 1998, SAT). V obdelano kožo vtisnejo vzorce, dlako pa prebarvajo, da kupec ne more ugotoviti izvora kože. Na priveskih izdelkov je navedeno le “Prava koža”. Niti prodajalka ne ve izvora kože. LEA EVA MULLER PRIDOBITEV CIVILNE ZAŠČITE KOČEVJE - Občina Kočevje je zagotovila denar za nakup novega mobilnega kompresorja za polnjenje potapljaških jeklenk. Kompresor bodo uporabljali člani potapljaškega kluba Ponirek, ki delujejo v okviru civilne zaščite in so usposobljeni tudi za zaščito in reševanje. Slavnostni zagon kompresorja je opravil kočevski župan Janko Veber. Predsednik Ponirka Uroš Novak je povedal, da so s kompresorjem naredili korak dlje pri izvajanju zaščite in reševanja v sestavi CZ. ADI SMOLAR RAZVEDRIL IVANČANE - Znani slovenski kan-tavtor Adi Smolar si je v teh predprazničnih dneh, ki so še posebej zanj zelo delovni, vendarle našel čas tudi za Ivančane. Na povabilo tamkajšnjega kulturnega društva je v torek, 15. decembra, nastopil na koncertu in polno dvorano mladih in starih navdušil s svojimi uspešnicami. Mnogi so mu s petjem priskočili na pomoč, navdušenje pa je dokaz, da si njegovega obiska še želijo. (Foto: L. M.) Kar toži, dosegel ne boš ničesar Kako kupujejo les - “Počakaj račun in vse bo v redu” - Verjel sem in čakal denar račun in bo vse v redu!” Verjel sem in čakal. Po 21 dneh sem denar dobil, vendar za polovico manj, kot smo se dogovorili-Takoj sem moža poklical in je rekel, da bo kmalu poslal še ostalo. Čakal sem in čakal, a do zdaj še ni nič. Poklical sem ga p°' novno in odgovoril mi je: “Kor toži, dosegel ne boš nič. Je že zastarano in nimaš dokaza, da sem jaz les prevzel, in bom tudi tajil, češ da ga je prevzel nekdo Ko je možak k meni prišel prvič, je rekel, da gre v Črnomelj in Semič prevzemat les. A® je mogoče tudi tam koga ogoljufal? Da je ogoljufal mene, je dokaz že to, da je les vozil v Kom; polje-Boštanj. Tja verjetno ne bi vozil hrastovih vej za drva s Straškega območja. Dokaz o navedeni zadevi je: oglas v Dolenjskem listu, vžigalnik s storil; čevim naslovom in cenik lesa,lu mi ga je dal on. (Naslov pisca v upravi lista) V Dolenjskem listu je bil oglas: “Odkupujemo hlodovino bukve in hrasta, telefon (0608) 80-395 ali (041) 696-244.” Poklical sem na številko (041) 696-244. Oglasil seje moški. Vprašal sem ga za ceno hrastovih, češnjevih, javorjevih, topolovih in lipovih hlodov. Povedal je zelo ustrezno ceno, v ceno vračunan prometni davek in prevoz. Takoj se mi je ponudil, da pride les pogledat, in dal sem mu svoj PREDNOVOLETNO SREČANJE V DOLENJSKEM MUZEJU NOVO MESTO - Vodstvo Dolenjskega muzeja načrtno goji stike s prijatelji ustanove. Prijetno prednovoletno srečanje jim je pripravilo 18. decembra zvečer, ko jim je omogočilo ogled treh razstav. Po razstavi Novo mesto na razglednicah jih je vodila kustosinja muzeja Marinka Pungerčar, ki jim je v predvežju Dolenjske galerije predstavila tudi razstavo o razvoju sokolstva v Novem mestu, ki je bilo sestavni del telovadnega, narodnega in vseslovanskega gibanja. Društvo Sokol so v Novem mestu ustanovili že daljnega leta 1887, poleti 1906 pa je prvi telovadni nastop v življenju gledal tudi Leon Štukelj, ki je po tem letu zamenjal otroške igre z redno telovadbo. Po razstavi 100 let Leona Štuklja v galeriji je nekaj nad 40 udeležencev srečanja vodil ravnatelj Dolenjskega muzeja in avtor zanimive razstave Zdenko Picelj. Bogato gradivo, ki ga je z izvirno zasnovo oblikoval arhitekt Jovo Grobovšek, bo konec 1999 za pol leta na ogled v Olimpijskem muzeju v Švici, kar je pomembno priznanje Dolenjskemu muzeju in Novemu mestu. Tg naslov. Že drugi dan je bil pri meni in si ogledal les. Nekaj je bilo že podrtega, nekaj še za podiranje. Pokazal je, na katero dolžino naj razžagam in rekel, naj zvlečem na rampo k cesti, da bo prišel prevzet, ko bo delo opravljeno. Ko sem to storil, sem ga ponovno poklical. Res je prišel, pogledal les in povedal, koliko bom dobil zanj. Dogovorila sva se za dan in uro odvoza. Ko sem na dogovorjeni dan prišel k lesu, so ga imeli že naloženega na kamionu s prikolico. Zahteval sem ku-baturo lesa, on pa mi je skozi okno kamiona dal samo dobavnico. Ugotovil sem, da na dobavnici namesto hlodov piše za polovico omenjenega lesa “mešana drva”. Takoj sem poklical po omenjenem mobitelu in možaka opozoril, kaj mi je naredil. Odgovoril je: “Počakaj TEŽAVE Z ETAŽNO LASTNINO KOČEVJE - V kočevski občini se posamezni etažni lastniki stanovanj v večstanovanjskih hišah vedno bolj pritožujejo zaradi samovoljnih posegov v skupne dele hiš. Pri tem ne upoštevajo določb stanovanjskega zakona iz leta 1991, ki določa, daje preureditev skupnih delov večstanovanjske hiše možna le na podlagi pisne pogodbe, ki jo je dolžan investitor skleniti z vsemi solastniki. To nakazuje potrebo, da bi bilo tem vprašanjem nujno tudi na občinskem nivoju posvetiti več skrbi. Ukrepi bi morali biti hitrejši, saj se posamezna dela izvajajo v prostem času, ko državni organi ne delajo. Spori in težave nastopajo tudi, ko posamezni etažni^lastniki niso pripravljeni prispevati za vzdrževanje streh na teh stavbah, ki so mnoge nujno potrebne popravila. V. D. “VESELI DECEMBER” SE POSLAVLJA METLIKA - V okviru metliškega Veselega decembra se bo v zadnje® tednu v letu zvrstilo še nekaj zaflt' mivih prireditev. Tako danes, 24 decembra, ob 10. uri zabava v metli' ški športni dvorani mlade na praZ’ ničnem koncertu Avia band. V soboto, 26. decembra, bo ob 17. uriv gradaškem kulturnem domu pred’ novoletno rajanje z ansamblo® Hop Cefizelj, ob 19. uri pa bov metliškem kulturnem domu “Dosje metliške folklorne skupine Iva11 Navratil”. V nedeljo, 27. decembri bodo predšolski otroci v metliške® kulturnem domu z igrico Skrinj®3 želja pričakali dedka Mraza. Izšel je koledar športa za vse ___________________________________________________________ Športna unija Slovenije zbrala podatke o večini športnih prireditev v Slovenijiv prihodnjem letu - Podatke o programih redne vadbe bodo objavili v reviji FIT vključevanja v športno vadbo p/ nas. Vsi organizatorji (društva ® klubi, športne agencije, podjetni' ki, posamezniki, upravniki in las)' niki športnih objektov in zunanji površin, namenjenih športni de' javnosti), lahko pošljejo podatke o svojih vadbenih programih v Športno unijo Slovenije, ki b° omogočila brezplačno objavo. K sodelovanju vabijo tudi ponudni' ke programov, ki niso neposred' no povezani s športom, ponujaj0 pa stik z zdravim načinom življ6' nja, kot so savne, masažni šalah1' fizioterapije, trgovine z zdra^0 hrano ipd. Podatki bodo izšli' spomladanski številki revije FD' ki bo izšla v času sejma Alpe Adria - svoboda gibanja. j V. Predvsem rekreativni športniki, ki se ob koncu tedna radi podajo na katero izmed množičnih športnih prireditev, so v minulih letih že lahko spoznali Koledar športa za vse, ki ga z veliko vnemo pripravljajo v Športni uniji Slovenije, v torek, 22. decembra, pa je izšel koledar za leto 1999, v katerem je na 528 straneh zbrano preko 6000 podatkov o športno-rekreativnih in športno-turističnih prireditvah v Šloveniji. Koledar športa za vse je tudi to- ljubiteljem športa in zdravega krat zaradi preglednosti razdeljen na več pogiavij, v katerih so prireditve urejene po datumih ali po posameznih športnih panogah, samostojna pa sta sklopa o izobraževalnih seminarjih in o programski ponudbi Športne unije Slovenije. Kot uporabno novost za marsikaterega organizatorja naj omenimo še spisek nekaterih ponudnikov časomerilskih storitev na športnih prireditvah. Koledar prodajajo v Športni uniji Slovenije, poleg tega pa ga lahko kupite tudi vseh trgovinah Hervis in Tomas šport po vsej Sloveniji in v Mladinski knjigi - knjigarna Konzorcij v Ljubljani. Dostop do nekaterih podatkov iz Koledarja je mogoč tudi na teletekstu Televizije Slovenija (stran 365) in na internetu http://sport-na-unija.k2.net. Koledar Športa za vse 1999 Športna unija Slovenije namenja načina življenja in je lahko lepo darilo za božič ali novo leto. Da bi bil Koledar čim bolj aktualen in predvsem za uporabnika privlačen, so se v Športni uniji odločili, da iz vsebine izločijo vadbene programe, ki jih bodo po novem objavljali štirikrat letno v posebni brezplačni prilogi revije FIT. Revija gibanja športa za vse FIT bo dvakrat letno, v spomladanski in jesenski številki, objavljala posebno prilogo s podatki o možnostih ZA LETOS ODSLUŽIL - Ko so opravili še zadnjo letošnjo trgatev, so pri vinogradu Andreja Molana nad Zdolami trgači pomagali podreti klopotec, ki je po starem običaju vse od velikega šmarna 15. avgusta do zadnje trgatve - za ledeno vino so jo opravili pred nekaj dnevi - pred ptiči varoval grozdje. Tako kot pri postavljanju klopotala so tudi odstranitev proslavili s pesmijo, harmoniko in s kozarcem letošnjega pridelka. (Foto: M. Vesel) Ne varčujmo pri gumah! Priporočljiva je uporaba vseh štirih zimskih pnevmatik, saj je tako boljši oprijem na ledeni, sneženi ali le pomrzli cesti je kombinacija zimskih pnevmatik na pogonskih (največkrat sprednjih) kolesih in letnih pnevmatik manj priporočljiva, ker trše letne pnevmatike na zadnjih kolesih slabše “vodijo” vozilo, ki je zaradi tega manj stabilno. Zakon zime časovno ne opredeljuje, bo pa predvidoma konec marca opredeljena v odredbi o omejitvi prometa na cestah v Sloj veniji. V praksi se uporabljajo tri opredelitve (koledarska od 23. decembra do 21. marca, klimato-loška od L decembra do 28. februarja in cestarska od 15. novembra do 15. marca), zato bo policija pri nadzoru cestnega prometa do uveljavitve odredbe o omejitvah prometa upoštevala za zimo samo tisti čas, ki šteje kot zima po vseh treh časovnih opredelitvah (od 23. decembra do 28. februarja). Zimske razmere so oprede; ljene v veljavni odredbi o omejitvi prometa: od tedaj, ko se začne ob sneženju sneg oprijemati vozišča, in ob poledici do takrat, ko pristojna služba za vzdrževanje cest sporoči, da je cesta primerna za promet vozil. Po pravilniku, sicer še iz leta 1982, morajo imeti pozimi vsa vozila zimsko opremo. To so pnevmatike za zimsko rabo (M+S) na pogonskih kolesih, radialne pnevmatike na vseh štirih kolesih ali variga za sneg v priboru za vozila. Pnevmatike, ki štejejo za zimsko opremo, morajo imeti najmanj 4 milimetre globoke žlebove na celotni tekalni površini. Zimska oprema tovornih vozil in avtobusov vključuje tudi lopato. Glede na dejstvo, da je omenjeni pravilnik zastarel in da njegove določbe ne ustrezajo več današnji tehnologiji konstrukcije in izdelave pnevmatik, v ministrstvu za notranje zadeve priporočajo uporabo zimskih pnevmatik na vseh štirih kolesih. Zimske pnevmatike so namreč narejene tako, da imajo na tekalni površini, ki je izdelana v primerjavi z letnimi iz mehkejše gumijeve mešanice s primesjo silike, veliko število lamel, ki omogočajo na zasneženi, poledeneli ali samo pomrzli podlagi mnogo boljši oprijem kot najboljše letne pnevmatike. Zato Kadilci naj spoštujejo zakone Od kadilcev zahtevamo le, naj spoštujejo zakone, samomora pa jim ne moremo preprečiti Ludvik Mlakar .Vsak dan za posledicami kaje-nja umre 12, na mesec 360, na leto Pa 4.300 Slovencev. Ta izračun je Urejen na osnovi registra raka in Sre za verjeten približek. Natanč-5*k statističnih podatkov ni, ker W nihče noče zbirati. Zato zveza atuštev nekadilcev že več kot dve kti predlaga spremembo zakonodaje, najprej na inštitutu za varovanje zdravja, kjer tovrstne evidence zavračajo, za drugo branje Pa smo naprosili tudi poslance ^S, da bodo predlagali naše amandmaje. Da kajenje vpliva le na razvoj Pljučnega raka, pri katerem naj bi “Ho kajenje verjetna posledica 90 odstotkov obolelosti, ne drži. To je ažno zavajanje v brezskrbnost v bivanju pri kajenju tobaka. Pri Posameznih vrstah raka je razmerje med kadilci in nekadilci naslednje: pri raku grla 96 nekadil-jjev : 4 kadilcem, pri raku pljuč 53:7, pri raku ustne sluznice in jaku žrela 90:10, pri raku na jeziku 88:12, rak na sečevodu 81:19, Praznična darila V decembru razdelili 110 gospodinjstvom preko 1000 kubikov novoterma ZAHODNA DOLENJSKA - Kar okoli 1150 kubikov izolacijskega materiala novoterm so v decembru v treh “valovih” razdelili na območju dežele suhe robe, se pravi v zahodni Dolenjski in Notranjski skupno 110 gospodinjstvom, ki bodo tako lahko poskrbela za izolacijo svojih domov in hkrati privarčevala pri kurivu. Za brezplačno darilo sfa poskrbeli podjetji Pfleiderer Novoterm iz Novega mesta in Vitra iz Cerknice, v akciji pa so sodelovale še energetskosvetovalne pisarne iz Kočevja, Ribnice in Logatca ter radijski postaji Zeleni val iz Grosuplja in Univox iz Kočevja Za decembrsko akcijo obdarovanja za Miklavža, Božička in dedka Mraza seje prijavilo 220 gospodinjstev in kar polovica jih je bilo obdarovanih, od tega večina v zahodni Dolenjski v občinah Velike Lašče, Ribnica, Kočevje, Sodražica in Kostel, že spomladi Pa je bilo v podobni akciji nagrajenih 10 gospodinjstev iz Lazca v občini Loški Potok. Obdarovanci so bili darila zelo veseli in so zanj še posebno hvaležni Novotermu Novo mesto in Vitri iz Cerknice, ki je to akcijo sprožila v okviru obnove podeželja in hribovitih območij na območju dežele suhe robe, kjer se Vitra že pet let uspešno prizadeva, da z raznimi akcijami, tudi mednarodnimi, pomagati pri obnovi vasi in sploh podeželja v hribovitih območjih omenjenih občin. “V imenu vseh dobitnikov hvala Vitri in Novotermu,” je kar v imenu vseh dejal predsednik Turistično-športnega društva Kostel Stanko Nikolič, ki je sodeloval pri organiziranju akcije v tej novi občini. J. PRIMC seminar za bodoče MENTORJE IN INŠTRUKTORJE .KOČEVJE - Kočevska območna :“rina zbornica organizira v sodelo-snju s Centrom za tehnično usjjo-a”ljanje iz Ljubljane pedagoško-ltldragoški seminar za bodoče menjaje in inštruktorje pri praktičnem *sPosabljanju vajencev in učencev '°klicih šol. 32-urni seminar bo Otekal 13. in 14. ter 20. in 21. janu-’tja od 13. do 20. ure v prostorih -“močne obrtne zbornice Kočevje. seminaja je 12.710 tolarjev. Nagnjenje kandidatom vseh strok. Pri-"Vc zbirajo v območni obrtni zbornici. BOZICNO- NOVOLETNI KONCERT KOSTANJEVICA - V soboto, 26. decembra, ob 19. uri bo v kulturnem domu v Kostanjevici božično-novoletni koncert pihalnega orkestra Kostanjevica, lo je že 5. tradicionalni koncert, na katerem Se bodo domači glasbeniki predstavili predvsem s filmsko •n zabavno glasbo. rak na požiralniku 67:33, rak na debelem črevesju 65:35... Obolevnost in umrljivst raste s številom pokajenih cigaret. Za deset vrst raka je srednja vrednost 81 odstotkov v korist kadilcev in 19 odstotkov v korist nekadilcev. Ko manj kot tretjina Slovencev s pomočjo sedaj aktualne oblasti zastruplja in mori nič hudega sluteče otroke in tudi ostale držav- SODELOVANJE LOVSKIH DRUŽIN Z OBEH STRANI KOLPE Na pobudo Lovske zveze Karlovačke Županije, ki meji na zvezo lovskih družin Bele krajine, je bil sklican sestanek vodstva obeh zvez kot tudi obeh komisij za malo divjad. Sestanek je bil na Hrvaškem, v Pravotini ob Kolpi. Pogovarjali smo se o bodočem sodelovanju, seveda je največ problemov pri tem finančne narave. Vendar smo ugotovili, da lahko tudi s prostovoljnim delom in dobrim čuvajskim nadzorom veliko dosežemo pri vloženih prepelicah in fazanih. Dogovorili smo se o dejavnostih, ki jih bomo izvajali skupaj, saj male divjadi ni mogoče gojiti samo na eni strani Kolpe. Od skupnega dela pričakujemo, da bomo v nekaj letih dosegli željene rezultate. Število male divjadi bi radi povečali na nivo, kot smo ga imeli pred leti. Predsednik ZLD Bele krajine ANTON VRŠCAJ ljane, ne smemo pozabiti, da nekadilci svoje pravice poznamo. Zapisane so v listini o človekovih pravicah Organizacije združenih narodov, ustavi RS in zakonih, ki veljajo tudi za kadilce. Od kadilcev zahtevamo le, da zakone spoštujejo, a samomora jim ne moremo preprečiti. Lahko pa jim preprečimo, da bi s seboj povlekli tiste, ki nočejo kaditi. Vse lahko delamo skupaj, le kaditi ne moremo skupaj! To bodo morali v bodoče delati na prostem zunaj doma, v šoli ali na šolskem dvorišču, bolnici, ambulanti, ne na delovnem mestu, nikjer v zaprtem in pokritem prostoru. Vsak dan poročajo o mrtvih na cestah. Okoli 300 jih je letos. Zaradi kajenja pa umre okoli 4.000 ljudi letno, a nihče se ne vpraša zakaj. Tudi zdravnik bi lahko imel evidenco o svojih pacientih. Vse to je malomarnost sveta za zdravstvo pri vladi, vlade, zdravstvenega sveta pri ministrstvu za zdravstvo in ministrstva samega, inštituta za varovanje zdravja, onkološkega inštituta in drugih. Kadilci ter tobačnega denarja željni politiki in zdravniki niso samoošabni nasilneži, ampak preprosto diskriminatorska kasta. Kadilska histerija traja že 30 let. Za to je kriva podkupljivost na račun medicinske znanosti, strokovnosti demokracije, in kar je najhujše: cena je rak, izguba imunosti za rast tumorjev, trpljenje ljudi in zanesljiva prezgodnja smrt več kot 4.000 Slovencev na leto. Če ne bomo dosledni pri uveljavljanju naravnih človekovih pravic, določenih v ustavi in zakonu, bomo bitko izgubili. ANTON DOLENC predsednik Zveze društev nekadilcev Slovenije Po daljši bolezni je 2. decembra umrl Ludvik Mlakar, upokojeni sedlar in tapetnik iz Starega trga pri Trebnjem. Rodil se je leta 1913 v številni kmečki družini. Že v mladosti je moral poprijeti za težka dela. Izučili se je za sedlarja in tapetnika in je kot samostojen obrtnik izdeloval konjske komate in oblazinjeno pohištvo. Kot takrat edini je bil zelo iskan obrtnik. S pokojno ženo sta si postavila ljubek dom v bližini rojstne hiše. Pred 14 leti je ona umrla, kar je bil zanj hud udarec. Več let je taval okrog prijateljev in iskal tolažbo. Leta 1985 je spoznal medicinsko sestro na Kliničnem centru v Ljubljani Amalijo Horvat. Poročil se je in se preselil k njej v Ljubljano. Veliko sta hodila na Dolenjsko, saj je imel tu zelenjavni vrt, ona pa na Rih-povcu, kjer je doma. Toda prikradla seje bolezen, ki mu je jemala moči. Po njegovi želji je bil pokopan na domačem pokopališču v Trebnjem, kamor smo ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku. R. M. Obisk in nastop V Domu Tišje Dom Tišje je bil ustavnoljen leta 1946. Razvil se je v moderen dom za varstvo kronično bolnih starejših oseb. Poleg hotelskega dela nudi tudi zdravstveno varstvo v somatskem, psihiatričnem in delovno okupacijskem smislu. Zaposlenih je 94 delavcev. Najštevilčnejša je medicinsko negovalska služba, sicer pa se vse službe trudijo, da je življenje podobno kot v domu, ki so ga oskrbovanci morali zapustiti zaradi bolezni ali druge neprijetne usode. V domuje nastanjenih nekaj več kot 200 oseb iz skoraj 20 slovenskih občin, največ iz litijske in sosednjih. Nega na sobnih vozičkih je preizkušen način, kako lahko nepokretni doživljajo širšo okolico, gledajo televizijo, sodelujejo na prireditvah. Njihovo geslo je: V ta dom pride pomlad vsako leto. V četrtek, 3. decembra, smo jih presenetili s kulturnim programom. Razveselil jih je mešani PRIJETEN NASTOP - Stanovalci doma v Tišja so se razveselili našega obiska in nastopa. Podobnih presenečenj si še želijo. pevski zbor KUD Zlata jesen iz Trebnjega, humorist, domačin Jože Bevec iz Dolenje Dobrave, harmonikar Franci Reže z Gradišča. Oskrbovanci, ki jih vodi Renata Ozimek, so zapeli z nami. Vsi smo bili veseli, tudi 90-letna domačinkavdolgoletna solo pevka Marija Černe, ki je v domu. Vsem sodelavcem se lepo zahvaljujemo za prijeten sprejem in želimo veliko zdravja in veselja v naslednjem letu. R. MAJER USPEL KONCERT V TREBNJEM - V soboto, 19. decembra, je bilo v športni dvorani OŠ Trebnje zabavno. KUD Občinski pihalni orkester Trebnje s predsednikom Danijelom Metelkom je že tretje leto zapored v prazničnih decembrskih dneh priredil koncert. Nabito polno dvorano je navdušil nastop domačega orkestra pod taktirko prof. Igorja Teršarja, njihovo igranje pa je pohvalil tudi dirigent Pihalnega orkestra slovenske policije prof. Milivoj Surbek. Pod vodstvom Igorja Hribarja se je predstavil še mladinski pihalni orkester ter starejša in mlajša skupina mažoret, ki jih vodijo Darja Korelec, Zvonka Pečelin in Petra Kek, organizatorji pa so poskrbeli za prijetno presenečenje z nastopom Tereze Kesovija. Zapela je celo ob spremljavi orkestra. Več kot dveurni program je bil še posebej zanimiv zaradi voditelja, igralca Iva Godniča, ki je nastopil kot Tito, in zamejska Slovenka Vesna Malalan, v vseh vlogah pa je znal nasmejati obiskovalce. Organizatorjem gredo vse čestitke! (Foto: L. Murn) DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 26. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do.19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 21. ure: trgovina Žepek. Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7, do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14, ure: market Pri kostanju, Prečna od 8, do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16, ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7, do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška od 7. do 18, ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18, ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 27. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13, ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 12, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8, do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Budna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8, do 12, ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8, do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11, ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8, do 17. ure: Irgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7, do 12, ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11, ure: Market Straža • Šentjernej: od 8, do 11, ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje • Žužemberk: ods 8. ure do 11.30: Market • Škocjan: od 7,30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11, ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8, do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak • Semič: od 7,30 do 10. ure: Market Kdo je osnovni šoli v Leskovcu odvzel njeno ime? Po vojni je osnovnošolski pouk potekal v samostojnih osemletnih šolah v Leskovcu, na Velikem Trnu, v Velikem Podlogu in Senušah. Število kmečkega prebivalstva se je manjšalo, šoloobveznih otrok je bilo vse manj. Iz samostojnih oddelkov so nastajali kombinirani. Kvaliteta pouka je padla. Tako so bile samostojne šole ukinjene, sčasoma tudi podružnični šoli. Ostala je v Velikem Podlogu. Pouk in predšolsko vzgojo smo organizirali tudi za romske otroke. S pomočjo krajanov smo zgradili in obnovili vse šole v krški občini; v Krškem, Brestanici, Koprivnici, Leskovcu, na Raki, v Kostanjevici, Podbočju in posebno šolo v Krškem. Na Senovem smo stanovanja spremenili v šolske prostore, dogradili športno in kulturno dvorano. To je bil velik napredek. Z izgradnjo nove šole v Leskovcu smo pričeli leta 1975. Do leta 1976 je bilo uradno ime leskovške šole OŠ Leskovec pri Krškem. Nato sojo poimenovali po narodni herojinji Milki Kerin iz KS Leskovec. Zakaj in kdo ji je ta naziv odvzel? CIRIL PLUT Krško Slovenija uvaja DAVEK NA DODANO VREDNOST Posebnosti Tudi pri obračunavanju davka na dodano vrednost obstajajo nekateri posebni primeri. Ti nastopijo, ko gre za promet z rabljenim blagom, denimo z rabljenimi vozili, z umetniškimi predmeti, z zbirkami in s starinami, ko gre za promet na javnih dražbah ali pri delu potovalnih agencij. Poglejmo najprej, kako se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost pri prometu z rabljenimi vozili. Davčni zavezanec, ki nabavlja ali pridobiva rabljena prevozna sredstva zato, da bi jih prodal naprej, preprodajalec torej, sme odbiti kot vstopni znesek davka na dodano vrednost tisti znesek, ki ga ugotovi po preračunani stopnji DDV-ja od nabavne cene rabljenega vozila. Preprodajalec torej lahko sam izračuna znesek vstopnega DDV-ja ter ga odšteje kot odbitek davka pri izračunu svoje davčne obveznosti. Pravico do takšnega odbitka, t.i. davčnega preostanka, pridobi preprodajalec le v primeru, ko nabavi rabljeno vozilo od osebe, ki ni imela pravice do odbitka vstopnega DDV-ja za to vozilo, ali pa v primeru, ko kupi vozilo od drugega davčnega zavezanca, ki za to vozilo prav tako ni imel pravice do odbitka vstopnega davka. Tudi pri preprodaji drugega rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin šteje v davčno osnovo za plačilo davka na dodano vrednost le razlika med prodajno in nabavno ceno, ki jo ustvari preprodajalec, zmanjšana za davek na dodano vrednost od te razlike. Če je nabavna cena večja od prodajne cene zadevnega blaga, se šteje, da je davčna osnova enaka nič. Pri prometu blaga na javni dražbi predstavlja davčno osnovo za obračun in plačilo DDV-ja ustvarjena razlika med ceno, doseženo na javni dražbi, in zneskom, ki ga je plačal dražitelj principalu za opravljen promet blaga, ter zneskom davka na dodano vrednost, ki ga je dolžan plačati dražitelj za svojo provizijo. Znesek, ki ga je dražitelj dolžan plačati principalu, je enak razliki med doseženo ceno blaga na javni dražbi in zneskom provizije, ki jo je ali jo bo pridobil dražitelj od svojega principala po pogodbi, kjer se provizija plača od prodaje. V ceno, doseženo na dražbi, so šteti davki in dajatve, stroški provizije, embaiiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih plača kupec dražitelju za blago. Dražitelj mora kupcu in principalu za vsak promet blaga na javni dražbi izdati račun. Na njem morajo biti navedeni cena blaga, dosežena na dražbi, davki in dajatve, provizija, stroški embaiiranja, prevoza in REPUBLIKA SLOVENIjA Ministrstvo za finance zavarovanja. Na dokumentu, ki ga dražitelj izda principalu, pa mora ločeno navesti znesek, to je ceno, doseženo na dražbi, zmanjšano za znesek principalove provizije. Poseben primer predstavlja obračunavanje DDV-ja pri storitvah potovalnih agencij in organizatorjev potovanj. Potovalna agencija, ki deluje v svojem imenu, prodaja pa blago in turistične storitve drugih davčnih zavezancev, lahko ob predpisanih pogojih obračuna davek na dodano vrednost od zneska, ki predstavlja razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik, in dejanskimi stroški potovalne agencije za storitve, ki jih zagotavljajo drugi davčni zavezanci neposredno potniku. Potovalna agencija pa nima pravice do odbitka DDV-ja, ki ga zaračunajo ti drugi davčni zavezanci pri prometu blaga in storitev, opravljenih neposredno potniku. Ta DDV se plačuje po sedežu potovalne agencije. Vse storitve, ki jih tako opravi potovalna agencija v zvezi s potovanjem, štejejo za eno storitev potniku, pri čemer se DDV za storitve, ki niso opravljene v Sloveniji, pri nas ne zaračuna. Prihodnjič: Priprave na prehod TELEVIZIJSKI SPORED | Televizija si pridržuje pravico do i morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 24. XII. SLOVENIJA 1 7.45 - 3.00 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 Tedenski izbor Otroška oddaja 9.45 Lutkovna igrica 10.30 Tretje oko, dok. serija 11.15 Vino moje dežele 11.45 Turistična oddaja 12.05 Nash Bridges, naniz., 8/18 13.00 Poročila > 13.35 Božična je noč 13.55 Tedenski izbor Osmi dan 14.25 Iz muzeja 15.10 Spoznavanje narave in družbe 15.30 Zgodbe iz školjke 16.05 Slonček Benjamin - Srečanje z božičkom, nem. film 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi 18.20 Resnična resničnost 19.05 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.05 Sarajevska božična podoba 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Božični koncert 23.45 Polnočnica 1.15 Počitnice, italij. film SLOVENIJA 8 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi možje, ponov. -10.00 Zamudniki, naniz., 6/22 - 10.25 Pacific Drive, naniz., 127/130 - 10.50 Angel, varuh moj, naniz., 9/22 - 11.40 Portret ■ 12.40 Spleti, čisto blizu vas, drama -13.40 Svet poroča -14.10 Angelček in vojaček, risanka - 15.05 Pikijev čarobni božič -15.55 Potovanje v Koromandijo, film -17.20 Prva sveta noč, dok. oddaja • 17.55 Lukas, nem. naniz., 5/13 -18.25 So leta minila, naniz. ■ 19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 David I, film • 21.30 Mostovi mojega deda, film - 22.00 Koncert - 22.40 Howardov kot, amer. film KANALA 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedez, ponov. -12.00 Odklop • 13.30 Oprah shovv * 14.30 Princ z Bel Aira - 15.00 Ne mi težit, naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. • 18.00 Oprah show -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.45 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz združenja LTV -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik HTV 1 6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.25 Program zamlade -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) - 13.55 Božič v družini Dijanič (dok. oddaja) - 14.25 Pridi, gospod (glas. oddaja) -15.00 Clau-dio Monteverdi (dok. film) -15.55 Božični koncert -16.50 Trenutek spoznanja -17.25 Praznični dogodek -18.00 Kolo sreče -18.35 Veselite se - 19.05 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Božični nagovor zagrebškega nadškofa - 20.15 Dunajski božični koncert - 21.30Mali sodniki (božična igra) - 22.30 Poročila - 22.45 Božični koncert iz katedrale Sv. Jakoba - 23.55 Prenos polnočnice iz zagrebške katedrale HTV 2 11.50 TV koledar -12.00 Gospod Majeika - 12.50 Resnična zgodba o božičnem drevescu (risanka) -13.20 Nilus, deček ki se mu je sanjalo o božiču (ris. film) -13.45 Kolcavica (film) - 14.35 Štirje bremenski glasbeniki (ris. film) - 16.00 Božično drevesce gospoda Willowbyja (film) -16.45 Hugo, tv igrica -17.00 Giuseppe Verdi (film) - 18.50 Kviz - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Kviz - 20.35 Dežela senc (drama) - 22.50 Virginijin božič (komedija) -0.50 Čas nedolžnosti (drama) PETER, 25. XII. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.35 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.09 Glinene jaslice 9.15 Tedenski izbor Glejte, kako rastejo 10.25 Tedi 10.00 Evangelistično bogoslužje 11.00 Tedenski izbor 4x4 11.25 Na vrtu 11.55 Papeževa božična poslanica 12.30 Prišel je čas krog božiča 13.00 Poročila 13.10 Gibljive slike 13.40 Jožef in Marija, predstava PGD 14.50 Slonček Benjamin in ledena princesa, nem. film 15.54 Božične pesmi 16.20 Mostovi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Dober večer 19.05 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Zrcalo tedna 20.10 Petka 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.20 Polnočni klub 23.35 Danski kraljevi balet SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama -10.00 Zamudniki, 7/22 -10.25 Pacific Drive, naniz., 128/130 -10.50 Tedenski izbor: Lukas, naniz.; 11.20 So leta minila, naniz., 2/7; 11.50 Lovci na slone, amer. film -13.25 Take božične pesmi -14.25 Mostovi mojega dedka, film -14.55 Božični koncert - 15.40 David 1, film -17.10 Nekega lepega dne, dok. film -18.05 Indaba, franc, naniz., 24/25 - 18.30 Davis, ravnatelj, naniz., 5/13 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 David II, film - 21.30 Velike romance 20. stoletja, angl. dok. serija - 22.00 Kot v starih časih, amer. film - 23.40 Sodišče, amer. naniz., 6/11 - 0.30 Nočni pridih: Vsi županovi možje, 18/24; 0.55 Leteči odred, naniz., 2/9 KANALA 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.30 Mannix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi - 11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Zmenkarije -13.30 Oprah shovv, ponov, -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -.17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -18.50 Bravo, maestro -19.00 Tretji kamen od sonca - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Nevestin oče, film - 22.30 Aladin na ledu - 23.30 Nemogoče - 0.30 Dannyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani - 16.45 Najspot - 17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas HTV 1 8.15 Tv spored - 8.30 Poročila - 8.35 Mavrica (film) -10.15 Božične iskrice -10.25 Poročila - 10.30 Svečana maša (prenos) -11.05 Rim: Urbi et orbi (prenos) -12.55 Hrvaška spominska knjiga 13.10 Božični koncert -14.20 Risanka - 14.45 Božične iskrice -14.50 Program za mlade - 15.25 Atlantis (dok. film) -16.50 Poročila 18.00 Kolo sreče -18.40 Radujte se narodi - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Božični koncert iz Cibone - 22.10 Poročila - 22.25 Božična romansa (film) - 23.25 Nočna straža: Neskončen dan (film); Z eno nogo v grobu (film); Bruc (film) HTV 2 9.50 TV spored - 9.20 Nevv York (serija) - 9.50 Esmeralda (serija) -10.40 Dr. Dolittle (film) - 13.00 Čudež v divjini (film) -14.25 Moje pesmi, moje sanje (film) - 17.10 Najbolj nori božič (film) -18.50 Hugo, tv igrica -19.15 Božične iskrice -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.30 Glej kdo govori 3 (film) - 22.10 Božični koncert milanske Scale SOBOTA, 26. XII. SLOVENIJA 1 7.40 - 1.25 Teletekst 8.00 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke. 8.30 Nesrečniki, risana naniz. 9.00 An ban pet podgan 9.30 Glasbena šala (šola) 10.00 Peter v vrbah, risani film 11.25 Tedenski izbor Petka 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.30 Tednik 14.20 Sarajevska božična zgodba 15.10 Casablanca, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Koncert 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, amer. dok. serija, 12/12 19.10 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Orion 21.45 Turistična oddaja 22.05 Poročila, šport 22.35 Mrtvaško bledi konj, ang. film 0.05 Iz muzeja SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama -10.45 Zlata šestdeseta -10.25 Zima v vrbah, risnai film -13.00 David II, film -14.30 Slovenska polka in valček -15.30 Prva sveta noč, ponov. -16.50 Perpetu-um -19.30 Videoring - 20.00 Madame Buterer-fly, operni film - 22.10 V vrtincu - 22.50 Večer pred božičem - 23.15 Sobotna noč KANALA 8.00 Risanke - 9.30 Nora hiša -10.00 Charles je glavni -10.30 Nimaš pojma -11.00 Cooperjeva druščična-11.30 Korak za korakom 12.00 Stilski zaliv -12.30 Bravo maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Božič pri Bradyjevih, film - 16.00 Ljubezen v snegu, film -18.00 Dušni pastir -18.30 Sam svoj mojster -19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Koncert - 22.00 Skrita kamera - 23.00 Babylon 5, naniz. - 0.00 Klub Avenija VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1 7.45 Tv spored - 8.10 Program za mladino -12.00 Poročila - 12.20 Hrvaška spominska knjiga - 12.35 Kmetijski nasveti -13.05 Crno-belo vbarvi -16.10 Poročila -16.20 Bramvvell II (serija) -17.15 Risanka -17.45 Turbo limach shovv -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Koncert ansambla “Lado” - 21.10 Hrvaški božič - 21.45 Poročila - 22.00 Nočna straža; Zgodba o Solomonu; Lov na pravico (film); Frasier (serija); Nacija vesoljcev (film) HTV 2 10.45 Tv koledar -10.50 Plima življenja (serija) -13.20 Božični koncert iz Cibone -15.20 Gospodar Ballantraea (film) -17.55 Smerokazi -18.25 Potovanje skozi Svete dežele (dok. film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Sam doma 2 (film) - 22.05 Božični koncert iz Asssis-sija - 23.05 Zlati gong - 0.00 Svet zabave NEDELJA, 27. XII. SLOVENIJA 1 7.40 - 0.20 Teletekst 8.00 Živžav Risanke 9.20 Telerime 9.25 Zares divje živali 9.50 Ozare 10.00 Ples severnih medvedov, danski film 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.30 Vsi smo ena družina, serija, 19/20 13.55 Orion 15.20 Andre, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe-Donava-Jadran 17.45 Po domače 18.40 Petra, dok. film 19.10 Otrokom za praznike 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Novoletni 3x3 21.35 Portret 22.40 Poročila, šport 23.00 Murphy Brown, naniz., 17/25 23.25 Umori, naniz., 10/22 SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama - 9.55 Veleslamom, 1. tek. (ž) -11.00 V vrtincu -12.10 Pripravljeni - 12.55 Veleslalom, 2. tek (ž) -1350 Duh v Monte Carlu, angl. film -15.20 Božični koncert -16.20 Glasbena oddaja -17.15 Madame Butterfly, ponov. -19.30 Videoring - 20.00 Pii Mlakar za 90. rojstni dan - 21.00 Prerokbe, dok. oddaja - 21.55 Šport v nedeljo - 22.40 Obupanci, amer. film KANALA 8.00 Risanke - 9.30 Nora hiša -10.00 Charles je glavni -10.30 Nimaš pojma -11.00 Cooperjeva druščična -11.30 Korak za korakom 12.00 Šan-jam o Jeannie -12.30 Klub Avenija -13.00 Lepotica in zver -14.00 Božični žarek, film -16.00 Čudna znanost er -16.30 Nimaš pojma -17.00 Manekenke -18.00 Klub Avenija -18.30 Koncert - 20.00 Nevestin oče 2, film - 22.00 Odkop - 23.00 Zvestoba do groba, film VAŠ KANAL 12.30 Vaše želje -14.00 Videostrani - 17.00 Posnetek dogodka - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi PONEDELJEK, 28. XII. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.30 Teletekst 8.35 Lahkih nog naokrog 9.20 Junaki petega razreda, nadalj., 1/3 10.00 Viharnik, avstral. film 11.25 Od izvira do izliva 11.40 National geographic, amer. dok. oddaja, 12/12 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.15 Ljudje in zemlja ■ 13.50 Portret 14.50 Novoletni3x3 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji % NAGRADI V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 49. nagradne križanke izbral Marjan« Baznik in Sonjo Skobe iz Novega mesta. Bazni-kovi je pripadla denarna nagrada, Sko-betova bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 4. januarja 1999 na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 51”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 49. KRIŽANKE Pravilna rešitev 49. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SIROTEK, TROPIKA, ROKOPIS, TONE ROP, AKITA, AT, NEGNOJ, OŽE, ALE, VATIKAN, LERAN, RAT, OGENJ, ATAKA, GANTAR PAVEL, ANTIKVA, ART. 17.30 Radovedni Taček 17.45 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.00 Otrokom za praznike 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Otroški policaj, naniz., 4/6 21.00 Moč legende, dok. oddaja 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Poredušov Janoš, tv film SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi možje, naniz. -10.00 Matineja: Zamudniki, naniz.; 10.25 Pacific Drive, naniz. - 10.50Teden-ski izbor: Indaba, naniz., 24/25; 11.15 Davis, ravnatelj, amer. naniz., 5/13; 11.40 Šport v nedeljo; 12.25 Velike romance 20. stoletja; 12.55 Ljubezensko potovanje, film -14.35 Eu-ronevvs -15.50 Pripravljeni -16.25 Nočni slalom, 1. tek (ž) -17.30 Ženska mojega življenja, Špan. naniz. -18.30 Lingo -18.55 Nočni slalom, 2. tek (ž) - 20.00 Studio City - 20.55 Trend - 21.45 Pomp - 22.45 Brane Rončel izza odra - 0.10 Nočni pridih: Najstarejši umor, angl. naniz.; 0.40 Leteči odred, naniz. KANALA 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 Mannix -10.30 Dobri časi, slabi časi -11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit naniz. -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet - 21.00 Gospa Božičkova, film - 22.45 Silski izziv - 23.15 Da, gospod minister, hum. naniz. - 23.30 Nemogoče VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Zadnja beseda, film - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz združenja LTV TOREK, 29. XII. SLOVENIJA 1 7.45 - 0.05 Teletekst 8.00 Vremenska panorama 9.00 Radovedni Taček 9.20 Junaki petega razreda 10.00 Nabrita mala Lotta, Šved. film 11.15 Po domače 12.05 Otroški policaj, naniz., 4/6 13.00 Poročila 13.45 Moč legende, dok. oddaja 14.40 Recept za zdravo življenje 15.20 Glasbeni odmev ob obletnici 16.20 Oddaja TV Koper 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Glasbena šala (šola) 17.45 Fenix in preproga, angl. nadalj., 5/6 18.20 Tretje oko, 9/10 19.10 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Učitelj, franc, naniz., 9/18 21.05 Pogovor 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.50 Kontrapunkt SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Najstrašnejši umor, angl. naniz. -10.00 Matineja: Zamudniki, naniz.; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz.; 10.55 Ženska mojega življenja, naniz. -11.55 Smuk (m) -11.50 Studio City -13.55 Sobotna noč -15.35 Kot v starih časih, film -17.15 Smuk, posn. -18.05 Gospa svetovalka, nadalj. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring -19.55 Košarka - 22.20 Dirkala časom, angl. film - 23.55 Svet poroča - 0.25 Nočni pridih: Vsi županovi možje, naniz.; 0.50 Leteči odred, naniz. KANALA 7.30 Risanke - 9.00 Bradvjevi, naniz. - 9.30 Man-nix, nadalj. -10,30 Dobri časi. slabi časi -11.00 Maria Mercedes, nadalj. -12.00 Klub Avenija - 12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah show -14.3(1 Princ z Bel Aira -15.00 Ne mi težit, film -15.30 Nora hiša -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kamen od sonca -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Bonnie in Clyde, film - 23.00 Da, gospod minister, naniz. - 2330 Nemogoče, naniz. VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Zapravljivca, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas SREDA, 30. XII. SLOVENIJA 1 7.40- 1.00 Teletekst 8.30 Glasbena šala (šola) 8.50 Junaki petega razreda 9.30 Fenix in preproga, nadalj. 10.00 Lotta se odseli, Šved. film 11.20 Pogovor 12.10 Učitelj, franc, naniz. 9/18 13.00 Poročila 13.40 Tedenski izbor Tretje oko, 9/10 14.25 Murphy Brovvn, naniz., 17/25 14.50 Andre, amer. film 16.20 Obzorje duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice 18.15 Tretje oko, serija, 10/10 19.10 Otrokom za praznike 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nash Bridges, amer. naniz., 8/18 21.05 Beck, angl. nadalj., 6/6 22.00 Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Ljubezenska glasba, franc, drama, 3/3 SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama - 9.30 Vsi županovi možje, naniz. -10.00 Matineja: Zamudniki, nav alj., 8/22; 10.25 Pacific-Drive, naniz., 129/13®' 12.25 Novoletna skakalna turneja -14.40 Prerok' be, dok. oddaja -15.30 Mrtvaško bledikonj, anp film -17.00 Posnetek novoletne skakalne turnejt -18.05 Angel, varuh moj, naniz. -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Tom in Jem; risani §» - 21.20 Montand, franc, film - 23.35 Ekhaya,n»; dalj., 5/13 - 0.25 Pajčevina - 0.50 Nočni pridih: Vsi županovi možje, naniz.; 1.20 Leteči odred, na® KANAL A 7.30 Risanke - 9.00 Bradyjevi, naniz. - 9.30 M® nix, nadalj. -10.30 Dobri časi, slabi časi -U-® Maria Mercedes, nadalj. - 12.00 Dannyjcv( zvezde-13.30 Oprah shovv-14.30 Princ z Bel Aiw -15.00 Ne mi težit, naniz -15.30 Nora hiša -16-® Bogato dekle, nadalj. -17.00 Maria Mercedes, nadalj. -18.00 Oprah shovv -19.00 Tretji kante1 od sonca -19.30 Skrita kamera - 20.00 Operacija slon, film - 22.30 Rubv Wax - 22.30 Drevv Ca«* naniz. - 23.00 Da, gospod minister, naniz. - 233® Nemogoče, naniz. - 01.30 Danyjeve zvezde VAŠ KANAL 14.00 Videostrani -17.00 Zapravljivca, fil®' 18.25 O gospodarstvu -19.00 Novice - 19.3024 ur - 20.00 Najspot - 21.00 Novice - 21.30 Z* zdravo srce - 21.45 Zgodovina avtomobilizma [ TELEVIZIJA NOVO MESTO | IcaiŠall s Trdinovega vrha na kanalu Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Slavki Vovk iz Soteske 56 pri Straži. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna: 1. (2) Brez dragih - ansambel Poljub 2. (6) Mačkoni - ansambel Mačkoni 3. (1) Kje so tiste rožice - Jože Bohorč s prijatelji 4. (8) Božični utrinek - ansambel Vrisk 5. (3) Dolenjska - ansambel Henček 6. (4) Ob potoku - ansambel Litijski odmev 7. (5) Moja dečva - ansambel Cvet 8. (-) Prometna - ansambel Nočna ptica 9. (7) Pozabljivec - ansambel Slapovi 10. (9) V mojem srcu - Fantje izpod Rogle Predlog: Silvestrska noč - ansambel Franca Potočarja s Podlipiškimi fanti KUPON ŠT. 51 Glasujem za: ___ Moj naslov: _________________________________________________■ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto NAGRADNA KRIŽANK A ! -a—-S« 51 DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST SKLEP DAŠE KOMU KAJ DA POŠKODBA TKIVA ZARADI UDARCA PREPIR DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST GNUS ZAREBRNICA OZEK ŽLEB v deski , * .^7 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJINICA ORGAN VIDA KOZAŠKI STOTNIK V CARSKI RUSIJI NASLOV- LJENEC m i ČASTNI NASLOV SLAVNIH DIRIGENTOV BALETKA U > AVTOR: JOŽE UDIR LESENA STENA PRI PODU ALI SENICI NAJVEČJI LEVI PRITOK PADA AMERIŠKA KUKAVICA STROJ DEL ČLOVEKOVEGA TELESA, KI SE UPORABLJA ZA PREMIKANJE ALI PRIJEMANJE OBMEJNO MESTO NA KRASU VRSTA METULJA NEKDANJI SOVJETSKI VODITEU PREMOŽENJE DELOVNO PODROČJE > KDOR SE POKLICNO UKVARJA S POLAGANJEM TAPET PREDMET, NALOGA KEM. SIMBOL ZA ERBIJ IME SKLADATELJA HAČATUKIANA JEZERO NA FINSKEM NADSTROPJE PLAST STAREJŠIH GEOLOŠKIH PLASTI NAD MLAJŠIMI LEDENA GMOTA OB LEDENIŠKEM PRELOMU RDEČI KRIŽ AZIJSKA DRŽAVA ŽENSKO IME V|5|NSKA TOČKA TRGOVEC S CENENIM BLAGOM POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto ZAHVALA V 67. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, stara mama in teta BOŽICA ROGIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in vence ali nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo prijateljem, sosedom, Društvu upokojencev in patru Luki za spremstvo na zadnji poti ter občutene besede slovesa. Žalujoči: mož Grga* hčerki Nedeljka in Branka ter sin Branko z družinami ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta BARBARA KARIN roj. Starešinič iz Podklanca 23 pri Vinici Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za pisno ali ustno izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče, zlasti pa sosedom Kajin za vsestransko pomoč, posebej Miru Kajinu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi Anici Kovač, Anici Balkovec in Mariji Kobe za pomoč in oskrbo na domu, patronažni sestri Marini, osebju Doma starejših občanov Črnomelj, pogrebniku Jožetu Flajniku za organizacijo in izvedbo pogreba, trobentaču za zaigrano Tišino, g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 64. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric JANEZ PEVEC iz Škovca 3, Velika Loka Ob boleči izgubi dragega očeta se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so nam v zadnjih trenutkih žalosti stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali za maše, cvetje in sveče ter dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred, g. Sotlarju za zaigrano Tišino, pevcem in pevkam za zapete žalostinke ter PGD Velika Loka in Tesnila TMT Velika Loka. Posebno pa se zahvaljujemo družinama Mlakar in Starič z Andrejo. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA * V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga teta MARIJA KOVAČIČ rojena Horvat iz Gradca 125 v Beli krajini Ob boleči izgubi naše drage tete se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Še posebna zahvala družini Milavec za nesebično pomoč ter Andreji Milavec in Francu Šuštaršiču za spregovorjene besede. Hvala tudi krajevni organizaciji Zveze borcev, Društvu upokojencev ter osebju Žilnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za pomoč ob bolezni naše drage tete. Vsem še enkrat hvala! Nečak Lojze z družino ter vsi njeni ZAHVALA V 72. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dobri mož, oče in stari oče IVAN GOLOBIČ s Krvavčjega Vrha 10 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala osebju ORL novomeške bolnišnice ter patronažnima sestrama Anici in Bernardi iz ZD Metlika za lajšanje bolečin v času bolezni. Hvala sodelavcem Iskre Semič, Partnerju Metlika, OOZB Semič, DU Semič, pogrebni službi Kukar za organizacijo pogreba, govornikoma pred domačo hišo in ob odprtem grobu ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste našega očeta pospremili na zadnjo pot, iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija in sin Tone z družino ZAHVALA POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto S 068/323-193 mobitel: 0609/625-585 0609/615-239 delovni čas: NON STOP Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike. ZAHVALA Ob smrti dragega JOŽEFA BREZNIKARJA se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so pokojnega pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše. Vsem iskrena hvala! Bratje in sestri V SPOMIN Bila si lu, zdaj več te ni, ne moremo verjeti, tolažba je spomin na te, ki nihče ga ne more vzeti. IVICA LOVRIN v roj. Štor iz Novega mesta 1935 - 1988 Hvala vsem, ki se spominjate najine mame, njene neizmerne dobrote in širokega srca, postojite ob njenem grobu ter ji prižigate svečke. Hčerki z družinama Ob boleči izgubi naše ljube mami, stare mame, sestre, tete, sestrične in svakinje JOŽEFE KOZOGLAV iz Stranske vasi pri Novem mestu se najtopleje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem kakor tudi sodelavcem Osnovne šole Šmihel, ki ste v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in pokojni ^darovali vence, cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto ter dr. Kvasiču za skrbno zdravljenje v zadnjih letih življenja. Hvala Videtovim, ki so nam v trenutku nesreče priskočili na pomoč. Lepo se zahvaljujemo tudi g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru Ruperčvrh ter g. Brcarju za zaigrano Tišino. Žalujoči: sin Jože, hčerka Silva, vnuk Tomaž in sestra Marija ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega LEOPOLDA FERBEŽARJA borca NOV se fSkreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke v dobrodelne namene ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Iskrena hvala g. Ivanu Somraku za tople besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala KO-ZB Kandija-Grm, Društvu upokojencev Novo mesto, Skupščini občine Novo mesto in praporonošem. Hvala osebju Onkološkega inštituta Ljubljana za lajšanje tegob v času njegove bolezni, ZD Novo mesto, še posebej ge. dr. Piletičevi, ter g. Oklešnu za pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: žena Albina, sin Tomaž z ženo Dragico, vnuka Tomaž in Maja ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mirno ti. V 71. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in tašča FRANČIŠKA KOCJAN roj. Dragan iz Ornuške vasi 7 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, za sv. maše, sveče in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Revoza, Adrije mobil in Mavrice. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Oklešen, vsem pevcem in župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre ANTONIJE PANJAN iz Doblič 20 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, pokojni darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje. Še posebej hvala dr. Krešimirju Macanu, osebju Internističnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, sosedom za nesebično pomoč, pogrebni službi Malerič, govorniku za besede slovesa, domačemu pevskemu zboru, godbi na pihala in g. župniku za lepo opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Lojze, sinova Franc in Tone z družinama, sestra Pepca in brat France z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustil naš oče in stari oče ANTON ŠKRINJAR Drašiči 8, Metlika Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraze sožalja. Iskrena hvala osebju Nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice za lajšanje bolečin v zadnjih dnevih.. Posebna hvala kolektivoma Komet in Beti, pogrebni službi in g. Piškuriču, gospodu župniku za lepo opravljen obred, novomeškemu moškemu pevskemu zboru ter govorniku g. Martinu Pečariču za lepe poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ■m TEDEN ¥^S ŽANI M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA - Irk POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVAL! tedenski koledar Četrtek, 24. decembra - Eva Petek, 25. decembra - božič Sobota, 26. decembra - dan samostojnosti, Štefan Nedelja, 27. decembra - Janez Ponedeljek, 28. decembra - Živko Torek, 29. decembra - David Sreda, 30. decembra - Evgen LUNINE MENE 26. decembra ob 11.46 - prvi krajec kino BREŽICE: Od 24. do 28.12. (ob 17. uri) akcijski film Pogajalec. Od 24. do 30.12. (ob 20. uri) drama Reševanje vojaka Ryana. ČRNOMELJ: 25.12. (ob 18. in 20. uri) komedija Poročiva se. DOBREPOLJE: 24.12. (ob 19.30) ZF Spawn. 25. in 27.12. (ob 19.30) ljubezenska drama Mesto angelov. IVANČNA GORICA: 26.12. (ob 19. uri) ZF Spawn. KOČEVJE: 24. in 28.12. (ob 18. in 20. uri) ljubezenska drama Mesto angelov. 25.12. (ob 18. in 20. uri) ZF Spawn. KRŠKO: 26.12. (ob 16, uri) film Bat- man in Robin. 26. in 27.12. (ob 18. uri) kriminalni film Daleč od oči. METLIKA: 27.12. (ob 17. in 19. uri) komedija Poročiva se. NOVO MESTO: Od 24. do 30.12. (ob 16.30) risani film Mulan. Od 24. do 28.12. (ob 18. uri) ter 29. in 30.12. romantični film Pepelkina ljubezenska zgodba. Od 24. do 28.12. (ob 20.15) komedija Ljubi me, ne ljubi me. 25.12. (ob 11. uri) komedija Najbolj nori božič. 26.12. (ob 11. uri) komedija George iz džungle. 27.12. (ob 11. uri) ZF Dan neodvisnosti. 28.12. (ob 11. uri) akcijski film Sanjsko moštvo. 29.11. (ob 11.uri) igrani film Ostržek. 30.12. (ob 11. uri) komedija Raztreseni profesor. RIBNICA: 26.12. (ob 21. uri) ljubezenska drama Mesto angelov. 27.12. (ob 16. uri) ZF Spawn. TREBNJE: 27.12. (ob 17. uri) krimanlni film Ognjeno obzorje. VELIKE LAŠČE: 26.12. (ob 19. uri) ljubezenska drama Mesto angelov. 27.12. (ob 19. uri) ZF Spawn. film 2 • REŠEVANJE VOJAKA RYA-NA, vojna drama (Saving Private Ryan, 1998, ZDA, 170 minut, režija: Števen Spielberg) Laž ali resnica, igrano ali življenjsko. S temi pojmi veliki mag Spielberg operira tako dobro, tako lažnivo resnično, da postane meja zmuzljiva, počasi izginja, dokler se za večinski del občinstva popolnoma ne stopi. Spomnite se na Jurske parke in Schindlerjev seznam. V svoji imitaciji prazgodovine in židovskega pogroma sta bila, bolj resničnejša in večja kot življenje samo. Tokrat je Spielberg obdelal pojav vojne in vojskovanja. Seveda je moral izbrati ravno drugo svetovno vojno, saj gre za največjo morijo v vsej človeški zgodovini. Invazijo v Normandiji, sloviti Dan-D, je posnel radikalno naturalistično: krogle kosijo tudi pod vodo, bombe trgajo noge, nekdo ostane brez glave, tretji pobira ostanke svoje roke, četrti se drži za razsuto črevesje. Dan D je pač sinonim za paniko, grozo, kri in ne nazadnje za absurd. Preživeli so itak ostali živi le po pomoti. Med živimi ostane tudi stotnik John Miller in nekaj njegovih fantov, prekaljenih borcev. Ko ameriška vojaška mašinerija za propagando, kjer med drugim pišejo tudi pisma užaloščenim ženam in materam, ugotovi, da so naenkrat umrli kar trije bratje Ryan, zaženejo hajko za četrtim. Vojaški stroj naj bi tako dokazal svojevrstno humanost, vendar pa s tem, ko pošljejo po zadnjega Ryana deseterico Millerjevih fantov, mimo tvegajo življenje desetih za enega. Spielberg je tako nazorno pokazal na lažno moralo vojaškega establišmenta pa tudi na relativni smisel vojskovanja, ki se preveša proti ničevosti bojevanja. Vendar pa ni izpustil herojstva, ki rešuje življenja soborcev, in strahopetnosti, ki uničuje kolektiv. Ryanovo reševanje je nesporno velik fdm, brutalen, antimi-litarističen, vendar pa gre za mojstrovino z napako. V glavni vlogi stotnika Millerja gledamo najbolj zaželjenega holivudskega zvezdnika Toma Hanksa. Hanks kot igralec je sicer korekten, vendar pa njegov obraz in ime oddaljujeta film od tiste Spielbergove tako željene fiktivne resničnosti. TOMAŽ BRATOŽ Spoštovani oglaševalci in poslovni sodelavci! Med pošto, ki jo prejemamo v teh dneh, je največ vaših iskrenih božičnih in novoletnih voščil. A med pošto, ki jo prejemate vi, ne boste našli voščilnice od Dolenjskega lista. Odločili smo se, da namesto božičnih in novoletnih voščilnic nakažemo 1 00.000 tolarjev za novomeško porodnišnico, zato vam vesel božič in veliko uspeha v dodanem letu 1999 voščimo zdajle in tukajle! Kolektiv Dolenjskega lista IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik),AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 tolarjev), na pni ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Jelefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mah oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:Hwww.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3. za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČK, d.d., Ljubljana. taBakum d.o.o. Tel. 068/341-288, 341-810 Nadomestni deli: UNIVERSAL, IMT, TV, IGLAND! Akumulatorji VESNA: • prodaja na debelo in drobno, brezplačen pregled, montaža. VSE NA ENEM MESTU -V NOVEM MESTU! VSEM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO. KMETIJSKI STROJI TRAKTORSKE GUME Barum vseh dimenzij, rezervne dele za popravilo motorja na vašem traktorju Zetor, Ursus, Tomo Vinkovič, Fiat, Univerzah kosilnico BCS in akumulatorje nudi ugodno AGROIZBIRA PROSEN, KRANJ. Pokličite nas na © (064)324-802. TRAKTOR vinogradiniški Kubota, tip L 2402, letnik 1992,32 KM, z enoosno prikolico, ki ima lasten pogon, ugodno prodam. ©(068)42-693. 4944 Kvalitetna Izdelava hidrostatičnih volanov za traktorje IMT vseh tipov, montaža brez obstoječih drogov po najnovejšem sistemu DANF0S, CILINDER. Montiram na most traktorja. Ugodno. Garancija. Tel. 063/725-377 TRAKTOR UNIVERZAL v dobrem stanju prodam. B (068)68-718. 4902 TRAKTOR ZETOR 6945 prodam. B (068)73-023. 4955 MOTOKULT1VATOR Honda 600, z rot-acijsko kosilnico in koso, prodam. © (068) 76-248. 4901 MOTORNA VOZILA AUDI 100 2.3 E, letnik 1993, črne kovinske barve, električna klima, spuščen, 16 col, alu platišča, nikoli poškodovan, prodam. Možna menjamva ali kredit. ©(041)651-803. 4718 R LAGUNA 2.0 RXE, letnik 6/94, električna klima, bele barve, 89.000 km, prodam ali menjam. © (041)651-803. 4862 R 19 1.4 RT, letnik 11/93, rdeč, servo volan, električni pomik stekel, CZ (daljinsko), prodam. ©(041)762-522. 4907 Z 128, letnik 1988, prodam. © (068)25-176. R 5 CAMPUS, letnik 1993, in golf CL, letnik 1986, registrirana do 6/99, ugodno prodam. Lahko tudi na kredit. © (068)40-235. AUDI 80 2.0, letnik 1992, s klimo, temno moder, nikoli karamboliran, registriran do 11/99, ABS, servo volan, CK, alarm, prodam. Možna menjava ali kredit. © (041)651-803. DAEVO Raeser, letnik 1994, registriran do 5/99, in R 5 campus, letnik 1991, registriran do 11/99, prodam. © (0609)652-297. 4928 126 P, letnik 1988, registriran do 7/99, in golf JGL D, letnik 1984, registriran do 3/99, prodam. © (068)75-334 ali (041)697-963. R EXPRESS, letnik 1995,1.9 D, 50.000 km, prodam. ©(068)321-063. 4931 PASSAT TDi GL karavan, letnik 1994, moder, veliko opreme, prodam. Možen kredit. ©(041)720-038. 4941 R CLIO 1.4 RT, letnik 9/95, registriran do 10/ 99, 53.000 km, prva lastnica, prodani. © ^(068)323-226 ali (041)402-808. 4942 BMW 325 Coupe, letnik 1993, rdeč, znižan, 17 col, alu platišča, prodam. Možna menjava ali kredit. © (041)651-803. 4943 GOLF D 2, odlično ohranjen, ugodno prodam. © (068)76-122. 4950 ALFO 33, letnik 1987,168.000 km, registrirano do 7/99, prodam. © (068)76-329 ali (041)513-212. 4952 GOLF D, letnik 1989, 155.000 km, registriran do 1/99, prodam. © (068)76-329 ali (041)513-212. 4953 S SUZUKI ' ' ......... AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 • PRODAJA in SERVIS • SAMURAI 1,895.000 sit VITARA 2,696.000 sit in super ugodno testna GRAND VITARA Srečno in varno 1999! Novi simbol nove storitve (iE) £»P»S> - elektronsko pismo Elektronska poštna storitev 0.1u*#jt<- in *h»n;tr iti* Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej: • izdelavo, • izpis, • kuvertiranje, • dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil. KJ POŠTA SLOVENIJE http://www.posta.si c-mail: info#posta.si JUGO 45, letnik 1989, prva lastnica, prodam. © (068)23-985, po 16. uri. 4954 LADO KARAVAN, letnik 1994, registrirano do 12/99, prodam zta 390.000 SIT. © (068)75-629. 4962 GOLF JGLD, letnik 1984, registriran do 5/99, 185.000 km, bel, vlečna kljuka, prodam. © (068)76-574. 4965 R 19 CHAMADE, 3/99, rdeč, lepo ohranjen, prodam. © (068)30-310. 4958 JXD, letnik 9/89, in R 4, letnik 4/88, ugodno prodam. © (063)806-131. 4956 OPEL KADETT 1.3 GL, letnik 1988, 5V, registriran do 4/99, lepo ohranjen, prodam. ©(0608)77-146. 4915 A 41,8, letnik 1995, rdeč, klima, strešno okno, zelo ugodno prodam. © (041)720-038. VZDRŽEVANO TOYOTO zamenjam za kozolec topi ar ali manjšo kaščo. © (068)322-274. 4933 ŠKODO FORMAN 135 GLX, letnik 4/93, rdeč, prodam. B (068)73-069. 4918 OBVESTILA CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da smo spremenili telefonske številke, in sicer: (068)375-080, 375-081. Želimo vam vesele božične praznike ter srečno in zadovoljno novo leto! Servis in trgovina Nino Danču-lovič, Vorančeva 5, Novo mesto. 4920 Dne 31. 12. 1998 preneham z dejavnostjo AVTOPREVOZNIŠTVO. Poglajen Marjan, s.p., Gorenja vas 5 A, Šmarješke Toplice. POSEST V CENTRU ČRNOMLJA, Kolodvorska 8, prodam hišo z gospodarskim poslopjem, celo ali po delih. © (061)1273-266. 4725 NOVEJŠO ZIDANICO in vinograd v Hribih nad Velikim Slatnikom prodam. © (068) 344-344. 4904 V KRŠKEM ugodno prodam bivalno zida- nico, 90 m2, voda, elektrika, telefon, z vinogradom, 220 trtin sadovnjakom. © (061)341-928 ali (0608)21-672. 4909 PRODAM 100 M2 opaža po 720 SIT/m2 in novo klubsko mizo za 10.000 SIT prodam. © (0608)59-023. 4921 KRZNEN PLAŠČ temno rjave barve, št. 42, za srednjo postavo, prodam. © (068)42-135. BELO VINO (sovignon, laški rizling in mešano), letnik 1998, prodam. © (065)645-073 ali (041)766-372. 4967 RDEČE VINO, frankinjo, laški rizling in belokranjsko belo, ugodno prodam. © (068)53-882. 4935 RDEČE in belo vino prodam, kupim pa brejo telico. © (068)42-647. 4936 VINO CVIČEK prodam. © (068)42-818. 4963 RAZNO ASTROLOGIJA in jasnovidnost - osebno, pisno ali po pošti. Pokličite astrologinjo Gordano na © (041)404-935. 4647 PROSTOR za mirno obrt išče v Novem mestu ali okolici, lahko pa tudi starejša hiša. ©(068)20-366. 4937 ODDAM ali prodam lokal na Novem trgu, 2ttm2. © (068)27-341, zvečer. 4949 OKREPČEVALNICO v Šmihelu pri Žužemberku oddam v najem. Na voljo sta še dva prostora za trgovino ali stanovanje. B (068)87-786. 4968 POUČUJEM diatonično harmoniko. B (068)75-286. 4922 Kvalitetna izdelava hidrostatičnih volanov brez droga in polža za traktorje Tomo Vinkovič. Sistem, ločen od obstoječe hidravlike, krmiljenje volanov preko olja brez povratnih udarcev. Ugodno. Garancija. Tel. 063/725-377 Kvalitetna montaža hidrostatičnih volanov za vse tipe traktorjev. Ugodno z garancijo. Tel. 063/725-377 SLUŽBO DOBI DEKLE za delo v strežbi iščemo. © (068) 341-788 ali 323-059. 4903 V PIZZERII v centru Novega mesta zaposlimo dekle za strežbo. © (068)66-583. 4912 NATAKARICO, KUHARJA ali PICOPEKA zaposlimo v novomeškem bistroju. Tel.: 041/628-385. Poslovodjo in prodajalca zaposlimo v trgovini z ogrevanjem in vodovodom v Novem mestu. Pisne prijave pošljite na naslov: IKA, 4226 ŽIRI SLUŽBO DOBI poslovodkinja ali prodajalka z ustrezno prakso. © (068)321-520, po 11. uri. 4947 STANOVANJA V CENTRU Novega mesta prodam trisobno stanovanjc. © (068)24-124. 4934 V LJUBLJANI, Nove Jarše, oddam garso- njero, 29 m2, opremljeno, toplovod, plinovod, kabelska TV, telefon. © (068)325-360, zvečer. 4940 NEOPREMLJENO dvosobno stanovanje na Kandijski v Novem mestu oddam. © (041) 662-551. 4951 ŽENITNE PONUDBE UREJAMO resne zveze! © (068)326-033, Sreča, ženitna posredovalnica, Novi trg 11, Novo mesto. 4911 RAZOČARANA v ljubezni ti pišem. Mislim, da boš pravi moški zame! Piši pod šifro: Resen. 4919 ŽIVALI VALILNICA NA SENOVEM obvešča cenjene kupce, da sprejemamo naročila za vse vrste enodnevnih in večjih piščancev. Vse informacije dobite na © (0608)71-375. 526 KRAVO po drugem teletu, mlekarico, prodam. © (068)322-750. 4900 PRAŠIČA prodam. B (068)42-355. 4905 OVNA in jagenjčke prodam. B (068)83-512. 4913 ŽREBCA, črno-rjavega pegavca (piko), starega 3 leta in pony žrebico, staro 7 mesece*-prodam. B (068)73-117. 491» 120 KG težkega prašiča prodam. B (068)43-843. 491' PRAŠIČA, težkega 130 do 140 kg, proda#-3 (068)41-037. 492» PRAŠIČA, težkega 100 do 130 kg prodam.^ (068)42-381. 4927 RJAVE NESNICE v nesnosti inr bele piščance za zakol prodajamo. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, B (068)42-524. 493» PRAŠIČA, težkega 150 kg, za zakol, proda#. 3(068)81-763. 495? BREJE OVCE ali z mladiči ugodno proda#-B(061)855-232. 495’ PRAŠIČE za zakol, od 110 do 160 kg-prodam. B (068)73-242. 496» BIKCA, težkega 360 kg, in brejo teli#® prodam. B (068)85-819. 496' PRAŠIČA, 130 in 160 kg, možnost zakola-prodam. B (068)52-827. 496» OVNE, težke 25 do 35 kg, prodam. ® (068)53-904. 49l4 BIKCA LIMUZIN in sivčka, 140 in 120 kg-prodam. S (0608)65-421. 49« PRAŠIČA, 180 kg, prodam. B (0608)87-2$ 49v® PRAŠIČE, težke 25 do 70 kg, in kravo mentalko, staro 5 let, brejo 8 mesecev, pt nadgradnja računalnikov ugodne cene novih računalnikov hitre in kvalitetne storitve izvedba mrežnih sistemov ^ povezava v internet tel.: 0608/86-100 LanOucst d.o.o., Gorjupova 6a, Kostanjevica na Krki Prodamo gozdarski kamion MAGIRUS $20, letnik 1982, registriran, obratuje, brezhiben. Cena po dogovoru. Inf.: mob. 0609/610-954, 063/829-002. DOLENJSKE PEKARNE, d.d. NOVO MESTO, Ločna 2 razpisujejo prosto delovno mesto za nedoločen čas, s polnim delovnim časom TEHNIČNEGA DIREKTORJA, DELAVCA S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI Od kandidata za zaposlitev pričakujemo, da ima: • VII. stopnjo strokovne izobrazbe elektro ali strojne smeri • 8 let delovnih izkušenj • znanje najmanj enega tujega jezika • starost do 35 let • znanje računalništva • šoferski izpit B-kategorije • sposobnost za timsko delo Cenjene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15. dneh po objavi na gornji naslov s pripisom ZA TEHNIČNEGA DIREKTORJA. RESISTEC, d.o.o., & Co., k.d. Enota Kostanjevica na Krki Krška c. 8 8311 Kostanjevica na Krki potrebuje za enoto v Kostanjevici, na Krki sodelavca za opravljanje del samostojnega komercialista v nabavi/uvozu. Pogoji: • V. ali VI. stopnja izobrazbe komercialne ali tehnične usmeritve • aktivno znanje nemškega in angleškega jezika • znanje računalništva • izkušnje pri delu v nabavi/uvozu Delo je za določen čas, možnost kasnejše redne zaposlitve za nedoločen čas. Nastop dela takoj. Pisne vloge pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. DOLENJSKI LIST Bližajo se božični in novoletni prazniki, zato predlagamo lepo darilo za vas in vaše sorodnike, prijatelje in znance. To je knjiga NAŠE KORENINE avtorja Toneta Jakšeta, upokojenega novinarja Dolenjskega lista. V knjigi (ki je nastala iz zapisov za Dolenjski list) naši ljudje pripovedujejo o sebi in odogajanju okoli njih. Skozi življenjske zgodbe pronica vse, kar se je tukaj v tem stoletju dogajalo: izseljenstvo, prva svetovna vojna, medvojni čas, druga svetovna vojna, partizanstvo, domobranstvo, izgnanstvo, internacija, zavezniško letalstvo, usoda Kočevarjev, skrivaštvo in osamosvojitev. Torej je knjiga, če upoštevamo še slikovno gradivo, dokumentarne podatke in zajeten obseg (knjiga ima 560 strani), lahko branje za vsakogar, hkrati pa reprezentančno darilo za različne priložnosti (poslovni partnerji, jubilanti, srečanja upokojencev, starostnikov). v Vam in vsem, ki jim jo boste namenili za darilo, bo prijetno popestrila praznike ob spominu na čase in na ljudi, ki že tonejo v pozabo. Izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Tone Jakše, Trdinova pot 4 a, 8330 Metlika. Naročilnica Naročam_____izvodov knjige Naše korenine po prednaročniški ceni 5.000 tolarjev za izvod. Knjigo s poštnino bom plačal po povzetju. Ime in priimek: _______________________.____________________ Ulica ali kraj: ________________________ Pošta:______________________________________________________ Podpis: ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN BELE KRAJINE vošči vesele božične praznike, veliko sreče in zdravja v letu 1999 vsem Belokranjcem, članom Lovskih družin in njihovim družinam. ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN Bele krajine Anton Vrščaj, predsednik 31 Št. 51 (2574), 24. decembra 1998 DOLENJSKI LIST PORTRET TECjA TEdNA Ana Snoj Bili so časi, ko je v slovenskih šolah, zlasti na podeželju, primanjkovalo učiteljev za prav vse predmete. V tistih časih je zaključila študij francoščine in srbohrvaščine Ana Snoj. Eno leto je poučevala v Ljubljani, leta 1962 pa so jo kot štipendistko novomeškega okraja poslali na semiško osnovno šolo. Prav zato, ker ni bilo učiteljev, je morala poleg srbohrvaščine poučevati še slovenščino. Materin jezik pa ji je nehote tako prirasel k srcu, da so jo imeli vsi za slavistko. Danes pove, da ji je bilo marsikdaj ob uspehih njenih učencev kar nerodno priznati, da je uradno profesorica drugih dveh jezikov. Ne glede na formalno izobrazbo je prav kot slavistka veliko dosegla. Raziskovanje slovenščine in umetnostna književnost sta bili sprva njen hobi, spoznanja, do katerih se je dokopala, pa je s pridom uporabila pri pouku. “Zame so bile pomembne tri ravni pouka: usposobiti učence, da bodo razumeli, kar so prebrali, da se bodo znali ustno in pisno izraziti ter da bodo razumeli umetnostno besedilo, ob knjigi uživali in ob tem spoznavali sebe in življenje, ”pravi Snojeva. Da je bila uspešna, pove že to, da pri nadaljnjem šolanju njeni učenci, ki jih je bilo več kot tisoč, niso imeli težav pri slovenščini. Veljala jeza avtoriteto v slovenščini, a ne le pri učencih, temveč tudi pri tistih, ki so že davno zapustili šol- ske klopi. Kot učiteljica je bila stroga, toda pravična. To so učenci spoštovali in nikoli ji ni bilo potrebno povzdigniti glasu. Ana Snoj se spominja svojih prvih učiteljskih let, ko so pričeli z bralno značko. Šolska knjižnica, ki je bila sicer edina v Semiču, je bila skromna, zato je učencem nosila knjige iz Novega mesta. V zadoščenje ji je bilo, da so otroci radi brali, veliko raje kot danes. “Takrat je bila knjiga okno v svet. Danes pa bi radi prišli do znanja s čim manj truda, zgolj s pritiskom na gumb. Računalnik je lahko pripomoček, ne more pa nadomestiti knjige. In manj ko berejo, vse bolj notranje siromašni postajajo ljudje, "je prepričana Snojeva, ki je vesela, daje otroke naučila, kako naj prebirajo različne knjige, kako uporabljajo slovarje, leksikone. S tem so postali mali raziskovalci. Zanjo pa je bilo najbolj pomembno, da otroke dobro pripravi na življenje, v katerem se bodo znali znajti v materinem jeziku in sega ne bodo sramovali. Uspešno je učencem vcepljala misel, da mora majhen narod, kot je slovenski, ohraniti svoj jezik. Najbolj vesela je bila ob spoznanju, da so njeni nauki naleteli na plodna tla: ko je prebrala dober spis, je na slabe kar pozabila. Ko je nekoč predlagala, da bi z učenci obiskala gledališče, ji je ravnatelj rekel, da imajo v Semiču kulturni dom, pa naj se gredo kar v njem gledališče. In tako je začela z dramskim krožkom. Zadnja leta so učenci pod njenim mentorstvom celo sami pisali igre, z njimi nastopali in tako še na dmgačen način spoznavali materni jezik. A prav zato, ker je znala tudi na ta način popestriti svoje delo, ker poučevanje zanjo ni bilo zgolj rutina in ker je rada hodila v šolo, saj se je tam počutila kot doma, je vse bolj odlagala misel na upokojitev. Po šestintridesetih letih poučevanja v semiški osnovni šoli se je letošnjo jesen s težkim srcem poslovila od šolske table. A šole zanjo ni konec. Zdaj jo začenja s poldrugo leto starim vnučkom Jakcem. Ni dvoma, da ji ga bo uspelo naučiti - tako kot svoje številne učence - kdaj sme govoriti v narečju in kdaj to ni več dovolj. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Testu je moč vdihniti dušo Karmen Medic je v mesecu dni naredila toliko izdelkov iz slanega testa, da je pripravila razstavo RODINE - Karmen Medic z Rodin pri Črnomlju je želela narediti čez zimo kakšno igračko za triletno hčerko Ano. V knjižnici si je o tem sposodila knjige, potem pa je njena domišljija dobila krila. V dobrem mesecu se je nabralo že toliko izdelkov, da je začela razmišljati o razstavi. V prvi polovici decembra so bili njeni izdelki na ogled v črnomaljskem kulturnem domu in knjižnici, zanimanje pa je bilo tako veliko, da se je odločila prihodnje leto pripraviti delavnico za izdelovanje izdelkov iz testa. Karmen se nikoli ni ukvarjala s slikanjem, kiparjenjem ali kakršnim koli ročnim delom. “Presenečena sem nad samo seboj. Očitno sta spretnost in domišljija ždeli v meni, sedaj, ko sem jima dala priložnost, pa sta privreli na dan,” je začudena nad svojim uspešnim delom. Z izdelki, narejenimi z veliko ljubeznijo, želi dokazati, daje v vseh nas še vedno kanček otroške duše. Tako je tudi razstavi dala naslov “Otroku, ki je v vsakem od nas”. Med nekaj deset razstavljenimi izdelki so poleg adventnih venčkov prevladovale igrače, s katerimi se Ana doma igra, hkrati pa že pomaga mamici mesiti testo. Karmen sicer ni želela izdati vseh skrivnosti, do katerih se je dokopala. Povedala je le, da testo iz moke, vode in soli potem, ko ga oblikuje, suši na krušni peči ali v električni pečici. Koliko časa in pri kakšni temperaturi, je odvisno od debeline testa. Kljub velikemu zanimanju za njene izdelke in četudi ni zaposlena, bo to ostal le njen hobi. Zatrjuje pa, da bo pri izdelovanju igrač ostala zvesta testu, ki daje velike možnosti za oblikovanje. M. B.-J. IGRAČE IZ SLANEGA TESTA - Karmen Medic s hčerko Ano, kije bila “kriva ”, da je Karmen začela izdelovati igrače iz slanega testa, pred izdelki, razstavljenimi v črnomaljski knjižnici. (Foto: M. B.-J.) SANJA POSNELA PRVO KASETO - Te dni bo na police glasbenih trgovin iz založbe Korodisk prišla prva samostojana kaseta 13-letne Novomeščanke Sanje Cerjak. Na njej pa Sanja prepeva tudi Nagajivega bratca, s katerim se je pred dvema letoma prebila na lestvico revije Kaj Mini pet ter postala zmagovalka leta. Lani je zmagala na tekmovanju Talent leta. Na kaseti nastopa tildi njen mlajši brat Simon, ki Sanjo redno spremlja na nastopih. Pesem Ti se bojiš poje skupaj s sošolkami grmske šole, ki jih povezuje skupina Dream girls. Sanja bo v soboto, 26. decembra, skoraj ves dan nastopala v dvorani Marof, kjer bo sodelovala na prireditvah za mestne predšolske otroke in njihove starše. Med najpomembnejša nastopa v iztekajočem se letu uvršča Sanja gostovanje s skupino Zarja in sonce pri papežu v Rimu in svoj nastop na otroškem festivalu Kalinka v Makedoniji, od koder je posnetek. Pazite, ko kupujete na čeke! - Skočil s smuči in popravil radiator - Vprašanje parkirišč v Plavi laguni ostaja odprto - Drugi tehnični pregled za traktorje je bedarija Bralka Z. K. z Bučke se je ta četrtek odzvala na pisanje staršev, da so bučenski otrttci manjvredni, ker v darilu dedka Mraza niso dobili videokasete. “Imam sina, ki do 4. leta ni dobil nobenega darila od občine Sevnica, zdaj pa ga dobi vsako leto. Vprašujem se, zakaj so ti starši, če so res tako ogorčeni, kljub vsemu vzeli ta vredtlS darila.” Darinka iz Mirne Peči je v dveh novomeških trgovinah kupovala za večje vsote. S trgovci se je dogovorila, da vzame blago na 5 čekov, vendar so ji čeke vnovče-vali drugače, kot je bilo dogovorjeno - celo po tri čeke na en mesec. Zdi se ji, da to ni prav, zato bo drugič premislila, kje kupuje. Pohvalila pa je trgovino Tiko v Trebnjem. Pohvala se je ta večer slišala tudi z Dvora, od koder je poklicala Marija Korelc. V soboto sredi Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. ' in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. decembra ji je počila cev in je ostala brez ogrevanja. Napako je prijavila PIN biroju iz Novega mesta, ki ga vodi Mirko Pirnar. “Na moje presenečenje seje v 15-ih minutah po telefonu oglasil njegov delavec Samo Krušič, kije bil sicer na smučanju, a je v eni uri že prišel k nam in okvaro popravil.” Andreja iz Ločne v Novem mestu je opozorila na pomanjkanje parkirnih prostorov v naselju Plava laguna, kije izrazito še posebej zato, ker tu puščajo avtomobile tudi delavke sosednjega Laboda. “Stanovalci smo dosegli, da je Cestno podjetje postavilo tablo, ki dovoljuje parkiranje le nam, vendar rezultatov ni, saj na policiji pravijo, daje to javna površina. Če je to res, zakaj je potem postavljen znak?” se je spraševala. Tudi v občinski upravi so nam potrdili, da gre za javno površino, na kateri lahko parkira vsak, prepoved velja le za tovorna vozila. Naš sogovornik je poudaril, da zadeva ostaja nerešena, še posebej, ker še niso določena funkcionalna zemljišča blokov v Plavi laguni. “Vse kaže, da se nacionalna stranka ne more sprijazniti z rezultati volitev in krivdo za neuspeh zvrača na stranko DeSUS. Upokojenci pozivamo liderja nacionalne stranke, naj nas pusti pri miru, saj je v občini veliko resnejših zadev, ki bi jih lahko skupaj reševali,” je predlagala Olga iz Semiča. France Kebe iz Brežic bi rad preko časopisa spomnil občinsko volilno komisijo, daje dolžna objaviti rezultate volitev v občinski svet. “Pred volitvami nas vsi poznajo, potem pa nismo več zanimivi,” je menil. Po besedah namestnika predsednika občinske volilne komisije v Brežicah Ivana Čakarja volitve razpiše župan, medtem ko komisija skrbi le za izvedbo. Komisija je v predpisanem roku dostavila županu uradne izide volitev. Ingrid Molan iz tajništva občinske uprave dodaja, da so zapisnik o volitvah poslali 15 različnim medijem in tako na običajen način poskrbeli za obveščenost javnosti. Mandate izvoljenih svetnikov in župana potrjuje svet. Brežiški se je sestal ravno minuli ponedeljek. Stari kmet iz Bele krajine ocenjuje, da gre pri drugih tehničnih pregledih za traktorje, stare nad 12 let, zgolj za pobiranje denarja. “To je bedarija, saj traktorji do spomladi itak niso v uporabi. Pregled je končan v 5 minutah in stane 4.000 tolarjev. To se mi zdi dosti: kombajn žanje za toliko celo uro, specialist za oči te pregleda za 2 tisočaka, pa je študiran človek!” se je jezil. Ireno S. iz Črnomlja moti način, kako na radiu Krka objavljajo obvestila o radarjih. “Ne vem, če je pametno, da povedo točno, za katerim orehom stoji, ko je pa toliko nesreč na Dolenjskem. Obvestila naj bi preprečevala velike hitrosti, ne pa služila zgolj povečevanju poslušanosti!” O zadevi je naša novinarka že večkrat govorila s policisti, ki načeloma niso proti objavljanju opozoril o radarjih na cesti. Kljub temu se lahko pridružimo mnenju, da obvestila dostikrat presegajo mejo morale. Kaj bi sicer lahko rekli o priporočilu, naj poslušalci zaradi radarja uberejo drugo pot? (Tam si lahko privoščijo hitro vožnjo.) Na nedavnem srečanju vinogradnikov, ki se gaje udeležil tudi Anton iz okolice Čateža pri Veliki Loki, je med pokušanjem vin in predavanji neka gospa prižgala cigareto. Na 140 drugih udeležencev se pri tem ni ozirala. g D. G. NIČ VEČ TEKMOVANJ ZA POKAL CLIO NOVO MESTO - V Revozu so se odločili, da v prihodnji sezoni ne bodo več organizirali avtomobilskega tekmovanja za pokal clio, kije bil v minulih petih letih pomemben del slovenskega avtomobilskega športa, štiri leta pa so z enakimi avtomobili tekmovali tudi na Hrvaškem. Povod za tako odločitev so bile težave z dolgoročnim izborom različice novega modela pa tudi premajhna odmevnost avtomobilskega športa v slovenski javnosti. SMRT ZARADI PRETEPA SEMIČ - V petek zjutraj je sin v avtomobilu ob cesti v Črmošnjicah našel mrtvega 66-letnega R. D. iz okolice Semiča. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da sta sinova R. in Z. D. v četrtek zvečer prišla po vinjenega očeta, ki je hodil po cesti v Črmošnjicah. Med njimi je prišlo do prepira, med katerim je Z. D. očeta večkrat brcnil, nato pa je odšel. R. D., kije ostal na kraju dejanja, je očeta s pomočjo sovaščana spravil v avto, kjer je že večkrat prenočil. Kriminalisti so Z. D.-ju odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma, da je očeta hudo poškodoval, zaradi česar je umrl, privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novem mestu. Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi I KRKN 666 |-oia|-aAou-ou3ajs/;s' e)|j)|'MMM //:duij