Št. 75 (14.471) leto XUX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600____
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
SREDA, 17. MARCA 1993
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
RIM / SENAT ODOBRIL NOV ZAKON O KRAJEVNIH UPRAVAH
DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Nov volilni sistem za občine in skrajšanje mandata na 4 leta
Kaj mislijo upravitelji
Miloš Budin
Župan občine Zgonik
Za krajevne uprave je reforma neodložljiva in nujna, tudi da se izognemo pluristr ankarskemu kaosu, ki spravlja v nevarnost demokracijo. Važno je, da gre ta reforma v smer večinskega volilnega sistema, to se pravi sistema, ki vabi politično si blizu stranke, da na volitvah sodelujejo in da se na njih povezujejo. In to je nadvse pozitivno, ker je današnji proporcionalni sistem nasprotno vabil stranke, ki so si blizu, da so med sabo tekmovale, namesto da bi sodelovale.	,
Upam, da bo ta zakonski ukrep še izboljšan. Nisem navdušen nad mehanizmi, ki dajejo pretirano vlogo županu, zato je prav, da je slednji vezan na listo oziroma na koalicijo. Zdi se mi, da nova določila vabijo tudi k neizogibnemu sodelovanju vse slovenske politične sile. Za krajevne uprave je namreC zajamčeno zastopstvo manjšine težko opredeliti.
Mariin Brecelj
Podžupan občine Devin Nabrežina
V italijanski javnosti vlada ta čas naivno prepričanje, da je volilna reforma ključ za reševanje vseh težav politic-nega vsakdana. Ta zakon je bil odobren v tem vzdušju in vrh tega predvideva še zelo zapleten sistem, tako da se Človek sprašuje, če bo sploh lahko dosledno izvedljiv.
Iz specifičnega vidika manjšin je zakon že v načelu krivičen do manjšin, saj sprejema večinski volilni sistem, ki že sam na sebi oškoduje manjšine. To seveda velja tudi za našo skupnost, ki tvega, da bo obglavljeno njeno predstavništvo v vseh večjih upravah. Ce gremo v večinski sistem je zakonodajalec dolžan rešiti vprašanje zajamčenega zastopstva za našo manjšino. SSk opozarja že pre-Cej Časa na to kočljivo vprašanje. To dela v Rimu preko svojih zaveznikov. Zal moram reci, da tudi levičarske stranke ne kažejo velike občutji-vosti za ta problem.
Marino Pečenik
Župan občine Dolina
Zadovoljen sem, da bo reforma krajevnih uprav kmalu postala realnost. Občinske in pokrajinske uprave bodo odslej naprej bolj stabilne in torej tudi bolj učinkovite. Tudi upravitelji, ki jih sedaj prevečkrat duši birokracija, bodo imeli vec dolžnosti, a tudi vec pristojnosti. Celotno politično in upravno življenje bo bolj jasno.
Levica bo sedaj pri-siljena k združevanju, tudi naša slovenska, ki preživlja krizo in je pre-vec razdrobljena. Treba bo ustvariti pogoje za nove politične odnose. Na levici in tudi med smutmsko manjšino. Jaz mislim, da je nujno odkrito soočenje med nami, o naši politični uso-ui, od krajevnih uprav pa vse do parlamenta. . m za jasno razpravo, ki je ne sme nihče izkoristiti v lastne strankarske namene in interese, ro seveda velja tudi za zajamčeno zastopstvo in za morebitne skupne volilne liste.
RIM - Raztegnitev večinskega volilnega sistema za vse občine z do 20.000 prebivalci, neposredna izvolitev župana, »nagrada« za listo, ki si bo zagotovila največ glasov, skrčenje mandata s 5 na 4 leta, nove norme za volilno kampanjo, nezdružljivost odbomiške dolžnosti s svetovalsko, podvojitev honorarjev za župane in predsednike pokrajin in višji honorarji za svetovalce, bolj uravnovešeno predstav-nišstvo med spoloma (v vsaki listi sta lahko največ dve tretjini predstavnikov enega spola) so glavne značilnosti zakonskega predloga, za izvolitev krajevnih uprav, ki ga je včeraj sprejel senat s 188 glasovi proti 57 in o katerem se bo morala izreci še enkrat poslanska zbornica (predsdnik zbornice Giorgio Napolitano meni, da bo zakon sprejet do konca meseca).
Za zakonski predlog so glasovali predstavniki KD, PSI, PSDI in DSL (v poslanski zbornici se je vzdržala), proti so bili PRI, PU, SKP, MSI, Mreža in Severna liga, medtem ko so se Zeleni vzdržali. Ob koncu glasovanja je predsednik Giovanni Spa-dolini poudaril pomen reforme, ki je po njegovih besedah dokaz, da je parlament kos zahtevi po reformah. Notranji minister Ni-cola Mancino pa je izrazil upanje, da zbornica ne bo spet spremenila predloga in da se bo tako mogoče izogniti referendumu na to temo.
A glejmo si značilnosti zakonskega predloga nekoliko podrobneje.
OBČINE Z DO 20.000 PREBIVALCI
-Večinski sistem: v teh občinah se za župana in
občinski svet voli z večinskim sistemom.
-Skupno glasovanje: volila bodo z istim glasom glasovali za župana in za listo, katere izraz župan je. Lahko bodo oddali tudi preferenčni glas enemu od kandidatov za svetovalca.
-Porazdelitev sedežev: 2/3 svetovalskih sedežev bo dobila lista, ki je zmagala, ostalo tretjino glasov pa bodo s proporCnim sistemom porazdelili ostalim listam (Sedaj gre zmagovalcem 80 odstotkov sedežev, 20 odstotkov pa drugouvrščeni listi).
-Število svetovalcev: V občinah z do 3.000 prebivalci bo občinski svet štel 12 svetovalcev in 2 odbornika, v drugih občinah z do 20.000 prebivalci pa 16 svetovalcev in 4 odbornike. Za predstavitev list bo (k temu bodo prisiljene tudi stranke, ki so zastopane v parlamentu) v občinah s številom pre-
bivalcev med 5 in 10 tisoč potrebnih od 80 do 250 podpisov, v občinah med tisoč in dva tisoč prebivalci od 30 do 60 podpisov, medtem ko niso potrebni podpisi v občinah z manj kot tisoč prebivalci.
OBČINE Z VEC KOT 20.000 PREBIVALCI
-Obvezna povezava: vsak kandidat za župana se bo moral obvezno predstaviti na volitvah v povezavi z eno listo ali koalicijo list. Med prvim in drugim krogom volitev ni mogoče spremeniti povezav med kandidatom za Zupana in listo, prvotni listi pa se lahko pridružijo še druge.
-Dvojni glas na eni sami glasovnici: volilec bo na eni glasovnici lahko oddal dva glasova: enega za župana, drugega za stranko ali koalicijo strank. Na ta naCin lahko volilci tudi zavrnejo
povezavo med Zupanom in listo s tem, da volijo za kandidata za župana s prvim glasom, z drugim pa podprejo njemu nasprotno listo, lahko podprejo povezavo s tem, da glasujejo za kandidata župana in njegovo listo, lahko glasujejo tudi samo za župana.
-Prvi krog: za župana je izvoljen kandidat, ki dobi absolutno večino veljavnih glasov. Ce nihče ne doseže tega rezultata, je potrebna balotaža v drugem krogu.
-Balotaža: Pomerita se kandidata, ki sta dobila naj-vecje število glasov.
-Porazdelitev sedežev: listi, ki je povezana z izvoljenim županom, je dodeljenih 60 odstotkov svetovalskih mest. Vendar večinski sistem v tem primem ne drži kot pribito: porazdelitev svetovalskih sedežev je pro-porCna, Ce je večino glasov dobila lista, ki ni povezana z izvoljenim županom.
Občinski svet: njegov mandat traja 4 leta, svetovalci so lahko izvoljeni samo dva mandata zaporedno. Občinski svet ima pristojnost načrtovanja, usmerjanja in nadzorstva nad delom župana in njegovega odbora. V primem sporov med županom in svetom, lahko občinski svet odstavi Zupana z nezaupnico, ki jo podpišeta 2/5 svetovalcev in za katero se na javnem poimenskem glasovanju izreče absolutna vedna.
Župan in odbor: Zupan je odgovoren za “upravo občine. Odbor je pomožno telo, njegove dane izbere in imenuje župan. Dolžnost odbornika ni združljiva z dolžnostjo svetovalca
Poleg tega zakon predvideva večje število podpisov za predstavitev list (če se omejimo na primer FJK je v občinah od 100 do 500 tisoč prebivala potrebnih od 700 do 1.500 podpisov, v občinah s številom prebivalcev med 40 in 100 tisoč pa od 250 do 800 podpisov), zmanjšano je število svetovalcev in odbornikov, navedena so nova pravila za volilno kampanjo, ki zagotavljajo vsem kandidatom enakopraven pristop k medijem, prepovedana je televizijska propaganda, objavljeni bodo reklamni stroški kandidatov.
POKRAJINE
Za pokrajine velja podoben sistem kot za občine z vec kot 10.000 prebivalci z neposredno izvolitvijo predsednika pokrajine in pokrajinskega sveta. Večinska korektura je uvedena za sedanji uninominalni volilni sistem po volilnih okoliših.
Tako za občine kot za pokrajine se bo volilo en sam dan in sicer v nedeljo od 7. do 22. ure.
RIM / NACIONALNA SKUPŠČINA
V novem vodstvu PSI stari voditelji stranke
Za predsednika stranke izvoljen Gino Giugnii
RIM- Nacionalna skupščina PSI je Pillitterija. Benvenuto je pri vodstvu včeraj izvolila novo vodstvo stranke, moral popustiti, ni pa popustil pri Giu-potem ko je v ponedeljek pozno ponoči gniju, s katerim imata skupne poglede izvolila za predsednika Gina Giugnija na prenovitev stranke ter zagovarjata iz-(na sliki z Benvenutom). Vodstvo obse- volitev istih ljudi v izvršni odbor in v ga 110 ljudi, v njem pa je, poleg nekate- ožje tajništvo stranke. Vprašljivo je, o rih novih obrazov, vsa stara garda kakšni prenovi v stranki lahko govori-stranke od nekdanjega tajnika Bettina mo, ko so v vodstvu vsi stari in diskre-Craxija, Giannija De Michelisa in Paola ditirani nekdanji voditelji.
_______RUSIJA / KRIZA_______
Predsednik Jelcin je za pomoč zaprosil najbolj razvite države sveta
Za reforme se zavzema tudi Mitterrand
MOSKVA - Včeraj je v znamenje podpore na obisk k ruskemu predsedniku Jelcinu prispel francoski predsednik Mitterrand. Pogovarjala sta se o politični krizi, ki že kar nekaj Časa pretresa rusko politično življenje, najbogatejše države sveta pa sta pozvala, naj se udeležijo izrednega sestanka, kjer bodo, še preden bo prepozno, razpravljali o nujni podpori moskovskim reformam.
Predsednik Jelcin je zaskrbljen povedal, »da obstaja velika možnost revan-šizma, ce države ne bodo pomagale ruski demokraciji.« Predsednik Mitterrand je predlagal celo izreden sestanek industrijsko najrazvitejših (G7), ki so lansko leto namenile Rusiji in drugim sovjetskim republikam denarno pomoč v višini 24 bilijonov dolarjev. Srečanju pred julijem, ko bo v Tokiu redno zasedanje držav Članic G7, nasprotuje predsedujoča Japonska, Jelcin pa je na tiskovni konferenci povedal, da ne smejo odlašati in Čakati do rednega zasedanja,
saj bo takrat zanesljivo že prepozno. Na pogovorih so razpravljali tudi o nadaljnji ruski zunanji politiki, ki bo ostala nespremenjena.
O ruski krizi je na dvodnevnem obisku v Avstriji spregovoril tudi Češki predsednik Havel, ki je v govoru na tiskovni konferenci podprl moskovske reforme Borisa Jelcina. Hkrati Havel upa, da bo Jelcin zmagal v boju z nacionalnim kongresom.
Obisk predsednika Mit-terranda pa ni edina podpora, ki jo v teh razgretih političnih trenutkih doživlja Jelcin, ko mu hoCe kongres odvzeti skoraj vso politično moC in ga spremeniti v reprezentančno lutko; vsak dan prispe tudi skoraj 3000 pisem podpore, v katerih preprosti ljudje prisegajo, da mu bodo stali ob strani še naprej, ne glede na to, kaj bo sklenil kongres. Očitno so Rusi nezadovoljni zaradi odločitve kongresa proti izvedbi referenduma, s katero so jim poslanci odvzeli možnost odločanja o novi ustavni ureditvi. (Reuter, STA)
Peterle sprejel predstavništvo slovenske manj
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je včeraj v Lipici sprejel predstavništvo slovenske manjšine v Italiji, s katerim se je pogovarjal o nadaljevanju slovensko-italijanskih pogajanj o nadgradnji osimskih sporazumov. Peterle se je srečal tudi z župani obmejnih občin v Sloveniji in s predstavniki italijanske manjšine v Istri
.................................stran 9.......
Altissimo odstopil
Potem ko je prejel jamstveno obvestilo zaradi škandala o podkupninah je tajnik liberalne stranke Renato Altissimo včeraj odstopil.
....................stran 4..
Pretep v parlamentu
Med včerajšnjo razpravo o moralnem vprašanju v poslanski zbornici so poslanci neofašistične stranke Izzvali prepir in pretep, pri tem pa so se jim pridružili predstavniki Severne lige.
...............................stran 4.......
Framazoni vplivajo na tržaško politiko
Prostozidarske lože negativno vplivajo na tržaško politično življenje. V to je prepričan prof. Fausto Monfalcon, ki že vrsto let proučuje vplive tajnih lož na krajevno politiko.
......................stran 5..
Že tretji proces Pahor pred kasacijskim sodiščem
Prof. Samo Pahor je že tretjič, dosegel, da se kasacijsko sodišče izreče o tem, če je politično razpoloženje v Trstu naklonjeno ali nenaklonjeno slovenski narodnostni skupnosti. Prav zato so včerajšnjo razpravo na procesu v zvezi z dogodki pri Sv. Ivanu leta 1991 prekinili in vse akte naslovili v Rim.
......................stran 6..
Drevi občni zbor obrtne sekcije SDGZ
Pred občnim zborom slovenskih obrtnikov, ki bo drevi ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, objavljamo na gospodarski strani intervju s tajnikom sekcije, openskim zlatarjem Petrom Malalanom.
.....................stran 10..
Danes Milan - Porto
Danes bo spet na evropskih nogometnih igriščih vse živo. Na sporedu bodo namreč tekme v vseh treh evropskih klubskih pokalih. Osrednje srečanje bo v pokalu prvakov med Milanom in Portom. Po zadnjih neuspehih v prvenstvu pa bo danes za Juventus tekma pokala UEFA z Benfico verjetno poslednja priložnost, da turinski klub »reši« to sezono.
.....................stran 19..
DOGODKI - MNENJA
Sreda, 17. marca 1993
BIH / POGAJANJA
Srbi
izzivajo
Konvoj naprej, konvoj nazaj
SARAJEVO - Predstavniki sprtih strani v BiH so v torek odpotovali v New York na naslednji krog mirovnih pogajanj. Predsednik bosanskih Srbov Radovan Karadžič je pred odhodom javnost seznanil, da pogoji za nadaljevanje pogovorov zanje niso sprejemljivi in da bodo zahtevali preložitev pogajanj. »Ce bo kdo postavljal pogoje, bo to srbska stran,« je poudaril Karadžič. Načrt Vancea in Owna je znan, vendar v ugoden izid pogajanj ne verjame skoraj nihče, Se najmanj prebivalci BiH.
Iz Sarajeva poročajo, da je v zadnjem tednu zaradi umazanije, pomanjkanja vode in higienskih potrebščin za zlatenico zbolelo več kot 70 ljudi. Pojavih so se primeri črevesnega katarja in drugih nalezljivih bolezni. Nadaljujejo se tudi topniški napadi srbskih sil. O spopadih poročajo skoraj z vseh območij BiH. Razmere se zaostrujejo predvsem na vzhodu države. Srbska vojska je v ponedeljek dokončno zavzela Konje-vič Polje. Okoli 12.000 prebivalcev tega kraja je pobegnilo v Srebrenico, ki je že 11 mesecev odrezana od sveta. Po podatkih UNHCR je v to mestece prispelo že več kot 60.000 beguncev. Med njimi je 900 otrok, od teh 150 dojenčkov. Ljudje umirajo od lakote (približno 40 vsak dan), saj pomoč »z neba« ne prihaja
do njih. Ameriška letala so nadaljevala človekoljubno akcijo. V noči na torek so nad Srebrenico odvrgla 20 ton hrane in 0, 4 tone zdravil. General Philippe Mo-rillon vztraja pri svoji odločitvi, da ostane v tem kraju. Včeraj se je nedaleč od Srebrenice pogovarjal z načelnikom Štaba vojske tako imenovane Republike srbske BoriCem. Od Srbov naj bi dobil zagotovila o prekinitvi ognja. Dogovoril naj bi se tudi za evakuacijo približno 130 najhuje ranjenih oseb, za prihod konvoja s človekoljubno pomočjo, za odprtje koridorja in za odhod Srbov iz Tuzle in Muslimanov iz Srebrenice. Da konvoji s pomočjo za Srebrenico lahko nadaljujejo pot, sta v telefonskem pogovoru visoki komisarki ZN za begunce Sa-dako Ogata zagotovila Radovan Karadžič in Slobodan Miloševič, poroča Reuter. To naj bi bil tudi vzrok, da je poveljnik glavnega Štaba vojske BiH Se-fer Halilovič ukazal prekinitev vseh spopadov na območju Srebrenice, vendar enote ostajajo v popolni bojni pripravljenosti. Konvoj s človekoljubno pomočjo za prebivalce Srebrenice je dobil zeleno luč za odhod iz Malega Zvor-nika, vendar pod pogojem, da ga zapusti kanadsko oklepno spremstvo. Tako usoda konvoja in prebivalcev ostaja Se zmeraj negotova. (STA, Reuter)
RAZSTAVA O URBANISTIČNEM GENOCIDU
Mostar - mesto, ki ga ni več
V Mestni galeriji do 28. marca
LJUBLJANA - Sinoči je v Mestni galeriji v Ljubljani razširjeno razstavo Urbicid (urbani genocid)
Mostar 92 odprl kulturni minister Sergij Pelhan.
Del fotografij je bil razstavljen že februarja na Soli za arhitekturo v Ljubljani, ko smo razstavo v Republiki tudi predstavili. Organizacijski odbor Hercegovcev iz Ljubljane (Ignacij Sunjič, Petar An-tunovic, Nenad Markič in Omar Kajan) nam je tokrat s pomočjo Javnega podjetja za izgradnjo Mostarja in podjetja Arching inžerig d. o. o. iz Ljubljane prikazal slike kot opozorilo, da se vojne grozote, uničevanje človeka in njegove kulture ne bi več ponovili. Razstava nam briše vami privid, da se vojna dogaja »nekje daleč«, naenkrat se zavemo in prepoznamo svoje lastno življenjsko okolje.
Nic vec se ni mogoče slepiti, ni mogoče uiti dejstvu, da je mesto porušeno. Zanimalo nas je, kako so razstavo doživeli obiskovalci.
IGNACIJ SUNJIČ, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana: »Namen razstave je, da ljudem predstavi resnično tragedijo Mostarja. Ce le en Ljubljančan dojame strahoto, smo naredili ogromno. Glede na gospodarski položaj v Sloveniji ne moremo pričakovati dejanskega odziva, vendar
bi se že z dobro voljo dalo narediti veliko. Povezali smo se z Zavodom za spomeniško varstvo in s slovenskimi arhitekti, ki so v Mostarju že gradili in so pripravljeni sodelovati pri obnovi mesta. Razstava bo predstavljena v Avstraliji, Ameriki in na Dunaju, kjer bomo pokazali, kaj se dogaja v Mostarju.
JOŽE STRGAR, ljubljanski župan: »Razstava prikazuje resnico dogaja-
nja v Mostarju, koliko je v mestu zla. Sam sem obiskal nekaj bosanskih mest in pretreslo me je, kar sem videl. Za to, kar se dogaja v Mostarju, pa nimam besed. Preseneča me vojaška preračunljivost in natančnost, prikazana v načrtu 'Izvod iz plana dejstva’ za uničenje arhitekture in kulture nasploh.«
GOJKO ZUPAN, kon-
servator, likovni kritik: »Razstavo sem si ogledal iz dveh razlogov: prvič iz stanovske solidarnosti in drugič zato, da bi bil informiran, kaj se tam dogaja. V novicah o vojni se še vedno govori o ljudeh in njihovih stiskah ter o politiki, medtem ko kultura ostaja v drugem planu. Dejstvo, da gre za uničevanje kulturne in arhitekturne dediščine, pomeni vdor neciviliziranih motivov v mestna okolja. Mostarja mi je žal. (E. E.)
POLJSKA / SPLAV
Stroge
omejitve
Na Poljskem je začel veljati zakon, ki je za mnoge sporen
VARŠAVA - V torek je na Poljskem začel veljati skrajno restriktiven zakon, ki praktično prepoveduje abortus, čeprav se 60-80 odstotkov Poljakov, ki se imajo za verne - če gre verjeti raziskavam -zavzema za prostovoljno prekinitev nosečnosti.
Preden je parlament končno sprejel ta zelo strogi zakon, po katerem vsakomur, ki bi izvedel splav,razen nosečnicam, grozi dve leti stroge ječe , so vroče razprave na Poljskem trajale tri leta in Poljake razcepile na dva skrajno sovražna tabora. Zbignievv Bujak je tako uspel zbrati več kot milijon podpisov v prid referendumu o abortusu. Brezpogojni nasprotniki splava so pod vodstvom poljskih škofov začeli skrajno »agresivno kampanjo«, katere cilj je bil popolna krimilnalizacija vsakršne prekinitve nosečnosti. Uradna cerkev je zavračala tudi sleherno zamisel o referendumu z utemeljitvijo, da je »splav skoraj umor« in da je »zanositev naravna pravica, navdahnjena od Boga, vanjo se človek nima pravice vmešavati«.
Zdaj se lahko vsemogočna Katoliška cerkev in Krščansko-nacionalna stranka, ki je v vladni koaliciji,pohvalita, da jima je končno uspelo ukiniti liberalni zakon iz leta 1956, ki je precej na širo-
ko dopuščal splav, čerpav gre vendarle za Pirovo zmago.
Prisiljeni so bili namreč sprejeti vrsto amandmajev, ki so jih zahtevali zagovorniki splava ter ženske organizacije. Tako so z amandmajem ukinili kazenski člen, ki je grozil z dvema letoma zapora ženskam, ki bi same opravile splav.
Drugi amandmaji pod določenimi pogoji dovoljujejo zdravnikom opravljati abortus v javnih bolnišnicah, če bi bilo s tem ogroženo zdravje nosečnice, če je nosečnost posledica posilstva ali incesta, ali v primeru, ko je ugotovljeno, da bi zarodek utrpel »težke in nepopravljive poškodbe«.
V zadnjih letih je na Poljskem vse manj splavov tudi zaradi zdravniškega etičnega kodeksa, ki velja od lani, saj zdravniku, ki opravi splav, grozi prepoved opravljanja poklica. Za številne pravnike je ta dokument v nasprotju z veljavno zakonodajo.
Medtem je začela na Poljskem nastajati skrivna mreža za nelegalno opravljanje abortusov. V skrbno sestavljenih časopisnih oglasih ponujajo ginekologi svoje zasebne ordinacije. Stroški za tovrstni kirurški poseg so visoki: med 1, 5 in 6 milijoni zlotov (90 do 350 USD). AFP
KOMENTAR
General je poslal odrešenik
______________Tone Hočevar_______________
Piše se Philippe Morillon, po poklicu je vojak, v vojaški službi general. Trenutni položaj: poveljnik modrih Čelad v Bosni. Prej so ga zmerjali, ceš da zamiži vsaj na eno oko, kadar Srbi zagrešijo pokol vec. Zdaj je ime s prvih strani svetovnega Časopisja, ker si je upal v obupano vzhodno Bosno in tam ostati. Srbe naj bi prisilil, da bi umirajočim dovolili pripeljati hrano in zdravila, ki sicer padajo tudi z neba, vendar premalo, pa še kadar padajo, nihče zagotovo ne ve, kam padejo in kdo jih dobi.
Skoraj leto dni je že minilo, odkar Srbi nikomur ne dovolijo vstopa na ozemlja, ki so jih zapisali za svoja. Tudi Morillon ni šel na bosanski vzhod, dokler ni bilo jasno, da bodo Cersko opisovali preživeli, ki se tja ne bodo vec vrnili, da se bodo Muslimani svojih domov v KonjeviC Polju samo še spominjali. Da so Srbi zavzeli tudi KonjeviC Polje, je svetu pravzaprav sporočil prav francoski general, ki je videl, da v Srebrenici, kjer je začasno, vendar najbrž ne cisto prostovoljno, njegov začasni glavni stan, ni več prejšnjih devet tisoč prebivalcev, ampak petdeset tisoč. Samo ugibamo lahko, kaj se je generalu v resnici zgodilo, da se je odločil postati junak, ki ga v prihodnje utegne opevati balada iz kakšne vasi, kamor se bodo zatekli pregnani Muslimani iz Srebrenice, ki še ni srbska, ah iz KonjeviC Polja in Cerske, ki sta že srbska. Prav mogoče je, da so ga zajeli, ko je prišel v Srebrenico, vendar svoje usode ni obesil na veliki zvon. Iz vojaka se je znal spremeniti v odrešenika. Srbi sicer grozijo, da mu poslej ne bodo vec zaupali, ampak to je za Morillona in za Srbe cisto vseeno. Morillon bo zapisan kot junak, ki si je upal pisati zgodovino na svojo roko, Srbi pa bodo, bati se je, da celo brez posebnih zapletov, morda zavzeli Se tistih nekaj muslimanskih krajev v Vzhodni Bosni, ki jih niso že prej. Pogajanja na Vzhodni reki bi bila potem za nekatere manj zapletena.
NOVICE
PRAGA / AZILANTI
HRVAŠKA / PRESELJEVANJE BEGUNCEV
ZDA grozijo Severni Koreji
WASHINGTON - ZDA ne bodo prenašale jedrskih ambicij Severne Koreje. Tako so sporočili včeraj iz vladnih krogov, ki opozarjajo, da si bo predsednik Clinton prizadeval, da OZN odloča o embargu proti Severni Koreji, če bo ta država vztrajala pri svojih ambicijah za jedrsko oborožitev. Iz Bele Hiše so tudi sporočili, da Amerika ne bo pustila na cedilu Južne Koreje in da bo južnokorejski zunanji minister v kratkem obiskal VVashington. (Ansa)
Požar hotela v Chicagu
NEW YORK - najmanj 13 oseb je izgubilo življenje in 26 je bilo ranjenih pri požaru, ki je izbruhnil v hotelu Paxton v severnem predmestju Chicaga Hotel je v starem štirinadstropnem poslopju in lastnik je bil že nekajkrat prijavljen sodišču, ker ni spoštoval protipožarnih določil. Gasilci ne izključujejo možnosti, da bi bil požar podtaknjen. (Ansa)
Pavarotti ne bo pel
MILAN - Znani tenorist Luciano Pavarotti je odpovedal nastop v Leoncavallovi operi Glumači, ki je na sporedu v milanski Scali. Premiera je napovedana za 1. april, Pavarotti pa je včeraj sporočil, da se iz zdravstvenih razlogov ne more udeležiti priprav; sporočilu je priložil zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da mora na operacijo. V zadnjem času je bil Pavarotti zaradi slabih nastopov že dvakrat izžvižgan. (Ansa)
S kancerogenim čajem reševal problem poklicnega ljubosumja
HEIDELBERG - Mlad raziskovalec je hotel na dokaj nenavaden način rešiti problem ljubosumja: svojo kolegico je hotel zastrupiti s čajem, kateremu je primešal kancerogeno snov; ko so ga odkrili je naredil samomor. Zgodilo se je v Heidelbergu v Nemčiji, kjer je 31-letni farmakolog, zaposlen v nekem raziskovalnem inštitutu, hotel na ta način zastrupiti 33 let staro kolegico, ker je bil ljubosumen nad njenimi znanstvenimi dosežki. Zenska pa je zaznala nenavaden okus in dala čaj analizirati. Ko je uvidel, da je razkrit, je farmakolog naredil samomor z veliko količino uspavalnih sredstev. (AFP)
Slovenija: Združevanje socialnih demokratov
LJUBLJANA - Za včerajšnje Večerne razglede v hotelu Lev je Lev Kreft kot gosta povabil dr. Matjaža Kmecla in dr. Jožeta Pučnika. Tema izredno obiskanega večera je bila v zadnjem času sila aktualno združevanje socialnih demokratov ali »na svidenje na naslednjih volitvah«. Dr. Kmecl je predstavil začetke socialne demokracije predvsem z dveh vidikov: socialni demokrati so hib vedno proti nasilju in zanje je značilna najširša intelektualna strpnost. Da SDSS ni bila uspešna na volitvah, je krivda verjetno v tem, da je bila stranka dve leti izgubljena v DEMOSu. Dr. Pučnik je poudaril da socialna demokracija ni vezana le na svojo ideologijo in delavsko tradicijo. V zadnjem času gre bolj za to, da najdemo smisel v njeni državotvornosti in nadrazrednosti. Ce bo v Sloveniji obstajal tripartitni sistem, ima SDSS vsekakor pomembno mesto. ( A.Z.)
Poenotenje
ukrepov
Posvet notranjih ministrov
PRAGA - V češkem glavnem mestu so se včeraj na delovnem sestanku, ki ga je vodil avstrijski notranji minister Franz Lo-schnak srečali notranji ministri Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske in Slovenije. Gre za nadaljevanje pogovorov o problemih azilantov in emigracije nasploh, ki so se začeli že na konferenci evropskih notranjih ministrov sredi februarja v Budimpešti.
V ospredju zanimanja sta bila tokrat predvsem vprašanje, kako nacionalno zakonodajo v posameznih državahprilagoditi novemu zakonu o azilu, in izmenjava pogle-
dov o izkušnjah v migracijski politiki Nemčije.
Restriktivna nemška zakonodaja predvideva takojšen izgon vseh ilegalnih migrantov in oseb, ki so jim oblasti odrekle prošnjo za azil. To velja do določene mere tudi za Avstrijo, saj se prizadeti tuji delavci, ki izgubijo službo, delovno dovoljenje ali stanovanje, znajdejo v sosednji državi, skozi katero so pripotovali v Nemčijo.
Države udeleženke posveta so se zavzele za enotnejšo politiko do azilantov, pri čemer naj bi veliko bolj kot doslej upoštevale skupne interese držav.
Vukovarčani nočejo iz Istre
V prihodnjih treh dneh naj bi se vrnilo šeststo trideset Hrvatov
Goran Moravcek
OTOCAC - Več kot 600 Hrvatov z okupiranih območij Knina in Drniša naj bi v prihodnjih treh dneh prišlo na ozemlje, ki ga nadzoruje hrvaška oblast. V Pakovo selo pri Šibeniku naj bi v torek prišli dve skupini Hrvatov, skupaj 630 ljudi, ki so pred nedavnim zaprosili za varstvo ZN.
Njihov položaj se je poslabšal pred mesecem in pol, po bojih okoli Maslenice. Takrat je prišlo iz Obrovca, Benkov-ca in drugih vasi na tem območju v Knin blizu 10.000 Srbov, ki so bežali pred vojno.
S pomočjo Martičeve policije, Arkanovih »tigrov«, četnikov in drugih paravojaških sil so se vselili v hiše Hrvatov na
kninskem območju. Zato so se Hrvati zatekli v varstvo k modrim čeladam in so jih nastanili v begunskem centru v vasi Vrpolje pri Kninu. Predstavniki Unproforja v torek niso dovolili, da bi ta velika skupina Hrvatov prišla prek Pakovega sela do Šibenika, češ da za to »ni varnostnih pogojev«.
Na območju srednje Dalmacije tečejo topniški boji in Unprofor ni hotel prevzeti odgovornosti za življenje 630 ljudi.
Prehod Hrvatov bodo namesto pri Pakovem selu organizirali v Otočcu, mestecu v Liki na prvi frontni črti. Tja je v to-
rek prišlo osem ljudi hrvaške narodnosti, ki so bili v kninski bolnišnici. Petar Pašič, pooblaščenec hrvaške vlade za občino Knin, pravi, da bo v sredo prišlo na hrvaško stran 180 ljudi, v četrtek 280, v naslednjih dneh pa se preostali nesrečneži.*
Hrvaška oblast ima velike težave z begunci. Za skoraj 650.000 ljudi primanjkuje hrane, mleka v prahu, riža, testenin in drugega. Akcija preselitve beguncev s turističnih območij Istre in Kvarnerja ne poteka, kot je bilo načrtovano.
Približno 700 beguncev iz Vukovarja, ki so nastanjeni v Opatiji, se
noče preseliti. Zahtevajo, naj jih oblast preseli v naselje Barbariga pri Pulju, ki je večinoma v lastništvu slovenskih državljanov.
Oblast je takšno zahte-
vo zavrnila in beguncem iz Vukovarja ponudila hotele na otoku Korčula, smučarsko naselje Bjelo-lasico in montažne hiše v Rokovcih pri Vinkov-cih.
Vukovarčani to zavračajo in ni jasno, kako se bo spor razrešil.
Slovenska pomoč hrvaškim beguncem
V Zagrebu je bilo objavljeno, da se je v pomoč beguncem z veliko donacijo Karitasa in Rdečega križa vključila tudi Slovenija. Iz Slovenije je prišlo v ponedeljek 18 ton raznovrstne pomoči. Napovedali so, da bo v sredo slovenski minister za zunanje zadeve Lojze Peterle obiskal Karlovce, da bi se seznanil z vojnimi grozotami in življenjskimi razmerami beguncev.
POGLED
Denar nima ne barve ne vonja, dobro pa je, Ce ima mlade. Temu temeljnemu pravilu sledi svetovni kapital, Se danes in samo s profitnimi nameni, brez dobrodelne Zelje po večji demokraciji ali po romantični podpori nekemu podalpskemu narodu, prihajajo tuji trgovci z novci tudi v Slovenijo. Vse to seveda ni prav nic narobe. Ce se kapital ne bi oplajal, ga že zdavnaj ne bi bilo veC. Prav pa je, da kot majhen samobiten narod to formulo poznamo in da smo pripravljeni, da bomo morali slej-koprej sprejeti temeljno politično odločitev, koliko tujega
Kam s tujimi ribami?
Vida Petrovčič
kapitala spustiti v deželo in v kakšne namene. Za pot iz recesije bi nam najhitreje pomagal kapital, ki bi ga tujci vložili v zbankrotirana socialistična podjetja v procesu lastninjenja. Ker smo se, v nasprotju z drugimi vzhodnoevropskimi sovjetskimi sateliti, v procesu lastninjenja obnašali kot kmečke neveste - Se danes namreč ni povsem jasno, kako je s skupnimi tujimi neposrednimi vlaganji v podjetja, saj jih Se vendo ureja Markovičev zakon iz leta 1988, so se tujci
odločili za manj tvegano in hitrejšo pot. Ker je pri nas donosnost naložb Se vedno pod evropsko ravnijo, upniki pa poleg tega niti niso pravno zaščiteni, tuje trgovine, zavarovalnice in banke, ki vznikajo pri nas, odnašajo že tako skromno »akumulacijo« iz nogavic naših državljanov na tuje. Tega jim seveda ne smemo zameriti, saj imajo celo slovenske banke nase devizne rezerve naložene na tujih računih. Za gospodarsko rast, nova delovna mesta in dobiček, ki bo obdavčen
doma, bomo potrebovali naložbe, tudi tuje. Vendar včasih ne bi bilo narobe, če bi se ob nekritični dobrodošlici tujim cekinom spomnili starega kitajska rekla, da bolj kot riba pomagata ribiška palica in znanje, kako ribo ujeti, ter tistega, velja predvsem za nas, ki kljub Številčnemu gospodarskemu možganskemu trustu Se vedno nimamo pravih izvozno zanimivih proizvodnih programov - namreč: konja lahko pripelješ do vode, ne moreš pa ga prisiliti, da bo pil.
Vidiš, Lojze, tudi v novih časih živimo po starem
KULTURA
Sreda, 17. marca 1993
3
____	GLEDALIŠČE / POGOVOR Z REŽISERJEM EDVARDOM MILERJEM
Šarm dekadence
Predstavo, ki jo je sicer pripravil za zagrebško mladinsko gledališče, bo nocoj v Cankarjevem domu videlo tudi slovensko občinstvo
Aldo Milohnič
»V kaosu vojne in političnih dogajanj se predstava. ki nosi naslov po Lou Reedovem LP, v teh dneh spreminja v pravi jesenski hit Zagreba«. Tako je novembra lani poročal nas sodelavec iz Zagreba o novi predstavi Zagrebškega mladinskega gledališča (Zagrebško kazalište mladih). Predstava Magic & Loss je nastala po besedilu Ferdinanda Brucknerja Bolezen mladih; nemajhen delež »umetniške naložbe« v njej je tudi slovenski. Stilizirani, upočasnjeni gib je namreč koreo-grafiral Matjaž Farič, predstavo pa režiral Eduard Miler, s katerim se pogovarjamo pred današnjim gostovanjem te predstave v Cankarjevem domu.
Ko neki režiser zdržema režira avtorje z določenega jezikovnega območja, to ne more biti veC naključje. Odkod pri vas R? zanimanje za nemške avtorje?
. Ja. res, tudi zdaj, ko 1SCem nova besedila za Slovensko mladinsko gledališče, se spet obračam k nemškim avtorjem. Za-haj? Preprosto zaradi njihove kvalitete. Od začetka stoletja do danes po mojem mnenju najboljša besedila nastajajo ravno v nemško govorečem prostoru. Jasno, to je povezano tudi z jezikom, ki ga dobro govorim.
. Za vas je značilen tudi interes za psihološko
dramo, psihologijo likov in podobno, kar ni tako pogosto pri drugih režiserjih mlajše generacije v Sloveniji. Ali so, ko se odločate za besedilo, v ospredju njegovi »psihološki« potenciali?
Iščem na vetih nivojih. Recimo, kaj pomeni igrati Ferdinanda Brucknerja danes na Hrvaškem? Pomeni vprašati se po različnih človeških obrambnih mehanizmih, ki odlagajo soočanje z realnostjo. Je pa tudi paradoks dekadentnosti: v Času, ko pri Brucknerju človek hrepeni po smrti, se v Sarajevu ljudje borijo za življenje. V vsem tem iSCem motive, da delam v nekem določenem prostoru. In gotovo ni vseeno, v katerem okolju režiraš neko besedilo.
Sicer pa v procesu dela raziskujem do takrat, dokler ne začutim, da je vsakdo, ki sodeluje pri projektu, globoko prizadet s temo, s katero se ukvarjamo. Na začetku so fiksirane samo nekatere osnovne stvari - npr. scenografija, potem glasba, ki jo pogosto sam izberem, in podobno. Vendar pa se stvari, ki jim imam »zafi-ksirane« v glavi, pravzaprav najbolj bojim. Rad samega sebe presenečam.
Kolikor vem, so igralci v Magic & Loss, med ka-
terimi je nekaj res izjemnih, imeli velike težave z identifikacijo, s samo-prepoznavanjem v določenih fazah dela pri projektu ...
Igralec se mora intimno soočiti sam s sabo. Nekateri igralci pa so moCno sramežljivi, Čeprav si to stežka priznavajo. Spomnim se, da smo z nekaterimi igralci iz Malomeščanske svatbe v ljubljanski Drami imeli velike težave, ker je šlo za to, da poiščemo malomeščanstvo v sebi. Pri Magic & Loss so nekateri igralci trdili, da so zapriseženi optimisti, da jim je hrepenenje po smrti tuje, potem pa se je pokazalo, da je vse to vendarle globoko v njih. Podobni procesi so se dogajali tudi pri Susn.
Vendarle gre za razgaljanje nekaterih zaupnih, intimnih stvari. Zakaj kot režiser pri tem vztrajate?
To mi ni pomembno samo zaradi prepričljivosti, ampak Se bolj zato, ker se potem lahko prebiješ do nekaterih univerzalnih stvari, ki na predstavah pridejo tudi do gledalcev. Mislim, da je ravno zaradi tega Magic & Loss na Hrvaškem postala kultna predstava.
Ja, reakcije so res bile zelo moCne - sočustvovanje, solze ... Danes je zelo malo predstav, ki lahko
proizvajajo tako visoko stopnjo identifikacije. Kako ste vi doživeli to reakcijo publike?
V	okolju, kjer so mladi pod vplivom vojne postali nekako trivialni, grobi, smo pri predstavi dosegli neverjetno koncentrira-nost, tišino v gledališču. Verjamem, da je to brezizhodnost zagrebško občinstvo v predstavi zelo dobro, globoko začutilo. Ne vem sicer, kako bo danes na vse to reagirala publika v Cankarjevem domu, saj je to predstavo težko prenesti v drug prostor.
V	Magic & Loss je izjemno zanimiva tudi glasba, ki dodatno poudarja nekatere pomembne točke v predstavi.
Glasba ima svojo dramaturgijo in zgodbo. Večina gledaliških kritikov je žal brez posluha. Ljudje, ki so brez posluha, pa težko kaj napišejo o glasbi. Zame so v Magic & Loss najmočnejši ravno tisti deli, ki so brez besedila, ker sta brez njega igralec in glasba pogosto bolj transparentna, močnejša.
Vse to pravzaprav pomeni, da se Se vedno premalo ukvarjamo s tekstom. Na odru »telovadimo« z besedami, smo površni, potem se pa Čudimo, zakaj nas ljudje ne poslušajo. Magic & Loss je zelo počasna, tiha pred-
stava in je bila ravno zato velika izkušnja za hrvaške igralce, s katerimi sem sodeloval. Zgodi se namreč, da sijajni igralci, ki brez težav zdržijo tri me kričanja na odru, nimajo koncentracije, da bi povedali tri ali štiri mirne, navadne stavke. To je popolnoma drugačna »kondicija«, s katero se na žalost premalo ukvarjamo.
Občutek brezperspektivnosti, dekadentnosti, o katerem ste prej govorili, je proizvedel identifikacijo in razkril Čustva gledalcev. Pri tistih, ki so bliže oblastniški strukturi, pa ta učinek ni bil ravno zaželen. Menda so nekateri reagirali zelo živčno?
Ja, predstavo so označili za zelo mračno, pesimistično. Paradoks je namreč v tem, da sva z Ma-gellijem, s katerim sva se poskušala po svojih močeh angažirati za Hrvaško, zdaj postala nekakšna An-tihrvata. Hrvaška tako ne bo dala nobenega denarja za gostovanja te predstave, Čeprav so nas že povabili v tujino. Do gostovanja v Cankarjevem domu je prišlo le s težavo; Ce na predstavi ne bo dovolj gledalcev, bodo nekateri imeli še dodatne »argumente« proti njej.
V hrvaškem gledališču je trenutni položaj dejansko katastrofalen. Dovolj je, Ce pogledate, kaj se dogaja s splitskim ali reškim
Eduard Miler ( Foto: Jani Štravs)
gledališčem, z zagrebškim ZKM ali ITD, z Evroka-zom ... Za nekatere kvalitetne predstave v vodilnih strukturah ni nobenega zanimanja, ker jim še vedno veliko veC pomenijo tudi tretjerazredne predstave, ki so moCno
nacionalno obarvane.
Hkrati opažam slovensko nezainteresiranost za hrvaško kulturo, izgubljanje pomembnih, neposrednih kulturnih vezi, kar se nam lahko zelo maščuje. Je pa v tem tudi nekaj prepotentnosti, značilne za
majhne narode, Ceš: zakaj bi se spuščali v komunikacijo z Zagrebom ali Celovcem - Ce je nas nivo Dunaj, Berlin ipd. Ampak, poglejte, pravkar sem prišel s premiere nove predstave Martina Kušeja, Slovenca, ki je prijadral v režisersko
prvo ligo v Nemčiji. Zrežiral je izjemno šokantnega in provokativnega Schillerja, predstava pa se je zgodila takoj za našo mejo, v Celovcu! Ljubljana bi morala skrbeti, da bi bilo naše občinstvo s tem bolje seznanjeno.
ŽIVLJENJE METROPOL - LJUBLJANA (4)
wM
Elegantna in provincialna
Bratko Bibič
Provincialno držo v odnosu do evropskih in siceršnjih središč - metropol - lahko v Ljubljani zasledimo v prizadeva-njih, ki bi se želela prepoznati v evropskem vesolju »omika-nih« političnih in gospodarskih elit z redukcijo Ljubljane na izključno reprezentativno podobo. Obstaja tudi marketinška strategija medijskega (samo) zapeljevanja tovrstne ciljne populacije. S pomočjo fotografske povečave detajla s fasade ljubljanske opere hoCe postaviti le-to v isto os pogleda z monumentalno dunajsko, Pariško, milansko... operno in arhitekturno dediščino. Konca Pa v Opera baru, katerega lepotna napaka je v tem, da se -v samem mestnem središču -zapre ob 21. uri. Zdi se, da se skuša v družbi modernega sveta domača »operna publika« sama potegniti za lase, kakor da bi hotela ta mondeni svet tam, kjer ga je v evropskih metropolah nakopičila imperialna zgodovina, iz tukaj in zdaj Potegniti za nos. Zato ne preseneča preveč, Ce se prejkoslej, sama ali v družb j »zahtevnih gostov«, znajde v Cankarjevem domu. Cankarjev dom pa se zdi bolj podoben Georgu Dan-dinu v KUD France Prešeren v Trnovem kot Georgesu Pompi-douju v Parizu. Konec koncev ie Laibach rasel v kleti Študentskega naselja, i .? drobtino premisleka in brlivko imaginacije bi lahko našli v Ljubljani veC kot en prostor, v katerem bi lahko bi-o evropsko zastavljenim pričakovanjem zadoščeno primerneje kot pa v tistih nekaj getih, kjer se običajno množično dogajajo ljubljanske elite. V povezavi s ponovnim povzdi-gnjenjem vojaškega stanu in v konkurenci z imperialno zgodovino bi za prostor ljubljanskih opernih balov po dunajskem zgledu lahko izbrali dve nadstropji obsegajočo veliko dvorano za oficirske plese v
Ljubljanska Opera in Opera bar ( Foto : A.P./ TRIO)
izpraznjeni avstroogrski vojašnici na Roški cesti. Njen športno-diplomatski duh biva v spominu na tenisko igrišče, ki so si ga v tej dvorani podjetno omislili nasledniki avstrijskih, to je jugoslovanski oficirji. Cas rajanja bi bilo lahko ne toliko nazaj minulo obdobje karnevalov. V tako zagotovljeni dramaturški enotnosti kraja in Časa bi postali ljubljanski fantomi iz dunajskih oper kratkočasna, ljudstvu in evrovizi-ji všeCna realnost. V njej bi tistemu, ki nekoga vleCe za nos, ta z brki vred zares ostal v roki, onemu, ki vleCe samega sebe za lase, pa lasulja.
Priložnost še ni zamujena. Hvalabogu sodi k praznikom to, da se ponavljajo. Tako kot Godničev Tito, nesmrtni ari-
stokratski svetovljan, pride tudi po pustu pust. Med letošnjimi maškarami na ljubljanskih ulicah je bilo mogoče opaziti, da so Ljubljano spet enkrat in po svoje preživeli tudi pionirčki v belih srajcah, rdečih rutah in plavih titovkah. S kratkim slavnostnim nagovorom: »Matr kva smo dons odcepleni«.
V slovenski in ljubljanski javnosti smo v tem trenutku lahko priCa zaostrovanju problema provincializma. Oba letošnja Prešernova nagrajenca, Drago JanCar in Milena Zupančič, sta v sicer ločenih intervjujih v Sobotni prilogi Dela izrazila zaskrbljenost nad njegovim mogočim prodorom v slovenski duhovni in politični prostor. Tomaža Pandurja
je v intervjuju za Fokus prevzel strah pred naraščanjem neumnosti v vseh mogočih kombinacijah. Boštjan M. Zupančič kritizira neumnost in pro-vincializem v Republiki. Eden izmed mednaslovov polemičnega prispevka Aleša Debeljaka k zborovanju slovenskih kulturnih delavcev izpostavlja v Delovnih Književnih listih mrgolenje provincialcev v Sloveniji. Pred provincializmom svari predsednik republike ob sprejemu študentskih Prešernovih nagrajencev. V Delu se je lotil kritike provincialnih razsežnosti ljubljanskih arhi-tektskih razmer Tomaž Brate. Vse to samo januarja in februarja - in še bi se kaj našlo.
Eno od nasprotij, v katerih navadno mislimo provinciali-
zem, je nasprotje med provinco in metropolo. Ali se rabe besede metropola v zvezi z Ljubljano ne drži zmeraj nekaj (samo) posmehljivega? Ljubljana: občudovanja vredno lepo ime, to že, toda metropola: pac (pre) velika beseda za (pre) majhno mesto? Nad jadranskim previsom viseče podalpsko gnezdo?
Nasprotje med provinco in metropolo prihaja v Sloveniji do izraza tudi kot nasprotje med centrom in periferijo, ki poudarja nakopičeno ekonomsko, fiskalno in državotvorno moC Ljubljane in njeno nadrejenost provinci/periferiji. Togo razumevanje tega odnosa bi veljalo zrahljati s pristopom, ki center razume v odnosu do eks-centra ali ekscentristiCno-
sti in ki pomeni niansiranje koncepta »urbanizem versus etatizem« Georgyja Konrada. Ljubljana je ekscentrična zato, ker je v slovenski podhranjenosti z urbanostjo večjih mest -poleg potencialno Maribora kot edinega resnega konkurenta - tako rekoč edino slovensko mesto, ki upravičuje rabo te besede. Ekscentrična je tudi zato, ker ne sodi (veC) v nobenega od »notranjih« slovenskih regionalnih krogov. V strogem pomenu ni ne na Primorskem, ne na Štajerskem, ne na Gorenjskem, ne na Dolenjskem, ne v Prekmurju. Zato pa človek, Ce hoče, najde vse to v Ljubljani.
Iz Ljubljane so - vsaj kar zadeva povojne migracije prebivalstva znotraj slovenskega nacionalnega prostora, ki povečajo število prebivalstva za sto odstotkov - naredili mesto »prišleki« s slovenskega podeželja in iz manjših slovenskih mest. Grobo reCeno: kmetje in kmetice, provincialci in pro-vincialke, ki so v Ljubljani ostali za določen Cas ali za zmeraj, so se s svojimi potomci pridružili starim malomest-nanom v ustvarjanju tistega, kar je Ljubljana danes. Meje, ki v odnosu do drugonacionalnih zunanjosti zaokrožajo notranjo enotnost slovenskega nacionalnega prostora, znotraj tega oblikujejo množico različnih, prav na zunanjosti navezujočih kulturnih in duhovnih regij. Iz njih so povojni »prišleki« - da o imigrantih iz južne Slovenije ne govorimo - vnesli in še vnašajo v Ljubljano tisto dozo multikulturnosti, s katero se vedno znova vzpostavlja zanjo značilno krhko ravnotežje med provincialnostjo in sveto-vljanskostjo. Konec koncev je Laibach nastal v Trbovljah. Zato je Ljubljana lahko (bila) ekscentrična tudi v evropskih merilih.
(Nadaljevanje prihodnjo sredo)
NA KRATKO
Stoletje bratov Lumiere
LJUBLJANA - Dve leti pred okroglo stoletnico filma je Francoski kulturni center Charles Nodier naravnost s pariške premiere pripeljal v Ljubljansko Kinoteko fantastično razstavo gibljivih slik: reprezentativno predstavitev dokumentarnega filma iz države, ki ga je ustvarila, in kjer se je sedma umetnost razvijala, Ce pogledamo nazaj, s še najmanj zlorabami in »uporabnimi vrednostmi« (kot na primer v Nemčiji od konca 30. let, v socialističnih deželah do konca 70. ali v Hollywoodu). Med 15. marcem in 15. aprilom je tako na ogled izjemen razpon: od pionirskih projektov bratov Lumiere, začetkov fikcije z Meliesom, navezave filma na umetnost nasploh - od dadaizma in impresionizma do zametkov eksistencializma pri Vigoju, refleksije na obe veliki vojni, filmov o umetnosti in refleksije modernega sveta kot takega - vse do Uliksa Agnesa Varda iz leta 1983. Filmi so po eni strani zgodovina Francije 20. stoletja, po drugi antološka zgodovina filmske tehnike in hkrati življenja samega. Predstave so vsak večer ob 20. uri, spremna knjižica Stoletje Lumiere pa je na voljo pri blagajni Kinoteke. Na sliki prizor iz filma Prihod vlaka na postajo, posnetega 1895. (T. D. V.)
Molle predsednik v Cannu
PARIZ - Gerarda Depardieuja, ki je lani predsedoval žiriji carinskega festivala, bo letos zamenjal režiser Louis Malle. Sestdesetietni režiser bo predsedoval osem do devetčlanski žiriji, ki bo med 13. in 24. majem izbirala najboljši film festivala. Znani francoski režiser Louis Malle, ki je svojo kariero pri filmu začel kot snemalec Jacquesa Costeauja in zaradi zdravstvenih težav moral opustiti podvodno snemanje, se je proslavil s filmi kot so Pretty Baby, Atlantic City, Na svidenje otroci (za katerega je leta 1987 prejel Zlatega leva na Beneškem festivalu), predvsem pa z zadnjim filmom Damage, ki že nekaj mesecev buri duhove širom Evrope. Film pripoveduje zgodbo o strastni ljubezni med Ano in Stephanom, očetom Aninega zaročenca. Ljubezenski trikotnik se konca nesrečno ali kot pravi Ana: »Mi, ljudje nesreCe, smo nevarni: vedno se zdi, da preživimo.« Tankočutno slikanje značajev, ki je lastno prav Mallejevim filmom, se z Damage še bolj približa meji med resničnostjo in filmom. Vroče debate, katerim se ne more izogniti noben tuj medij, razpravljajo o vlogi ženske, ljubezni, usodnosti, ki jo ljubezen prinese, bolečini, ki jo človek, ki ljubi, zada sebi in drugim itd., še bolj potrjujejo uspešnost filma. Je zgodba, ki jo slika Louis Malle, res samo film? (AFP, A.K.)
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sreda, 17. marca 1993
NOVICE
ITALIJA / NEDOSTOJNO IZZIVANJE FAŠISTOV IN SEVERNE LIGE
»Desničarski« Istran Vattovani proti oddaji RAI o Istri
TRST - Istran proti Istranom - tako bi lahko označili vprašanje, ki ga je deželni svetovalec KD Lucio Vattovani, Istran po rodu, naslovil na predsednika deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, partijskega kolego Vinicia Turella, v katerem se je obregnil ob oddajo deželnega sedeža RAI »Voci e volti delTIstria« (Glasovi in obrazi Istre).
Po Vattovanijevem mnenju naj bi bila oddaja, ki ima za sabo že dolgoletno tradicijo, premalo pluralistična, v njej naj bi sodelovali Ce že ne vedno pa vsaj zelo pogostoma isti ljudje. Do tu nič posebnega, od tu dalje pa je mogoče razumeti, zakaj pravzaprav tolikšno svetovalcevo naprezanje. Mnogo teh ljudi je levičarskega prepričanja, njihov »greh« pa je ta, da niso povezani - razen izjem - z organizacijami istrskih, reških in dalmatinskih beguncev.
Gledališče La Contrada gostuje v Istri
TRST - Tržaško gledališče La Contrada začenja danes krajšo turnejo po Istri z mladinskim gledališkim delom »Favole in tasca« (Pravljice v žepu) znanega italijanskega mladinskega pisatelja Gian-nija Rodarija. Danes bo skupina nastopila na sedežu Skupnosti Italianov v Galižanu, jutri pa na osnovni Soh v Dinjanu. V igri, ki jo je režirala Luisa Crismani, igrata Giorgio Amodeo in Paola Bonesi, spremni glas pa je Arielle Reggio.
DSL proti deželnemu odboru ker ne odgovarja na vprašanja
TRST - Svetovalska skupina Demokratične stranke levice je prijavila deželni odbor Furlanije-Julijske krajine, »ker ne opravlja svoje dolžnosti«. Predsednik svetovalske skupine Travanut je obrazložil, da se je njegova stranka odločila za ta korak, da bi dobila od odbora odgovor na nekatera pomembna vprašanja, ki so mu jih vložili svetovalci DSL.
Prvo tako vprašanje se nanaša na zahtevo po suspendiranju nekaterih osebnosti, ki jih je odbor imenoval za vrsto del, a so prejela pred Časom že kopico jamstvenih obvestil in so vpletene v preiskave sodnih organov. Drugo je v zvezi s preureditvijo bregov Tilmenta in Koma, za kar naj bi porabili kar 60 milijard lir. DSL je mnenja, da bi bila lahko ta dela cenejša.
V Italiji ugotovili 26 žarišč parkljevke in slinavke
RM - Italijansko ministrstvo za zdmvstvo je sporočilo, da so doslej ugotovili 26 žarišč parkljevke in slinavke, in sicer v Bazilikati, kjer je epidemija najprej izbruhnila, v Venetu, Kalabriji, Kampaniji ter Apuliji. V zakol so poslali vsega skupaj 3921 glav živine, la je bila okuženo z virusom »01« (pmvijo, da slednji prihaja z Vzhoda).
Skoraj pretep v zbornici
Trezna opozicija izreklo priznanje premierju Amotu zarodi njegovega resnega in tvornega nastopa - Predsednik vlade ponovno povabil Occhetta, PRI in radikale k sodelovanju
RIM - V senatu je bila glasnejša in vztrajnejša, v poslanski zbornici nedvomno bolj mračnjaška. Ce so se v senatu misov-ci, predstavniki SKP in Severne lige zadovoljili s kričanjem in z metanjem lažnih bankovcev, so si njihovi poslanski kolegi izbrali zgovornejše protestne »rekvizite«. SKP je zapustila dvorano, mi-sovci so predsednika vlade obdarili s spužvami in gumijastimi rokavicami, Liga pa kar z... vislicami.
Ura je bila triCetrt na 14. in Giuliano Amato je med kričanjem misovcev že zaključeval svojo repliko o moralnem vprašanju, ko je med poslanci Severne lige završalo. Mladi »lumbard« Leone Orsenigo (na sliki) je izpod svojega pulta potegnil debelo vrv z značilnim drsečim vozlom in z njo pomahal predsedniku vlade, ki je ravno v tistem trenutku potrjeval svoj izstop iz aktivne politike ob koncu premierskega mandata. Predsednik Giorgio Na-politano, ki je dotlej že izključil iz dvorane dva misovska poslanca, je posegel še bolj energično, naročil je uslužbencem, naj iztržejo Orsenigu vrv, toda vsa njegova energičnost ni kaj prida zalegla proti kričečim misovcem in legistom. Severna liga je najprej odkorakala iz dvorane skozi stranska
Vojmir Tavčar
vrata, nato pa se premislila, se vrnila v dvorano ter jo zapustila po glavnem vhodu, medtem ko so misovci »vztrajali na okopih« čeprav že hripavi.
Razburjenje se je nadaljevalo tudi v pred-verju, medtem ko je v dvorani Giuliano Amato trudoma zaključeval svojo repliko. Poslanec Orsenigo je novinarje prepričeval, da njegove vislice niso bile namenjene premiera, paC pa so hotele biti le simbol »italijanske ekonomije, ki jo vlada daVi s svojo gospodarsko politiko«. Prepričal pa ni nikogar, še zlasti ne predsedstva zbornice, ki mu je popoldne naložilo sedemdnevno izključitev. Pa tudi med drugimi poslanci, predvsem misovci in de-
mokristjani se je v preddverju kar iskrilo in le uslužbencem zbornice gre pripisati, Ce so se »Častitljivi« obdelovali samo s psovkami in ne s pestmi.
Mračnjaški simbol vislic je izzval ogorčeno obsodbo vseh ostalih skupin, ki so opozorile, kako je ideolog Lige Gianfranco Miglio v senatu govoril o linčanju kot moralni reakciji ljudstva na korupcijo.
Mimo izgredov, ki njihovim pobudnikom niso v Čast, pa je bilo včerajšnje soočanje o moralnem vprašanju tvornejše kot prejšnji teden. K temu je prispeval tudi Giuliano Amato, ki je v svoji repliki med drugim ugotovil, kako so predlogi resolucij DSL, PRI in Pan-nellove liste propozitivni
in v precejšnjem sozvočju s tistim, ki ga je pripravila vladna koalicija. Tudi zato je vse te stranke spet povabil k sodelovanju. S svojimi besedami je premier izzval simpatijo nekaterih predstavnikov opozicije, ki so mu priznali, da je glede volilne zakonodaje in ustavnih reform nakazal pravilno smer dela in obžalovali, da je ujetnik koalicije in krivd, ki niso njegove. Vsekakor pa sta PRI in DSL ponovila, da je odstop sedanje vlade predpogoj za oblikovanje nove, širše večine in vlade, ki naj pomeni jasen preokret v dosedanji politiki in praksi.
Razprava se je končala popoldne, v manj naelektrenem vzdušju, Čeprav ni manjkalo nekaj verbalnih spopadov (Liberalec Sgarbi je opsoval načelnika Mreže Diega Novel-lija, misovci pa so se znesli nad načelnikom DSL Massimom D’Alemo, ko je spomnil, da sodstvo ni poslalo nekaterim poslancem samo jamstvenih obvestil zaradi korupcije paC pa tudi zaradi sodelovanja pri pokolih). Ob koncu so poslanci z večino glasov sprejeli resolucijo večine, ki zavezuje zbornico naj se loti volilne reforme, problema finansiranja politike, reforme zakona o dražbah in o imuniteti parlamentarcev.
Razprava v poslpanski zbornici bi se skoraj sprevrgla v pretep (Telefoto AR)
RIM
Tajnik
liberalne
stranke
Altissimo
odstopil
RIM - La Malfa docet. Po zgledu republikanskega tajnika, ki je vrnil mandat, ko so mu milanski sodniki naslovili jamstveno obvestilo, je včeraj zjutraj vrnil tajniški mandat tudi liberalni tajnik Renato Altissimo, potem ko je od milanskih sodnikov dobil jamstveno obvestilo v zvezi s podkupninsko afero, ki zadeva poslovanje električne ustanove Enel.
Altissimo je naslovil predsedniku PLI Valeriu Zanoneju pismo, s katerim je vrnil svoj mandat. V tem pismu sicer zanika, da bi bil kakorkoli vpleten v podkupninsko afero, vendar meni, da v nastalem položaju ni primemo, da bi ohranil tajništvo. Stranka bo tako svobodnejša, sam pa se bo lahko posvetil obrambi svoje časti.
V pismu Altissimo zavzeto brani svoje delo in dosedanjo politiko stranke, kateri pripisuje veliko angažianost v naporih za moraliza-cijo politike. (VT)
RIM / VSEDRŽAVNA SKUPŠČINA
PODKUPOVANJE / POZORNOST SODSTVA SE SELI PROTI JUGU
Novo vodstvo po starem kalupu
Preventivni pripor za poslanca KD in bivšega ministra Riccarda Misasija
V Reggio Calabrii razkrinkali združbo politikov, podjetnikov in mafijcev
RIM -Socialistična stranka med starim in novim: tako bi lahko ocenili zadnjo sejo nacionalne skupščine, ki se je končala v ponedeljek pozno ponoči z izvolitvijo senatorja Gina Giu-gnija za novega predsednika stranke in z izvolitvijo novega vodstva. Novi tajnik Giorgio Benve-nuto, kot je včeraj priznal na tiskovni konferenci, na kateri je obrazložil novinarjem sklepe skupščine, je izsilil izvolitev Gina Giugnija za predsednika kot dokaz strankine volje po prenovitvi, vendar je za to moral popustiti pri sestavi vodstva. In tako je v novo vodstvo (110 ljudi) bilo izvoljenih nekaj novih obrazov, potrjena pa je bila vsa »stara garda« z Bettinom Craxijem, Giannijem De Michelisem in Paolom Pillitterijem na Čelu.
Toda, je poudaril Ben-venuto, pri izvolitvi izvršnega odbora in tajništva, »ne nameravam popustiti«. In dodal, da bo ravnal tako, kot pri kandidaturi Gina Giugnija za predsednika stranke, ko je med sejo dosedanje direkcije zagrozil z odstopom, Ce stranka ne bo podprla njegovega kandidata. Benvenuto in Giugni imata namreč v mislih zelo jasen organigram tako za novi izvršni odbor kot za ožje tajništvo, ki ju bo izvolilo vodstvo na jutrišnjem sestanku. Novi mladi obrazi, ki naj delujejo v sozvočju s tajnikom je recept, s katerim je po njunem mnenju mogoče prenoviti stranko in prekiniti s preteklostjo.
Mattina, Benvenuto in Giugni (Telefoto AP)
MILAN - De-mokršCanska parlamentarca Piccano in Mo-schetti sta zadnja dva naslovnika jamstvenih obvestil iz najnovejšega obsežnega svežnja (v katerem so tudi zveneča imena kot Altissimo, Cariglia, Craxi), pripravljenega v milanski sodni palači. Tam so včeraj med drugim odločali o zahtevi po osvoboditvi bivšega predsednika dražbe Sea Giovannija Manzija, ki je v zaporu od 23. januarja, vendar se je javni tožilec zahtevi zagovornikov postavil po robu. Odločitev bo znana v prihodnjih dneh.
V urade milanskega tožilstva se je včeraj vrnil tudi Manzijev naslednik na krmilu druž-
be Sea Pierfranco Falet-ti, ki so ga zaprli 15. januarja in ga kasneje pustili na prostost. Sodnik Colombo ga je zaslišal o nekaterih podrobnostih, medtem ko se je Di Pie-tro ukvarjal z bivšim tajnikom milanske KD Prado, ki naj bi mu pojasnil nekatere okoliščine, za katere je izvedel od Fiatovega finančnega menedžerja Mattiolija. V okviru preiskave o korupciji na milanski zelenjavni tržnici pa je javno tožilstvo pripravilo 11 zahtev po uvedbi sodnega postopka, med drugim proti bivšemu občinskemu odborniku PSI Angelu Caponeju in bivšemu predsedniku tržnice Dariu Di Gennaru (KD).
Pozornost sodstva se
medtem vse bolj seli tudi proti jugu, kjer prihaja na dan pravi »poslovni odbor« politikov, podjetnikov in mafijcev. V Reggiu Calabrii so vCeraj izdali šest nalogov za preventivni pripor prav tolikih politikov, v glavnem demokristjanov, med katerimi je tudi bivši minister in sedaj poslanec KD Riccardo Misa-si. Družbo mu delajo bivši deželni tajnik KD Francesco Quattrone, deželni svetovalec PSI Giovanni Palamara, bivši socialistični podžupan Reggio Cala-brie Vincenzo Logoteta in bivši deželni svetovalec KD Giuseppe Ni-colo. Logoteta so medtem že aretirali, medtem ko so ostalim inte-
resentom (razen Misasija) sodna obvestila predali v zaporu, kjer že sedijo zaradi drugih prekrškov. Enaka usoda je doletela tudi domnevnega mafijskega bos-sa Domenica Librija, ki so ga pred meseci aretirali v Franciji, medtem ko je vseh šest podjetnikov, ki naj bi bili elani iste združbe, zabrisalo sledi za seboj.
Misasi je skupaj z ostalimi politiki osumljen združevanja v zločinske namene mafijskega tipa. »Poslovni odbor« naj bi namreč prek politične oblasti nadzoroval izbire osrednjih in krajevnih ustanov na področju zakupov javnih del na eni strani, po drugi strani pa naj bi selekcioni-
ral podjetja, katerim so bila potem ta dela oddana. Podjetnike pa sodniki dolžijo sožitja z mafijskimi organizacijami, medtem ko se je ves »odbor« povrhu posluževal kriminalnih dejanj in molka tretjih oseb, s Čemer si je ustvaril pogoje za neposredno ali posredno upravljanje glavnih ekonomskih in upravnih dejavnosti.
Do nadaljnjih aretacij je prišlo vCeraj tudi v Rovigu, kjer sodniki preiskujejo zakupe za dela v nekaterih bolnišnicah. V zapor je končalo 12 oseb, javnih upraviteljev, podjetnikov in politikov, predvsem demokristjanov, socialistov in socialdemokratov.
Benvenuto in Giugni sta med pogovorom z novinarji minimizirala razdelitve, do katerih je prišlo v stranki, in izpostavila enotnost, ki se je izkazala v glasovanju. Kljub temu pa je jasno, da ne bosta imela lahkega dela, saj se stari strankini veljaki ne nameravajo odpovedati kar tako vplivu, ki so ga spet pridobili z umikom Bettina Craxija.
Sicer pa je tudi v nakazovanju političnega programa Benvenuto poudaril razliko s Craxijem. Kot v svojem poročilu skupščini je vCeraj spet pozval PRI in DSL, naj stopita z Aventina in naj prevzameta odgovornost do države. Pri tem je poudaril zakoreninjenost PSI v levici in DSL, zagotovil, da »nimamo veC tistih hegemoni-stiCnih teženj, ki jih je včasih v preteklosti imela PSI«. (VT)
TRST / ZA VZGOJO MLADINE
Univeiza in UNICEF sklenila sporazum
Z včerajšnjega sestanka UNICEF (Foto KROMA)
TRST - Končno moramo vedeti, kakšne naloge nam nalagajo spremembe v svetu; potrebna je preureditev zemeljskega planeta, moramo pa tudi vedeti, kaj nas vse Čaka v novi svetovni ureditvi, tudi geografski, za mednarodni razvoj in za mir.
Tako poziva predsednik italijanskega odbora UNICEF Amoldo Farma, ki se obrača na italijanske univerze za stimuliranje znanstvenega raziskovanja in začetek procesa o sodelovanju med šolami ter državnimi in mednarodnimi institucijami. Poziv je Tržaška univerza včeraj sprejela
Rektor Borruso je z vrsto ravnateljev in docentov, ki se prepoznavajo v načelih UNICEF-a včeraj podpisal sporazum, na osnovi katerega bodo pobude organizacije aktivno prisotne pri delovanju tržaške univerze. Odnos, ki se je ustvaril med sogovorniki želi predvsem okrepiti tesnejše sodelovanje med Skladom Združenih narodov za mladoletnike in z Univerzo; slednja se bo morala podrobneje seznaniti s problematiko mladoletnih, tako na svetovnem Severu, kot na Jugu, na Vzhodu in na Zahodu. Potrebne bodo znanstvene
raziskave, na osnovi katerih bo treba rešiti vrsto problemov. Meddiscipli-narni tečaji o vzgoji in razvoju, ki so namenjeni študentom bodo predvsem težili k temu, da se mladina vzgoji v pravem duhu, da bodo kot državljani odgovorni za svoja dejanja in s svojimi močmi pripomogli, da bi prišlo do oblikovanja nove kulture, to je kulture soočanja. Ob vsem tem je bilo tudi poudarjeno, da je treba na mlade vplivati že od mladih let in jih usmerjati, da se bodo lahko “znašli" v današnji družbi.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA

Sreda, 17. marca 1993
BRESCIA / ZAPRTA AVTOCESTA
Verižno trčenje zaradi megle in poledice
Dva mrtva na avtocesti A21 Zaprto letališče v Ronkah
BRESCIA - Dve osebi sta izgubili življenje, nekaj desetin pa je bilo ranjenih v hudem verižnem trčenju, do katerega je prišlo na avtocesti ^ 21 med Brescio in Cremono. Zaradi goste nregle in poledice je približno 100 vozil naletelo drugo na drugo. Avtocesto so morali zapreti tako da je severni pas bil zaprt do 12. ure; južni pa še dlje, saj so po njem vozili reševalci.
Nesreča se je pripetila nekako ob 8. uri pri avtocestnem izvozu za Pontevico. Iz Cremone Jn iz Brescie je takoj Prihitelo, kakor hitro so sporočili vest o nesreči, približno 20 gasilskih vozil s približno 100 gasilci. Notranje ministrstvo v Rimu pa je iz Genove in Bologne odredilo, da dva helikopterja priskočita na Pomoč kakor hitro bodo vremenske to dovoljevale.
V bolnišnice v Cremono, Brescio in Ma-nerbio (ki je najbližja kraju nesreče), so sprejeli približno dvajset ljudi, od teh dve žeto težko ranjeni osebi, za kateri si zdravniki sedaj prizadevajo, da bi jima rešili živlejnje. V nesreči je seveda bilo lažje ranjenih tudi vec ljudi,
kt Pa so jih, potem ko so )m obvezali, poslali domov.
Gasilci so ves dopoldan in dober del popoldneva delali, da so odpeljali razbitine vozil s cestišča.
V popoldanskih urah so ugotovili istovetnost obeh mrtvih: gre za delavca, ki sta bila v službi pri nekem gradbenem podjetju in sta se z drugimi kolegi peljali na delo.
Gosta megla je prvih jutranjih urah legla tudi na dobršen del Veneta pa,tudi Furlanije Julijske krajine. Do 8. ure je bilo zaprto tudi tržaško letališče. Napovedujejo, da bo tudi danes zjutraj v nižinskih predelih bolj ali manj gosta megla.
Tudi v Toskani se je pripetila huda prometna nesreča. Umrli sta dve osebi iz Empolija, ki sta se opoldne vozili s svojim volvom in Čelno trčili v težki tovornjak. Dinamika te dokaj čudne nesreče še ni povsem jasna, saj si policija ne zna razlagati, kako je mogoče, da sta obe vozili Čelno trčili na povsem ravnem odseku ceste. Ena od domnev je, da je voznika volva, 56-letnega Giuseppa Brachelente obšla nenadna slabost, ali pa da je prišlo do nepredvidljive mehanske okvare. Policijski izvedenci so na delu, da bi skušali razvozlati skrivnost.
Razbitine minibusa, v katerem sta zgubila življenje dva delavca (Telefoto AP9
_______PATRONAT INAC SVETUJE
Kako lahko upokojenci prispevajo za sindikalne organizacije
Piše Boris Simoneta
Vpr.: »Prošnjo za pokojnino sem pred leti vložil preko patronažne službe in tedaj nisem podpisal pooblastila za sindikalni prispevek. Ker pa stalno koristim usluge, bi rad tudi jaz prispeval za stroške, kot to že dela večina upokojenih prijateljev. Bi mi lahko razložili, kako teče ta zadeva in v kolikšni meri treba prispevati?« N.F.
Ob upokojitvi ali pa tudi kasneje lahko upokojenec podpiše posebno izjavo, s katero pooblasti zavarovalni zavod INPS, da si na pokojnini neposredno zadrži takoimenovani sindikalni odtegljaj, ki ga nato nakaže pooblaščeni in pravno priznani sindikalni organizaciji oziroma združenju upokojencev. Na tak način upokojenec, ki sicer brezplačno koristi usluge in storitve na patronatu, prostovoljno prispeva svoj delež za kritje stroškov te službe.
Zavarovanec lahko podpiše pooblastilo za apliciranje sindikalnega odtegljaja ob predstavitvi prošnje za upokojitev in v tem primeru ima
takojšen učinek. Ce se pa upokojenec odloči kasneje za ta samoprispevek, INPS začne zadrževati odtegljaj od prvega januarja naslednjega leta, v kolikor je bilo pooblastilo predloženo do 30. septembra na pristojni urad zavarovalnega zavoda. Za pooblastila, podpisana oktobra, pa se ta mehanizem sproži po vec kot letu dni, vedno od 1. januarja. Pooblastilo je lahko izdano v korist ene same organizacije: Ce obstajata dve, velja tisto, ki je bilo kot prvo dostavljeno zavodu INPS. V vsakem trenutku seveda lahko upokojenec preklice pooblastilo in se nato lahko odloči za drugo sindikalno organizacijo.
Višina sindikalnega odtegljaja je premo sorazmerna s pokojninskim zneskom. V mejah minimalne pokojnine se aplicira odtegljaj 0, 50 odstotka, na presežek do dvakratne vrednosti pokojnine se zniža na 0, 40 %, na morebitni višji pokojninski znesek pa pride v poštev odstotek 0, 35%.
CGIL / PRED SPLOŠNO STAVKO
Kriza terja izredno ukrepanje
TRST - Včeraj je bilo napovedano zasedanje vodstva CGIL za Furla-nijo-Julijsko krajino, ki ga je uvedel deželni generalni tajnik sindikata Graziano Pasqual, zaključil pa predstavnik vsedržavnega vodstva VValter Cerfeda.
Slo je za poglobljeno obravnavo vzrokov in ciljev štiriume splošne stavke, ki bo tako v deželnem kakor v državnem merilu 2. aprila. Sindikat se je obvezal, da bo razloge za aprilski protest nadrobno pojasnil vsem delovnim in upokojenim ljudem, obenem pa seveda sprejel vse potrebne pobude za to, da bodo posamezne manifestacije v okviru splošne stavke prodorno uspele.
Na zasedanju so poudarili, da mora osrednja vlada uveljaviti novo gospodarsko ter industrijsko politiko, takšno, ki bo dajala prednost zaposlovanju, preosnovi pogajalskih mehanizmov, zaščiti plaC in mezd oziroma pokojnin ter pravičnejšemu davčnemu režimu.
Hkrati s tem so naglasili skrajno nujo po različnih, naprednejših odnosih med delojemalci in delodajalci, z druge strani pa potrebo po moralizaciji celovitega ekonomskega sistema ter institucij.
Posebej so seveda obravnavali postopno poslabševanje razmer na področju industrije in zaposlovanja v Furla-niji-Julijski krajini, kjer je prvič videti znamenja »razindustrializacije«, ki zajema širša deželna območja. CGIL meni, da mora deželna vlada zaustaviti pohod krize z izrednim ukrepanjem, s specifičnimi pobudami pa naj nastopi tudi rimska vlada in to preko posvetovanja z družbenimi silami ter z usklajenimi posegi, brez Cesar ne bo mogoCe odpraviti dosedanje teritorialne in sektorske razdrobljenosti.
Iz vrst istega sindikata pa prihaja še ena pobuda, ki jo sproža deželni koordinacijski organizem upokojenk SPI-CGIL v sodelovanju z združenjem za samoupravljanje storitev in solidarnost AUSER. V sklopu osmomarCne-ga praznovanja in ob evropskem letu starostnikov bo od 16. do 25. aprila v tržaškem krožku Europa (Ul. Tor-bandena 1) razstava ženskih umetniških in obrtnih stvaritev (slikarstvo, pesništvo, pripovedništvo, keramika, tkanje idr.), na kateri bodo lahko sodelovale ženske iz vse dežele.
NOVICE
Prošnje za odškodnino zaradi brezposelnosti
TRST - Deželno vodstvo INPS opozarja vse uslužbence, ki so v letu 1992 opravili vsaj 78 delovnih dni, da lahko zaprosijo za brezposelnostim doklado (odškodnino) na raCun lanskega leta najpozneje do 31. marca. To velja za kmetijske in nekmetijske delavce vključno z učnimi suplenti, sezonskimi in priložnostnimi delavci idr., a pod pogojem, da so poleg omenjenih 78 delovnih dni dozoreli ob 31. decembru 1992 tudi vsaj dveletno zavarovalno obdobje proti nezaposlenosti. Ustrezna odškodnina bo znašala 20 odstotkov povprečnega dnevnega prejemka v minulem letu.
Oče Lorelle Cuccarini v zaporu zaradi oderuštva
RIM - Policija je aretirala sedem oseb zaradi oderuštva, združevanja v zločinske namene in izsiljevanja, med sedmerico sta tudi oCe in stric znane italijanske subretke Lorelle Cuccarini. Vodja skupine naj bi bil Oberdan Spurio. Tolpa naj bi sposojala denar po 7 do 15-odstotni mesečni obrestni meri. Tako je nekdo za posojilo 140 milijonov lir moral vrniti kar 340 milijonov v najkrajšem Času. Preiskovalci so zaplenili banCne raCune, nepremičnine, umetniške slike in celo avto rolls royce.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 . Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
NACIONALIZEM / POGOVOR S PROF. MONFALCONOM
Lože zelo pogojujejo
izbire fižaške politike
Sandor Tence
TRST - Framazonstvo Itiegativno) pogojuje ržasko politično lvljenje, močno vpliva na^zbire vodilnega razreda in po svoje spod-uja italijanski naciona-izem. V to je prepričan tudi profesor Fausto Monfalcon, sicer znan (Prei v KPI, sedaj a ob prostem Ca-®u tudi zgodovinar ipoučuje zgodovino na hceju Oberdan), ki je se v zadnjih letih posvetil Proučevanju prostozi-arstva in predvsem njegovim vplivom na jržaška dogajanja. O tem )e imel pred kratkim doto obiskano konferenco na univerzi, v mislih -. nam je povedal - pa rnia tudi knjigo o tem Prašanju. Monfalcon, Privrženec komunizma, svetovnonazorske ideologije, ki ni nikoli prizna a, a se je vedno vneto ,°nla Proti tajnim am, misli, da je treba sodobno tržaško zgodo-vmo gledati in razumeti U 1 skozi ”ocala“ frama-zonstva.
Trst je spoznal frama-zonstvo ob prihodu Napoleona, lože pa so doživete razvoj šele v drugi Polovici 19. stoletja, ko e prostozidarji začenjajo
vse bolj identificirati s takratkim liberalnacio-nalnim gibanjem, ki dejansko še danes vodi to mesto. Lože so že takrat začele na nek način usposabljati politike in upravitelje. Felice Vene-zian je bil voditelj lože in istočasno politični prvak.
Lože to funkcijo - po Monfalconovem mnenju - opravljajo še danes, kot npr. dokazuje politična pot, ki jo je prehodil nekdanji župan in priznani framazon Manlio Cecovini. V Času avstro-ogrske monarhije, ki je prepovedovala lože, so bili vodilni framazoni iredentisti, po drugi vojni pa so se borili za priključitev Trsta Italiji. Njihova značilnost je bila in je še vedno nacionalizem, ki pa je - vsaj v teoriji - v nasprotju z
ideali framazonstva, ki so svoboda, enakost in bratstvo.
Podpis Osimskega sporazuma leta 1975 je nudil priložnost frama-zonom, da se znova aktivno vključijo v politične dogodke in da sprožijo (in potem vodijo) znano nasprotovanje temu dogovoru. »Ne mislim, da je Lista za Trst odraz nekega fra-mazonskega komplota, ker ima to gibanje tudi druge in bolj zapletene družbene vzgibe, res pa je, da so prav lože nudile protiosimski reakciji ne samo kadre, ampak tudi določeno politično podporo, ki je imela očitno tudi mednarodne povezave, posebno v rimskih protijugoslovanskih krogih«.
Osimska "zgodba” se nadaljuje, »saj je tržaško
framazonstvo vedno zelo politično obarvano ter nacionalistično opredeljeno in - kot vedno -povezano z gospodarsko oblastjo«. Izgubilo je svoje plemenito poslanstvo, ki je sicer pri nas prišlo zelo malo do izraza in je ohranilo ta politični aktivizem. Nekatere tržaške laiCno-sredinske stranke so pod vplivom framazonov, lože po Monfalconovem mnenju vplivajo tudi na življenje znotraj KD, kot dokazuje polemika, v katero je bil vpleten tudi tajnik Sergio Tripani. »V KD je očitno prišlo do sporov med framazoni in med elani gibanja "Opus Dei“, ki je neke vrste klerikalno framazonstvo« je ob koncu našega razgovora povedal še Monfalcon. Sedaj radovedno Čakamo na njegovo knjigo.
Framazonski simboli na pročelju palače v Ull. S. Michele v Trslz (f. Farrari/KROMA)
ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZI
M CTE so italijanski efekti v ECU in sicer v denarni enoti Evropske gospodarske skupnosti.
■	Obresti in kapitali CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. Za zadolžnice, ki so hranjene na centralnih računih Bance dTtalia, obresti in kapital se lahko vplačajo tudi v ECU.
■	CTE se koristijo od 22. februarja 1993 in zapadejo 22. februarja 1996.
■	CTE nudijo letno 10,30 bruto obresti, plačane posticipirano.
■	Zadolžnice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Zadolžnice privatniki lahko rezervirajo pri okencih Bance dTtalia in pri kreditnih zavodih do 13.30 dne 18. marca.
■	Glede na ceno, s katero bodo zadolžnice CTE prodane, se resnična donosnost spreminja: v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno bo realni čisti donos znašal 9,01% letno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zadolžnice CTE se koristijo z 22. februarjem: ob vplačilu (24. marca) - ki je lahko v ECU ali v lirah na osnovi menjave dne 19. marca 1993 - bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem letnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup ni predvidena nikakršna provizija.
■	Zadolžnice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5000 ECU.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
TRST
Sreda, 17. marca 1993
GOSPODARSTVO / SREČANJE NA DE2ELI
Tržaški Uoyd: vse visi na nitki
Lacalamita poročal deželni komisiji
SKUPNA POBUDA ACLI IN CIR
ttalijanskoslovenski študijski seminar o zaščiti beguncev
Zasedanja se bodo udeležili ugledni strokovnjaki obeh držav
»Trst ne more dovoliti, da ga "oropajo" Tržaškega Lloyda, in mu v zameno "podarijo" beneške tankerje!« Tako so odgovorili sindikalni voditelji CGIL, CISL in UIL predsedniku Tržaškega Lloy-da Micheleju Lacalamiti na včerajajšnjem srečanju na Deželi. Oboji, sindikalisti in Lacalamita, so bili gostje deželne komisije za prevoze, ki ji predseduje demokristjan Angelo Compagnon, srečanja pa se je udeležil tudi deželni odbornik za prevoze Dario Tersar.
Lacalamita je komisiji poročal o gospodarskih krcih, v katerih se ^edaj zvija tržaški brodar. Vzroki krize so po predsednikovem mnenju sledeči: pomanjkanje kapitala, zamude pri izplačevanju državnih prispevkov, administrativna togost (ki ne dovoljuje uporabe ladij na drugih progah, sicer bi bil Lloyd ob državne prispevke), recesija na zahodnih tržiščih in stagnacija na azijskih. Lacalamita je obnovil razne etape (beri: načrte), ki so pogojevale iskanje izhodov iz krize. Najprej je bil govor o združitvi Lloyda z Italio, zatem je IRI zahteval od finančne družbe Finmare (100-od-stotnega delničarja Lloy-da) nov naCrt, ki naj bi upošteval tudi možnost predaje podjetja zasebnikom. Tudi v tem načr-
tu je govor o združitvi z Italio, dopuščena je možnost privatizacije, osrednje vprašanje pa ostaja sedež novega, združenega podjetja: Genova ali Trst?
Ge bosta vlada in IRI odobrila načrt, bo imela Finmare poldrugo leto Časa, da ga izpelje.
Sindikalisti so na te predložene možnosti odgovorili z nekaterimi zahtevami. Tržaškega Lloyda, združenega ali pa tudi ne, ni mogoče zreducirati v povprečno
pomorsko agencijo, o kateri bodo odločali drugje. Lloyd mora postati podjetje, ki naj bo operativno, trgovinsko in finančno avtonomno. To bo mogoče doseči s povečanjem kapitala, z ohranitvijo plovnih prog v Trstu in z dinamičnim vodstvenim osebjem.
Pri iskanju teh rešitev se sedaj že kar mudi, saj je za 19. april napovedan a izredna seja upravnega sveta Lloyda, ki bo odločala o bodočnosti tržaškega brodarja.
Deželno združenje ACLI ter italijanski svet za begunce (CIR) prirejata v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije in slovensko Karitas italijansko-sloven-ski študijski seminar o mednarodni zaščiti beguncev in pribežnikov. Seminar bo od 26. do 28. t.m. na Tržaški univerzi in sicer v konferenčni dvorani ekonomske fakultete. Odvijal se bo pod pokroviteljstvom Univerze in Dežele Furlanije - Julijske krajine.
Seminar se bo začel v petek, ob 15. uri. Po pozdravu rektorja prof. Giacoma Borrusa in predsednika deželnega odbora F-Jk Vinicia Tu-rella bo najprej govor o “Mednarodnih instrumentih za zaščito beguncev v Evropi”. Sodelovali bodo ugledni strokovnjaki, kot so direktor italijanskega sveta za begunce Chri-stopher Hein, delegat UNHCR v Italiji Michel Dupoizat in profesor mednarodnega prava na Tržaški univerzi Giorgio Conetti. V popoldanskih urah bo generalni tajnik združenja ECRE Philip Rud-ge predaval na temo: “Begunci in azilanti v EGS - komparativni pregled raznih politik -primer Nemčije, Francije, Anglije..."
V soboto, ob 9. uri, se bo zasedanje nadaljevalo na temo “Problematika beguncev v Italiji in Sloveniji". Sodelovala bosta predstavnik UNHCR v Italiji Giovanni Ferrari in poslanec v slovenskem parlamentu Lev Kreft. Govor bo nadalje o notranji zakonodaji glede beguncev v Italiji in v Sloveniji v luči mednarodnih obveznosti; med drugimi bosta predavala profesorica mednarodnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Mirjam Škrk in direktor urada za priseljevanje in begunce slovenske republike Renato Krajnc. Sledila bo razprava na temo “Ita-lijansko-slovenska meja kot vrata EGS-a na vzhod. Sodelovanje med organi za notranje zadeve, varstvo pravice do azila in boj proti ilegalnemu prehodu meje".
Tretji del zasedanja na univerzi pa se bo odvijal na temo “Pravna in socialna zaščita beguncev v primeru množičnega dotoka"; predsedoval mu bo Michel Dupoizat z italijanske UNHCR; sodelovali bodo predstavila komisariata Združenih narodov, Rdečega križa Slovenije, Karitas in predsedstva italijanske vlade.
Dolina: rdeča luč za Maria Vatto
Gradbena komisija Občine Dolina ni vzela v pretres prošnje (oziroma jo je suspendirala) Skupnosti S. Martino al Čampo za gradnjo kmetije na Dolgi kroni. Tukaj naj bi uredili center za rehabilitacijo narkomanov. Člani gradbene komisije so bili mnenja, da vodja skupnosti - duhovnik Mario Vatta, ki je podpisnik prošnje za gradbeno dovoljenje - nima pogojev za povoljno mnenje tega telesa. Prvič, ker formalno ni kmetovalec, saj je omenjeno
območje Dolge krone v skladu z regulacijskim načrtom namenjeno edinole kmetijskim dejavnostim. Drugič, ker don Vatta ni lastnik zemljišča, ki je uradna last Ustanove za industrijsko cono (EZIT).
Dolinska uprava je negativno mnenje gradbene komisije že posredovala Skupnosti S. Martino al Čampo. Rdeča luč bo nedvomno sprožila polemike, bila pa je napovedana, saj so podobno stališče že zavzeli načelniki svetovalskih skupin.
Tudi
Michele
Zanetti
pred
sodniki?
Tudi bivši predsednik tržaškega pristanišča Michele Zanetti naj bi v zvezi z dogovorom »Menegon« prejel varstveni nalog. Doslej je omenjeni dogovor že privedel v hišni pripor Luigija Rovellija, bivšega glavnega direktorja Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče (EAPT), Alda Cuoma, funkcionarja EAPT, ter Vincenza Marinelhja, bivšega konzula Enotne kompanije pristaniških delavcev (CULPT). Vse tri dolžijo prevare, češ da je prihajalo do fakturiranja dela (konkretno na VE. pomolu), ki ni bilo tudi dejansko opravljeno.
Medtem pa se nadaljuje preiskava v zvezi s čistilno napravo v Zavljah, v katero sta vpletena tržaški gradbenik Cividin, ki je v hišnem priporu, ter inž. del Monaco (slednji je v koronej-skih zaporih). V Trst so vCeraj pripeljali tretjega osumljenca, Biava-schija, ki so ga tudi zaslišali. dvidinov zagovornik Dario Lunder je tudi včeraj izrazil optimizem in dejal, da bodo sodniki morda že danes odgovorili na zahtevo po preklicu hišnega pripora.
SODIŠČE / PAHOR IN DOGODKI PRI SV. IVANU
Znova zadolženo kasacijsko sodišče
Izreči se mora o zahtevi po premestitvi procesa - Od januarja sem je to že tretjič
Prof. Samo Pahor je tudi včeraj Kot pravi pregovor, v tretje gre ra-
vgradil nov, pomemben kamen v okviru svojih prizadevanj za uveljavljanje slovenskega jezika v odnosih z javnimi upravami in organi: že tretjič letos je namreč dosegel, da se samo Kasacijsko sodišče izreče o političnem razpoloženju v Trstu, torej o tem, Ce je to razpoloženje naklonjeno ali nenaklonjeno slovenski narodnostni skupnosti.
Včeraj bi se namreč pred tržaškim sodiščem moral nadaljevati proces v zvezi z znanimi dogodki na svetoi-vanski šoli, ki so junija predlanskim, ob referendumu, Pahorja privedli celo v zapor, kjer je pod obtožbo upiranja javnemu funkcionarju ostal dobrih 48 ur. Sodišče (predsednik Mario Trampuš, javni tožilec Gulotta) pa je znova sprejelo zahtevo Pahorjevega zagovornika Bogdana Berdona po premestivi procesa v drugo mesto. O tem se mora izreči Kasacijsko sodišče, kar pomeni, da bodo vsi akti sedaj romali v Rim. Proces se sicer lahko nadaljuje (nova obravnava bo novemra), vendar v pričakovanju sklepa iz Rima sodišče ne more izreci razsodbe.
Kot prva je bila na Kasacijsko sodišče naslovljena prošnja po preme-stitivi procesa v zvezi z odmevnim incidentom, do katerega je prišlo 1. novembra lani pred cerkcijo sv. Antona: 15. januarja letos je Kasacijsko sodišče odredilo, naj tržaško sodstvo z dodatnimi preiskavami ugotovi, ali je potrebno premestiti proces iz Trsta v Benetke zaradi sovražnega razpoloženja, ki naj bi v Trstu vladalo do obtoženca in širše do slovenske narodnostne skupnosti. Prejšnji četrtek pa je tržaško prizivno sodišče iz istega razloga poslalo Kasacijskemu sodišču vse akte v zvezi z dogajanjem na glavni tržaški pošti leta 1988.
do, in tako je včeraj prišel na vrsto še proces, v katerem je Pahor na klopi obtoženca v zvezi z dogodkom, ki se je pripetil 10. junija 1991 na volišču na osnovni šoli Oton Zupančič pri Sv. Ivanu. Tam se je Pahor predstavil, da bi glasoval na referendumu o zmanjšanju števila preferenc na volitvah za poslansko zbornico). V slovenščini je vprašal predsednika, naj mu posreduje slovenski prevod referendumskega vprašanja, naletel pa je na odpor in predsednik mu je ukazal, naj zapusti volišče in poklical policaja, da ga pospremi do izhoda. Kljub Pahorjevemu pasivnemu odporu so ga zatem agentje odnesli na hodnik, kjer je slovenski šolnik nehote med prerivanjem brcnil enega od policajev. Pahorja so zatem odvedli na kvesturo in kasneje v koronejske zapore, ki jih je zapustil Cez 48 ur.
Podobno kot v Četrtek, je bila tudi včerajšnja obravnava dokaj kratka. Odvetnik Berdon je uvodoma predložil zahtevo po premestitvi procesa, čemur pa je Giorgio Borean, zastopnik civilne stranke (agenta Claudia Cecchelina, ki je dobil udarec, in pa sindikata policije SIULP) nasprotoval in zahteval zasliševanje prič. Teh je bilo kar 19, prišle pa so iz vseh vetrov, celo iz južne Italije, a med njimi sta bila tudi bivši prefekt Domenico Mazzurco, predsednik volilnega sedeža pri Sv. Ivanu, sklican je bil še bivši prefekt Eustachio de Felice, ki pa se ni predstavil, itd. Borean je trdil, da je zahteva po premesti ti vi iz trte izvita. Posegel je odv. Berdon, ki je vztrajal, naj prič ne zaslišijo. Sodni zbor je po krajšem posvetovanju njegovo zahtevo sprejel, akte poslal v Rim in odredil, da bo prihodnja obravnava na tem procesu 18. novembra letos.
NOVICE
DSL ostro o farsi »odstopov« na Občini
Načelnik svetovalske skupine DSL v tržaškem občinskem svetu Roberto Treu je izdal včeraj ostro tiskovno poročilo, v katerem je ožigosal »farso stru-mentalnih in teatralnih odstopov v tržaškem občinskem odboru«. Tako početje sploh ni v pomoč Tržaškemu Lloyd, kot tudi ne dragim podjetjem, ki so na prepihu hude gospodarske krize. Treu meni, da je sedanji odbor povsem nesposoben za upravljanje mesta in mora zato odstopiti. Predstavnik DSL zaključuje svoje poročilo s sodnim kamenčkom, ob katerega bi se lahko spodtak-nili tisti odborniki, ki so pred dnevi najavili odstop. Po razsodbi državnega sveta namreč odborniki ne morejo umakniti odstopa, Ce so uradno že odstopili. V odbor se lahko vrnejo le, Ce jih občinski svet ponovno izvoli v odbor...
Novo vodstvo slovenske komisije PSI
Tržaška komisija slovenske PSI ima od ponedeljka novo vodstvo oziroma politično tajništvo, ki bo koordiniralo njeno delo. V tajništvo, ki ga bodo morda v kratkem še razširili, so biti izvoljeni Rosana Petaros, Filibert BenedetiC, Neda Lah in Franko Strajn. Prisotni na seji so se zahvalili dosedanjemu načelniku komisije Branku Pahorju za opravljeno delo, ki je večkrat delal v nelahkih časih in v težkih političnih pogojih.
Novo tajništvo je izbrala komisija, ki so jo izvoliti na openskem pokrajinskem kongresu. Na njem je imel uvodno poročilo Pahor, prisotna sta bila tudi deželni načelnik slovenske komponente Rudi Pavšič in pokrajinski koordinator PSI Franco Todero.
Zaskrbljenost ACU zaradi stanja
na zdravstvenem področju
Tržaški pokrajinski svet ACLI je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi stanja v zdravstvenem sektorju po odloku ministra De Lorenza. ACLI obžaluje, da so občanom na tak način odvzete osnovne pravice o zdravstvenem varstvu na osnovi krivičnih ukrepov. Pravično iskanje dodatnih sredstev za kritje državnega primanjkljaja ne sme bremeniti uporabnikov s tem, da plačujejo zdravstvene usluge; po mnenju organizacije je nasprotno potrebno racionalizirati službe, iztrebiti korupcijo in tudi revidirati lekarniški priročnik zdravil. Taki ukrepi bodo po mnenju ACLI še znižati raven zdravstvene oskrbe, poleg tega pa bodo še povečati razkol v odnosih med prebivalstvom in institucijami; nezaupanje v Državo se bo povečalo, kar bo privedlo do tega, da se bo demokracija v državi ošibila.
Spričo takega stanja ACLI zahteva, naj parlament nujno sprejme nekatere ukrepe, da bi valoriziral so-lidaristiCno usmeritev in učinkovitost državne zdravstvene službe; poleg tega je treba, po mnenju ACU, ovrednotiti vlogo Občin in Dežel ter ustvariti pogoje za primernejšo integracijo med socialnimi in zdravstvenimi službami; treba pa je tudi podpirati važno vlogo zasebnih in socialnih organizacij prostovoljnega dela.
Cesta pod Ključem zaprta za promet
Obetajo se nove težave za avtomobiliste, ki se z mesta vozijo na Kras in obratno. Včeraj so namreč zaprli za promet odsek ceste med Ključem nad Katinaro in križiščem s cesto za Bazovico. Zaprtje je bilo potrebno zaradi del za postavitev cevi metanovoda. Po predvidevanjih odgovornih bodo dela trajala 70 dni, prav toliko časa pa bo cesta ostala zaprta. (Foto Križmančič/KROMA)
OBISK / ITALIJANSKI OPERATERJI
Dijaški dom: začudenje ob tolikem delu
Tržaški operaterji, ki se ukvarjajo z vprašanji otrok in mladostnikov, so bili včeraj gost slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel. Srečanje spada v okvir obširnega sodelovanja, ki ga je dijaški dom razvil tekom let s službami za pomoC otrokom na Pokrajini in v Občini. Operaterji stanovanjskih skupnosti za delo z otroki, skupnosti za pomoC materam z otroki in skupnosti za pomoč mladostnikom so si pod vodstvom ravnatelja Edvina Švaba ogledali strukturo dijaškega doma in se seznaniti z razvejanimi dejavnostmi našega skrbstvenega zavoda.
Med drugim so se seznanili tudi z oddelkom
takoimenovanega »prehodnega doma«, ki mu v Domu pravijo kar milcinskovsko Ptički brez gnezda, v katerem sprejemajo sirote in druge pomoči potrebne mladoletne. Vsa predvidena mesta tega oddelka so sedaj polnozasedena: v dijaškem domu imajo sedaj ob običajnih gojencih zatočišče deklica iz Sarajeva, dva mala Alfa ancka, Romček iz Prizrena in Srb, ki se je po številnih peripetijah po Italiji in Sloveniji znašel v Trstu. Gostje so se Čudili, kako lahko zaobjema Dijaški dom toliko razvejanih dejavnosti, in pomaga s svojimi strukturami in toplino svojega vešCega osebja v tolikšnih primerih Človeške solidarnosti.
Posnetek s srečanja v Dijaškem domu (f. Ferrari/KROMA)
OKOLJE / PROTEST ZAVODSKEGA SVETA ITALIJANSKE ŠOLE ZARADI NAČRTA O PREUREDITVI BIVŠE TOVARNE STOCK
Mestece »Stocktovvn« v Rojanu ne ljubi zelenja
V tretjič gre rado, pravi pregovor, a ne za italijansko rojansko nižjo srednjo šolo Addobbati-Brunner. Zavodski svet je pred slabim tednom odposlal tržaškim oblastem že osmo pismo, v katerem se kot v prejšnjih sedmih, zavzema za takšno urbanistično preureditev Rojana, ki naj bi bila po meri človeka: naj bi torej ustrezala željam prebivalstva po zelenih površinah, tekočem prometu in do-voljšnjemu številu parkirnih prostorov.
Vprašanje, ki jo pismo zavodskega sveta
italijanske šole spet postavlja tržaški javnosti pred oCi, zadeva območje bivše tovarne likerjev Stock. V večnadstropnem poslopju rdečih opek že nekaj let ne distilirajo več znanih žganih pijač letnika ’84. Odtlej se je začelo govoriti o preureditvi tistih 10.000 kvadratnih metrov površine. RojanCani so se pri tem moCno zavzeli, da bi to območje namenili zelenim površinam; tudi zato, ker v predmestju večjih zelenih površin dejansko ni. Domačini so pred dvema letoma
zbrali 900 podpisov pod peticijo za ta »rajonski park«. Prebivalci so imeli prvotno tudi moCno »orožje« v naCrtu arhitektov Semeranija, Drabenija in Zelca o »sistemu mestnih parkov«, saj je le-ta predvideval vključitev Rojana v ta »sistem«.
Vsa zadeva se je zapletla novembra 1991. leta z varianto, ki so jo vložili arhitekti Dam-brosi, Bartoli in Monte-gan. Po tej varianti naj bi območje bivše tovarne Stock preuredili v ogromen trgovsko-rezi-denčni center, (akoime-
novani »Stocktovvn«, ali po naše: Mesto Stock. NaCrt je predvidel minimalno zeleno površino v notranjem dvorišču megaobjekta. Skratka: kot da bi se norce brili iz prebivalstva...
Tržaški občinski odbor je januarja lani odobril sklep o okvirnem programskem sporazumu o centru Stock. V njem dejansko sprejema projekt »Stocktovvn«, saj v 3. členu sporazuma celo govori o »mestecu, ki naj bi se zlilo v rajon...« Kakšno naj bi bilo to »mestece«, najbolj zgovorno pove
nekaj številk. Obsegalo naj bi 35.500 kubičnih metrov parkirnega prostora, 12.000 kubičnih metrov rezidenCnih prostorov, 22.000 kubičnih metrov prostorov za trgovske dejavnosti, 6.000 kubičnih metrov za javne in zasebne storitve in 8.000 kubičnih metrov za urade. Gospodarski aspekti so torej prevladali nad družbenimi.
Zavodskemu svetu rojanske italijanske nižje srednje šole je bilo že ob predstavitvi načrta jasno, kaj bi vse to pomenilo za Rojan: promet bi postal še bolj
kaotičen kot doslej, zrak vse bolj onesnažen, priliv novih prebivalcev bi zasicil že itak zasičeno rojansko jedro, avtomobilisti bi se hudovali zaradi preskromnega števila parkirnih prostorov, otroci in ostareli ne bi imeli na razpolago površine, kjer bi se lahko razvedrili ali odpočili. Bitka za območje tovarne Stock in za ureditev parka na tem območju je tako postala s Časom bitka za boljše in ugodnejše življenje v Rojanu.
Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje
je pred časom sicer izdal povoljno mnenje za preureditev bivšega Stocka v »Stocktovvn«, a le pod pogojem, da se preuredi v park območje kasarne prometne policije v središCu Rojana. Sedaj je ta varianta propadla, saj bo ostala kasarna tam, kjer stoji. To pa dejansko pomeni, da bi moral vzeti rajonski svet vso zadevo ponovno v pretres, kar zahteva navsezadnje tudi zavodski svet italijanske nižje srednje šole Addobbatti-Brunner in z njo velik del prebivalstva tega rajona.
TRST
Sreda, 17. marca 1993
DANES V DVORANI BARONC1N1 V UL. TRENTO
Poklon umetniku Lojzetu Spacalu
O življenjskem delu slovenskega slikarja bo spregovoril umetnostni kritik Montenero
Poklon umetniškemu delu slovenskega likovnika Lojzeta Spacala, tako bi lahko označili današnji večer, ki ga prireja Mednarodna akademija likovne umetnosti v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8. Ob prisotnosti umetnika bo o njegovi življenjski izkušnji in o njegovem bogatem umetniškem delu »pokramljal« bivši ravnatelj mestnega muzeja Re-voltella, umetnostni kritik Giulio Montenero. Govornik bo skušal predvsem prikazati kontinuiteto Spacalove-ga opusa od prvih del, za katera je bil značilen takoimenovani »magič-
ni realizem«, pa do najnovejših stvaritev, ki so na ogled v gradu-mu-zeju v Štanjelu. Pred Montenerom bosta nekatere umetnikove značilnosti podčrtala Luigi Danelutti in Donatella Surian.
Lojze Spacal spada med najbolj pomembne sodobne tržaške likovne umetnike. Leta 1958 je bil dobitnik Velike mednarodne nagrade na beneškem bienalu, leta 1977 pa so ga tržaški kronisti nagradili s Zlatim sv. Justom. Na današnjem večeru bo Lojze Spacal prejel spominsko plaketo Tržaške pokrajine. Začetek ob 18. uri.
Trst med vojno in povojnim časom
Zgodovinar Galliano Fogar, raziskovalec Deželnega instituta za zgodovino osvobodilnega gibanja, bo danes ob 17. uri na sedežu Centra za svobodnjaške študije v Ul. Mazzini 11 predaval na temo: Trst med vojno in povojnim obdobjem - 40. in 50. leta. Gre za prvo iz niza zgodovinskih predavanj, s katerim želijo prireditelji Siriti poznavanje bližnje preteklosti Trsta.
PSI / PONEDELJKOV VEČER____
Prevzem oblasti ali »revolucija od zgoraj«
Dr. Jera Vodušek Starič predstavila svojo knjigo o dogodkih v Sloveniji v letih 1944 - 1946
Helena Jovanovič
Dr. Vera Vodušek Starič na ponedeljkovem večeru v DSI (foto Ferrari/KROMA)
»Prevzem oblasti 1944 -1946« je naslov knjige, ki so jo v ponedeljek predsta-vili v Društvu slovenskih izobražencev. Govorila je avtorica te obširne knjige dr. Jera Vodušek Starič. Delo je nastalo kot doktorska dizertacija, pred dvema letoma pa ga je objavila Cankarjeva založba iz Ljubljane. Kot piše dr. Vo-duškova v spremni besedi knjige, je »revolucija, ki jo opisujem, revolucija od zgoraj, to je trezen in premišljen prevzem oblasti, narejen po vzom ureditve
Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429
v Sovjetski zvezi. Komunistična partija ga je načrtovala in izpeljala tako, da je postopno prevzemala vse državne, politične in druge ustanove, organizacije in društva, bodisi tako, da je vanje postavila svoje kadre, ali pa jih ukinjala in nadomeščala z njej primernejšimi oblikami...«
Delo je zelo zgoščeno, natrpano s podatki, večkrat se dogodki prepletajo in avtorica je morala poseči nazaj v zgodovino, da so nekatere okoliščine postale bolj jasne. »Prevzem oblasti 1944-1946« je razdeljen na 7 poglavij, v katerih dr. Voduškova podrobneje analizira zakonodajo iz tistega obdobja, omenja tudi stanje na Hrvaškem, opisuje zaostritev odnosov na mednarodnem prizorišču, nove značilnosti političnega sistema, nastanek nove države, analizira ideološke
podlage sistema, navaja podatke o pobojih domobrancev ter piše o volitvah v ustavodajno skupščino leta 1945 ter o konsolidaciji oblasti po njih. Skozi vso knjigo pa se vleče rdeča nit partijske centralizacije. Slovenija je namreč federacijo pojmovala v pravem pomenu besede in je hotela nekatere probleme rešiti po svoje, a je doživela ostre kritike iz Beograda.
Dr. Jera Vodušek Starič v svoji raziskavi omenja tudi Trst, kjer je, kot je sama povedala na večeru v DSI, preživela svoja otroška leta, ko je bil njen oče v našem mestu generalni konzul Jugoslavije. Avtorica je ob koncu poudarila, da je hotela v svojem delu predvsem navesti podatke in da zato ne daje nobene sodbe, paC pa prepušča bralcu, da jo izreče sam.
večerni koncert TROBILNE SKUPINE GLASBENE SOLE GODBE. Toplo vabljeni!
TRŽAŠKI VZPI - ANPI organizira v sodelovanju z ZZB NOV iz Nove Gorice VSAKOLETNO MANIFESTACIJO v spomin na padle Garibaldince v Temnici na Krasu v nedeljo, 21. t. m., ob 11. uri. Govorila bosta Gior-gio Marži- podpredsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI - ANPI in Franc
Posebne	Bernik, Galič,
ponudbe galerije	Debenjak, Manzii,
TRŽAŠKE	Mušič, Makuc,
KNJIGARNE Hozo, Apollonio,
Obiščite nas, ne bo vam žal!	MaleŠ in dlUgi.
Leskovec - podpredsednik ZZB NOV iz Nove Gorice. Sodeloval bo TTPZ P. Tomažič. Vabljeni!
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU vljudno vabi na mladinsko zborovsko revijo PESEM MLADIH 1993 v nedeljo, 21. t.m., ob 17. uri v gledališču Miela Reina (TS-Trg Duca degli Abruzzi).
Ob 50-letnici prisilne mobilizacije v italijansko vojsko vabimo vse nekdanje udeležence in njihove svojce na 6-dnevno potovanje po
SARDINIJI IN KORZIKI
ki bo v času od 16. do 21. aprila letos.
Podrobnejše informacije daje INTERTOUR Sežana, Partizanska 15, od 8. do 16. ure na telefon 0038/67 31577, 73 297 ali 77 568 po 17. uri.
Danes praznuje svoj 60. rojstni dan naša predraga
Selma
Kar si sama najbolj želi, predvsem pa ljubega zdravja, ji iz vsega srca vosci
Mladinski dom Boljunec
KINO
ARISTON - 17.30, 21.00 »Malcolm X«, r. Špike Lee, i. Denzel VVashington, Angela Bassett.
EXCELSIOR - 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »L’armata delle tenebre«, r. Sam Raimi.
EXCELSIOR AZZURRA -
17.00,	18.40, 20.20. 22.00 »Orlando«, r. Sally Potter, i. Tilda Swinton.
NAZIONALE 1 - 16.30. 18.05, 19.40, 21.05, 22.15 »2013 - La fortezza«, i. Chri-stopher Lambert.
NAZIONALE 2 - 16.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Twin Peaks - Fuoco cammina con me«, r. David Lynch, i. Sheryl Lee, David Bowie.
NAZIONALE 3 - 15.20,
17.00,	18.45, 20.25, 22.15 »Trappola in alto mare«, i. Števen Seagal.
NAZIONALE 4 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Eastvvood, Glene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris.
GRATTACIELO - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »11 distin-to gentiluomo«, i. Eddie Murphy.
MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act -Una svitata in abito da suo-ra«, i. W. Goldberg.
EDEN - 15.30, 22.10 »Femmine bianche, stalloni neri«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.50, 20.00, 22.15 »Dracula«, r. Francis Ford Coppola.
LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da preghiera, di čarne«, prepovedan mladini pod 18. letom.
ALCIONE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Non chiamar-mi Omar«, r. Sergio Staino, i. Ornella Muti, Stefania San-drelli, Barbara D’Urso, Corin-ne Clery, Gastone Moschin.
RADIO -15.30, 21.30 »Of-ferta speciale con... desiderio bestiale«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA, 17. marca 1993 JEDRT
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 18.13 - Dolžina dneva 11.59 - Luna vzide ob 3.10 in zatone ob 12.43.
Jutri, ČETRTEK, 18. marca 1993 EDVARD
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1030,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca Marello, Joel Ambrosino, Francesca Miceli, Armando Polacco, Giorgia Valenti, Ni-cola Narbone, Serena Narbo-ne, Giacomo Moschioni, An-na Vascotto, Nicolo Di Girola-mo.
UMRLI SO: 88-letna Gio-vanna Vattovez, 79-letni Nil-do Dondarini, 81-letna Ada Zanovello, 77-letna Filomena Salvador, 70-letni Romano Stoka, 82-letni Andre Boeuf, 73-letni Libero Pavanello, 54-letni Bruno Petronio, 62-letni Giuseppe Cont, 84-letna Rosa Gigante, 80-letni Alfonso Ca-ronello, 87-letni Gaetano Le-nardon, 49-letna Giuliana Del Giusto, 71-letni Cosimo Cra-covia, 77-letna Nevenka Ives-sa, 82-letna Luigia Panusca, 85-letna Vittoria Gulich, 86-letni Mario Rupel, 45-letna Barbara Kralj.
OBVESTILO IZLETNIKOM
Naše bralce, ki so se prijavili za izlet v Umbrijo prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine danes, 17. t.m., izključno na Upravi našega dnevnika v Ul. Mon-tecchi 6, in sicer med 8.30 in 13.30.
	
n	LEKARNE
Od ponedeljka, 14., do nedelje, 21. marca 1993
Normalen umik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel. 639042), Ul. T. Vecellio 24 (tel. 633050), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
NABREŽINA (tel. 200466)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466)
—	samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel. 308982).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE LE VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije’ KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
H PRIREDITVE
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane in prijatelje na predavanje Rajka Slokarja LEPOTE GRAN SASSA IN ABRUSKEGA NARODNEGA PARKA s prikazom diapozitivov. Predavanje bo jutri,
18.	t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20.
KD V. VODNIK v okviru 3. niza spoznavamo vas in okolico vabi na RAZMIŠLJANJE OB DIAPOZITIVIH O KRAJEVNI ARHITEKTURI MASSIMA FERLUGE -absolventa fakulete za arhi-tekuro v petek, 19. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih Dolini.
FOTO TRST 80 vabi na predvajanje diapozitivov ZENSKI AKTI IN GORIŠKA S PTIČJEGA ZORNEGA KOTA. Gost večera bo Marjan Bažat, mojster fotografije, član Foto kino kluba iz Nove Gorice. Ob tej priložnosti bomo predstavili tudi knjigo TRENUTKI V GORIŠKIH BRDIH s fotografijami Marjana Bažata in besedilom Marjana Breclja. Srečanje bo v petek, 19. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/n nadstr.).
SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in TABORNIKI RMV v sodelovanju z muzejem NOB v Mariboru prirejata razstavo SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM, ki bo v Kulturnem domu od 19. 3. do 13.4. 1993. Otvoritev bo v petek,
19.	t. m., ob 18. uri.
SKD TABOR - Opčine, Prosvetni dom. Mladinska gledališka skupina posveča 25- letnici društva mladinsko igro GENIJI V KRATKIH HLAČAH. Režija, adaptacije, songi in koreografija Edita Frančeškin, glasba Nevio Miklaučič, scena Magda Tavčar. Premiera v petek, 19. t. m., ob 20.30, ponovitev v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri. Vabljeni!
GODBA NA PIHALA iz
Ricmanj priredi v okviru praznovanja vaškega zavetnika sv. Jožefa PROMENADNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 21. t.m., ob 14. uri na ricmanjskem trgu. Dirigira Darij Pobega, sledi ob 18. uri v ricmanjski cerkvi celo-
73 OBVESTILA
SK BRDINA organizira predstavitev sanitarnih artiklov, ki bo danes, 17. t. m., ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah.
ODBOR SD PRIMOREC
sklicuje v petek, 19. t.m. redni občni zbor Prvo sklicanje ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni člani.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES - Konferenca za Furlanijo-Julijsko krajino, vabi vse člane na javno posvetovanje »Kam s svetovnim slovenskim kongresom« jutri, 18. marca, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah, ProSeška ul. 109 (nasproti cerkve na bližnjem trgu Brdina).
SD SOKOL in KD I. GRUDEN prirejata v soboto, 20. t.m., ob 20.30 DRUŽABNI VEČER. Ob prigrizku in domači kapljici bo priložnost za poravnavo članarine.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje v četrtek, 25. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška 20, v Trstu 39. REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom. Volilno pravico imajo člani s plačano članarino za leto 1993.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča nestalno nameščene šolnike in pomožno osebje, da 31.. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za prejem doklade za brezposelnost z omejeno dodelitvijo (attributo ridotto). Doklado prejemajo uslužbenci, ki so v preteklem sončnem letu službovali na šolah vsaj 78 dni in teden dni pred iztekom leta 1992. SSS opozarja interesente, da se letošnji obrazci razlikujejo od lanskih. Morebitna pojasnila in novi obrazci so vam na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, tel. št. 370301, po uradnem uniku: ob torkih od 11.30 do 13. ure, ob sredah od 17. do 18.30, ob četrtkih od 9.30 do 11. ure ter ob petkih od 15: do 16. ure.
MALI OGLASI
BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici št. 25, odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO ima Jožko Colja v Samatorci 21.
OSMICO je odprl Ivan Antonič, Cerovlje 34. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima Dušan Guštin - Repen 22.
OSMICO ima odprto Vladimir Caharija iz Nabrežine št. 22.
PRODAM opremo za trgovino jestvin. Telefon (040) 273337 po 15. uri.
GUME v odličnem stanju za avtomobil fiat ritmo prodam. Tel. ob uri kosila na št. (0481) 78188.
AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo prodajamo. Tel. št. (040) 421508 od 13. do 13.30.
PEDIKERKA - manikerka nudi usluge na dom. Telefon (040) 229347.
NUDIM lekcije iz matematike in slovenščine za srednje in višje šole (bienij) -telefon 312935
NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. 212688.
IŠČEMO upokojeno bolničarko ali izkušeno hišno pomočnico za službo pri ostareli gospe, včasih tudi ponoči. Tel. na St. (040) 225197.
BOLNIČARKO za nego 100-odstotnega invalida v Padovi 15 dni na mesec iščemo. Nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. St. (040) 361286 ali (040) 420807 od 19.30 do 20.30.
DELAVEN in mlad fant nujno išče delo kot skladiščnik, nudi tudi pomoč pri sestavljanju pohištva. Tel. št. (0481) 78188 v večernih urah.
t
Nenadno nas je zapustila ljubljena
Barbara Kralj -Gregorič
Pogreb bo jutri, 18. t. m. Pokojnica bo ležala v kapelici na barkovljan-skem pokopališču od 11. ure dalje, pogrebni obred bo ob 12. uri.
Žalostno vest sporočajo mož Mario, sinova
Andrej in Jan, mama Viktorija, sestra Anamarija in brat
Martin z družinama, tašča Ida in drugo sorodstvo.
Barkovlje, Opčine, 17.3. 1993
Ob nenadni izgubi drage mame izrekajo globoko sožalje prijatelju Janu in družini
Marko P., Ivan L., Breda, Marko K., Dean, Gorazd, Ivan B., Maksi, Tamara, Katja, Marko Ko., David, Peter, Igor, Tomaž in Katja
Dragi Andrej!
Ob težki izgubi drage mame izreka tebi in tvoji družini iskreno sožalje
Barbara z družino
Ob nenadni izgubi drage Barbare izrekamo Mariu in družini občuteno sožalje
Sergij, Silvana, Stefano, Vesna in Jože
Vsem svojcem, ki jih je nenadna Barbarina smrt tako hudo prizadela izražamo iskreno sožalje
prijatelji Ani in Rado ter Ani in Miloš
Ob nenadni smrti drage žene izrekajo prijatelju Mariu in sorodnikom občuteno sožalje
Igor, Ondina in Kristina Lasič, Mitja, Mikela in Marko Prešel, Aleš in Laura Lokar
Žalovanju se pridružuje družina Mahnič
Ob nenadni smrti drage Barbare izraža občuteno sožalje družini Grego-ri
SKD Barkovlje
Vsi na liceju sočustvujejo s Saro in Janom, ki sta ostala brez mame.
Ob prerani izgubi prijateljice Barbare izrekata prizadetim svojcem globoko sožalje
Miranda in Dario Bensi
Ob nenadni izgubi drage mame izrekajo svojemu igralcu Janu in sorodnikom iskreno sožalje
odbor, igralci in trenerji SZ Jadran
Ob boleči izgubi drage Barbare izrekamo družini Gregori in svojem občuteno sožalje
družine Poljšak, Schil-lani, Starec in Tavčar
Veliki žalosti ob prerani smrti drage Barbare se pridružujejo
Fonze in Mara, Edi in Violetta, Živa in Beppino, Duško in Sonja
Ob nenadni in prerani smrti žene Barbare izrekata Kmečka zveza in Patronat INAC dr. Mariu Gregoriču in družini občuteno sožalje
Ob nenadni izgubi Barbare sočustvujeta z Mariom in svojci
Ani in Klavdij z družino
Mariu Gregoriču in družini izreka ob smrti žene Barbare globoko sožalje
Slovenska kulturno -gospodarska zveza
Ob smrti drage Barbare iskreno sočustvujemo z Mariom, Andrejem, Janom in svojci
Rafko, Nadja, Katja in Erik
Presunjeni ob nenadni smrti drage Barbare sočustvujejo z Mariom, Andrejem, Janom ter ostalimi svojci
družine Civardi, Furlan, Godnik, Jagodic D., Jagodic L., Rudež L. in Slokar
Za drago Barbaro žalujemo
Ana, Evgenija, Adriano, VValter ter Alenka z družino
Osnovna enota DSL Opčine-Bani izreka tovarišici Anamariji Kralj - Kalc in svojcem najgloblje sožalje ob prerani izgubi drage sestre Barbare
Jana in njegove je kruta usoda prerano oropala drage mame. Pretreseni sočustvujemo z njim in družino
ekipe in odbor SD Kontovel
Ob smrti drage mame Barbare izrekajo sinu Andreju iskreno sožalje bivši sošolci znanstvenega liceja F. Prešeren
Ob nenadni izgubi drage Barbare sočustvujejo z Mariom, Andrejem in Janom
Pavel, Porzia, Andrej in Aleksandra
Ob izgubi drage mame izrekamo Janu in družini iskreno sožalje Cristina P., Ivana, Katja, Majda, Martina L., Sandra in Tjaša
Andreju in Janu so ob strani
Veronika, Barbara, Fabrizio, Tamara, Dario, Borut, Martina, Irina, Mitja, Marko, Borut, Marjetica in Alenka
Mariu in svojcem iskreno sožalje in Bariči v pozdrav
tvoja KLAPA, v kateri boš vedno ostala:
Aljoša in Marjuča, Milko in Lili, Nazario in Laura, Primož in Aleksija, Rudi in Neva, Sergij in Alda, Vanja in Sonja, Zorko in Laura
Pridružujejo se
Deziderij in Ada, Živko in Olga ter Mara
Ob boleči izgubi drage žene in mame Barbare izreka možu Mariu in hudo prizadeti družini iskreno sožalje
Slovenska skupnost
Upravni in nadzorni odbor ter delovni kolektiv Kmetijske zadruge v Trstu izraža globoko sožalje Mariu Gregoriču in družini ob izgubi drage žene in mame
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene in mame Barbare izreka iskreno sožalje možu Mariu ter sinovoma Andreju in Janu
TPK Sirena
ZAHVALA
Svojci
Ivanke Bukavec vd. Luxa
se zahvaljujejo vsem, ki so na kakršenkoli način z njimi sočustvovali.
Trst, 17. 3. 1993
Osnovna enota DSL z Opčin-Banov izreka tovarišici Lili Savrin občuteno sožalje ob smrti drage mame Jelke
Sreda, 17. marca 1993
GORICA
NOVICE
Posvet o novih razsežnostih psihiatrije in psihanalize
V	sejni dvorani pokrajinskega sveta bo jutri ob 20.30 okrogla miza o sodobnih vprašanjih psihiatrije in psihanalize, ki bo sovpadala s predstavitvijo knjige Massima Meschinija»La scienza della parola. Dalla psicanalisi alla cifrematica«. Poleg avtorja bodo sodelovali ravnatelj oddelka za umsko higijeno pri goriski KZE Roberto De Stefano, zdravnik pri istem oddelku Marco Bert ali, pokrajinska odbornica za šolstvo Aleksandra Devetak in občinski odbornik za kulturo Rodolfo Žiberna. Na srečanju želijo preveriti perspektive psihiatrije po reformi zakona 180 in obenem izkoristiti obmejno lego Gorice za odpiranje mednarodnim izmenjavam na tem področju.
Žiberna s Cisilinom o problemu industrijskega konzorcija
V	Trstu sta se sestala goriski občinski odbornik Rodolfo Žiberna in deželni odbornik Adino Cisili-no. Razpravljala sta o preureditvi konzorcijev, gre za obveznoi jonalaga zakon St. 142, ter Se posebej o zakonskem osnutku, ki ga je pripravila Dežela in v katerem se ne omenja Konzorcija za induijski razvoj na Goriškem. Žiberna je svojega strankarskega kolego posebej opozoril na skrajno negativne posledice, ki bi nastale v goriškem gospodarstvu v primeru, da bi se ukinil obstoječi Konzorcij za pospeševanje industrijske dejavnosti. Dežela je namreč v svojem osnutku zakona, ki predvideva novo ureditev, "pozabila” vključiti poleg drugih tudi goriski konzorcij.
Proces FiorellhZucalli odgoden do 22. junija
Proces, na katerem se mora občinski svetovalec zelenih golobice Renato Fiorelli zagovarjati zaradi obrekovanja - tožil pa ga je svetovalec PSI Lan-franco Zucalli - se bo nadaljeval 22. junija. Pretor dr. Milocco, ki je na včerajšnji obravnavi zavrnil zahtevo zagovornika, da bi sodišče med dokumentacijo v tem postopku vključilo tudi akte preiskave, ki jo vodi sodstvo v zvezi z nekaterimi velikimi javnimi deli, je pa odredil, da se na prihodnji razpravi zasliši območni ravnatelj državnega podjetja za ceste (ANAS) iz Trsta v zvezi s stroški izgradnje in načrtovanja nekaterih cestnih odsekov v predmestju Gorice.
Gorelo je v tovarni Zulli
Goriške gasilce so v ponedeljek ponoči poklicali v tovarno Zulli v industrijski coni, kjer je ogenj povzročil precejšnjo škodo na dveh strojih. Gasilci so bili na delu kar nekaj ur. Po informacijah, ki smo jih dobili v tovarni, bodo stropja predvidoma usposobili za obratovanje že do jutri. Škodo in vzroke požara še ugotavljajo.

COOP / ZA DELAVCE IŠČEJO REŠITEV
Zaenkrat menda ne bo odpustov
Priziva na kasacijsko sodišče še niso vložili
Kaj bo z osebjem Coop v Gorici? (foto S. Reportage)
GLEDALIŠČE / GOSTOVANJA PPG PO ŠOLAH
Otroci navdušeni nad igro Slavček
Predstave Andersenove pravljice še do petka po vseh slovenskih šolah in vrtcih
Gledališko doživetje je povsem prevzelo učence v Sovodnjah (foto S. Reportage)
Vlado Klemse
Štirinajst uslužbencev zadruge Coop-consuma-tori, ki so že od 1. marca na neplačanem dopustu zaradi znanega zapleta in zaplembe prodajnih prostorov v ulici Lungo Isonzo Argentina, zaenkrat ne bodo odpustili. Na včerajšnji seji vodstva zadruge so se namreč dogovorili, da ne bodo posegli po drastični rešitvi, ampak bodo skušali socialni aspekt zadeve reševati drugače. Višek delovne sile (v novi poslovalnici je bilo predvideno skupaj 27 delovnih mest) bodo za nekaj Časa še zadržali s tem, da bodo finančno breme porazdelili na celotno deželno mrežo prodajaln. To v upanju, da bo v doglednem Času prišlo do pozitivnega razpleta.
Po besedah deželnega predsednika zadruge Lu-cia Tolloia, novega priziva na Kasacijo (proti odločitvi goriškega okrožnega sodišča, ki je zavrnilo priziv za prekinitev zaplembe), še niso sestavili. Vsekakor priziv bodo vložili, Čeprav bo do razprave minilo še precej Časa. Pri Coop-consuma-tori skušajo kar se da omejiti škodo zaradi zaprtja obrata. Hitro kvarljivo blago so že pred dnevi odpeljali v
druge blagovnice, premestili pa bodo tudi drugo blago.
Nekateri menijo, da bi se blagovnica v tem vmesnem obdobju, lahko spet premestila v stare prostore v Stražicah. To za zdaj jemljejo samo kot skrajno možnost, nam je pojasnil Tolloi. Zadeva je namreč vezana na trgovsko dovoljenje, ki pa je bilo izstavljeno za novo lokacijo v ulici Lungo Isonzo Argentina. Skratka, težav ne zmanjka. In jih najbrž še lep Cas
tudi ne bo zmanjkalo.
Blagovnico bi morali odpreti že lani jeseni, a se je stvar že takrat zavlekla. Potem je bilo odprtje napovedano 3. februarja, a so ga bili primorani zadnji tremutek odgoditi, ker še ni bilo dovoljenja. Potem je prišla vest o sodnih obvestilih. Končno je prišlo še do začasne zaplembe. Medtem pa vse kaže, da se sodnim organom, ne mudi glede zaključka preiskovalnega postopka.
Četrtina jih bo jeseni ostala doma
Obseg dopolnilne blagajne v tržiski ladjedelnici bo obsežnejši kakor so napovedovali. Namesto dvesto delavcev, bo v prihodnjih mesecih, zlasti pa v začetku jeseni, izločenih iz proizvodnje dvakrat toliko. Dopolnilna blagajna bo začela veljati že konec marca, ko bo ostalo doma 40 delavcev, maja 50, junija 75, Julija 175, avgusta okrog 300, septembra 400 in oktobra okrog 500. Tak načrt so te dni predstavili v vodstvu ladjedelnice. Načrt je presenetil, seveda v negativnem smislu, saj so doslej v vodstvu prikazovali poseg po dopolnilni blagajni kot nujen ukrep zaradi usklajevanja proizvodnje, pri Čemer velja podčrtati, da imajo zagotovljena naročila za prihodnji dve leti. Nihče pa ni pričakoval, da bo brez dela ostala kar Četrtina delavcev.
Očitni znaki težav se v zadnjem Času kažejo tudi v tržiski tovarni Eaton Est, kjer napovedujejo dopolnilno blagajno za okrog 200 delavcev za dva dni.
Ansambel Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice se v teh dneh predstavlja po slovenskih osnovnih šolah in vrtcih na Goriškem z otroško predstavo Hansa Christiana Andersena “SlavCek”, v režiji in priredbi Marka Sosiča. Doslej so Novogoričani opravili že pol “turneje” po goriških šolah, saj so že nastopili v Pevmi, Doberdobu, Ronkah in Sovodnjah. Učenci in malčki v vrtcih so povsod toplo sprejeli pravljičarje ter pozorno in navdušeno sledili njihovi gledališki pripo-
vedi.
Druga polovica te turneje novogoriških gledališčnikov med najmlajšimi se začenja prav danes, ko bodo pravljičarji gostovali v Gorici, najprej ob 9.30 v otroškem vrtcu v ul. Brolo, nato pa ob 11.15 na osnovni šoli “Oton Zupančič”. Jutri bo na vrsti ob 9.30 predstava v Standrežu v prostorih tamkajšnjega otroškega vrtca in sicer skupaj za malce iz vrtca in uCence osnovne šole; prav tako jutri bo še nastop ob 11.15 v vrtcu v ul. Max Fabiani v Gorici. Turneja se bo zaključila
v petek, ob 9.30 v Krmi-nu (za vrtec in osnovno Solo na Plešivem) in nato ob 11.15 v Steverjanu (za osnovno šolo “Ivan Gradnik” in tamkajšnji vrtec).
Predstavo “SlavCek” prirejajo po Goriškem v skupnem sodelovanju Kulturni dom iz Gorice, Stalno slovensko gledališče iz Trsta in Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. V zaključku naj še omenimo, da načrtujejo po tej prvi preizkušnji na Goriškem tudi podobno turnejo po Tržaških osnovnih šolah in vrtcih, (ik)
POPGORA / OKROGLA MIZA___
Odkrivanje namenoma zamolčanih zločinov
Od logerjev do odporništva - Odmevi na članek Stojana Spetiča v reviji Avvenimenti
Čeprav je od konca druge svetovne vojne minilo že skoraj pol stoletja in sta medtem odrasli že dve generaciji, ostaja marsikatera stran zgodovine, zlasti kar zadeva vlogo Italije v tem svetovnem spopadu, še zmeraj prikrita. Vse očitnejši in glasnejši so poskusi, da bi obdobje fašizma prikazali v drugačni luCi, kakor je v resnici bilo. Poskusi revizije fašizma deloma uspevajo tudi zaradi tega, ker je bilo doslej o vlogi Italije in fašizma, o odgovornostih za zločine, pred in med drugo svetovno vojno namenoma zamolčano marsikaj. Tudi to, da v Italiji ali na po italijanski vojski zasedenih območjih ni bilo zloglasnih uničevalnih taborišč. Slovenci in Hrvati, Židje iz Sarajeva in drugih krajev imamo seveda drugačne izkušnje kaj je bil fašizem in kakšne cilje si je postavil. Vemo tudi, kako se je rodilo odporništvo in kolikšen krvni davek je ta
upor terjal.
Po tolikih letih namernega molka se zdaj, kot kaže, vendarle prebija led. Revija Avvenimenti je pred dvema mesecema (13. januarja) objavila daljši članek o etničnem CišCenju z ureditvijo številnih lagerjev, kjer je našlo smrt na tisoče civilnih oseb, otrok, žena, starcev. Stojan Spetič je priobčil daljši članek, opremljen s slikami, o taboriščih na dalmatinskih otokih, na Rabu, v Rižarni, v Monigu itd.
Odkril je del italijanski javnosti do zdaj skrbno prikrite resnice o pravem značaju fašizma. In reakcija. Pričakovana in obenem presenetljiva, je na ponedeljkovem dobro obiskanem večeru v Pod-gori povedal avtor. Pričakovana ker odmeva v medijih skorajda ni bilo, kar pomeni, da je poskus revizije fašizma še zmeraj aktualen in se torej politika namernega prikrivanja neprijetnih dejstev nadaljuje. Presenetljiva, ker je po objavi
članka na uredništvo prispelo nešteto pisem prič in pričevalcev o "fašistični” obliki etničnega CišCenja.
Spetič je na dobro obiskanem srečanju, ki so ga pripravili KD Paglavec v sodelovanju z borčevskimi organizacijami ANPI, ANED in AVL pojasnil tudi ozadje pobude. SpetiCevo izvajanje so s pričevanji -naslov srečanja je bil namreč Od lagerjev do odporništva - dopolnili predsednik združenja bivših političnih deportirancev (ANED) Milovan Bressan, predsednik združenja AVL Mario Merni in predstavnik VZPI - ANPI Silvino Po-letto.
Spetič je pojasnil tudi ozadje zadeve z odkupom dokumentarne oddaje BBC o italijanskih vojnih zločinih, o tem kako je po neuspelih poskusih, da bi predd-vajanje oddaj preprečili filme odkupila italijanska radiotelevizijska mreža.
S predsinočnje okrogle mize v Podgori (foto Studio Reportage)
Razprava o vlogi ženske v družbi
Nocoj na gradu večer SKGZ
Predsednica Komisije za žensko politiko v Državnem zboru Slovenije Vika Potočnik in direktorica Urada za žensko politiko pri slovenski vladi Vera Kozmik bosta nocoj ob 20.30 v dvorani Pokrajinskega muzeja na gradu razpravljali o pogledih svojih ustanov na družbeno stanje v Sloveniji. Na srečanju, ki ga prireja Slovenska kulturna gospodarska zveza in ki ga bo vodila pokrajinska odbornica Aleksandra Devetak, bo še posebej govor o ženskem vprašanju v Sloveniji in v svetu nasploh.
CERKEV / DAN HILARIJA IN TACIJANA
Slovesno bogoslužje za mestna zavetnika
Posvetni del praznika je bil letos manj izrazit
Okrog nas je vse polno trpljenja a premalo pravega sočustvovanja.
Tako je nadškof Bom-marco ugotovoil v slovesni homiliji ob praznovanju dneva goriških zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana. Slovesnemu bogoslužju sta prisostvovala tudi dekana iz Nove Gorice in Šempetra. Njima in vsem slovenskim vernikom je Bommarco naslovil nekaj stavkov v slovenščini in rekel:»Priprošnja naši svetih zavetnikov naj nas podpira, da bomo dalje razvijali in poglabljali v duhu krščanskega občestva medsebojne vezi«.
Posvetni del praznika je bil letos manj izrazit, saj so bile res zaprte šole in večina javnih uradov ne pa trgovine.	Predstavniki oblasti na slovesnem bogoslužju (foto SR)
GORICA / KLESTENJE DRŽAVNIH IZDATKOV
Manj denarja za parkirišča
Na občini zaskrbljeni za usodo načrta o preureditvi prometa
Vprašanje preureditve in že nadvse potrebnega omejevanja prometa zasebnih motornih vozil v goriškem mestnem središču je tesno povezano tudi z reševanjem problema parkirišč. Zaradi tega so na občini s precejšnjo nejevoljo sprejeli vest iz Rima o Črtanju predvidenega finansiranja v znesku 850 milijonov lir, ki naj bi jih dodelili zavodu za ljudske hiše IACP za novo parkirišče za 150 vozil v Ul. Brass nasproti nogometnega igrišča zavoda za glohuneme. Državna sekira ni prizanesla te-
mu načrtu, ki bi bil še kako dobrodošel na novem naselitvenem območju, kjer so obnovili številne stare hiše in kjer se torej pojavlja občutena potreba po novih parkiriščih tako za stanovalce kot tudi za odjemalce mnogih na novo tam nameščenih komercialnih in obrtniških dejavnosti.
Po vesteh teh dni iz Rima naj za Gorico še vedno ostalo na razpolago pet in pol milijard lir za realizacijo skoraj 2 tisoč novih parkirnih mest. V resnici pa so ta finansiranja le predvidena
in najbrž še zelo daleč ob konkretne dodelitve, tako da je kaj lahko predvidevati, da se bo zahtevni načrt občine vsaj v srednjeročnem obdobju skrčil na eno samo novo parkirišče in to na širšem danes neizkoriščenem prostoru v drevoredu Virgilio. Na spisku so nadalje še druga parkirišča pri Rdeči hiši (500 mest), pri športni palači (480), pri Expo-megu (skupno 850), v ulicah Bombi in Giusti-niani (260) ter manjša še v ulicah Faiti, della Bona in na Battistijevem trgu.
J PRIREDITVE
KD SOVODNJE vabi na predavanje o manjšinski problematiki in perspektivah. Predavanje bo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Predaval bo Rudi Pavšič.
SKRD JADRO iz Ronk prireja na sedežu v Romjanu tečaj praktične astrologije. Trajal bo deset lekcij, prva bo v sredo, 24. t.m., ob 20. uri v prostorih društva na Trgu sv. Stefana v Romjanu. Informacije na tel. štev. 779331 in 482015.
FOTOGRAFSKI KROŽEK CIFI prireja v petek, 19. t.m., ob 21. uri na sedežu v Ul. sv. Klare 15 predvajanje diapozitivov o Srednji Ameriki. Predvajal bo Rinaldo Go-rini.
KATOLIŠKA KNJIGARNA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
vabita na otvoritev razstave
SREČANJE DESETIH GORIŠKIH UMETNIKOV
v galeriji Katoliške knjigarne v petek, 19. t. m., ob 17. uri. Razstavljali bodo: Oskar BECCIA, Nadja BEVCAR, Silvan BEVCAR, Bogdan BUTKOVIC, Patrizia DAVIDE’, Robert FAGANEL, Vanja FRANKO, Hijacint JUS-SA, Vladimir KLANJŠČEK in Andrej KOSIČ
3 SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE obvešča, da bo Seminar slovenskega jezika, literature in kultzu-re v Ljubljani od 28. junija do 17. julija. Goriškemu sindikatu sta na razpolago dve štipendirani mesti. Profesorji in učitelji, ki se ga nameravajo udeležiti, naj do konca meseca oddajo prošnjo pri odbornikih sindikata.
SSS obvešča učitelje, ki se pripravljajo na izpite za vstop v stalež, da lahko opravijo tudi izpit iz tujega jezika (angleščina, nemščina), kar jim bo lažje omogočilo vstop v stalež ali vsaj, da pridobijo na točkah.
SSS obvešča elane (tudi morebitne nove), da imajo možnost poravnati Članarino za 1. 1993 pri odbornikih.
Ji OBVESTILA
DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA prireja v soboto, 20.	t.m.,
Čiščenje bregov Vipave. Zbirališče ob 14.30 v gostilni Rubijski grad. Informacije nudi Rudi Petejan.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO sporoča, da bo redni občni zbor v petek, 26. t.m. ob 20. uri oz. ob 20.30 v dvorani KD Briški grič na Bukovju.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
prireja tradicionalni velikonočni izlet v ponedeljek, 12. aprila., z obiskom vojnega muzeja v Kobaridu, nato kosilo in zabava v Fojdi. Vpisovanje pri poverjenikih in ob sredah na sedežu.
PRISPEVKI
Mirica Devetak daruje 60 tisoč lir (znesek cene izleta ob 8. marcu) Društvu slovenskih upokojencev za Goriško.
Pž KONCERT}
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: danes ob 20.30 koncert ansambla Kronos Quartet.
KINO
GORICA
VITTORIA 20.15-
22.00	»Sex and Zen - il tappeto da preghiera di čarne«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30-19.45-
22.00	»Trauma«. Rež-Dario Argento.
VERDI 18.00-20.00-
22.00	»Sommerby«. Ri' chard Gere, Jodie Foster.
TR2IC
COMUNALE 20.30 koncert.
EKCELSIOR Zaprto. Jutri: 17.30-22.00 »Buchi stretti«. Prep. mladini pod 18. letom.
: :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZINI Korzo Ita-lia 89 - tel. 531443
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. C. Cosulich - tel. 711315
POGREBI
Danes ob 13.15 Luigi Braida iz splošne bolnišnice v Koprivno.
PRIMORSKA
Sreda, 17. marca 1993
PRED NADALJEVANJEM SLOVENSKO-ITALIJANŠKIH POGOVOROV / OBMEJNI ŽUPANI NANIZALI VRSTO POBUD
NOVICE
Sestal se je tudi s predstavniki slovenske skupnosti v Italiji
Bogo Samsa
LIPICA - Včeraj dopoldne se je razvila zelo živahna in vsebinsko bogata razprava predstavnikov vseh obmejnih °bčin z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom in državnim sekretarjem Nacetom Golobom o nadaljevanju pogajanj z Italijo. Pozneje so se predstavniki zunanjega ministrstva sestali na delovnem kosilu z zastopstvom Slovencev v Italiji, na katerem so poglobili nekatere vidike manjšinske zaščite. Srečanja sta se udeležila tudi član mešane komisije Stefan Cigoj in slovenski generalni konzul v Trstu Jože SuSmelj.
Nace Golob je obrazložil pogajalno platformo slovenskega zunanjega ministrstva, ki je bila v ponedeljek zvežčer preverjena na seji vlade. Izhaja iz dejstva, da se Pogovarjata dve suvereni državi, da to Se niso pogajanja in da je že priznana sukcesija. Lani julija so z izmenjavop not Priznali 49 sporazumov in pogodb, sklenjenih med Italijo in bivšo Jugoslavijo in med njimi tudi osimski sporazum.
Cilj je dolgoročno urediti gospodarske, kulturne in druge odnose. Zaostrila pa se je vrsta problemov, kot na primer
težave z zelenimi kartami, prepoved izvoza živine, omejevanje prometa v koprskem pristanišču in podobno. O meji se ne pogajajo in se ne bodo. Na prvem sestanku na gradu Strmol so se dogovorili za pet sklopov pogovorov. Slovenija postavlja na prvo mesto manjšinsko zaščito, sledijo ji politično-upravna vprašanja, gospodarski odnosi, kultura in sociala. Zlasti atmosfera, ki obstaja v Italiji, otežuje pogovore. Prihaja do pritiskov, zaradi česar bo reševanje problemov dolgotrajen proces.
To informacijo je Lojze Peterle dopolnil, da je bil dosežen sporazum glede vključevanja Slovenije v Evropsko skupnost in da je ohranjeno spremenjeno določilo o prostih conah, ki niso več vezane na cono na Krasu. Glede zgodovine pa zunanji minister meni, da je potreben resnicoljuben in spoštljiv odnos, da je treba izhajati iz razdobja po prvi vojni in pregledati vprašanja, ki bremenijo odnose. Veseli ga visoka strokovna raven italijanskih članov komisije in Colombovo dopolnilo, naj raziskujejo tudi pozitiven kulturni prispevek. Vendar
Z včerajšnjih pogovorov ministra Peterleta z obmejnimi župani v Lipici (Foto: Križmančič)
pa je ministere Peterle vztrajala na ideološkem ključu obravnavanja fojb, Cešda so bili, mrtvi zaradi komunizma, kot je bil tudi primer v Emiliji Romagni.
Slovenski župani s Koprskega so navedli več primerov pritiskov. Obravnavali so položaj italijanske manjšine, njene ekonomske baze, pa tudi zahtev po dvojezičnosti na območjih, kjer žive samo Slovenci. Odločno zavračajo zlasti tržaške nacionalistične
zahteve in poskuse enostranskega obravnavanja zgodovine.Na Sežanskem, Goriškem in še zlasti na Tolminskem pa so odnosi boljši in so v ospredju zlasti gospodarska vprašanja. Z več strani so prihajale zahteve po izgradnji cest, še posebej takoimenovanih "osimskih11. Več je bilo zahtev in konkretnih pobud glede industrijske cone in dokončnega slovenskega odnosa do prostih con in vključevanja v ES.
Osrednja točka razprave je bila prehodnsot meje in povezava obmejnega območja z Italijo. Novogoriški predstavniki so navedli zanimiv podatek, da je bilo pred slovensko osamosvojitvijo njihovo gospodarstvo v 60 odstotkih usmerjeno na jug in samo 20 odstotkov proti Italiji. Sedaj so se morali preusmeriti in izkoristiti dejstvo, da je njihovo realno zaledje osem milijonov potrošnikov severe-ne Italije, iz Slovenije
pa zaradi cestnih težav samo nekaj desettisoč. Tipičen primer je novi mednarodni mejni prehod Neblo, kjer že dosegajo promet do 2500 prehodov dnevno.
Tolminci imajo izredno dobre odnose s slovenskimi prebivalci na drugi strani meje pa tudi s predstavniki videmske pokrajine. Odločno se zavzemajo za prosto cono, ki bi bila locirana nekje ob meji.
Več županov, še zlasti goriškega, zanima šolst-
Predstavniki slovenskega zunanjega ministrstva so se se-stab še s predstavniki italijanske skupnosti v Sloveniji. V ponedeljek bo na to temo razpravljala komisija za zunaj e zadeve slovenskega parlamenta, potem pa se bo sestala ponovno s predstavniki slovenske manjšine. Danes pride v Ljubljano bivši predsednik italijanske republike Francesco Cossiga. V Sloveniji bo imel več važnih pogovorov. Juto naj bi se v Zagrebu nadaljevati pogovori italijanske tričlanske komisije s podobno hrvaško komisijo, a so jih odložili za nedoločen čas.
vo. V Gorici preko 200 slovenskih dijakov obiskuje pouk v italijanskih šolah. Ta zadeva sploh ni regulirana in občasno prihaja do hudih težav. Podobno je s slovenskimi delavci, ki dnevno odhajajo na delo v Italijo. Po nepopolnih podatkih jih je 5 do 6 tisoč. Nekatere socialne in zavarovalne probleme so doslej že uredili, na pobudo sindikatov z obeh strani meje pa je treba dokončno urediti tudi njihov status.
REAKCIJE/SLAB ZAKON
Nezadovoljni z zakonom o kmetijskih zemljiščih
Na Obali se čutijo prizadete Franc Orešnik
BREGINJSKI KOT/ ODREZANI
Breginjci pravijo, da so pozabljeni od države in občine
Presekane so življenjske poti
Miran Mihelič
________ZAPLETI Z VOLITVAMI_________
župana niso izvolili, občina pa je sedaj še ob podžupana
Valter Pregeu
NOVA GORICA - Odbornikom novogoriške skupščine na včerajšnji volilni seji ni uspelo izvoliti predsednika! Potem ko je bila z dvotretjinsko udeležbo članov iz posameznega zbora zagotovljena potrebna sklepčnost, so odborniki najprej odločali o statusu novega Zupana - ali naj funkcijo opravlja poklicno ali amatersko. Tako je dosedanji podpredsednik in kandidat Združene liste Rajko Novak nanizal štiri ključna vprašanja, ki bi se jim kot novi župan posvetil v tem prehodnem obdobju; to so aktivnosti v zvezi z nadaljnjim razvojem občine, učinkovito vodenje skupščine, razvijanje sodelovanja ob meji in izvedba lokalne samouprave. Po njegovem zahtevajo te dejavnosti profesionalca, medtem ko se je Tomaž Marušič iz SLS zavzel za nepoklicnega župana, pri čemer je navedel kot primer Idrijo, Ajdovščino in Tolmin. Z glasovanjem je večina
(37) od triinsedemdesetih prisotnih odbornikov odločila, da bo novi predsednik opravljal funkcijo nepoklicno. Po petminutnem odmoru na zahtevo odbornikov SLS so začeli s prvim krogom volitev, kjer je odpadel Franjo Batagelj, kandidat socialistov. V drugem krogu je dobil zopet največ glasov Rajko Novak, najmanj pa kandidat Demokratov Jožko Harej. Tretji krog je bil "usoden" za Nado Bolcar, vendar tudi Rajko Novak ni dobil potrebnega števila glasov (37). To se ni zgodilo niti v zadnjem krogu, ko so glasovali le o kandidatu Združene liste. Ta se je vseeno odbornikom zahvalil za strpnost in oznanil, da nepreklicno odstopa s funkcije podpredsednika občinske skupščine. Odborniki so na koncu še sprejeli rok za vložitev kandidatur in datum za naslednje volitve ter imenovali predsedujočega za če-trkovo sejo skupščine.
KMETIJSTVO / OPOZORILNA STAVKA
Tudi kmetje na Bistriškem se odločajo za napovedani "kmečki punt"
KOPER - Kljub žilave-rnu odporu obalnih poslancev je bil zakon o kmetijskih zemljiščih z veliko večino glasov v državnem zboru sprejet m od 11. marca letos na-Prej velja. Včeraj naj bi razširjena obalna koordi-nacija za kmetijstvo razpravljala o njegovem u-resnicevanju, pokazalo Pa se je, da obalni politiki in uradniki zakonu Se vedno odločno nasprotujejo. “Bili smo, smo in bomo proti zako-au“, je pribil Branko An-drejašič, član izolskega izvršnega sveta, izolska Poslanka Breda Pečan pa )e povedala, da bodo spremembe zakona predlagali na aprilskem zasedanju državnga zbora. Očitek, da so obalne občine delale s kmetij-sko zemljo kot svinja z mehom, po njenem mne-Uu ni vedno upravičen, mdi zato ne, ker republiški organi spornih občinskih sklepov niso Ustavljali, čeprav so to Možnost imeli. Takih Primerov pa prav v Izoli bi bilo malo, sklepamo P° razpravi izolske refe-rentke za kmetijstvo, ki j6 naštevala občinske odloke o zazidavi obrtne č°ne, območja Morer in drugih, ki so bili po brnenju občinske službe sporni, a republika nji-novih pripomb ni podprla. Tistim obalnim pomikom, ki bodočemu republiškemu skladu stavbnih zemljišč pripisujejo nečedne namene z Zemljisci, je odgovarjala T'd' direktorice Sklada Marija Lukačič. Prav
obalne občine so po njenem v preteklih letih grdo izigrale obstoječe predpise in neusmiljeno pozidale najboljše vinograde in vrtove v Izoli, Strunjanu in Portorožu, na kmetijskih zemljiščih v koprski občini pa dovolile kakšnih 600 črnih gradenj. Nezadovoljni občinski zemljiški referenti pa se po njenem ne bi smeli bati za službe, saj jih bo republiški sklad v kratkem z javnim razpisom povabil k sodelovanju. Dokler pa stvari ne stečejo po novem, morajo začeta dela kot dobri gospodarji nadaljevati - tako referenti kot zemljiški zakupniki in drugi - resda v dogovoru z ministrstvom za kmetijstvo. Ker je nejasnosti še vedno ostalo zelo veliko, se bodo o njih spet pogovarjali še ta teden, in to v četrtek.
BREGINJ, PODBELA -Pozaba breginjskega kota je tudi del vzroka za slabe stike s slovensko Benečijo v Italiji, kar pa pogojuje asimilacijo prebivalstva in tudi izseljevanje, saj je bil prej ta prostor ena celota, dokler ga ni razdelila meja med državama. To potrjujejo stari zapisi, enotna in podobna govorica, enaki ljudski običaji in podobno.
V Sloveniji je postal Breginjski kot poznan ob potresu 1976. leta, ko je bil žal že na tleh. Potres je te vasi razgibal, da so dobili nekaj pomoči, toda ker se ni uredila boljša cestna in gospodarska povezava s sosednjo slovensko Benečijo, tod skozi niso stekli nekdanji življenjski interesi in tokovi iz slovenskega zaledja. Zal je to območje zopet v po-
zabi in stagnaciji. Celo v tolminski občini ga največkrat obidejo, so povedali Breginjci, ki so sklicali srečanje z občinskimi možmi iz Tolmina, poslancem Fedjem Klavoro in Jožefom Školčem ter predsednikom Zveze razlaščenih vasi Rudijem Simacem in PTT-jem.
Povedali so, da ne-verjamejo več na obljube. Poleg nujne infrastrukture in prometne odprtosti, želijo takojšnjo podporo pri razvijanju drobne obrti, kmetijstva in trgovine, da bodo lahko s svojimi proizvodi trgovali v sicer idealnem prostoru med državama, toda danes ni čas za drobtinice nekdanje švercarske tradicije iz časov stare avstrijske monarhije. Tu je potrebna strokovna in tehnološka pomoč.
ILIRSKA BISTRICA -Po ponedeljkovem sestanku s predstavniki vlade ter Slovenske kmečke in Zadružne zveze tudi ilirskobi-striški kmetje ostajajo pesimisti. Vlada kmetom namreč ni obljubila niti 10-odstotnega povišanja proizvodnih stroškov za kmetijske pridelke.
Vodja bistriškega stavkovnega odbora in koordinator priprav na stavko na občini Postojna in Ilirska Bistrica Ivan Boštjančič je povedal, da sedanji čas zamrznjenih plač ni najbolj primeren za njihovo akcijo, ven-
Dragica Prosen
dar, je še enkrat poudaril, od cene mleka (43 tolarjev v trgovini) kmet dobi le 20 ali 21 tolarjev, razliko pa poberejo posredniki - mlekarne in trgovine. Kmetje ne želijo prizadeti potrošnikov; želijo, da za pridelavo na primer mleka in mladega pitanega goveda dobijo več iz dela, ki ga sicer poberejo posredniki.
Na Bistriškem tako nadaljujejo s pripravami na stavko, ki naj bi bila 30. in 31. marca in nato še 5. in 6. aprila, če do tedaj
kmečke stanovske organizacije ne bodo dosegle sprejemljivega sporazuma z vlado. V bistriškem stavkovnem odboru pa ta čas sodelujejo le člani KZ Ilirska Bistrica v ustanavljanju.
Ce vseslovenski “kmečki punt11 bo, bodo 30. in 31. marca s traktorji začasno zaprli magistralni cesti Kozina-Rupa, Piv-ka-Rupa ter regionalno cesto Ilirska Bistrica-Knežak na petih odsekih. Stavko bodo nato ponovili še 5. in 6. aprila - takrat pa s popolno zaporo prej omenjenih cestnih odsekov.
Od starega Breginja je ostalo tole, pa še to zdaj propada... (Foto: 0'Hara)
Spomin na začetek fašističnega terorja
PIRAN - Na seji piranske skupščine so sklenili primemo počastiti spomin na tragični dogodek, ki se je zgodil 19. marca 1921 v Strunjanu. Takrat je skupina fašistov iz vlaka, ki je vozil iz Poreča v Trst, streljala na gručo 13 otrok, ki se je brezskrbno igrala na travniku sredi vasi ter pri tem dva ubila in pet huje ranila. Pobudo za to je dal Strunjančan Rihard Knez, sin ene tedaj hudo ranjene deklice. Ta dogodek pravzaprav nekako simbolično oznanja začetek fašističnega terorja v teh krajih ter izgonov leta 1922, ko je svojo zemljo moralo zapustiti 60-70 tisoč Slovencev in Hrvatov. Odslej naj bi bil 19. marec dan, ko bi se spominu ubitih Domenika Bartola in Renata Brajka prihajali poklanjati vsi šolarji v občini in se hkrati spomnili tudi ubitih in mučenih otrok drugod po svetu, v tem hipu zlasti teh na tleh bivše Jugoslavije. Skupščina bo predlagala KS Strunjan, da v svojem kraju po teh otrocih poimenujejo kak trg, ulico ali šolo.(A.N.)
Športne in rekreativne prireditve na Slovenskem
NOVA GORICA - Športna zveza Slovenije je v teh dneh izdala koledar vseh šprtnih prireditev v Sloveniji. Ce primerjamo koledar iz preteklega leta, vidimo da naraščajo v glavnem športnorekreacijske prireditve. V Sloveniji številna društva in klubi načrtujejo kar 404 prireditve v 25 panogah. Velik delež letos pripada tudi Primorski, saj naša društva in klubi načrtujejo kar 73 prireditev v 14 šprtnih panogah. Najbolj bodo prišli na svoj račun ljubitelji hoje. Za nje je na programu kar 22 nastopov, sledijo tekači z 15 nastopi, lokostrelci s 6, jadralci s 7, kolesarji z 5 nastopi itd. Ljubiteljem športne rekreacije na Primorskem, se ni treba bati za njihovo aktivno udeležbo, saj pride na teden v povprečju kar 1.3 prireditev. Ce pa to bo nekaterim še premalo, se lahko vključijo v tovrstne prireditve širom po Sloveniji, veliko pa je možnosti seveda tudi v sosednji Italiji, kjer imajo v tej zvrsti še bolj bogat koledar prireditev. (R.K.)
Poseben vodnik ogleda ostankov iz prve vojne
TOLMIN - Na območju tolminske občine bo v kratkem mogoče z posebnim vodnikom, opremljenim s kratkim opisom dogodkov, iti po pomnikih prve svetovne vojne. Pod strokovnim vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo bodo letos pričeli z obnavljanjem zgodovinskih spomenikov. Obnovili bodo vojaško pokopališče v Bovcu, nemško kostnico v Tolminu, pokopališče v Logu pod Mangrtom in trdnjavo Kluža, kar bo prispevalo k turistični ponudbi teh krajev. (M.M.)
Sežanska soseska Lenivec bo dobila kabelsko TV
SEŽANA - Kabelska televizija je segla že v marsikatero slovensko vas. Sežana, mesto ob italijan-sko-slovenski meji, pa ostaja siva lisa na tem področju. Pa ne bo več dolgo. Krajani soseske Lenivec so se odločili, da bodo v svoja stanovanja napeljali tudi kabelsko satelitsko TV. Za ureditev tega projekta so zaprosili ljubljansko podjetje za inženiring, trženje in montažo telekomunikacijskih sistemov Deltasat, ki naj bi v čimprejšem času tudi pričelo z deli. Na terenu potekajo ankete, ki bodo dale odgovor, katere programe si krajani želijo. Po besedah direktorja Deltasata Branka Bužleta bodo krajani pridobili največ 24 TV programov, od tega 11 satelitskih, in 6 radijskih postaj. Vrednost celotne investicije bo znašala približno 400 tisoč mark. Zagotovljeno bo tudi lokalno vzdrževanje. Jadran Likar, predstavnik organizacijskega odbora, zatrjuje, da bo mogoče s tega dela Sežane napeljati satelitsko televizijo tudi do drugih mestnih jeder. (O.K.S.)
V Postojni jim za kmete ni mar
POSTOJNA - Podružnica SLS v Postojni je imela v nedeljo svoj četrti redni občni zbor. Sicer skromnemu številu zbranih udeležencev so se na povabilo pridružili tudi trije znani strankini možje: njen predsednik Marjan Podobnik, poslanec v Državnem zboru Stefan Matoš (prej član SNS) in nekdanji predsedniški kandidat te stranke Stanko Buser. Na zboru so predstavili poročilo o delu v preteklem letu in predlog programa za letošnje leto. Osrednja pozornost v njem bo tako na republiški kot na občinski ravni namenjena organizaciji in izpeljavi vseslovenskega kmečkega Strajka ter prizadevanjem za hitrejše vprašanje odvzetega premoženja. Precej kritik je bilo na zboru slišati na račun občinskega vodstva, ki kmetijstvu ne namenja dovolj pozornosti, še manj pa dovolj denarja. Za sofinanciranje letošnjega kmetijskega programa v občini bi po ocenah strokovnih služb potrebovali okoli 9 milijonov tolarjev proračunskega denarja. Z njim bi vsaj omilili težave kmetov pri nakupu dragega repro-ducijskega materiala, in pri drugih stroških. Pomembna naloga postojnske podružnice SLS bo zato spremeniti dosedanji odnos občinske vlade in skupščine do kmetijstva. Večje možnosti za sodelovanje pa vidijo kmetje šele po občinskih volitvah, na katere se nameravajo dobro pripraviti. (M.G.)
Spominska slovesnost na padle slovenske in italijanske borce
TEMNICA NA KRASU - Ob spomeniku v Lascu pri Temnici bo v nedeljo, 21. marca, ob 11. uri spominska slovesnost v spomin na 19 padlih borcev slovenske in italijanske narodnosti. Na slovesnosti bosta spregovorila Franc Leskovec, podpredsednik ZZB Nova Gorica in Giorgio Marži, podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI ANPI Trst. V kulturnem sporedu bodo sodelovali Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra in recitatorji OS Kostanjevica in KS Temnica. Organizatorja prireditve sta občinsko združenje ZZB Nova Gorica in Krajevna skupnost Temnica. (V.C.)
Sreda, 17. marca 1993
GOSPODARSTVO
ZAKON O VARSTVU KONKURENCE / DUMPING
ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE
ANGLEŠKI PRORAČUN
Dumping bo končno
pravno urejen
Sprejemanje pomembnega zakona o varstvu konkurence je v sklepni fazi
Protestne aktivnosti se nadaljujejo
Predvidene zaščitne cene so prenizke, ministrstva pa med seboj neusklajena
Minister se pred predstavitvijo podpre
Sprejemanje marčevskega proračuna je nenavaden in častitljiv britanski obred
Posledica neurejenih razmer pri nas, kar zadeva dumping, je med drugim tudi to, da so slovenski izdelovalci gradbenega materiala že pred mesecem sklenili, da bodo poskusili zbrati podatke, ki bi potrdili sum, da hrvaški izdelovalci gradbenega materiala, zlasti opeke, apna in cementa, svoje izdelke pri nas prodajajo po dumpinških cenah. Dlje od tega seveda doslej še niso mogli priti.
Drugi primer je uvoz železarskih izdelkov vprašljive kakovosti iz vzhodnoevropskih držav. Zaradi izjemno nizkih cen, ki so posledica cenene delovne sile, neupoštevanja tako imenovanih ekoloških stroškov in podobno, ravno tako povzročajo precejšnjo škodo domači železarski industriji. Vse te težave naj bi poslej odpravil zakon o varstvu konkurence, Cigar sprejemanje je v sklepni fazi. Ta zakon namreč vsebuje tudi določbe o dumpinškem in subvencioniranem uvozu, ki ju doslej skoraj ni bilo mogoče nadzorovati in preprečevati. V predlogu zakona je opredeljeno, da gre za dumpinški uvoz, Ce je blago uvoženo po ceni, ki je nižja od normalne vrednosti. Za subvencionirani uvoz pa gre takrat, ko je blago, ki se uvaža, deležno pomoči pri proizvodnji ali izvozu v državi, iz katere blago izvira. Ce se v pred-
MileČuk
pisanem postopku ugotovi, da gre za uvoz, ki povzroča veliko škodo domači proizvodnji ali znatno zavira njen razvoj, lahko vlada uvede protidumpinške dajatve ali kompenzacijske carine.
Zakon o varstvu konkurence prepoveduje tudi dejanja, ki omejujejo konkurenco na trgu, nasprotujejo dobrim poslovnim običajem pri nastopanju
tudi nelojalna konkurenca. Zakon jo opredeljuje kot nastopanje podjetja na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in povzroča ali utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu. Za dejanja nelojalne konkurence se štejejo zlasti reklamiranje ali ponujanje blaga in storitev z navajanjem neresničnih in nedokazljivih podatkov; uporaba izrazov, s katerimi se izkorišča ugled drugega podjetja; omalovaževanje
Z uvajanjem tržnih zakonitosti v poslovanje slovenskih podjetij bo vsekakor treba ustrezno zakonsko opredeliti tudi dumping oziroma zaščititi domače proizvajalce v primerih, ko gre za uvoz blaga po nenormalno nizkih cenah. Protidumpin-ški postopek pri nas namreč doslej pravno ni bil • urejen, saj je bil dumping v veljavnih zakonih in predpisih zelo slabo opredeljen. Nekdanja Jugoslavija je sicer ratificirala kodeks o protidumpin-gu v okviru GATT, Slovenija pa prevzela vse mednarodne obveznosti in splošne določbe tega kodeksa, ni pa bilo izvedbenih predpisov.
na trgu ah pomenijo nedovoljeno špekulacijo. Prepoveduje tudi zlorabo prevladujočega položaja podjetja na trgu, ko za določeno blago ali storitev nima konkurentov itd. Podjetje ima tak položaj, Ce je njegov delež prodaje ali nakupa blaga večji kot 40 odstotkov. Dve ah veC podjetij imajo na trgu prevladujoč položaj, Ce je njihov skupni delež večji od 60 odstotkov. Prepovedana je
drugega podjetja itd. Prepovedana je tudi špekulacija, ki je opredeljena kot izkoriščanje nerednega stanja na trgu zaradi pridobivanja neupravičene premoženjske koristi, Ce tako ravnanje povzroči motnje na trgu in pri preskrbi ati neupravičeno povečanje cen. Naloge, določene z zakonom o varstvu konkurence, opravlja Urad za varstvo konkurence pri pristojnem ministrstvu.
LJUBLJANA - Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je na včerajšnji tiskovni konferenci govoril predvsem o doslej opravljenih aktivnostih za uveljavitev zahtev Zadružne zveze in Slovenske kmečke zveze o nerešeni kmetijski problematiki. V Četrtek se bodo pogovarjali še s predsedniki parlamentarnih strank in poslanskih skupin. Ker vlada napoveduje, da so možni le majhne spremembe odkupnih cen kmetijskih pridelkov, predstavniki kmetov meni-
jo, da bi se morale protestu aktivnosti kmetov nadaljevati. »Vlada je pripravljena sprejeti sistem prelevnanov, vendar po tako nizkih zaščitnih cenah, da se ministrstva med seboj ne morejo uskladiti,« je povedal Zagožen. Znova je opozoril na težavni položaj proizvajalcev mleka, saj je cena mleka nespremenjena že od aprila lani. Stabiliziranje teh cen na sedanji ravni je po njegovem mnenju povsem nesprejemljivo, zato upa, da bo vlada upoštevala mnenja kmetijskega ministrstva in
Kmetijskega inštituta Slovenije. Grobe ocene tega inštituta so pokazale, da cen ne bi smeh znižati. Predstavniki Zadružne zveze in Slovenske kmečke zveze so na novinarski konferenci poudariti: »Ce se na našem področju ne bo nic spremenilo, bo to pomenilo, da se odpovedujemo kmetijstvu, pri Čemer se gotovo ne zavedamo, posledic. Naš cilj niso stavke in popolna zapora cest, ampak želimo na podlagi argumetov dokazati, da je kmetijstvu pomoč resnično potrebna. (I. P.)
Položaj delavca in kmeta v 1992
Za povprečno mesečno plačo/ZAP
mleko litrov klav.gov.-meso kg prašiei-svinjina kg
	OCx	MCxx	OCx	MCxx	OCx	MCxx
januar 92	1.161	556	184	47	179	46
februar	1.111	533	189	48	187	47
marec	1.193	580	217	56	211	55
april	1.243	601	230	61	221	58
maj	1.428	697	255	65	235	57
junij	1.439	659	247	60	217	56
julij	1.576	776	260	66	224	61
avgust	1.604	785	253	66	212	57
september	1.651	815	268	69	209	59
oktober	1.688	851	265	68	210	57
november	1.740	886	271	65	219	57
december	1.891	954	297	73	245	67
0 1992	1.489	728	248	63	222	57
Leta 1985	1.370	796	237	100	238	74
IND december/januar	163	172	161	155	137	146
IND december/maj	132	137	116	112	104	117
x - količine, ki jih je moral kmet prodati po odkupni ceni xx - količine, ki jih je delavec lahko kupil po maloprodajni ceni OC - odkupne cene MC - maloprodajne cene
LONDON - Letošnji marčevski proračun, nenavaden in častitljiv britanski obred, s katerim vlada sporoči državljanom, kako bodo obdavčeni, je letos zadnji. Po torku, ko bodo proračun predstaviti še po starem, bo pred parlamentom in narodom »razgrnjen« skupaj z načrtom vladnih stroškov, ki ga je doslej običajno zajelo tako imenovano jesensko poročilo, in sicer 6 mesecev po sprejetju proračuna. Ta dvostopenjski postopek je za sedanjo konservativno vlado nelogičen, zato bo prvi združeni predračun, ki bo Veliko Britanijo uvrstil med druge države, predložen v novembru. Sprejemanje proračuna je v Veliki Britaniji dogodek, ki se lahko primerja z najvecjimi športnimi prireditvami, vsaj kar zadeva njegovo medijsko odmevnost. Sijoči minister za finance prinese podolgovato rdečo škatlo, v kateri so proračunske skrivnosti, na stopnice svojega stanovanja v Dovming Streetu, potem pa v parlamentu nastopi z branjem svojega proračunskega govora. Pred skoraj 200 leti se je v parlamentu pojavil VVilliam Pitt z odkritjem, kako financirati vojno z Napoleonom. Kakšna je bila njegova skrivnost? Povečal je davke na prihodke. Dandanes se pri sprejemu britanskega pro-
Peter Mulership/Reuter
računa ne odkrivajo tako prevratne skrivnosti, čeprav je zanimanje javnosti za davke, predvsem za davke na bencin, cigarete in alkohol, še vedno dovolj veliko, da lahko govorimo o določeni predproraCunski napetosti v javnosti. Gospodarstveniki, novinarji in politiki špekulirajo v zvezi s kanclerjevimi načrti, borzni posredniki vlagajo milijone britanskih funtov, da bi se dokopati do novic, ki bi lahko kakor koti vplivale na vrednost britanskega funta. Obred se zaCne v spodnjem domu, ko predsedujoči prepusti svoj sedež finančnemu ministru. S finančnimi zadevami se ukvarja parlamentarna komisija za prihodke in odhodke, zato obravnavo o tem vodi namestnik predsedujočega. Za finančnega ministra je to tako hud preskus, da mu je izjemoma dovoljen požirek alkohola v ekspeditu, da lahko umiri njegove živce. George Can-ning je običajno zaužil manjšo količino pomirila ati opija, preden se je upal soočiti s svojimi kolegi v parlamentu. VVilliam Pitt je bil tako živčen, da se je moral skriti za naslanjač predsedujočega, kjer je pred nastopom bruhal. Sedanji nosilec te dolžnosti, Norman Lamont, se bo po vsej verjetnosti okrepčal z viskijem in vodo. Premier Robert
VValpole je v 18. stoletju prvič uporabil usnjeno vrečo, od koder tudi izvira običajen izraz za proračun - bu-džet. Izraz izhaja iz staro-francoske besede »bouget-te«, ki je označevala majhno vrečo. Škatla se je pojavila šele leta 1733. »Proračun je odprt« (The Budget Opened) so besede, s katerimi je VValpole začel razlagati svoje finančne ukrepe in pri tem kot kakšen maza-ški zdravnik odprl vrečo s številnimi zdraviti in pomadami.
Danes je to Črna škatla, narejena iz lesa in prekrita s škrlatnim usnjem, z zlatim monogramom kraljice Viktorije VR, vpeljal pa jo je VVilliam Gladstone leta 1950. Obred pri sprejemanju proračuna ima svoje korenine V zgodovini. Izhaja iz 17. stoletja, ko je parlament dobil izključno pravico obdavčevanja, pravico, ki je še danes temelj njegove moCi nad monarhijo. To pravico zelo ljubosumno varujejo, saj bi kakršna koli novica o poteku priprav na sprejem proračuna ali kakršna koli pomanjkljivost pomenila tudi konec politične kariere finančnega ministra. Zato pripravljanje proračuna, ki je njegovo poglavitno opravilo, poteka v strogi tajnosti, in sicer v obdobju po novem letu, ki ga običajno imenujejo »proračunska osama«.
SDGZ / DREVI NA OPČINAH OBČNI ZBOR OBRTNE SEKCIJE
Tudi za obrtnika mora biti sedanji zastoj izziv za pripravo na prihodnost
Tajnik sekcije, zlatar Peter Malalan o svojem delu in obrtništvu nasploh
Boris Simoneta
Strokovno usposobljen in podjetniško naravnana mlada garnitura samostojnih obrtnih delavcev si vse bolj utira pot in pridobiva ugled v zamejskem gospodarskem mozaiku. S posluhom za potrebe vse zahtevnejšega tržišCa in s sodobnim tehnološkim pristopom do stroke pušCa mladi rod obrtnikov prosto pot tudi svoji ustvarjalnosti, tako da njihove obrtne storitve in izdelki dobivajo tudi umetniško razsežnost.
Eden izmed najbolj kvalificiranih in angažiranih predstavnikov te mlade generacije orbrtnikov je Peter Malalan, zlatar z Opčin, ki je pred letom prevzel tudi tajniške posle pri obrtni sekciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Njegova življenjska strokovna izbira pravzaprav ni bila težka, saj ga je vanjo vodila družinska tradicija.
»Moj oCe. (Anton Malalan, op.ur.) se z zlastarst-vom ukvarja že od leta 1949 in je znal za ta samostojni poklic navdušiti tudi mene. Izšolal sem se na državnem zlatarskem zavodu v Valenzi Po, kjer sem v petih letih osvojil osnove teorije in prakse zlatarstva. Nato sem se vključil v družinsko podjetje in ubral svojo pot.«
Poleg prodaje zlatnine, draguljev in drugih dragocenih predmetov obsega torej vaše delo tudi njihovo oblikovanje in dekoracijo?
»Zamisel samoiniciativno ali po naročilu najprej grafično prenesem
na papir, nato pa jo oblikujem in realiziram. To seveda ni serijsko ustvarjanje, šaj gre v glavnem za unikate ati za zelo omejeno število izdelkov. Treba je pripraviti načrt, sestaviti vse elemente v funkcionalno in estetsko zaokroženo celoto na osnovi izvirnega dizajna, ki je sredstvo za realizacijo figure, ki sem si jo zamislil. To je seveda velik izziv, vedno moraš ustvariti kaj novega, da zbudiš zanimanje, da ne zastariš in da po svojih močeh in sposobnostih razviješ in udejaniš svoj miselni in umetniški potencial.«
Kot lahko sklepamo po izdelkih v vaši zlatarni, vam to delo leži in ugaja. Prav gotovo ne manjka niti moralnega zadoščenja, saj imate stalno priložnost, da se poklicno potrjujete in uveljavljate.
»Zlatarski poklic daje veliko zadoščenj in trud, ki ga človek vloži, se tudi moralno, ne samo materialno poplača. Zadnje Čase pa žal ugotavljam, kako vse večje birokratske obveznosti predstavljajo za nas obrtnike veliko oviro, ki nas teži in dekoncentrira. Namesto da bi osredotočil vse moči in pozornost v iskanje novih figur in izdelkov, moram dobršen del svojega časa žrtvovati za urejanje birokratskih zadev.«
V izložbi razstavljeni izdelki so prava paša za oCi in jih seveda prodajate. Imate morda v načrtu, da bi jih predstaviti tudi na kaki razstavi?
»V sodelovanju z neka-
terimi drugimi zamejskimi zlatarji nameravam pripraviti razstavo ob Kraški ohceti, ki bo poleti na Repentabru.«
Gospod Malalan, pred letom ste nasledili umetnostni obrtnici Silvi Bogateč na mestu tajnika obrtne sekcije pri SDGZ, ki bo prav drevi ob 20. uri imela občni zbor v Prosvetnem domu na Opčinah. S kakšno problematiko splošnega značaja se soočate?
»Za naše manjše obrtnike predstavlja velik problem prilagajanje zelo zapleteni in kar naprej spreminjajoči se zakonodaji. Režijski stroški postajajo vse večji, prehajamo v fazo nestabilnosti in negotovosti, tako da zaradi birokratskega pritiska dela dejansko ni mogoCe načrtovati. V takih okoliščinah se znižuje delovni elan, človek pa se tudi demoralizira.«
Kakšni ukrepi bi bili po vašem mnenju potrebni?
»Obrtnik bi moral biti drugače in veliko bolj zakonsko zaščiten. Ce zabrede v težave, na primer nima na voljo dopolnilne balgajne, omejene so tudi možnosti ugodnega kreditiranja. Odprto je tudi vprašanje statusa vajencev, stroški pa so dosegli nevzdržno raven.«
Kako se obrtniki prilagajate okoliščinam, s katerimi splošna gospodarska kriza ni prizanesla niti vam?
«V tem trenutku negotovosti smo prisiljeni spreminjati pogled na svoje delo in širiti ob-
Tajnik obrtne sekcije SDGZ Peter Malalan (Foto Ferrari)
zorja. Dolžni smo veC razmišljati, se v večji meri posodabljati, skratka izboljšati servis in storitve. Mislim, da obstajajo velike možnosti za vzpostavljanje tvornega sodelovanja s Slovenijo, tako na področju delovne sile kot pri širjenju tržišCa.«
Se torej odpira nova razvojna faza?
»Tako je. Vsi moramo spremeniti pristop do dela. Tudi obrtnik bo moral postati podjetnik, si pravilno organizirati čas, poiskati neizkoriščene možnosti, se tržno usmeriti. Doslej se je v glavnem prilagajal povpraševanju, sedaj mora s kakovostjo in pravšnjim pristopom iskati novo dimenzijo. Naše obrtnike moramo v tem smislu sensibilizirati, tako da v tem negativnem trenutku utrdijo osnovo, ki naj predstavlja odskočno de-
sko za boljše poslovanje v bližnji prihodnosti.«
Kakšna so vaša pričakovanja: se bo v kratkem obrnilo na bolje?
»Verjetno bo treba kar dolgo Čakati, da se izvlečemo iz krize oziroma iz zastoja. Vsekakor pa sem optimist in mislim, da se bomo znati ostrosti rutine, se usmeriti marketinško in planirati svoje delovanje na osnovi strokovnih analiz. Ce bomo znati izkoristiti možnosti sodelovanja s Slovenijo, nam ta dobra lokacija lahko prinese veliko prednost. Te splošne smernice, pa tudi specifične probleme posameznih obrtnih dejavnosti bomo vsekakor imeti priložnost razčleniti in pre-diskutirati na drevišnjem obenem zboru obrtne sekcije SDGZ,« je zaključil svoje razmišljanje njen tajnik Peter Malalan.
POKOJNINE / KDAJ DO REFORME?
Kakor si boš postlal tako boš spal...
Vlada in parlament medtem mašita luknje
Ze vrsto let je na dlani, da visok letni primanjkljaj italijanskega zavoda za socialno zavarovanje INPS in demografski trendi hitrega staranja prebivalstva ne dovoljujejo nobenega upanja, da bi lahko mlajše generacije uživale pokojnine, kakršne so v veljavi danes. Po veljavnem pokojninskem sistemu bo nameC moral že leta 2010 vsak zaposlen v Italiji vzdrževati po enega upokojenca. Takega nesprejemljivega položaja se odgovorni sicer zavedajo, zato se že vrsto let govori o potrebi po koreniti reformi pokojninskega sistema, vendar sta se vlada in parlament doslej omejevala samo na golo krpanje lukenj.
V takih razmerah je vladalo razumljivo veliko pričakovanje za uvedbo pokojninskih skladov. V vseh razvitih zahodnih državah temelji pokojninski sistem na treh stebrih, v Italiji pa sloni na enem samem, na državi, Ce ne upoštevamo skromnega deleža zasebnega varčevanja za dopolnilno pokojnino. V zahodni Evropi država navadno poskrbi za neke vrste minimalno pokojnino, ki posamezniku zagotavlja preživetje po opokojitvi, od njega samega pa je potem odvisno, koliko bo privarčeval med svojim delovnim obdobjem in si s tem zagotovil potrebno varnost za Cas, ko ne bo veC delovno aktiven. Kako lahko posameznik privarčuje potrebno vsoto? Lahko se poslužuje
ustaljenih poti varčevanja, ki so obremenjene z nemajhnimi davčnimi odtegljaji in ki niso zaščitene pred razvrednotenjem valute, ati pa se usmeri na posebne, fiskalno ugodnejše poti.
Posameznik lahko torej del svojega dohodka posveti namenskemu varčevanju za neke vrste dopolnilno pokojnino (»pensione integrativa«). Tovrstno varčevanje navadno ni obdavčeno in lahko doseže tudi 20 odstotkov dohodka posameznika. V Italiji je ta vsota že približno deset let omejena na največ 2, 5 milijona lir, kar je nedvomno premalo, da bi varčevalcu zagotovilo kaj stvarnejšega za dopolnilno pokojnino. Omenjena vsota pa je tako pod silo razmer postala tudi meja, pri kateri se večina varčevalcev ustavi. Donosnost dopolnilnega zavarovanja je namreč nad vsoto 2,5 milijona tir nižja od drugih oblik investiranja, zato izgubi finančno privlačnost.
Prav zaradi sorazmerno nizke privlačnosti za-varovalninskih pokojnin je v Italiji vladalo veliko pričakovanje, da vlada in parlament končno le pripravita zakonsko osnovo za tretji steber, in sicer za kolektivne pokojninske sklade, v katere naj bi prispevali tako odvisni delavci kot delodajalci. Najprej se je postavilo vprašanje, ali bodo za te kolektivne sklade prišla v poštev že zbrana sredstva skladov za likvidacijo ob koncu delovnega razmerja, tim. TFR (»trattamento di fi-
ne rapporto«), ki jih trenutno upravljajo podjetja in ki predstavljajo zanje cenen vir finansiranja. Da ne bi prišlo do nesporazumov z delodajalci, je v vladnem odloku navedeno, da bodo lahko izkoristile možnost prenosa sredstev iz skladov TFR v pokojninske sklade samo tiste osebe, ki se bodo na novo zaposlile od letošnjega leta naprej.
Drugo pomembno in v Italiji zelo boleCe vprašanje so davčne olajšave. Tudi v tem primeru je predlog vlade mnogo bolj omejevalen, kot bi lahko pričakovali. Predvsem ne povečuje omenjene zgornje meje 2,5 milijona lir za davčno razbremenitev namenskega varčevanja za dopolnilno pokojnino, povrhu pa uvaja celo 15-odstotni odtegljaj na vložene zneske, ki naj bi jih država posredno vrnila varčevalcu v enakih odstotkih takrat, ko bo začel izkoriščati pokojnino, torej Cez eno ali veC desetletij.
Vladin zakonski odlok, ki naj bi bil osnova za demokratizacijo italijanskega finančnega sistema, se je torej postopoma spremenil v nekaj, kar ni ničemur podobno. Postal je skrpucalo, ki gotovo ne more pritegniti pozornosti zaposlenih, zato ga bo treba korenito popraviti in prilagoditi. Država namreč ne more pričakovati, da bo v isti sapi povečala dotok sredstev v svoje suhe blagajne in zaposlenim ponudila finančno zanimive rešitve za Cas pokoja, (-ok)
Občni zbori sekcij SDGZ: danes obrtniki prihodnji torek pa gostinci
V uradih Združenja vse informacije o zapadlostih
Kot poročamo posebej, bo drevi ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah redni letni občni zbor obrtne sekcije SDGZ, na katerega so njeni člani zaradi vrste pomembnih vprašanj še posebej toplo vabljeni. Prihodnji torek pa bodo zborovali člani gostinske sekcije SDGZ, ki ima zaradi težkega gospodarskega trenutka na dnevnem redu prav tako pereče probleme.
Uradi SDGZ so medtem še naprej na voljo za vse informacije v zvezi z odložitvijo vrste zapadlosti, ki bi se bile morale izteči v tem obdobju. Omenimo naj podaljšanje roka za predstavitev dohodkovnikov, za katerih izpolnitev so imeli davkoplačevalci prvotno 45 dni časa, po novem pa jih imajo 75. Rok začne vsekakor teči od dne, ko davkoplačevalec prejme ustrezen obrazec. Za njegovo izpolnitev oziroma pojasnila se lahko člani obrnejo na Slovensko deželno gospodarsko druženje, Ul. Cicerone 8, telefon št. 362925 ali 362949.

GOSPODARSTVO
Sreda, 17. marca 1993
11
MENJALNIŠKI TEČAJI
16. marec 1993
	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
menjalnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
						
A Banka	64,80	66,80	9,10	9,50	6,59	6,87
AMTK plus	65,10	66,10	9,00	9,30	6,65	7,00
Avtohiša	65,20	66,00	8,90	9,50	6,20	6,75
Ažur Grosuplje	65,00	65,90	9,12	9,40	6,60	6,95
						
Banka Vipa	65,07	65,99	9,18	9,35	6,65	6,80
Bobr Fužine	65,30	65,80	9,20	9,50	6,60	7,00
Bobr Trzin	65,30	65,70	9,20	9,50	6,60	7,00
						
BTC terminal Sežana	65,10	66,00	9,15	9,40	6,60	6,75
Burin Moste	65,30	66,30	9,00	9,50	6,45	6,85
Burin Center	65,40	65,80	9,05	9,30	6,45	6,85
						
Come 2 Us*	65,10	66,15	9,10	9,40	6,50	6,90
						
Dom na trgu	65,40	65,79	9,24	9,34	6,71	6,81
						6,70
Emona Globtour	64,55	66,30	9,12	9,40	6,25	
Eros Ljubljana	65,40	65,80	9,20	9,40	6,60	6,80
Eros Kranj	65,30	65,90			6,60	6,85
Euroservis Sežana	65,35	65,90	9,00	9,30	6,68	6,77
Eurotours International*	65,20	65,90	9,15	9,60	6,60	6,90
						
Eeniks Markovec Koper*	64,50	66,10	8,90	9,45	6,46	6,99
Feniks Koper*	64,80	66,20	8,94	9,50	6,50	6,99
Feniks Portorož*	64,80	66,30	8,90	9,45	6,45	6,95
Fiba	64,75	65,95	8,90	9,32	6,55	6,78
Firadas	65,25	66,30	9,10	9,30	6,40	6,90
						
Galileo - Kozina	65,00	66,00	9,00	9,30	6,65	6,75
Golfturist Ljubljana	65,00	65,95	9,10	9,40	6,55	6,85
Golfturist Domžale	65,00	65,90	9,10	9,60	6,65	7,00
						6,79
Hida	65,50	65,60	9,27	9,32	6,74	
Hipotekarna banka Koper* Hranilno kreditna služba	64,20	66,00	9,00	9,50	6,45	6,90
	64,90	66,30	9,13	9,40	6,62	7,05
Hram Rožice	65,35	65,70	9,15	9,35	6,70	6,80
						
Idila Sečovlje	65,10	66,15	9,20	9,45	6,55	6,90
ilirika Ilirska Bistrica	64,50	66,10	8,90	9,28	6,45	6,80
Ulrika Slovenj Gradec	65,21	65,90	9,21	9,28	6,56	6,89
Ilirika Postojna	65,22	66,00	9,01	9,30	6,70	6,90
Ilirika Sežana	65,35	66,00	9,05	9,30	6,70	6,80
Italdesign*	65,03	65,80	9,17	9,35	6,66	6,80
						
Klub Slovenijales	65,35	66,00	9,25	9,34	6,70	6,90
Komercialna banka Triglav	64,60	66,15	9,10	9,50	6,50	6,85
						
Kompas Hertz Celje*	65,00	65,60	9,10	9,35	6,50	6,80
Kompas Hertz Velenje*	65,00	65,60	9,10	9,35	6,50	6,80
Kompas Hertz Idrija* Kompas Hertz Tolmin*	65,00 65,00	65,60 65,60	9,10 9,10	9,35 9,35	6,50 6,50	6,80 6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	65,00	65,60	9,10	9,35	6,50	6,80
Kompas Hertz Krško*	65,00	65,60	9,10	9,35	6,50	6,80
Kompas Hertz Bled*	65,00	65,60	9,10	9,35	6,50	6,80
						
Kompas Fintrade	65,20	66,19	9,22	9,35	6,55	6,95
Kompas Holidays	65,40	65,90	9,20	9,40	6,60	6,90
			9,06	9,37	6,58	6,80
Libertas Koper*	64,80	65,85				
Ljubljanska banka d.d. Lj.	64,55	66,40	9,12	9,43	6,58	6,87
LB Dolenjska banka d.d.	64,25	66,00	9,00	9,40	6,50	6,90
LB Banka Zasavje Trbovlje LB Splošna banka Celje d.d. LB Splošna banka Koper d.d.*	64,50 65,00 63,09	66,10 66,10 66,18	9,17 9,10 8,83	9.39 9.40 9,29	6,45 6,52 6,29	6,86 7,05 6,78
LB Kreditna banka Mb d.d.*	64,50	66,50	9,10	9,40	6,60	7,00
			9,00	9,45	6,70	7,00
MA Vir	65,20	66,00				
Madai*	65,00	65,70	9,12	9,40	6,66	6,75
Media*	65,20	65,90	9,20	9,40	6,70	6,90
						
Otok Bled	64,83	66,38	9,17	9,41	6,65	6,80
						
Panna	65,30	65,80	9,20	9,35	6,70	7,00
Petrol*	64,45	66,80	9,23	9,35	6,65	6,90
Pigal Solkan Nova Gorica*	64,80	65,80	9,15	9,40	6,65	6,80
Pigal Kobarid*	64,80	65,80	9,15	9,40	6,65	6,80
Pigal Obutek*	64,80	65,80	9,15	9,40	6,65	6,80
Pigal Diskont*	64,80	65,80	9,15	9,40	6,65	6,80
Poštna banka Slovenije*	63,50	65,80	8,90	9,29	6,10	6,/9
Probanka d.d. Maribor	64,30	66,40	9,15	9,50	6,60	6,90
						
Publikum Ljubljana	65,50	65,75	9,24	9,37	6,70	6,89
Publikum Celje	64,90	65,49	9,15	9,27	6,60	6,89
Publikum Dobova	64,50	65,99	9,08	9,29	6,39	6,80
Publikum Kostanjevica	64,50	65,99	9,08	9,29	6,39	6,80
Publikum Krško	64,50	65,99	9,08	9,29	6,39	6,80
Publikum Maribor	65,30	65,89	9,20	9,29	6,30	6,79
Publikum Metlika	65,10	65,80	9,00	9,40	6,50	6,80
Publikum Mozirje	64,70	65,60	9,09	9,29	6,60	6,90
Publikum Novo Mesto	65,10	65,80	9,00	9,40	6,50	6,80
Publikum Piran	65,00	65,80	9,08	9,28	6,60	6,89
Publikum Tolmin	65,05	65,49	9,07	9,24	6,60	6,70
Publikum Sevnica	65,00	66,10	8,90	9,15	6,45	6,79
Publikum Šentilj	65,45	65,95	9,20	9,33	6,30	6,79
Publikum Šentjur pri Celju	65,05	65,49	9,15	9,28	6,58	6,84*
Publikum Trebnje	65,00	66,10	8,90	9,15	6,45	6,79
Publikum Zagorje	65,40	65,99	9,17	9,38	6,60	6,84
Publikum Žalec	65,21	65,59	9,16	9,27	6,60	6,84
						
Roja	65,45	66,00	9,00	9,45	6,70	6,85
						
Shalaby	65,00	66,00	8,80	9,40	6,56	6,80
Sit - on	65,20	66,80	9,13	9,41	6,20	7,00
SKB d. d. Ljubljana* **	65,25	65,58	9,27	9,32	6,68	6,85
Slovenijaturist Ljubljana	65,50	65,95	9,26	9,35	6,67	6,82
Slovenijaturist Jesenice	64,90	66,30	9,09	9,48	6,50	6,80
Slovenijaturist žel. postaja Mb.* Slovenijaturist Zel. postaja Lj.* Slovenska investicijska banka* Sonce	65,00 65,40	67,00 66,20	9,00 9,15	9,50 9,30	6,10 6,50	6,70 6,77
	65,35 65,30	66,20 65,99	8,85 9,18	9,30 9,38	6,40 6,60	6,90 6,90
SZKB	64,90	66,30	9,13	9,40	6,62	7,05
						
Tartarus Postojna	64,35	66,03	8,94	9,27	6,50	6,76
Tentours Domžale	65,30	66,00	9,00	9,50	6,65	7,00
Tori*	65,20	66,00	9,20	9,42	6,6U	7,10
Tourist Service Portorož	64,30	66,10	8,90	9,42	6,50	6,90
						
Upimo	65,45	65,55	9,26	9,34	6,70	6,80
Jsčaj velja danes: * Zaračunava	o provizijo					
MENJALNICA H I TJ A
Pokrita tržnica ljubljana
MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 52 z dne 16. marca — Tečaji veljajo od 17. 3. 1993 od 00.00 ure dalje						
				ZA DEVIZE	|		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	73,4615	73,6825	73,9035
Avstrija	040	šiling	100	893,4064	896,0947	898,7830
Belgija	056	frank	100	305,3248	306,2435	307,1622
Kanada	-124	dolar	1	83,5573	83,8087	84,0601
Danska	208	krona	100	1634,1191	1639,0362	1643,9533
Finska	246	marka	100	1732,4994	1737,7125	1742,9256
Francija	250	frank	100	1849,1099	1854,6739	1860,2379
Nemčija	280	marka	100	6286,2822	6305,1978	6324,1134
Grčija	300	drahma	100	—	46,4819	46,6213
Irska	372	funt	1	—	153,3424	153,8024
Italija	380	lira	100	6,5063	6,5259	6,5455
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	8,0000	—
Japonska	392	jen	100	88,7937	89,0609	89,3281
Nizozemska	528	gulden	100	5593,5339	5610,3650	5627,1961
Norveška	578	krona	100	1477,2763	1481,7125	1486,1667
Portugalska	620	escudo	100	67,9547	68,1592	68,3637
švedska	752	krona	100	1332,0632	1336,0714	1340,0796
Švica	756	frank	100	6866,1917	6886,8523	6907,5129
Velika Britanija	826	funt šterling	1	150,7450	151,1986	151,6522
ZDA	840	dolar	1	104,3900	104,7041	105,0182
Evropska Skupnost	955	ECU	1	121,9099	122,2767	122,6435
Španija	995	peseta	100	88,0708	88,3358	88,6008
						
						
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 17. MARCA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)		tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni	skupaj del	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1 BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993:				1,000,000	617,243	619,320	1,236,563
85		123,4486%	123,8640%	123,6563%	100,000	61,724	61,932	123,656
							
-							
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
16.MAREC 1993	vSLTzalOO HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur Grosuplje	7,00	8,50
Fiba	6,00	9,00
Hida	6,00	8,30
Idila	6,50	8,50
Ilirika Ilirska Bistrica	7,00	9,90
Libertas	6,00	9,00
LB Banka Zasavje Trbovlje	6,00	10,00
Ma Vir	6,00	9,00
Otok	3,96	8,48
Sonce	6,00	8,30
Tori	7,00	9,00
Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo		
		
16. MAREC 1993	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1580,00	1630,00
nemška marka	955,00	977,00
francoski frank	280,00	289,00
holandski gulden	847,00	874,00
belgijski frank	46,00	47,50
funt šterling	2275,00	2345,00
irski šterling	2315,00	2387,00
danska krona	247,00	255,00
grška drahma	6,60	7,50
kanadski dolar	1263,00	1305,00
japonski jen	13,30	13,80
švicarski frank	1045,00	1065,00
avstrijski, šiling	135,00	139,00
norveška krona	223,00	230,00
švedska krona	200,00	207,00
portugalski escudo	10,00	10,80
španska pezeta	13,00	13,90
avstralski dolar	1110,00	1150,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	0,80	1,20
		
		
16. MAREC 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni!
		
ameriški dolar	11,5000	12,0000
kanadski dolar	9,2000	9,6000
britanski funt	16,5000	17,3000
švicarski frank	753,0000	783,0000
belgijski frank	33,5500	34,8500
francoski frank	203,5000	211,5000
holandski gulden	613,0000	637,0000
nemška marka	689,7000	715,7000
italijanska lira	0,7050	0,7475
danska krona	178,5000	185,5000
norveška krona	161,5000	168,5000
švedska krona	145,0000	152,0000
finska marka	187,0000	197,0000
portugalski escudo	7,5000	7,9000
španska peseta	9,7000	10,2000
japonski jen	9,7000	10,1000
slovenski tolar	10,3000	11,3000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,0400 pa za 1 enoto v	0,0700 alute.
KMEČKA BANKA - GORICA
16. MAREC 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1580,00	1620,00
nemška marka	955,00	975,00
francoski frank	279,00	289,00
holandski gulden	845,00	865,00
belgijski frank	46,00	47,50
funt šterling	2280,00	2330,00
irski šterling	2300,00	2350,00
danska krona	247,00	257,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1268,00	1308,00
švicarski frank	1043,00	1063,00
avstrijski šiling	134,70	138,70
slovenski tolar	14,25	14,95
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 17. marca 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	928,0436	930,8860
Francija Nemčija	frank marka	100 100	1920,7995 6530,0000	1926,6825 6550,0000
Italija	lira	100	6,7583	6,7793
V.Britanija	funt	1	156,5894	157,0690
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar > okvirni. Pr tečaje na	1 ikonkre trgu de	108,4372 »tnih poslih je mo; iviz oz. poseben c	108,7693 >no odstopanje Logovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	65,05	65,30
SKB Banka d.d.	DEM	65,20	65,40
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstooanie.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 17. marca 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
			
Creditanstalt- Nova banka	DEM	65,10	65,40
Bank Austria	DEM	65,00	65,35
UBK banka	DEM	64,95	65,30
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. Zaradi velikih sprememb v tečajih vati.se v bankah ne moremo obv nih tečajih. Zato vas prosimo, da službah.	DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč rljajo za o ri večjih p na katere ezati proč renutni te<	65,10 ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku banke ne rr ajati valuto Saj preverite	65,35 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj oremo vpit do objavlje-pri pristojnih
			
16. MAREC 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	—	1607,200	—
ECU	— .	1875,280	. —
nemška marka	HHH	966,740	—
francoski frank	—	284,380	—
funt šterling	—	2320,310	UMI
holandski gulden	—	860,160	' —
belgijski frank	—	46,950	—
španska pezeta	—	13,540	—
danska krona	—	251,500	wmmm
irski funt	—	2349,890	—
grška drahma	—	7,130	—
portugalski escudo	—	10,450	—
kanadski dolar		1286,790	—
japonski jen	—	13,650	• —
švicarski frank	—	1055,980	HMHHi
avstrijski šiling	—	137,390	—
norveška krona	—	227,200	m
švedska krona	—	204,860	—
finska marka	—	266,000	HHHH
avstralski dolar	—	1131,470	—
1 (*) indikativne kotaciie zavoda Banca d'ltalia			
			
16. MAREC 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,660	-
			
francoski frank	M	29,415	
			
nizozemski gulden	-	88,980	-
			
belgijski frank	-	4,857	-
			
španska peseta	-	1,401	*
			
danska krona	-	25,995	
			
kanadski dolar	-	1,329	-
			
japonski jen	-	1,412	mm
			
švicarski frank	-	109,225	mm
			
avstrijski šiling	mm	14,212	-
			
italijanska lira	-	1,035	mm
			
švedska krona	mm	21,190	-
	1			
TEČAJ TOLARJA V TUJINI
1 16. MAREC 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica železna Kapla	10,30	11,30
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,50	11,50
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,30	11,30
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	10,80	11,40
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,25	14,95
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
	1			
					
| 16. MAREC 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6371,9498	6391,1232	6410,2966
Francija	•frank	100	13200,6050	13240,3260	13280,0470
Nemčija	marka	100	44820,9740	44955,8420	45090,7090
Italija	lira	100	46,5742	46,7143	46,8544
Švica	frank	100	48952,4260	49099,7250	49247,0250
ZDA	dolar	1	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1	1070,9999	1074,2226	1077,4453
Opomba: povzete	| po Reuterju.				
					
1 17. MAREC 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	11916,0997	11951,9556	11987,8115
Kanada	dolar	1	1114,1682	1117,5208	1120,8734
Francija	frank	100	24663,7171	24737,9309	24812,1447
Nemčija	marka	100	83847,7000	84100,0000	84352,3000
Italija	lira	100	86,8662	87,1276	87,3890
Japonska	jen	100	1182,3364	1185,8941	1189,4518
Švica	frank	100	91605,7923	91881,4366	92157,0809
Velika Britanija	funt	1	2005,1339	2011,1674	2017,2009
Slovenija	tolar	100	HfeHH	1310,0000	BH
ZDA Tečaj HRD velja za ot	dolar >račun carii	1 i in starege	1391,0333 i deviznega varče	1395,2190 vanja.	1399,4047
					
| 8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10774,69	1108,02	1141,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
SVET
Sreda, 17. marca 1993
NOVICE
NEMČIJA / SOLIDARNOSTNI SPORAZUM
FRANCIJA / POLITIČNO MNENJE
Britanski opazovalci ZN v Severni Irski
LONDON - Poslanec britanske LaburistiCnre stranke Tony Benn je v ponedeljek zahteval prihod opazovalcev ZN v Severno Irsko. V pismu generalnemu sekretarju ZN Butrosu Galiju je predlagal, naj bi opazovalvci, Ce bi prišli na to območje, izdelali poročilo o položaju in priporočili ustrezno ukrepanje VS. Benn je ocenil, da bi opazovaci in kasneje mirovne sile ZN na Severnem Irskem omogočili konec tamkajšnji britanski vladavini. Po njegovem mnenju je to edina pravična rešitev problema Ulstra. (STA, AFP)
Kitajski diplomat pobegnil na Švedsko
MOSKVA - Vang Iidži, generalni konzul Kitajske v St. Petersburgu v Rusiji, je 13. marca, potem ko so ga kitajske oblasti razglasile za pogrešanega, skupaj z ženo pobegnil na Švedsko. Švedsko zunanje ministrstvo pa je v ponedeljek sporočilo, da se je pobegli diplomat takoj po prihodu v državo predal policiji in zahteval politično zatočišče, vendar vzrokov za pobeg ni hotel pojasniti. (AFP, STA)
Češko in Slovaško sprejeli v Gatt
ŽENEVA - Gospodarska ministra Češke in Slovaške, Vladimir Dlouhi in Ludovit Cemak, sta v torek v Ženevi kot predstavnika 107. in 108. države podpisala sporazuma o priključitvi v Gatt, ki bo začel veljati 15. aprila. (AFP, STA)
Za vsakega ubitega Rdečega Kmera 40 dolarjev
BANGKOK, PHNOM PENE - Tajska vojska je ponudila svojim državljanom 40 ameriških dolarjev nagrade za vsakega ubitega Rdečega Kmera. Neki tajski general je v torek novinarjem povedal, da s tem poskušajo pripadnike uporniških Kmerov prestrašiti, da ne bi več vdirali v Tajsko, in svoje prebivalstvo spodbuditi k večjemu sodelovanju v boju proti terorizmu. Dodal je še, da je so v zadnjih desetih mesecih na Tajskem ubili 14 kamboških banditov. Vlada v Kambodži pa zahteva, da Rdečim Kmerom sodi mednarodno sodišče za zločine proti človeštvu in za vodenje etničnega čiščenja proti vietnamskemu prebivalstvu v Kambodži. (Reuter)
Dva Palestinca ubita in več kot 70 ranjenih
JERUZALEM - Na zasedenih ozemljih Jordana in Gaze so izraelski vojaki v noči na torek ubili dva Palestinca, več kot 70 pa jih ranili, poročajo palestinski viri. Predsednik izraelske vlade Jicak Rabin, ki se trenutno mudi na obisku v ZDA, pa je v intervjuju za izraelski radio v zvezi s številnimi spopadi izjavil, da bi morali zmanjšati število v Izraelu zaposlenih Palestincev. (Reuter, STA)
Denar za gospodarstvo vzhodnega dela Nemčije
Državljani se bojijo, da se za ukrepi skrivajo le strankarski interesi
Kouchner bo profesor
Brezposelnost spreminja priljubljenost strank
Marta Kos / Koln
V Nemčiji vlada olajšanje. Vladi in opoziciji se je končno posrečilo sprejeti politični kompromis o solidarnostnem sporazumu, s katerim bodo prispevali k čimprejšnji obnovi vzhodnonemškega gospodarstva. Uspeh je toliko večji, ker so zadnji dogodki in nasprotovanja med vlado in socialdemokratsko opozicijo kazali na to, da solidarnostnega sporazuma nikakor ne bo mogoče sprejeti. Stranke nemške vladne koalicije (-CDU, CSU, FDP) so svoj predlog solidarnostnega sporazuma oblikovale konec januarja. Socialdemokratska opozicija se z njim ni strinjala in je 15. februarja predstavila lasten program konsolidacije, na podlagi katerega smo lahko sklepali, da vlada in opozicija nikakor ne bosta našli kompromisa.
Zato je sprejeti program za federalno konsolidacijo, bolj znan pod imenom solidarnostni sporazum, vsekakor mejnik v nemški politiki. (Zakaj »solidarnostni sporazum«? Gre za sodelovanje vseh pomembnejših družbenih skupin: na eni strani vlada, na drugi opozicija; na eni strani delodajalci, na drugi sindikati kot zastopniki delavcev; na eni strani zveza, na drugi posamezne zvezne dežele.)
Kompromis je izjemno pomemben korak, saj so zveza in dežele, vlada in opozicija v kritični fazi nemške povojne zgodovine do-
kazale, da so sposobne ukrepati. Dolgoročno gledano, pa je sprejem solidarnostnega sporazuma pomemben še z drugega vidika. Z drugačnim načinom financiranja nemških zveznih dežel namreč postavlja temeljni kamen za dejansko zraščanje obeh delov Nemčije. Vzhodni Nemci, prebivalci nekdanje Nemške demokratične republike, doslej namreč niso verjeli, da je Zahodu dejansko do tega, da bi gospodarsko zacvetel tudi Vzhod. Po drugi strani so se zahodni Nemci počutili izigrane, saj jim je Kohl ob združitvi
obljubljal, da nikomur ne bo šlo slabše, da davkov ne bodo zviševali, zgodilo pa se je prav to. Zahodni Nemci so doslej plačali že precej, žal pa pravih uspehov ni bilo videti. S kopico drobnih programov za pomoč vzhodnonemškemu gospodarstvu so bolj krpali luknje, medtem ko celostnega programa ni bilo. Solidarnostni sporazum pa je to vsekakor. Zadnja spodbuda za kompromis, za katerega so le redki verjeti, da ga bodo dejansko sprejeti, so bile komunalne volitve v zvezni deželi Hessen. Polom veli-
kih uveljavljenih strank je politikom jasno pokazal, da so volilci siti politike in da je zaupanje v ravnanje oblastniških struktur minimalno. Volilna utrujenost in velika rast števila glasov za desne radikalce sta politike končno prepričala, da morajo ukrepati, ne pa še naprej le besedičiti.
Glavne točke kompromisa so naslednje:
1.	Vsi zaposleni oziroma vsi davkoplačevalci bodo od 1995 naprej plačevati 7, 5 odstotkov višji davek. Gre za solidarnostni prispevek.
2.	Črtati ne bodo nobene
oblike državne socialne pomoči, bodo pa veliko bolj kot doslej preprečevali zlorabo socialne pomoči.
3.	Na novo so določili način financiranja zveze in zveznih dežel. Od leta 1995 naprej bodo dežele dobile 44 odstotkov prihodka od davka na presežno vrednost (Mehrvvertsteuer), doslej le 37 odstotkov.
4.	Vzhodnonemške dežele bodo dobile precej več denarja kot doslej.
5.	Izdelali bodo program za pospešitev stanovanjske gradnje v nekdanji nemški demokratični republiki.
6.	Z dodatnimi finančnimi sredstvi bodo izboljšali politiko na trgu delovne sile in s tem zmanjšati število brezposelnih.
7.	Črtali bodo nekatere državne izdatke in subvencije v višini 9 milijard mark.
V Zvezi nemških sindikatov, v gospodarstvu in industriji so z dogovorjenim zelo zadovoljni. Računajo, da bo zdaj prišlo do pospešenega vlaganja v vzhodno Nemčijo. Gospodarstvo je s tem dobilo veliko bolj realistične perspektive. Ljudje vedo, kaj jih čaka, to pa bo vsekakor pozitivno vplivalo na oživitev konjunkture. Prebivalci so do solidarnostnega sporazuma zaenkrat še skeptični. 70 odstotkov zahodnih Nemcev in 76 odstotkov vzhodnih meni, da so pri pogajanjih o sporazumu bolj upoštevati interese posameznih strank, ne pa težav celotne Nemčije.
PARIZ - Dvanajst let po prihodu na oblast francoski socialisti zagovarjajo svoje dosežke, ki jih Francozi ocenjujejo precej kritično tako na etničnem kot na družbenem področju.
Zdi se, da Francozi popolnoma neprizadeto presojajo uspehe socialistov v zvezi z inflacijo in zmanjšanjem zunanjetrgovinskega primanjkljaja, saj se jim zdijo veliko manj stvarni kot drama brezposelnosti, ki je njihov poglavitni poraz.
Uradno je 3 milijone brezposelnih - število pa se je v 12 letih skoraj podvojilo. Posledice so tako opu-stošile francosko družbo, da se je pojavil nov socialni razred - »novi siromaki«, ki jih je bilo konec leta 1992 več kot 550.000 in se jim vsako leto pridruži še 13 odstotkov novih.
Socialisti so zapravili ves svoj moralni kredit pri francoskih volilcih zaradi naraščajočih škandalov, v katere so biti vpleteni. Tisti, ki so opraviti moralno analizo njihove vladavine, so prepričani, da bi morala vlada polagati svoje račune pravosodju, posebej zaradi številnih finančnih afer, ki jim je botrovala stranka.
Od sabotaže ladje Greenpeacea Rainbovv War-riorja v novozelandskem pristanišču Auckland leta 1985 do afere z okuženo krvjo so prispevati k naraščanju splošnega nezaupanja v politike, saj so pogo-
sto zbujati vtis, da se hočejo izogniti odgovornosti.
Dr. Bernard Kouchner, francoski minister za zdravstvo in človekoljubne akcije in obenenem kandidat za mesto izrednega profesorja humanitarne medicine na Medicinski fakulteti bolnišnice Cochin v Parizu, je v torek predstavil načrt, kako misli sestaviti krog svojih najblližjih sodelavcev. Mesto, za katero kandidira, je razpisano za eno leto, z možnostjo reelekcije.
Ministrovi sodelavci so si očitno prizadevali že vnaprej zavrniti morebitne kritike desničarske opozicije, če bi prišlo do imenovanja, zato so na tiskovni konferenci poudarjali, da gre »za izpraznjeno mesto, ki ga ni zasedal nihče, saj ni zajeto med tiste nacionalno priznane katedre, ki jih podpira država«.
Dr. Bernard Kouchner,
eden najpopularnejših
francoskih politikov, se je v času svojega sodelovanja z vlado izkazal ob številnih intervencijah za človekove pravice in s človekoljubno pomočjo ogroženim.
Je specialist za urgentno medicino, ustanovitelj nevladne organizacije Zdravniki brez meja in Zdravniki sveta, ki sta danes navzoči v vseh svetovnih državah, ki jih ogrožajo krize, kakršni sta tudi nekdanja Jugoslavija in Somalija-(AFP)
Delavci kanclerju Kohlu ne verjamejo več,
FINANČNE, MAFIJSKE IN MEDDRŽAVNE AFERE 80. IN 90.LET_
Velikopotezni učenci Luckyja Luciana
pred obličjem pravice
Če tajni agent med čakanjem pred semaforjem pogleda vstran...
Barbara Kramžar
Mafijski šef Al Capone je v 30. letih nehote prisilil mednarodno podzemlje, da se je začelo učiti tehnike pranja umazanega denarja in v pol stoletja so to prignali do popolnosti. Ca-poneja so namreč zaprli samo zato, ker ni znal prikriti dobičkov iz svojih dejavnosti. Salvatore Lucia-no, »Lucky«, veliki mafijski mislec, ni hotel ponoviti Caponejeve usode. Ko je Luciano »počistil« s starim mafijskim vodstvom in prelomil z nezapisano prepovedjo trgovanja s heroinom, so mu dohodki narasli do neba. Njegov poslovni partner Meyer Lansky je našel rešitev. V švicarski banki je odprl račun na ime guvernerja Lo-usiane Hueye Longa, ki je za nasprotno uslugo dovolil odpiranje igralnic v svoji državi. Lansky v nas-lednjh štirih desetietjih ni delal drugega kot izpopolnjeval načine za prenos denarja iz Združenih držav na lepe, čiste švicarske bančne račune. Domnevajo, da prekupčevalci z mamili danes v Združenih državah Amerike zaslužijo 110 milijard dolarjev na leto. Poročilo sedmih najbolj razvitih svetovnih držav iz leta 1990 govori o 232, 115 dolarjih, ki jih prekupčevalci v ZDA in Evropi zaslužijo vsako minuto.
Mednarodna banka za trgovino in kredite BCCI je šla še korak naprej. Zaradi uradnih sedežev v dveh državah je po mili volji skrivala prenose denarja; strogih ameriških nadzornikov se je rešila tako, da je dve banki v Združenih državah nadzorovala naskrivaj. Lastniki BCCI so skrbno negovali svoje vi-
soke mednarodne politične zveze, ki so v tretjem svetu segale do predsednikov in kronanih glav, v VVashingtonu pa do najbli-žjih pomočnikov predsednika Carterja, ki so ostali vplivni tudi po njegovem odhodu. Tako so skrivali pravi namen svojega poslovanja: BCCI je bila en sam velikanski pralni stroj umazanega denarja. Vse bolj in bolj so se zapletali v nezakonite mreže, a odkrili so jih po naključju. Na BCCI je naletel agent ameriške carinske službe Bob Mazur, ko je - kot se večkrat zgodi - v podzemlju zasledoval majhno ribo, medellinskega »poslovneža« uvozno-izvoz-nih poslov Gonzala Mora.
Mora je bil tako nepomemben kriminalec, da je denar prečiščeval v vsotah, manjših od deset tisoč dolarjev, kolikor ameriška zakonodaja dovoljuje bankam brez obvezne prijave. Mazur je upal, da ga bo Mora pripeljal do preprodajalcev mamil Pabla Escobarja, Carlosa Lehde-rja ali vsaj do Dona Chepa, ki je nadzoroval trgovino v floridski Tampi in Miamiju. Mazur, ki se je pod skrivnim imenom predstavil kot nadebudni trgovec z mamiti, je moral svojim poslovnim prijateljem pokazati svoje sposobnosti. Medellinski trgovci so si želeti zvedeti za banko, ki bi imela poslovalnice v ZDA in Panami, da bi si
olajšali preprodajalski posel. Mazur je februarja 1987 odkril BCCI, ko je čakal na zeleno luč pri semaforju v Tampi in po naključju prebral napis »banka« in »mednarodna«. Vrnil se je naslednji dan in takoj odkril neverjetno pripravljenost uslužbencev BCCI, da mu pomagajo pri prenosih velikih količin denarja čez državne meje.
Bob Mazur je zaslutil veliko obsežnejši posel od preprostega sledenja majhnih prekupčevalcev z mamiti. Zasumil je, da je prišel na sled mednarodnim možganom nezakonitega delovanja. Vse drugo je bilo za tako sposobnega tajnega agenta samo rutina. Bobu Mazurju se je v
naslednjem letu posrečilo spoprijateljiti z najvišjimi ljudmi banke BCCI, spoznal je celo karizmatičnega predsednika Abedija. Posnel je pogovore, ki so dokazovati, da šefi BBCI v ZDA vedo, s čim se ukvarjajo.
Ko pa je Mazur hotel, da FBI in druge zahodne varnostne službe zasledujejo BCCI tudi zunaj Združenih držav, je naletel na težave. VVashingtonski politiki so odločiti, da je prednostna naloga onemogočiti panamskega generala Noriega, agenciji CIA pa se je BBCI očitno zdela še uporabna, saj je imela v tej banki svoj račun. V dveh letih je BCCI sklenila še veliko umazanih poslov in šele junija 1991 so se mednarodni preiskovalci odločili za udarec, ki je' potem tudi uničil najbolj sleparsko banko na svetu, vsaj od tistih, ki jih poznamo.
Ze med preiskavami o BCCI so namreč izbruhnile nove afere, ki so nezakonita dejanja še bolj povezale z najvišjimi političnimi vrhovi. Italija je danes en sam politično podkupo-valski mafijski škandal in kdo ve, kaj se skriva za zidovi bank v vzhodnoevropskih državah?
Ugledni VVall Street Journal je pred slabim letom odkrito obtožil avstrijsko Creditanstalt, da pere umazan denar v vzhodnoevropskih poslovalnicah. Združene države Amerike pa še niso razčistile z afero na najvišji politični ravni, v katero je bila pod predsednikom Bushom vmešana atlantska podružnica italijanske Bance Naziona-le del Lavoro. O tem pa prihodnjič.
Panama, nekdanji raj za pomorske prevoznike - in preprodajalce (Foto: T.H.)
PISMO IZ BUENOS AIRESA
Primer
ponarejenega vina in drugih ponaredb
Alejandro Briner
Težko je najti tako zapleteno in hkrati nehvaležno delo, kot je prevajalsko. Dober prevajalec mora ne le do potankosti poznati oba jezika, ampak mora odkrivati slogovne posebnosti in avtorjeve namene; dobro mora poznati miselnosti, ki se pojavljajo na obeh jezikovnih področjih, seznanjen mora biti z jezikovnimi posebnostmi in zlasti mora znati prevesti neprevedljive pojme.
Danes bom govoril o žal precej razširjenem in že dalj časa navzočem »argentinizmu«. Gre za besedo trucho (izg. tru-čo). Od kod ta beseda izvira? Nekateri trdijo, da iz grščine, drugi da iz latinščine, in nekateri celo, da gre za potvorjen angleški priimek. Ne bom se zapletal v nepomembno polemiko o izvoru besede. Pojasnim naj le, da tručo pomeni nekaj, kar ni pristno; kar je zlagano, to je ponarejeno, recimo šušmarsko. Tako imamo na primer v umetnosti ponarejeno sliko, falsificirana je lahko diploma, tudi avto, ki ne izpolnjuje standadov. Vse to je tručo in še kaj več. Pred letom dni je direktor Državnega denarnega zavoda, dober Menemov prijatelj, s politično propagando natisnil bankovec za en argentinski peso. Razdelil ga je med strankarske somišljenike. Namesto da bi imel bankovec običajni portret narodnozgo-dovinske osebnosti, je bil na njem natisnjen nasmejan obraz argentinskega predsednika Me-nema. Ko so mu ponarejeni bankovec pokazali, ga je sam krstil kot »me-nemtručo«.
Na začetku marca sta se odvijala dogodka, ki sta ponovno zelo popularizirala posrečeno besedico: primer ponarejenega vina in primer filma ponarejene narodno-
sti. Majhna in skoraj neznana vinska klet v San Juanu (ena izmed največjih vinskih provinc v Argentini) je dosegla nezaželeno pozornost, ko se je z njenim vinom zastrupilo več kot sto oseb. Ko pišem te vrstice, je mrtvih zaradi uživanja tega vina že več kot trideset. Odkrili so, da je vino vsebovalo merilni alkohol. Ko so izključiti možnost, da bi prodajalci s prilivanjem nedovoljenih kemikalij sami ustekleničili vino in s tem zakriviti zastrupitev, je vsa odgovornost padla na vinsko klet.
Kljub temu sodnik ni zaprl kleti ali prijel neodgovornih podjetnikov. Tako se je razširila govorica, da ne gre samo za ponarejeno vino, ampak tudi za sodnika tručo (tečejo že trije nerešeni procesi proti njemu). Smrti pa so vseeno pretresle prebivalstvo in tako je sam predsednik Menem ukazal, naj klet zaprejo in sodnika zamenjajo.
Drugi primer, nič tragičen, a z veliko mero razočaranja, pa je film s ponarejeno narodnostjo. Film Adolfa Aristaraina Un luger en el mudno
(Prostor v svetu) je najbrž eden izmed najlepših filmov v vsej argentinski filmski zgodovini. Bil je nagrajen na festivalu San Sebastian 92 in dosegel še druga mednarodna priznanja. Kljub temu je Kinematografski institut izbral film El la-do oscuro del corazon (Temna stran srca) Eli-sea Subiela, ki se je potegoval za oscarja kot najboljši tuji film. Aristara-in pa se ni vdal. Odločil se je, da bo film predstavil v imenu sosedne države, češ da je scenarij napisala Urugvajka in je del denarnih sredstev prišel iz te države.
Na tem koncu sveta, in najbrž tudi na drugih, je zelo razširjeno mnenje, da je vsega kriva vlada. Razumljivo je, da gre za zelo grobo in neresno poenostavitev. Vendar, če razčlenimo oba navedena primera, bomo spoznali, da je državna filmska ustanova tista, ki je povzročila boleče razočaranje, ker ni izbrala najboljšega filma. Kar pa zadeva ponarejeno vino, je spet očitno vprašanje državne odgovornosti zaradi pomanjkljivega nadzorstva. Nedavno je bila objavljena srhljiva raziskava: kar petnajst odstotkov prehrambenih izdelkov v Argentini ni primernih za zdravo prehrano, štiriintrideset odstotkov pa jih ne vsebuje tistega, kar piše na njihovih nalepkah. Velik del konzerviranih proizvodov vsebuje skoraj po vsem svetu prepovedane konzervanse. Večina proizvajalcev sadja in zelenjave pri škropljenju uporablja škodljive snovi.
Ta prispevek (in tudi vsi prejšnji), predvsem vse trditve v njih, se ujemajo z resničnimi dejstvi. Zato upravičeno prosim, naj nihče ne misli, da ima opravka s ponarejenim prispevkom.
SVET
Sreda, 17. marca 1993
HRVAŠKA / ZA ČLOVEKA DOSTOJNO ŽIVLJENJE
ZRJ / BOBBY FISHER
NOVICE
Istrani zavrnili sodelovanje v Šareničevi vladi
Vse več obtožb no račun vojnih dobičkarjev iz vrst HDZ
PAZIN - Is tarski demokratski sabor (IDS) Ivana Jakovčiča je zavrnil ponudbo premiera Hrvoja Sari-niča, naj bi nekaj Istranov vstopilo v hadezejevsko vlado. Predlog je bil naslovljen Jakovčiču po nedavnem sestanku pomiritve med IDS in HDZ v Zagrebu, Stranka dr. Tudmana s tem skuša nekoliko znižati še zmeraj zelo visok jez med Zagrebom in Istro, zlasti še, ker na polotoku hrvaška vladajoča stranka nima skoraj nobenih simpatizerjev. Večino glasov za županijske volitve so pobrali pristaši Ivana Jakovčiča, ki pa je kljub temu moral pogoltniti zelo ostre kritike v vrstah IDS, ker naj bi baje »pokleknil« pred vodjem HDZ v Zagrebu, ne pa pred Tudmanom kot predsednikom države.
Ivan Herak, saborski zastopnik IDS, ki se je pred kratkim pogovarjal s pre-mierom SariniCem in s Tudmanovo desno roko Josipom Mandičem o morebitnem vstopu v vlado, je izjavil, da Istrani na to ne morejo pristati. Razlike med HDZ in IDS so nadvse očitne, saj Istrani zagovarjajo avtonomijo regij, Tudmanova stranka pa se zavzema za moCno centralizacijo. Herak poudarja, da bi bila vlada demokratične enotnosti namesto sedanje hadezejevske glavni pogoj, da bi IDS sprejela katerega od ministr-
stkih stolčkov. Hrvaška opozicija, pa tudi nekateri liberalnejši elani HDZ zagovarjajo vlado demokratične enotnosti, saj mnogi menijo, da je Hrvaška zabredla v zelo resne gospodarske in socialne težave, za katere ni kriva samo vojna. Božo Kovačevič, tajnik liberalov, najmočnejše opozicijske stranke, je izjavil, da je Sariničevi vladi potekel rok. Takšno stališče ni osamljeno, zlasti še po »kratkem stiku« med vlado in sindikati o višini nadomestil, pa tudi spričo nesposobnosti, da bi zaustavila naraščajočo plimo vsakovrstnega kriminala v državi. Številnim Hrvatom je jasno, da v sedanjih vojnih razmerah ne morejo računati na spektakularno visoke zaslužke, vseeno pa zaposleni zahtevajo »človeka dostojno življenje«. Hrvati so zelo ogorčeni zaradi vojnih dobičkarjev, zlasti v vrstah HDZ, zato liberali zahtevajo, da politični funkcionarji na začetku in ob koncu svojega mandata javnosti omogočijo vpogled v svoje premoženjsko stanje. Kupo žolca, zaradi katere bi utegnil Sarinič oditi s svojega premierskega stolčka, morajo zdaj piti Dalmatinci. Drastične redukcije elektrike, ki večino dneva in noCi Dalmacijo puščajo v mraku, se vse bolj povezujejo z nesposobnostjo vlade, ki takšnega stanja ni predvidela
Goran Moravcek
in ni pravočasno sprejela potrebnih ukrepov. Poleg tega Sariničevo ime povezujejo s tako imenovanim nuklearnim lobijem, saj je znano, da namerava sedanji premier Dalmaciji »podariti« nuklearko oziroma termoelektrarno na uvoženi premog, kar Dalmatinci zavračajo. Skoraj vse pomembnejše opozicijske
stranke v Splitu so včeraj zahtevale Sariničev odstop. Zagrebški Vijesnik, ki večinoma zagovarja stališča hadezejevcev, saj ga kot glavni urednik vodi Božidar Petrač, visok funkcionar HDZ, je že napovedal padec Sariničeve vlade. Kot piše ta Časopis, naj bi namesto premiera kmalu prišel Nikica Valentič, sedanji generalni direktor Ine. SariniCu so menda rezervirali položaj
ministra za zunanje zadeve, medtem ko naj bi sedanji minister dr. Zdenko Skrabalo odšel za veleposlanika v Švico. V teh zelo nejasnih razmerah je jasno, da IDS ni mogel sprejeti ponujenih ministrskih mest v vladi. Poleg tega bi morebitna koalicija s HDZ pomenila še večji razkol znotraj IDS, kar je bil morda tudi poglavitni cilj Tudmanove ponudbe Jakovčiču.
Karikatura: M. Kohek
Sankcije malo dmgače
Velemojster se preseljuje iz hotela v državno vilo in nazaj
Žarko Rajkovič
BEOGRAD - Kralj šaha Bobby Fisher ni dokončal partije z organizatorjem svoje spektakularne vrnitve na šahovsko prizorišče, z zasebnim bankirjem Jezdimirjem Vasiljevičem. Prav nasprotno, po begu gazda Jezda mu z vseh strani grozi mat. Ker je prekršil prepoved o športnih srečanjih v Jugoslaviji, se Fisher ne more vrniti v ZDA. Doslej je prebival v najbolj luksuznem apartmaju hotela Interkonti-nental, vse račune za njegove stroške pa je plačeval propadli Jezdov Jugoskan-dik. Zdaj prihajajo novi računi, za katere osebje hotela ni prepričano, da bodo tudi plačani. Preprosto povedano, ob vsem spoštovanju in Časteh je direkcija hotela pripravljena Bobbyju Fisherju pokazati tudi - vrata!
Sam Fisher zaenkrat molči. Kakor prej je tudi zdaj zlasti novinarjem težko priti do njega. Od ljudi iz hotela je mogoCe zvedeti le to, da se je medtem šahovski velikan enkrat že preselil iz apartmaja, a se je vanj tudi hitro vrnil. Ni bil zadovoljen z bivanjem v veliki vili z bazenom na Dedinju. Zaradi njegovega prijateljstva z madžarsko šahistko, ki ga je menda vrnila v boje na 64 poljih, naj bi se preselil na Palic, ob jezero med jugoslovan-
sko in madžarsko mejo. Do te kombinacije pa ni prišlo. Odpadla je tudi druga priložnost z državno vilo na Dedinju, ki so jo srbski mogotci ponudili Fisherju za neizmerne zasluge, ker je ostal in navkljub sankcijam odigral dvoboj s Spaskim v Jugoslaviji. Fisher se tudi ne more vrniti na Sv. Stefan. Ko je pobegnil njegov sponzor Vasiljevič, je prenehala tudi pogodba o zakupu tega ekskluzivnega letovišča. In tako se je Fisher praktično znašel na cesti.
Ameriški velemojster zaenkrat ni brez denarja. Z vsoto, ki jo je prejel, bi precej udobno živel v teh krajih do konca svojega življenja. Vendar pa nam tudi v samem Jugoskandiku ni znal nihče povedati, ali je bila Fisherju izplačana celotna nagrada ali pa se je, kot je imel navado, gazda Jezda z velemojstrom dogovoril za obroke. Vasiljevič se skoraj vsak dan oglaša iz svojega izgnanstva v Izraelu z novimi in vse bolj protislovnimi izjavami. Doslej še nikoli ni omenil Fisherja. Ce tega ne bo storil v prihodnjih dneh, se bo moral Fisher znova preseliti v državno vilo na Dedinju. Seveda s pogojem, Ce ga, zaradi sponzorja gazda Jezda medtem ni pozabil tudi - Miloševič!
Romunsko- hrvaški sporazum o sodelovanju
BUKAREŠTA - Romunska tiskovna agencija Rompes je sporočila, da je v ponedeljek hrvaški zunanji minister Zdenko Skrabalo, ki se mudi na uradnem obisku v Romuniji, v Bukarešti podpisal sporazum o sodelovanju med državama. Predstavniki obeh držav so se domenili za izmenjavo obiskov obeh predsednikov. Podpis sporazuma pomeni poglobitev diplomatskega in gospodarskega sodelovanja med državama in vzpostavitev političnega dialoga tudi v političnih mednarodnih telesih, kakršno je Kevs. Skrabalo se je v Bukarešti sestal z romunskim predsednikom Ionom Iliescu-jem, premierom Nokolarem Vacaroiujem in romunskim zunanjim ministrom Teodoram Mele-scanujem. Pogovori so tekli tudi tudi o vojni na Balkanu; pri tem se je romunski predsednik zavzel za mimo reševanje spora. (Reuter)
Momir Bulatovič na poti po Evropi
BEOGRAD - Črnogorski predsednik Momir Bulatovič je v torek krenil na minievropsko turnejo v Italijo, Francijo in Veliko Britanijo. Pred odhodom je v Beogradu v intervjuju za France Press izjavil, da se bo pri vladah obiskanih držav zavzel za prožnejši pristop Evrope do Cme gore, še zlasti kar zadeva ukrepe, ki jih je proti ZRJ sprejela svetovna skupnost. Bulatovič namreč trdi, da bi morali njegovi republiki priznati olajšave, ker je sprejela begunce iz BiH, ne glede na njihovo narodnost in veroizpoved. Bulatovič je dodal, do bo med obiskom poskusil dobiti predvsem zagotovilo, da bi Cma gora lahko nekatere izdelke izvažala, kar bi ji omogočilo, da bi nakupila nujno potrebna zdravila in hrano. (D. P.)
Za preprečitev splošne balkanske vojne
PARIZ - Predstavniki nekaterih francoskih ustanov in skladov so na tridnevni nacionalni skupščini v Parizu razpravljali o nevarnosti razširitve vojne na ves Balkan. Na srečanju je sodelovalo vec sto ljudi, med njimi tudi ugledni francoski politiki, ambasadorji, akreditirani v Franciji, in drugi visoki diplomatski predstavniki. Na skupščini so ugotavljali, da je regionalni spopad, ki bi se prek delov ZRJ, Kosova, Makedonije in Vojvodine razširil na Grčijo, Turčijo, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo, neizbežen. Osrednje vprašanje skupščine je bilo, kako preprečiti to katastrofo, pri tem pa so se povsem izogibali možnosti vojaškega posega. Zavrnili so tudi kakršno koli sodelovanje ameriške vojske na Balkanu. Potrebno pa je poostriti dosedanje ukrepe in embargo proti ZRJ, so sklenili na skupščini. Eden od udeležencev je celo predlagal ponovno regionalizacijo in vzpostavljanje novih skupnosti na območju nekdanje Jugoslvije. (N. S.)
SLOVENIJA - HRVAŠKA
Urejevanje odnosov med
Na novinarjevo vprašanje, kaj je treba najprej urediti med državo in cerkvijo, je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar povedal, da »gre v prvi vrsti za pravni položaj cerkve«. V Sloveniji in sosednji Hrvaški namreč v zadnjem Času poteka pravno urejanje verskih skupnosti z državo.
Zanimivo je, da je za reševanje vprašanj verskih skupnosti v obeh državah najbolj zainteresirana rimsko-katoliška cerkev, tako je vsaj mogoCe zaslutiti iz javnih razprav. Se bolj zanimivo pa je, da so v Sloveniji in na Hrvaškem že zdavnaj imenovali mešani državno-verski komisiji, ki pa se nista nikoli sestali, predvsem zato, ker je odpovedala »državna stran«.
Kje se je zataknilo med državo (oziroma državama) in verskimi skupnostmi? Na to je težko odgovoriti, saj sta obe strani zainteresirani, da se vprašanje verskih skupnosti pravno uravna Cimprej in Čimbolj kvalitetno. Po vsej verjetnosti prihaja do zastojev zaradi podedovane mentalitete in podedovanih odnosov iz prejšnjega, socialističnega sistema, v katerem je odnos med državo in cerkvijo uravnaval zakon, ki je cerkvi strogo določal meje njenega delovanja, vse pa je bilo usmerjeno skozi verske komisije, od občinske do republiške ravni.
Zdaj bi morah verske skupnosti zakonsko izenačiti z drugimi, zastavlja pa se vprašanje, kako to urediti, ne da bi po eni strani verske skupnosti zadele ob nekatere pravice oziroma, da se po djugi družba ne bi preveč »kle-rikalizirala«. Ustava sicer predvideva svobodo delovanja verskih skupnosti, a mladi državi vseeno Čutita potrebo, da posamezna vprašanja medita z zakonom, v Sloveniji tudi s konkordatom.
Na Hrvaškem je pripravljanje zakona vneslo še največ zmede,
državo in verskimi skupnostmi
Darko Pavicič
zlasti ob tem, da vemo, da v evropskih državah, za katere menimo, da so vzor demokracije, takšne odnose urejajo prav z državno ustavo, z zakoni pa verskim skupnostim krojijo takšno usodo, kot jo imajo drugi. Zagrebški odvetnik Matija Otič, ki zastopa rimsko-katoliško cerkev na Hrvaškem, je pripravo takšnega zakona postavil pod vpra-
šaj, največ zato, ker predlagani osnutek ministrstva za pravosodje in upravo zajema celo vrsto kontradikcij, prav po socialističnem receptu. Nastaja namreč vtis, da so verske skupnosti »nekaj posebnega v državi« in jih je zato potrebno podpreti z zakonom, ne glede na to, ali gre za njihovo splošno javno ali gospodarsko delovanje.
Zagrebška katedrala
Pritisk za Čimbolj vsebinsko reševanje pravnega odnosa med cerkvijo in državo prihaja z obeh strani, od zgoraj in od spodaj, iz vsakdanjega življenja cerkve in iz samega Vatikana, pa tudi od papeža, ki lani ni zamudil priložnosti, da je tako slovenskim kot hrvaškim škofom omenil nujnost uravnavanja teh odnosov. Kako je vsa zadeva na Hrvaškem pripeljana do absurda v pravnem smislu, najbolje ponazarja podatek, da v zakonu, ki naj bi uravnaval odnose med državo in verskimi skupnostmi, predvidevajo tudi evidentiranje verskih skupnostih pri ministrstvu za pravososdje in upravo, ki ne predvideva, ali bodo tisti (npr. katoliki, ki jih je 77 odstotkov), ki jih ne evidentirajo, postali ilegalni?! Bolj praktičen primer pa je nemara Slovenija, kjer so lani v Mariboru zaustavili pobudo za ustanovitev katoliške banke, saj cerkev pred zakonom ni obstajala kot »fizična in pravna oseba«, da bi lahko kot takšna ustanovila banko.
Primerov je prav gotovo veliko, od statusa duhovnikov in njihovega položaja v družbi, socialnega zavarovanja, gospodarskih vprašanj in človekoljubne dejavnosti, vsega, kar pravzaprav predstavlja življenje neke verske skupnosti. Postsocialistične države, v katerih je še pred kratkim veljal »uradni« ateizem, so se znašle pred veliko dilemo. »Dogovoriti se je treba, kako bomo to vprašanje rešili, da ne bi bilo v javnosti znova napačnih predstav,« je rekel ljubljanski nadškof, hkrati pa dodal, da »cerkev ne zahteva nobenih privilegijev«.
Se kako očitno pa je, da cerkev išCe rešitev za problem, pri katerem se marsikaj zaustavi, kar jo ne glede na trenutni zastoj spravlja v položaj enakopravnega sogovornika z državo, naj gre za takšna ali manj pomembna vprašanja.
SRBIJA / KRIMINAL
Ljudje iz podzemlja čez noč izginili z beograjskih ulic
Zatišje pred viharjem, pravijo poznavalci
Zoran Jelicič
BEOGRAD - Prebivalci glavnega mesta so si prejšnji teden, odkar se je začela kampanja proti zatiranemu kriminalu, hkrati pa jim je ta povod zbudil tudi skrbi, oddahnili: kakšna so zagotovila, da država ne bo že jutri znova potrebovala kriminalcev? Univerzitetni profesor in vodja Kmečke stranke dr. Dragan Veselinov je v nedeljo zveCerjavno opozoril, da gre za kampanjo, in ne za pravno državo, saj bi takšna država že zdavnaj morala redno in sistematično zatirati kriminal.
Do začetka prejšnjega tedna je policija osrednje beograjske občine dobivala na dan povprečno po 60 prijav o krajah in divjaštvu. Od zdaj pa vsak dan v povprečju prideta po dve prijavi, tako da se logično vsiljuje vprašanje, zakaj je oblast cele mesece preprečevala policiji, da bi opravljala svoje delo. Javnosti seveda niso znani podatki o osupljivem zmanjšanju kriminala v središču Beograda, a veliko spremembo je mogoCe zaznati že s prostim oCesom. Z ulic so Cez noč izginili tihotapci in trgovci z valutami, skozi mesto pa je skoraj hitreje, Ce greste peš kot z avtomobilom. Ulice so namreč preplavljene s policijskimi patrolami, ki zaustavljajo voznike, zlasti tiste s tujimi in dražjimi avtomobili, ki preverjajo dokumente in tovarniške številke na motorjih. »Čaršija« se že na veliko hahlja ob zgodbicah, koliko ukradenih avtomo-
bilov so odkrili pred to ali ono državno zgradbo.
Seveda nihče, ki je pameten, ne žaluje za včerajšnjim kaosom, obstaja pa strah pred novim valom kriminala v državni režiji. V tem kontekstu največkrat omenjajo morebitno nacionalizacijo. Dobro obveščeni viri zatrjujejo, da je zamisel o tem zelo popularna v vojaških krogih. Razlogi zanjo so materialni (v
ZR Jugoslaviji blizu 11.000 oficirjev nima stanovanj), hkrati pa gre za neprožnost vojske ob hitrem razslojevanju družbe; počasi prihaja na dan tisti del, ki se ponaša z bogastvom, kakršnega si je bilo včeraj komaj mogoče predstavljati.
Povsem drugačni zadržki do kampanje za zatiranje kriminala prihajajo iz vrst zagovornikov
državljanske nepokorščine, ki ji je bila v soboto posvečena redna tribuna »beograjskega kroga«. Na sami tribuni niso prišli dlje od starih predlogov (na primer o zastoj-nski propagandi državne televizije in podobno), vendar pa se v javnosti vse bolj zlagajo koščki nekega novega mozaika, ki bi ga lahko zajeli v vprašanju: Kaj je pravzaprav država in kakšno državo je treba plačevati?
Konkretno reCeno, Čemu plačevati ogrevanje v celoti, Ce pa so radiatorji večkrat mrzli kot topli? Čemu plačevati javni prevoz, Ce je manjše število vozil povzročilo tolikšno gneCo, da je v avtobus komaj mogoCe priti ali iz njega izstopiti na zaželeni postaji? Cernu plačevati davek državi, ki bolj omejuje kot pomaga podjetnikom? Zakaj navsezadnje plačevati državo oziroma oblast, ki je pravzaprav povzročila, da je prišlo do mednarodnih sankcij, in svoje prebivalstvo pripeljala v položaj splošne politične, pravne, gmotne in verske negotovosti?
Teh zakaj je neskončno število, jasno pa je, da jih bo komaj manjše število mogoCe spremeniti v dejansko državljansko nepokorščino. A tudi to bi bil, kot zagotavljajo treznejši, korak na dobri poti demokratizacije in ustvarjanja stabilnega družbenega in političnega prizorišča na Balkanu. Država bo takrat servis, ne pa lastnik državljanov.
Beograjska razglednica (Foto: Peter Skit)
SLOVENIJA
Sreda, 17. marca 1993
NOVICE
JAVNI PROTEST UPOKOJENCEV / NEZADOVOLJNI Z ZAKONOM
Zakon o visokem šolstvu
LJUBLJANA - Komisija državnega sveta za negospodarske dejavnosti je na včerajšnji seji podprla predlog za izdajo zakona o visokem šolstvu. Zakon o visokem šolstvu bo ponovno vzpostavil univerzo v klasičnem svetovnem pomenu in bo povezal izobraževanje in raziskovanje.
Univerza bo s tem zakonom postala središče strokovne svobode, svobode organiziranosti delovanja in oblikovanja nacionalnega programa, je povedal rektor ljubljanske univerze dr. Miha Tišler, ki je predstavil predlog zakona. Zakon je pozitivno ocenil tudi predstavnik ministrstva za šolstvo in šport dr. Pavle Zgaga, ki je dejal, da vsebuje mehanizme za integriranost, vendar dopušča samostojnost Članicam univerze. Tudi predstavniki študentske organizacije so zadovoljni z zakonom. Pripombe imajo le na teze, ki določajo položaj študentov. Zavzeli so se za oblikovanje študentskega servisa, ki bi lahko soodločal v določenih organih univerze. Svetnik Polde Bibič je komisiji povedal, da je sredstev za kulturo v proračunu vse manj.
Od leta 1990 so se zmanjšala že za 31, 7 odstotka. Bibič je tudi dejal, da sedanji predlog proračuna razpušča določene kulturne dejavnosti, zmanjšuje produkcijo v kulturnih ustanovah, odpravlja sredstva za nakup knjig v knjižnicah in za snemanje filmov, zmanjšuje pa tudi vsoto denarja za investicije. (STA)
Svet Evrope svetuje komisiji državnega sveta
LJUBLJANA - Strokovnjaki Sveta Evrope (SE), ki so se včeraj sestati s poslovniško komisijo državnega sveta (DS), so opozoriti, da poslovniško besedilo ne domneva nobene razprave o kandidatih pred volitvami o svetu in da bi bilo treba v njem natančneje določiti odnos med svetniki in volilnim telesom.
Iz predloženega poslovniškega besedila tudi ni razvidna vloga državnega sveta pri sprejemu državnega proračuna, vse štiri elane strokovne skupine pa je presenetila možnost korespondenčne seje, ki jo za nujne primere predvideva poslovnik državnega sveta.
Francoski strokovnjak Yves Michel je povedal, da se davki veejno sprejemajo z zakonom in bi način reševanja brez zakona lahko pomenil zanikanje pravne države in neke vrste državni udar. (STA)
Pogojno odpustili 66 obsojencev
LJUBLJANA - Komisija za pogojni odpust pri ministrstvu za pravosodje je v rednem trimesečnem roku na sejah v tem mesecu obravnavala 144 prošenj za pogojni odpust, ki so jih vložiti obsojenci v kazenskih poboljševalnih zavodih v Sloveniji. Komisija je ugodila prošnjam 66 obsojencev in jih pogojno odpustila, je sporočil vladni urad za informiranje.
Ogrožena eksistenca
Navajajo, da je življenjski standard večine upokojencev že pod robom ali na robu golega preživetja - Delegacijo sprejeli predstavniki državnega zbora in predsednik vlade
LJUBLJANA - Upokojenci iz vse Slovenije, ki so se včeraj zbrali na javnem protestu pred dvorano Tivoli, od koder so se napotili najprej pred poslopje državnega zbora, nato pa še vlade, so tako izrazili svoje nezadovoljstvo s trenutnimi razmerami v družbi in s svojim socialnim in ekonomskim položajem. Ogorčeni so zlasti nad tem, da je bil interventni zakon o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil za primer brezposelnosti v letu 1993 sprejet po hitrem postopku in brez (vsaj delnega) upoštevanja njihovega mnenja.
Pred parlamentom je predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Stanko Hvale prebral protestno izjavo. Upokojenci zahtevajo, naj državni zbor omenjeni zakon razveljavi ali spremeni. Pri tem želijo sodelovati kot enakopravni udeleženci, povabljeni k oblikovanju in podpisu socialnega pakta in programa socialne varnosti.' Predlagajo, naj se predpisi, ki zadevajo njihove interese, ne sprejemajo brez javne obravnave. Menijo tudi, da je umetno skonstruirano 85-odstotno razmerje starostne pokojnine, preračunane za polno pokojninsko dobo, nasproti povprečni plači. Upokojence posebno moti (to so
izrazili tudi na transparentih in z glasnimi protesti), da jih obravnavajo kot predmet in ne kot aktiven enakopraven subjekt, na katerega oblast (stranke) ne bi smele pozabiti, saj šteje 450.000 (volilskih) duš.
V parlamentu je tričlansko delegacijo sprejela podpredsednica odbora državnega zbora za zdravstvo, delo, družino
Katarina Novak
in socialno politiko Metka Karner-Lukac, ki je zagotovila, da bo odbor že v ponedeljek obravnaval ta vprašanja, k sodelovanju pa so povabili tudi predstavnike upokojencev. Izvedeli smo, da sta poslanski skupini Demokratske stranke in Združene liste predlog za
spremembo zakona že dali v postopek. Državni zbor, ki se, kot je dejala Lukačeva, zaveda, da so težave upokojencev zelo žgoče in jih je treba ustrezno rešiti, bo menda že v torek dnevni red seje razširil s to točko.
Po dokaj burnih odzivih, vzklikanju in nelju-
bem incidentu pred glavnim vhodom v parlament so se zbrani upokojenci napotili pred zgradbo vlade, kjer je njihove predstavnike sprejel ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek. Tudi njemu so izročili protestno izjavo. Hvale je dejal, da se sicer zavedajo gospo-
Nemirna jesen življenja ( Foto: Srdan 2ivulovid/TRIO)
darskih težav, vendar želijo biti enakopravno sodelovati pri reševanju razmer. Pri takem gibanju plaC in pokojnin, kakršno je bilo pretekle mesece, bi prišlo do zloma sistema in gospodarske politike, je dejal Drnovšek in dodal, da so omejitve začasne in da ne bodo bistveno prizadele standarda delavcev in upokojencev. Ce pa bi bile posledice interventnega zakona za upokojence prehude, bo sam sprožil pobudo za ustrezne popravke. Letos naj bi prišlo od 3- do 4-odstotnega povišanja plač in pokojnin (in ne veC do dvoštevilCnega odstotnega povečevanja kot doslej). Se pred nekaj leti je prišel en upokojenec na 3,6 aktivna delavca, zdaj
pa je to razmerje že skrb zbujajoče, saj znaša 1:1,8. Da bodo pokojnine konec marca nižje kot februarja, je posledica gibanja plaC. Delegacijo upokojencev je premier seznanil tudi s tem, da so morali pri usklajevanju proračuna marsikje »moCno zarezati«, da pa se delež za gospodarstvo in socialo realno povečuje, medtem ko se za vojsko in policijo zmanjšuje.
O poslanskih plaCah je Drnovšek povedal, da jih je sprejel prejšnji parlament, sami pa so sugerirali njihovo 20-odstotno zmanjšanje. Premier se je s predstavniki upokojencev pripravljen še sestati, v Času omejevanja plaC pa bo tretjino svoje namenil v človekoljubne namene.
Statistika je neusmiljena
Povprečna pokojiria je lani znašala 21.775, starostna 23.977, invalidska 19.853 in družinska 17.056 tolarjev. Manj kot 35.000 tolarjev je vsak mesec prejemalo 78 odstotkov vseh upokojencev v Sloveniji. Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo lani namenjenega 13, 5 odstotka domačega bruto proizvoda, Ce pa bi se dosedanja gibanja nadaljevala, bi dosegli že 15, 5 odstotka. Korekcija za letos znaša 14, 5 odstotka, kar je še vedno veC kot lansko leto.
Pokojnine, ki jih bodo upokojenci prejeli konec marca, bodo manjše kot februarja, za kar pa ni kriv nov zakon, saj bo novi naCin usklajevanja pokojnin v veljavi šele v začetku prihodnjega meseca.
Sodelovanje je uspešno (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO)
SLOVENIJA IN HRVAŠKA
Kmalu podpis konvencije o socialnem varstvu
Sestanek ministrov Puharjeve in Jurasa Sodelovanje je uspešno
OTOČEC - Ministrica za delo, družino in socialno varstvo Jožica Puhar se je vCeraj na Otočcu sestala s hrvaškim ministrom za delo in socialno varstvo Josipom Jurasom. Navzoči so bili tudi hrvaški in slovenski predstavniki ministrstev za zdravstvo in zavodov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje.
Aktivnosti za pripravo konvencije o socialnem zavarovanju, ki so se začele že lani, tako prehajajo v sklepno fazo. Hrvaško ministrstvo je včeraj izročilo osnutek besedila. Kot je dejal Josip Juras, lahko do podpisa konvencije pride že Cez me-srec dni. Ta konvencija bo po mnenju Jožice Puhar zelo podobna bilateralnim konvencijam, ki jih je Slovenija podpisala z drugimi evropskimi državami. Delegaciji
Mija Gačnik
sta se pogovarjali tudi o dragih bilateralnih sporazumih, ki so potrebni na področju zaposlovanja, kjer ostaja še vrsta odprtih vprašanj. »Pripravljamo poseben sporazum, ki bo urejal migracijska vprašanja, obmejno zaposlovanje in način zaposlovanja delavcev na obeh straneh meje. Tako bi omogočili pretok delovne sile tam, kjer je interes ekonomsko upravičen in zaželen,« je povedala Jožica Puhar. Josip Juras je pogovore ocenil kot zelo uspešne in dejal, da ne vidi odprtih vprašanj. Izjema so vprašanja, ki se nanašajo na nemoč izpolnjevanja določenih obveznosti zaradi vojne, ki še vedno divja na hrvaškem ozemlju. Pogovarjali so se tudi o posebnem spo-
razumu, ki bo urejal položaj vojnih veteranov in številnih vojnih invalidov, pa tudi vprašanje žrtev vojne ob razpadu nekdanje Jugoslavije. Ob tem so poudarili, da je treba urediti tudi vprašanje urejanja grobišč. »Govorili smo tudi o uporabi počitniških zmogljivosti, ki jih potrebuje Hrvaška ob preseljevanju beguncev,« je dejala Jožica Puhar. »Menimo, da je te zmogljivosti možno uporabljati le ob predhodni najavi in soglasju lastnikov. Pomembno je tudi, da ti objekti niso komercialni.«
Delegaciji slovenske in hrvaške strani sta se dogovorili, da se na ponovnem delovnem sestanku srečata Cez mesec dni. Do takrat naj bi slovenska stran pripravila svoje pripombe na osnutek konvencije o socialnem varstvu.
DRŽAVNI ZBOR / KOMISIJE
Sprememba na vrtni
Zmago Jelinčič predsednik odbora za obrambo
LJUBLJANA - Zmago Jelinčič, predsednik Odbora za obrambo, je včeraj sklical sejo Odbora državnega zbora za obrambo, ki je potekala v prostorih Državnega zbora. Po predstavitvi elanov odbora je Jelinčič dejal, da Odbora za obrambo ne zanima načrt dela Minstrstva za obrambo in da lahko začnejo delati tudi brez njih. Vendar bi moral odbor dobiti vse njihove dopise na vpogled, da bodo lahko ne glede na ime ministra tehtali njihovo delo, je dejal JelinCiC. Omenil je, da je sedanja obramba slabo vodena, saj kljub kršitvam slovenskega zračnega prostora protizračna obramba ne stori niC. Prav tako ni namen obrambe države v nakupu avtomobilov Puch za rekrute. Odbor je sogla-
IRENA SORN
sno sprejel sklepe, naj vlada najkasneje do 29.marca, osem dni pred naslednjo sejo, predloži najnovejše podatke in papirje o nacionalni varnosti. Prav tako bodo prosili Ministrstvo za obrambo za poročila o izvajanju civilnega služenja vojaškega roka, o ravnanju in upravljanju z vojaškimi objekti bivše JNA, o porabi finančnih sredstev ter poročilo o komandnem kadru v TO in v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije. JelinCiC namreč meni, da kadrovsko službo še vedno vodijo neslovenci in da so ukazi v srbohrvatskem jeziku.
Neslovenci gradijo koncept obrambe na konceptu
obrambe bivše JNA, ki je že zastarel in tako za ostalimi zaostajamo za dva ka-tegorijska razreda, je še povedal JelinCiC. Seje Odbora za obrambo so v principu
javne, včasih pa bodo tudi tajne. Javnosti bodo predložiti le skrajšano poročilo. Do naslednje seje, ki bo 6. aprila, bodo člani odbora pripravili pripombe k Členom Poslovnika, in ga bodo ob sprejetju objaviti v Uradnem listu.
Poslej bo predsednikoval Jelinčič (Foto: A. Pavletič/TRIO)
STRANKE IN SINDIKATI
STRANKE / SODELOVANJE
EVROPSKA SKUPNOST / RAZISKAVE
Vlada na] ne pozabi, da ima tudi papirna industrija prihodnost
LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci so predstavniki vodstva Slovenske ljudske stranke spregovorili o svojih pogledih na reševanje težav papirne in celulozne industrije. Sodelovala sta tudi Dušan Rebolj, predsednik konfederacije slovenskih sindikatov Pergam, in Aleksandra Libenšek, predsednica sindikata podjetja Videm.
Rebolj je povedal, da je propadanje papirne industrije posledica neopredeljenosti slovenske vlade do te industrije, ki je nacionalnega pomena
za Slovenijo. Ta dejavnost ima namreč veliko prednosti - je izvozno usmerjena in ima lastne surovine.
Zaradi nejasne politike vlade prihaja do prodaje podjetij tujcem. Konfederacija slovenskih sindikatov Pergam se je zaradi omenjenih težav odločila za protestni shod, ki bo 23. marca.
Aleksandra Libenšek je povedala, da izguba Vidma znaša okrog 300 milijonov nemških mark in da je v podjetju še vedno zaposlenih 1.000 delavcev. Franc Zago-
žen, predstavnik SLS, pa je menil, da bi morali sprejeti odločitev, da se celulozna industrija rešuje tudi z odpovedjo prometnega davka na les, ki znaša 10 odstotkov.
Ko so spregovorili o privatizaciji, je podpredsednik komisije za nadzor postopkov preoblikovanja podjetij Ludvik Toplak dejal, da papirni industriji grozi, da jo bodo prodali pod ceno. Po mnenju Dušana Rebolja bi se moralo v državnem zboru oblikovati telo, ki bi spremljalo proces privatizacije. (I. S.)
Srečanje SKD in HDZ
LJUBLJANA - Včeraj sta se prvič sestali delegaciji Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Hrvatske demokratske skupnosti (-HDZ). Na novinarski konferenci je vodja delegacije SKD Edvard Stanič, ki je glavni tajnik stranke, povedal, da je vrnitev medsebojnega zaupanja ključnega pomena za Slovenijo in Hrvaško. V prihodnje se nameravajo obveščati o aktualnih vprašanjih in zadevah. Vodja delegacije HDZ dr. Ivica Pašatič pa je povedal, da so njihovi problemi drugačni kot slovenski, vendar stranki družijo podobni programi in sku-Stronki s podobnim programom (Foto: A. Pavletič/TRIO pni interesi. (I. S.)
Zadovoljni Kranjec?
Raziskava kaže, da so Slovenci najbolj zadovoljni z novim sistemom
LJUBLJANA - Slovenci so med prebivalci nekdanjih socialističnih držav po lanski raziskavi Euro-barometra (njegov naročnik je Evropska skupnost) najbolj zadovoljni s sedanjim stanjem, je včeraj povedal Janez Damjan, vodja projekta za Slovenijo.
Večina prebivalstva Srednje in Vzhodne Evrope meni, da se dogodki v njihovi državi razvijajo v napačno smer, kar še posebej velja za Rusijo in druge nekdanje sovjetske republike. Gospodarske in demokratične reforme najbolj podpirajo Albanci
Tina Lugu
in Slovenci, saj se je kar 62 odstotkov prebivalcev odločilo za pritrdilen odgovor.
Kljub velikim gospodarskim težavam prebivalci večine držav moCno podpirajo oblikovanje tržnega gospodarstva in menijo, da so ekonomske reforme prepočasne. Izjema je Makedonija, kjer je večina ljudi proti tržnemu gospodarstvu in privatizaciji.
V Sloveniji veC kot polovica anketirancev meni, da so človekove pravice
spoštovane, kar nas spet uvršCa v zgornji del razpredelnice.
Nacionalni radio je medij, ki mu prebivalci Vzhodne in Srednje Evrope najbolj zaupajo. Takoj za njim je televizija, precej manj pa verjamejo tisku.
Slovenija z 92 odstotki absolutno vodi pri podpori vstopu države v Evropsko skupnost. Prebivalci so na ta pomemben korak pripravljeni Čakati pet let.
Najbolj zadovoljni in optimistični so Slovenci, mlajši od 25 let, zlasti moški in tisti z visokimi plačami.
AVSTRIJA, K O R O S K A
Sreda, 17. marca 1993
ČEŠKA / ZGODOVINSKO OZADJE
DUNAJ / OBISK ČEŠKEGA PREDSEDNIKA HAVLA
NOVICE
češka in sudetski Nemci
Igor Schellander
DUNAJ/PRAGA - Po mirnem preobratu 1989. leta je na Češkem in Moravskem postalo tudi v zvezi z vprašanjem sudetske nemške manjšine spet bolj živahno. Opravičilo takratnega Češkoslovaškega predsednika Vaclava Havela, Ceš povojni izgon nemške manjšine je bil krivičen in zločinski, je kajpada dodatno poskrbelo za to, da je vprašanje spet postalo politikum.
Po breobratu pa se je tudi za manjšino samo zaCelo novo obdobje, saj so videli popolnoma nove možnosti političnega in organizacijskega dela. V novi če^ki državi zdaj obstojata dve sudetsko-nemški zvezi, ki hočeta zastopati interese nemške narodne skupnosti. Le-ta je štela pri zadnjem uradnem štetju okoli 54.000 oseb, predesednik 'Deželnega zbora Nemcev v Češki republiki’ (združenje 22 kulturnih društev s sedežem v Liberecu/Reichenbergu), Ervvin Scholz, pravi, da jih je po vsej verjetnosti še okoli 100.000. Njegovo združenje se zavzema za sodelovanje in lojalnost do nove države, svoje naloge in cilje vidi predvsem na kulturnopolitičnem področju.
Drugače je z 'Demokratično stranko Sudetov’ v Pilsenu, ki sicer ni uradno registrirana kot stranka, zato pa je iz njenih vrst prišlo že kar nekaj 'političnih mučenikov’. Jaroslav Bliihmel, elan vodstva stranke, je lani v televizijski diskusiji zagrozil, Ce Češka vlada ne bo ugodila zahtevam njegove stranke - namreč reviziji Benešovih dekretov, ki so bili po vojni osnova za izgon Nemcev -potem bi lahko prišlo na Češkem do podobnih razmer kot svojcas na Južnem Tirolskem za Časa bombnega terorja.
Razumljivo, da so Češki politiki in državni organi na take izjave odločno reagirali. Jaroslava Bliihmela so ovadili zaradi šCuvanja. Bliihmel se je nato umaknil v Avstrijo, kjer je skušal najprej (brez dobrih izgledov) dobiti politični asil kot politično zasledovana oseba, zdaj je menda v Nemčiji. Njegova stranka ga je medtem izključila, svoje delovno mesto pri mestnih obratih v Pilsenu je izgubil.
Češke oblasti in tudi mediji izpostavljajo svojo pripravljenost h kulturnemu pospeševanju nemške manjšine (ustanovljena je bila med drugim nemška šola v Liberecu) in k popravljanju škode, ki so jo sudetski Nemci utrpeli za Časa komunistične oblasti. Vendar glede odprave Be-nešovega dekreta nočejo razpravljati. To pa nenazadnje zaradi tega, ker tudi Nemci do zdaj niso bili pripravljeni podati izjavo o ničnosti miinchenskega sporazuma iz leta 1938, ki je omogočil odstop sudetskega ozemlja Hitlerjevi Nemčiji. Tako ena kot druga stran se pri tem opirata na mnenje, da ni mogoče naknadno spreminjati nekdanjih pravnih aktov. Za Češko stran bi tak korak pomenil priznanje zahtev pregnancev ali njihovih potomcev po vrniti nekdanje lastnine.
To stališče je ponovil in okrepil Češki predsednik Vaclav Havel tudi v svojem govoru v ponedeljek zveCer pred izbrano publiko na dunajski univerzi. Dejal je, da sicer razume stališča prizadetih, toda Cas je faktor, mimo katerega ni moC iti, je poudaril češki predsednik v svojem govoru na dunajski univerzi, ki je močno odmeval v avstrijski javnosti.
Češka JE Temelin ostaja kamen spotike
Predlog zo omrežje Avstrija-Češka-Slovenija
Igor Schellander
DUNAJ - Kamen spotike med Češko in Avstrijo ostaja JE Temelin, ki bo po sklepu vlade v Pragi dograjena. To je po dvodnevnem obisku Češkega predsednika Havla - včeraj je bil na sporedu tudi delovni razgovor z zveznim kanclerjem Vranitzkym - postalo vse bolj jasno, Čeprav sta se tako gostitelj, avstrijski predsednik Klestil, kot njegov gost Havel zelo trudila poudariti prijateljski značaj državniškega srečanja in široko paleto tem, ki so bile na sporedu pogovorov.
Kancler Vranitzky je na opoldanski tiskovni konferenci po zasedanju ministrskega sveta ponovno izpostavil, da zanj zadeva 'Temelin' kljuh odločitvi Češke vlade še ni zaključena. Analize domačih in mednarodnih strokovnjakov utemeljujejo avstrijsko skepso, tako avstrijski kancler, zlasti pa govorijo o tehnično in ekonomsko smiselni in izvedljivi pregradnji Temelina v kalorično centralo na plin. Energetska kapaciteta bi bila dovolj velika, da bi lahko izključili eno izmed strupenih kaloričnih elektrarn na premog, hkrati bi Avstrija za to nudila ustrezno pomoC. Za tako odločitev še ni prepozno, pravi Vra-nitzky, ki hkrati odklanja
gospodaske sankcije proti Češki v primeru dograditve JE in ki bo s tem v zvezi Češkemu premieru Klausu v osebnem pismu posredoval avstrijske pomisleke in predloge. Havel pa je na skupni tiskovni konferenci s Kle-stilom postavil zadevo prav narobe: alternativ v smislu plinskega obratovanja za Temelin ni, Češki strokovnjaki naj bi bili preverili vse možnosti, Temelin bodo dogradili. Pikro vprašanje novinarja, naslovljeno Kle-stilu, mu je prišlo kot v pomoč: zakaj Avstrija do zdaj ni uspela adaptirati
svoje, začetek 80-ih let dograjene jedrske elektrarne v Zvventendorfu na plinsko obratovanje?
Odprtih vprašanj je dovolj. Tako je Vaclav Havel pri svojem pogovoru z avstrijskim kanclerjem med drugim interveniral v prid češkemu gospodarstvu, ki ga moCno ovirajo avstrijska zaščitna trgovinska določila. Vranitzky je izrazil svoje razumevanje ter obetal postopne spremembe. Glede vprašanja sudetske nemške manjšine sta obe strani zadržani: Klestil ni rekel nic veC, kot da je bilo na spo-
redu pogovorov; Vra-nitzky na vprašanje po tozadevnem stališču avstrijske vlade ni dejal nic drugega, kot da je za pogajanja, a da Češka stran za to še nima izdelanih ustreznih zakonskih izhodišč; Havel pa je vztrajal pri tem, da sedanja demokratična oblast ne more spremeniti dejstev, ki jih je ustvarila "prav tako demokratično izvoljena oblast v letih 1945-1948“ z Benešovim dekretom in izgonom Nemcev, Čeprav je dodal, da je takratne dogodke mogoCe le razumeti v kontekstu z vojnim dogajanjem in neposrednimi reakcijami na to.
Kot prvi "konkreten korak na skupni poti v Evropo" sta Klestil in Havel napovedala češko-av-strijski simpozij o varnosti, ki bo potekal jeseni ob sodelovanju politikov in strokovnjakov. Klestil je sprejel tudi vabilo na uraden obisk v Pragi. Havel pa je ponovil svoj nedavni predlog o tesnem sodelovanju Prage, Dunaja in Ljubljane - "to naj ne bo nov klub, ampak tesno omrežje na osnovi tradicionalno dobrih stikov teh držav, tu naj bi res tesno sodelovali" (Havel). Češki predsednik je s tem v zvezi tudi namignil, da bi želel kmalu obiskati Slovenijo.
Češki predsednik Vaclav Havel
Generalni konzul Jože Jeraj na obisku pri Reichholdu
CELOVEC - Generalni konzul Republike Slovenije Jože Jeraj je konec preteklega tedna vodil uraden ra-zogovor z drugim namestnikom koroškega deželnega glavarja Matthiasom Reichholdom. Glavne teme razgovora so bili poživitev tako imenovanega “Kontaktnega komiteja" med Slovenijo in Koroško, katerega koroški politiki že dalj Časa predlagajo, mejni prehod Pavličevo sedlo pri Železni Kapli ter tudi nemško govoreča manjšina oz. Staroavstrijci v Sloveniji. Glede slednjega vprašanja je generalni konzul Jeraj dejal, da je to stvar, ki jo trenutno obravnavajo pristojne inštitucije v Ljubljani in na Dunaju, glede vprašanja Pavličevega sedla pa je slovenski diplomat poudaril, da slej ko prej obstaja velik interes, da se ta projekt končno uresniči.
Stoisičeva kritizira OVP zaradi dvojezičnega šolstva
DUNAJ - Državna poslanka Zelene alternative Terezija Stojsič ostro kritizira odstopanje avstrijske ljudske stranke od prvotnega, pozitivnega stališča pri novelaciji manjšinskega Šolstva na Gradiščanskem. Stojsičeva v tiskovni izjavi poudarja, da mora biti v dvojezičnih občinah dvojezičen pouk obvezen za vse šolarke in Solarje ter da obisk dvojezičnega pouka ne sme biti povezan s priznanjem k neki narodnostni skupnosti. “Kdo je za večjezičnost in proti in proti narodnostnem boju med narodnostnim skupnostim na Gradiščanskem ne moiv zagovarjati model etničnega ločevanja, ki ga povzroča odjavni princip", je dejala poslanka Zelene alternative v Dunajskem parlamentu.
18 milijonov šilingov za koroški Rdeči križ
CELOVEC - Koroška deželna vlada bo iz deželnega proračuna za leto 1993 podprla RdeCi križ z 18 milijoni šilingov. To je sklenil kolegij deželne vlade na svoji zadnji seji na predlog pristojne referentke Karin Achatz.
Avtocesta ob Vrbskem jezeru: omejitev na 100 km/h
CELOVEC - V dogovoru z avstrijskim ministrom za promet Viktorjem Klimo bo koroška deželna vlada v poletnih mesecih na južni avtocest navzdolž Vrbskega jezera uvedla omejitev hitrosti za vsa vozila na 100 kilometrov na uro. S tem ukrepom želijo znižati obremenitev turistične regije na področju hrupa za najmanj 10 odstotkov. Redukcija hitrosti vozil pa naj ne bi služila samo turizmu, marveč tudi domačinom, ki živijo navzdolž avtoceste.
MEDIJSKE TOPLICE / SEMINAR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
KOROŠKA
CELOVEC / SVOBODNJAŠKA STRANKA
Nepreslišen poziv k razmejitvi politike in kulture
Seminarju prisostovala tudi Vencelj in Ostermann
Alois Angerer
CELOVEC - Slovenska prosvetna zveza je povabila prestavnike društev jn odbornike na vsakoletni seminar v Medijske toplice (Izlake). Letošnjo tematiko je narekovala Politična situacija pri slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Pr-vjC se osrednji organiza-ciji nista mogli zediniti o Predlogu Uradu zveznega kanclerja za dodelitev denarne podpore in sta vložila dva predloga, ki se v marsičem razlikujeta. Tudi razprava o skupnem javnopravnem zastopstvu (t.i.slovenskem parlamentu), ki je na Koroškem v polnem raz-rnahu, grozi še bolj zdrobiti slovensko narodno skupnost.
Tako se je prvi dan večurna debata omejila
_ CELOVEC
Čigav je konzulat?
CELOVEC - Poslopje bivšega generalnega konzulata bivše SER Jugoslavije v Radetzkystrasse v Celovcu je od vcerja dalje pod nadzorstvom mesta Celovec. Zupan Leopold Cuggenberger je poslopje, j1 le. odkar je razpadla Jugoslavija, stalo prazno m o katerem ni jasno, kdo |e pravni naslednik in tako tudi lastnik, kratko-malo vzel začasno pod nadzor mesta Celovec. Odločitev da je sprejel v dogovoru z zunanjemin notranjem ministrstvom na Dunaju, s koroško deželno vlado ter s sodiščem.
na politično Vsebino, ki je moč povzeti v zaskrbljujočo vprašanje: Kako bi društva reagirala na morebitno izglasovanje elanov za predlagano skupno zastopstvo koroških Slovencev, kakor si ga predstavljajo bolj desno usmerjene organizacije in ustanove (NSKS, KKZ, EL, i.dr.). Že uvodna referenta dr. Janko Malle, tajnik SPZ, in prof. Mirko VVakou-nig, tajnik Zveza slovenskih organizacij, sta opozorila na pretečo nevarnost politizacije kulturnega delovanja. V razpravi je prišlo še bolj do izraza, da bi prisiljena politična opredelitev v društvih še bolj zdrobila
obstoječe strukture, ki se že zdaj zaradi naraščajočih razprtij vedno bolj razhajajo.
Spregovorila sta tudi predstavnika slovenske vlade. Državni sekretar za Slovence po svetu, dr. Peter Vencelj, je izrazil željo po enotnem glasu koroških Slovencev, ker politiki znajo izrabljati neenotnost. "Kako pridete do avtentičnega zastopstva narodne skupnosti po demokratični poti, moramo pa res vam prespustiti”, je dejal Vencelj. Dr. Jože Osterman je kot zastopnik ministra za kulturo poudaril pomen društev kot nosilci narodnosti in dodal: "Že po tradiciji in
naši zavesti se potrudimo za enak odnos do vseh organizacij, upamo pa, da se bo v doglednem Času višina dotacije spremenila”.
Drugi dan je tajnik Malle predstavil letošnji program SPZ, iz katerega naj omenimo le nekaj lepih utrinkov: na izobraževalnem področju niz predavanj o sožitju obeh narodnostnih skupnosti, na gledališkem novi avtorji in izvajalci (Ervin Erič, plesni teater Ikarus, spomin na 100-letnico rojstva Prežihovega Vo-ranca), filmski festival -promocija slovenskega filma v Avstriji, in počitniško taborjenje slovenskih otrok iz Koroške v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine.
Poslopje bivšega generalnega konzulata SRFJ v Celovcu
Razgovor o SPZ in KKZ
Alois Angerer
CELOVEC - Po zaključku dvodnevnega seminarja Slovenske prosvetne zveze smo tajnika SPZ Janka Malleja postavili nekaj vprašanj, med drugim tudi glede odnosov do druge osrednje kulturne organizacije koroških Slovencev, Krščansko kulturno zvezo.
Seminar vaše kulturne organizazcije je zaključen, težišči sta bili politični vpliv na kulturno dejavnost koroških Slovencev in prikaz letošnjega programa kulturnega dela SPZ.So se uresničila vaša pričakovanja?
S potekom seminarja sem zelo zadovoljen. Udeleženci so odkrito povedali, kje in kako politična razprtija, ki vlada trenutno med obema politiCnema organizacijama na Koroškem, lahko negativno vpliva na delo v društvih. Med udeleženci se je jasno izcimilo mnenje, da je debata o tako imenovanem političnem zastopstvu koroških Slovencev kulturi vsiljena in da se morajo kulturne organizacije z vsemi moCmi truditi, da bo kultura neopredeljena in uresničevala in da bodo uresničevale samo kulturne programe. V mešavanje politike v kulturnem delu lahko pomeni kultur-
ni boj med koroškimi Slovenci, zato se bo SPZ prizadevala, da se kaj takega ne bo zgodilo.
Imate že konkretne načrte o posvetovanju z predstavniki drugih organizaciji?
SPZ bo prav zaradi preteče nevarnosti politizacije kulture stopila do KKZ z pozivom, da tudi ona po svojih zmogljivostih prispeva kot osrednja kulturna organizacija k temu, da se bomo v kulturi dobro razumeli, ne glede na politično opredelitev.
Na tem seminarju se je veliko govorilo o odnosih osrednje organizacije do vključenih društev. V Cern vidite bistvo servisa SPZ za kulturno delo v društvih?
Bistvo odnosa do kulturnih društev vidim v prvi vrsti v tem, da ljudem, ki delajo na kulturnem področju, omogočamo to dejavnost. To pomeni, da z vsem organizacijskim aparatom, ki ga ima SPZ, pomagamo pri realizaciji kulturnih programov, za katera se društva sama odločajo (finančna, tehnična, posvetovalna pomoC). Pri tem zelo pazimo, da društvom ne dajemo direktiv, ampak jih vzgajamo s samostojnosti.
Hvala za razgovor.
Ponoven napad na dvojezično šolstvo
Odločen prostest EL in NSKS
Ivan Lukan
CELOVEC - Koroška svobodnjakška stranka oz. njen deželni poslan-cec Fritz Schretter pripravljata nov napad na dvojezično šolstvo na Koroškem. V izjavi za tisk Haiderjeva stranka - po deloma že izvršenemu ločevanju otrok na osv-novnih dvojezičnih šolah - zdaj zahteva središčne šole za koroške Slovence, v zadevi dvojezične trgo-voske akademije, ki je bila ustanovljena s šolskim letom 1990/91, pa celo njeno ukinitev.
Tako Narodni svet koroških Slovencev kot Enotna lista sta najnovejšo gonjo proti dvojezičnemu šolstvu na Koroškem ostro zavrnila.
Zahteve da so, tako predsednik Enotne liste Andrej VVakounig, “zabloda v Čase, ki smo jih smatrali pred pol desetletjem za premagane". Schret-terjevo zahtevo po uvedbi središčnih šol za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti pa je VVakounig ožigosal kot “za tega politika tipičen spodrsljaj".
Odločno zavrnil je zahteve svobodnjakov tudi podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Marjan Pipp. V tiskovni izjavi Pipp tolmači Schretterjevo zahtevo središčnih šolah za posledico spodletelega svobodnjaškega referenduma proti tujcem, na
katero pa - tako Pipp - koroški Slovenco lahko ravnodušno reagirajo. Se posebej je podpredsednik NSKS zavrnil zahtevo FPO po ukinitivi Zvezne dvojezične trgovske akademije v Celovcu ter gonji proti dijakom s slovenskim državljanstvom, ki obiskujejo višjo poklicno izobraževalno šolo. Zahtevo je Pipp označil kot “Spektakel", to predvsem tudi iz vidika, ker postaja Slovenija Čedalje bolj zanimiv trgovski partner za Avstrijo in Koroško. Ti stiki pa se bodo po pristopu Avstrije v ES še poglonili je menil podpredsednik NSKS.
DUNAJ / PO LANSKEM POŽARU V DVORU
lipicanci spet klopotajo - Konec tedna prvi javni nastop po štirih mesecih
DUNAJ - Lipicanci so se vrnili v dunajski dvorski grad! Ta teden so najbolj prominentni konji na svetu ter njihovi oskrbniki - na osnovi provizoričnega dovoljenja za prireditve - lahko spet zaceli z rednimi vajami v zimski jahalnici, ki je bila poškodovana ob velikem požaru lani novembra. V nedeljo pa bo z neko-likšno zamudo s prvo javno predstavo otvorjena letošnja prireditvena sezona lipicancev. Zanimanje publike je velika, predstava je že včeraj bila razprodana.
Kljub temu vodstvo
svetonvo znane jahalne šole zaradi mnogih, s posledicami požara in popravljalnimi deli pogojenih omejitev, v letošnji sezoni priCajujejo nazadovanje dohodkov v višini dveh milijonov šilingov.
“Lipicanci so v najboljši formi", zatrjuje di-rektro jahalnice, Jaromir Oulehla, “saj smo tudi v prisilnem odmoru vsak dan vežbali". Dejansko bi na Dunaju verjetno podv-zeli vse, de bi rešili ugled in dobro sezono lipicancev, ki so - kako drugače? - tradicionalni turistični magnet av-
strijske prestolnice. Tako so že razmišljali o tem, da bi bele konje in prireditve premestili, v dunajski kolesarski štadion, ki bi ga bili v ta namen celo prekrili s šotorsko streho.
S provizoričnim dovoljenjem za vežbanje in za prireditve v dvorani zimske jahalnice je zaenkrat takšna improvizacija odveC, Provizorij velja do oktobra letos, tedaj pa se lipicanci že odpravljajo na svojo redno turnejo po svetu, in tedaj je dovolj Časa, da bodo opravili vsa popravljalna dela.
LJUDJE IN DOGODKI
Sreda, 17. marca 1993
NOVICE
ITALIJA / VČERAJ DOPOLDNE V RIMU
BALKAN / V SPLITU IN V TOMISLAVGRADU
»Mafijsko pokopališče« nedaleč od Palerma
PALERMO - V gmajni pri kraju San Giuseppe Jata v okolišu Corleoneja, kakih 30 kilometrov daleč od Palerma, se naprej kopljejo, da bi ugotovili prave razsežnosti tako imenovanega mafijskega pokopališča. Kot je znano, so odkrili karabinjerji v nedeljo in predvčerajšnjim štiri človeške okostnjake - ostanke ljudi, ki jih je pomorila mafija. Našli so jih v poldrugi meter globoki in dva metra široki jami, kosti pa so zelo krhke zaradi vlage. Preiskovalci niso našli ne oblačil ne drugega, na podlagi česar bi se dalo identificirati pokojne, ki so jih ubili domnevno že pred nekaj leti. Ostanke pregledujejo zdaj strokovnjaki Inštituta za sodno medicino Univerze v Palermu.
De Klerkova stranka na pomoč k... vračem
CAPETOVVN - Cez kakšen mesec bodo v Južnoafriški republiki prve volitve, ki se jih bo lahko udeležilo vse prebivalstvo ne glede na vero in barvo polti. Ker se Nacionalistična stranka (NP) F. W. De Kletka, ki je na oblasti neprekinjeno že od leta 1948, strašno boji premočne zmage temnopoltega Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) in ker njeni strategi ne vedo, kako to preprečiti, so se obrnili - Cujte, čujte -kar na črnske sangome, vraCe, ki so za 28-mi-lijonsko večino v JAR najvplivnejše osebnosti. Vprašali so jih, kako naj si NP pridobi drugačno, sprejemljivejšo podobo, vrači pa so jim med drugim svetovali, naj iz strankinih simbolov odstranijo oranžno barvo, ki da je temnopolti ne morejo, medtem ko imajo radi zeleno, Črno in rdečo...
Protest francoskih kmetov
PARIZ - Francoski kmetje spet protestirajo kot to znano samo oni. Tarča je kot vedno kmetijska politika ES, ki jim baje škodi. Na ceste so spet spraznili tone krompirja, ki so ga potem gazili s traktorji.
Nasprotnik iranske vlade žrtev atentata
Prizadeval si je za demokratizacijo svoje države
Žrtev atentata Nagdhi Mohammed Hussein (AP)
RIM - Z ubojem Nagdhija Mohammeda Hus-seina je število atentatov na državljane z Bližnjega vzhoda v Rimu naraslo na 9 v zadnjih 20 letih,' hkrati pa je to drugi napad na Iranca -oktobra 1984 so ubili Iranko Noushine Montas-seri (vicekonzul Arabskih emiratov Mohammad Al Sovvaidi je bil hudo ranjen), Montesacro je bil predtem prizorišče uboja palestinskega študenta Naziha Matarja, istega dne pa je podlegel bombi podšef delegacije PLO v Italiji, Jordanec Kamal Hussein. Druga bomba je junija 1982 ubila še enega predstavnika PLO - Magida Abu Shararja, a prvi zastopnik PLO, Jordanec Wael Abdel Zwater, je padel pod streli že oktobra 1972. Aprila 1973 je bil ubit domnevni Zwa-terjev morilec Vittorio Olivares, decembra 1984 Palestinec Ismail Darvvish, dve leti prej pa še en Palestinec - Imad Osman.
RIM - Uradni zastopnik »Nacionalnega sveta iranskega odporništva« v Rimu Nagdhi Mohammed Hussein je bil včeraj zjutraj ubit v atentatu. Ob devetih se je z avtomobilom fiat rit-mo odpeljal izpred stanovanja v zgodovinskem jedru proti Montesacru, ko sta se mu z vespo približala moška in vanj izstrelila dve krogli kalibra 7, 65: ena ga je zadela v glavo in druga v trebuh; nesrečnik je izdihnil na operacijski mizi v bolnišnici »Sandro Pertini«. Njegov šofer, Italijan, ni bil ranjen. Terorista sta bila po videzu z Bližnjega vzhoda, atentat pa sta izvedla v neposredni bližini sedeža omenjene, teheranskemu režimu nasprotne organizacije, ki ji predseduje Massud Rajavi. Le-ta je brzojavno pozval državnega poglavarja Scalfara in ministrskega predsednika Ama-ta k takojšnjemu posegu za izsleditev in kaznovanje morilcev, ki jih označuje kot »teroriste Raf-sanžanijeve vlade«. Italijansko zunanje ministrstvo je v tiskovnem sporočilu ostro obsodilo uboj, se obvezalo za pregon storilcev in ožigosalo terorizem ne glede na to, kdo ga izvaja.
Nagdhi Mohammed Hussein, ki mu je bilo 42 let in je živel z dve leti mlajšo Ferminio Moroni
iz Foligna, je bil do leta 1982 iranski veleposlanik v Italiji, istega leta pa se je vključil v opozicijsko fronto, ki si prizadeva za mednarodno podporo koaliciji laičnih in verskih sil, nasprotnih integralistični vladavini v Teheranu. Naghdi je užival v Italiji policijsko varstvo, ki ga je dobil takoj po umoru mužahe-dina Kazema Rajavija aprila 1990 v Švici.
Iransko veleposlaništvo v Rimu je odločno zanikalo vpletenost teheranskih oblasti v atentat in slednjega pripisalo rezultatom obračunavanj znotraj »teroristične skupinice« mužahedinov s pripombo, da so oni teroristi, Iran pa žrtev takšnega terorizma. Enako uglašeno je tudi sporočilo iranske tiskovne agencije IRNA, ki dodaja, da ni odgovornosti za včerajšnji atentat prevzela nobena organizacija.
Nagdhi Mohammed Hussein je simpatiziral z italijanskimi radikalci, sicer pa bi se moral jutri sestati na rimskem sedežu Demokratične stranke levice s predstavniki PSI, KD, PRI in seveda DSL, katere je želel prositi, naj italijanski parlament podpre prizadevanja »za izgradnjo novega, demokratičnega Irana«. (Ansa)
Charles obiskal britanske vojake
Obiska v osrednji Bosni mu niso dovolili Velika Britanijo ima no Balkonu 2.600 mož
Mark Heinrich, Reuter
stolonasledniku ni dovolila obiska v krajih, kjer so boji med Srbi, Krvati in Muslimani zelo ostri.
V okviru čet UN-PROFOR-ja je na Balkanu približno 2.600 britanskih vojakov. Doslej je bil en vojak ubit, trije pa so bili ranjeni.
Princ Charles je prvi Član britanske kraljeve družine na obisku pri britanskih Četah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. V Split je prispel s helikopterjem, ki je vzletel z letalonosilke Ark Royal, ki križari v Jadranskem morju. Oblečen je bil v uniformo chesirskega bataljona in sproščeno se je začel pogovarjati z angleškimi vojaki v Splitu. S številnimi se je rokoval in stalno poudarjal, da hoče vsaj za uro v Bosno. Vojaki sami so bili obiska veseli in so pobudo pozii-tivno komentirali. Tako je Morag Conway, 24-letno dekle s Činom poročnika izrazila upanje, da bo ta obisk opozoril Angleže na vsakodnevno tveganje britanskih vojakov v Bosni. Dodala je, da so bila oklo-pna vozila angleških vojakov večkrat tarča napadov.
Charlesov obisk je bil sorazmeroma kratek in po kosilu se je prestolonaslednik vrnil na letalonosilko.
Britanski prestolonaslednik princ Charles (Telefoto AP)
SPLIT - Prestolonaslednik princ Charles, oblečen v uniformo britanskih vojakov, ki stražijo konvoje humanitarne pomoči v Bosni, je včeraj obiskal britanske oddelke, ki sestavljajo sile OZN. Srečal se je z mornarji in vojaki v osrednjem oporišču v Splitu, nato pa je z leta-
lom biskal oddelke vTo-mislavgradu v jugovzhodni Bosni. Ckarles pa ni obiskal oddelka cheshir-skega regimenta, katerega častni poveljnik je sam prestolonaslednik, v osrednji Bosni. Poveljnik britanskih sil v Bosni in na Hrvaškem brigadni general Andrevv Cumming je pojasnil, da vojska pre-
______KITAJSKA / BOJ PROTI MAMILOM IMA RAZLIČNE OBLIKE______■
Ideološka prevzgoja kot sredstvo zoper mamila
yuanov (1200 dolarjev) na mesec, kar je 40-krat več kot znaša mesečna delavska plaCa: »Začel sem iz radovednosti, skupaj z nekim prijateljem, in sem se pogreznil v prepad,« je povedal. Zraven njega je na dvorišču skupina drugih bolnikov igrala košarko pod budnim oCesom paznikov.
Dolgo poslopje iz rdeče opeke ima na oknih železne pregrade, na zidovih pa je vse polno sloganov: medtem ko skupina bolnikov v vojaškem slogu prečka dvorišče, prepeva »Živela velika Kitajska pod vodstvom slavne komunistične partije«. V notranjosti druga skupina, ki jo sestavljajo brezhibno razvrščene ženske, mehansko ponavlja z razločnim in močnim glasom: »Kesamo se vsega slabega, ki smo ga naredile družbi in svojim družinam.« (ANSA-AFP)
KUNMING (Kitajska) - Ce je metoda »ideološke prevzgoje« zastarela na politični ravni, pa je še vedno eden od glavnih pripomočkov, ki se jih na Kitajskem poslužujejo za ponovno vključevanje v družbo ne samo kaznjencev, temveč tudi in predvsem zasvojencev z mamili.
Učinkovitost te metode v boju proti mamilom potrjujejo zdravniki v Centru za prisilno odpravljanje odvisnosti od mamil v Kunmingu, glavnem mestu pokrajine Yunnan, na jugu države.
Inštitut, ki je specializiran v zadravljenju zasvojenosti s težkimi mamili, kot na primer heroin, se lahko pohvali, da je bil uspešen v 25% primerov, kar je vsega spoštovanja vredna številka glede na poprečje v drugih državah.
Po mnenju zdravnika Panga
Changzhonga, do sprejema v center prihaja na pobudo zasvojencev samih ali njihovih sorodnikov, ki jih pogostoma sensibilizira kapilarna propaganda oblasti.
Center, ki ga upravlja policija, v začetku vsili bolnikom dva meseca popolnega zapora. V tem obdobju, pravi dr. Pang, »ideološko prevzgojo« spremljata strog program telesnih vaj in pa jemanje tradicionalnih kitajskih ter zahodnih zdravil.
V inštitutu, ki so ga odprli leta 1989, je trenutno okrog 2.000 zasvojencev: gre za precejšen napor, če upoštevamo, da so oblasti do polovice prejšnjega desetletja zanikale sam obstoj zasvojenosti z mamili, ki so ga obravnavali kot običajno kaznivo dejanje. Strah pred hujšimi kaznimi dejansko še vedno obstaja med tistimi, ki jih sprej-
mejo v center: tvegajo namreč (kot se dogaja v 20% primerov), da jih proglasijo za »neozdravljive« in jih pošljejo na prisilno delo. Center, ki ga obkroža visoko zidovje z bodečo žico, leži približno 15 km od glavnega mesta Yunnana, torej pokrajine, ki je eden glavnih kanalov za mamila, ki prihajajo iz področja »zlatega trikotnika, ob bližnji meji med Burmo, Laosom ter Tajsko.
Računajo, da je v Yunnanu skoraj en prebivalec na tisoč zasvojen z mamili in zadnje čase oblasti vse bolj pogostoma naslavljajo apele, naj se ljudje samo prijavijo. Med tistimi, ki so to storili, je tudi bogat lastnik neke restavracije, ki je brez težav priznal, da je šest let jemal heroin. Ko je kazal svoje roke, polne vbodljajev z injekcijami, je povedal, da je z restavracijo zasluzil več kot 7 tisoč
ALJSKA / ZANIMIV NARAVNI POJAV
Severni sij nad Aljasko: pod razsvetjenim nebom se vije tisoče kilometrov dolg naftovod (Teelefoto AP)
Pripravim: Silvo Kovač
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
Vodoravno:
1. meščanski naziv za staro mamo, 4. prag v reki, katarakt, 8. švicarski matematik in fizik, umrl na današnji dan leta 1782 (Daniel), 11. antično ime hrvaškega otoka Visa, 12. nekdanji prebivalec Pirenejskega polotoka, 13. postava, 14. reka v Zimbabveju in Mozambiku, 15. osvežilna brezalkoholna pijača, 17. reka v vzhodni Angliji, 18. angleški filmski igralec (Peter, Lawrence Arabski), 20. bitka, 23. oblika rastlinskega stebla, 24. poslovni prostor, 28. paralelogram s štirimi skladnimi stranicami, 30. krajša oblika imena Jaroslav, 31. kar vpliva na ravnanje, 32. narod ob Baltiku, 33. sprevodnik na vlaku, 35. nizozemski kolesar (Jan), 36. angleško svetlo pivo.
Navpično:
1. prihod v goste, 2. večje naselje, 3. začetnik partske dinastije Arsakidov, 4. avtomobilska oznaka Somborja v Vojvodini, 5. španska oblika imena Alojz, 6. ime in priimek italijanskega popevkarja, ki poje v duetu z Romino Power, 7. zajedalske rastline na njivi ali gredi, 9. pojavitev v javnosti, 10. ime grške filmske igralke Papas, 16. pergamski kralj, 19. mlad prašiček, podsvinče, 20. podolgovat plod, 21. naselje v južni Bosni, srednjeveško središče Zupe Rame, danes znano po tkalnicah preprog, 22. osmi del celote, 25. zaprta družbena plast v Indiji, 26. delavska zadruga v carski Rusiji, 27. najdaljša reka v Franciji, ki se pri mestu Saint Nazaire izliva v Atlantski ocean, 29. pokrajina na Goriškem, 34. kratica za United States.
'ajB ‘seey ‘jaujnpuo^ ‘psg ‘uzo ‘orej ‘qmor ‘p^oi ‘si) ‘ped -ods ‘8ioo.L,0 ‘U8N ‘ep[o>[ ‘8ABg ‘sejs ‘i8qi ‘essi ‘ipnourag ‘dejs ‘eruo :ouAejopoA
A3XIS3H
8
7
6
5
4
3
2
1
3 b e d e f g h
Naloga 53 Naloga 54 j
Šahovska naloga St.: 53
Iz partije R. J. CAPABLANCE
Črni kmet na g liniji je prodrl na drugo vrsto, vendar pa za promocijo nima veliko možnosti, saj mu bele figure to onemogočajo. Vendar si je svetovni prvak R. J. Capablanca, ki je na potezi, zamislil duhovito zaključno kombinacijo in prisilil belega k predaji. Analizirajte pozicijo in razkrila se bo skrivnost kombinacije, ki bo dobrodošla v praktični igri.
Šahovska naloga St.: 54
NETTO - ABENTE / Paragvaj 1984
Aktivnejše Črne figure nevarno ogrožajo belega kralja na prvi vrsti. Beli je pripravljen tudi za ceno materialnih izgub preprečiti vdor črnih figur v beli tabor. Toda Črni, ki je na potezi, je napovedal belemu:	MAT V ŠESTIH
POTEZAH! Kako poteka matna kombinacija Črnega?
Rešitev naloge št.: 51
Velemojster Talj - »gusar iz Rige« - je s potezo l.Lc5! ponudil žrtev lovcu, da bi odvrnil črno damo od obrambnih nalog na osmi vrsti. Po izsiljenem l...Dc5: Na umik dame je grozilo 2.Te8+, prav tako sledi 2.Te8+ Tf8 3.De6+ Kh8
4.	Df7! Zaključna poanta! Črnemu ni več pomoči. Na 4...Dd5:+ 5.Dd5: Ld5: (5...Te8: 6.Db7:j 6.Tf8:+ Lg8 in beli zmaga.
Rešitev naloge št.: 52
Madžarski velemojster Adorjan žrtvuje s potezo lTe5:i kvaliteto, da bi ostranil črnega skakača, ki brani polje f7. Po l...de5 2.Le5: Dd7 3.Lb7: Db7: sledi še žrtev skakača 4.Se6:+! Kg8 Po 4...fe6
5.	Ld6+. V partiji je sledilo: 5Sg7: Sc6 6.Sf5 Se5: 7.Dg5+ Črna obramba je razbita in po 7...Sg6 8.Df6! se je črni vdal! Na 8...Kf8 sledi 9.Tel! in črnemu ni več pomoči.
ZNANJE
Sreda, 17. marca 1993
Galaksija v ozvezdju Velikega medveda. Rimska cesta ji je podobna. Kaj je temna snov in kje je?
e nekaj časa se vse bolj povezujeta znanost o najmanjšem, to je fizika delcev, in znanost o najvecjem, t° je kozmologija, ki raziskuje Vesolje. Na eni strani so zrasle iz tega teorijske zamisli o zgodnjih razvojnih stopnjah Vesolja. Tedaj so v njem obstajali nenavadni delci, kakršnih ne morejo ustvariti niti z najzmogljivejšimi trkalniki. Na drugi strani si posebno v zadnjem Času prizadevajo izdelati merilnik za delce, s katerim bi se približali odgovoru na vprašanje o temni snovi v Vesolju.
Ze veC kot štiri milijarde let in pol se na Zemlji leto za letom ponavljajo letni časi in dnevu sledi dan in vse kaže, da bo tako se zelo dolgo. Zemlja je ujeta v gibanje po poti, ki se ne razlikuje znatno od kroga. Sonce jo privlači s silo enake narave, kot je teža, S' katero Zemlja privlači telesa na svojem površju. Taka privlačna sila, gravitacija, je tem večja, Cim večja je masa enega in masa drugega telesa in pojema z naraščajočo razdaljo med telesoma.
Oddaljenost, v kateri se Zemlja giblje okoli Sonca, ustreza njeni hitrosti. Zemlja bi se gibala v manjši oddaljenosti od Sonca, če bi se gibala hitreje ali bi imelo Sonce večjo maso. Z znano oddaljenostjo Zemlje od Sonca in hitrostjo Zemlje je mogoče izračunati maso Sonca. Tako izračunana masa Sonca se dobro sldada s podatkom o masi. ki ga dobimo drugače, na primer tako, da upoštevamo izsevano svetlobo. Masa namreč določa, koliko svetlobe seva zvezda. Podobno kot za gibanje Zemlje okoli Sonca velja za gibanje Lune ali umetnih satelitov okoli Zemlje.
Privlačijo se tudi zvezde Rimske ceste, katere Član je Sonce. Prav ta pri-ylacna sila veže sto milijard zvezd v oblak v obliki diska. Tudi zvezde v Rimski cesti krožijo okoli njenega središča v ravnini diska. Razlika proti Zemlji, ki je vezana na Sonce, ali umetnemu satelitu, ki je vezan na Zemljo, je v tem, da na zvezdo v Rimski cesti deluje veliko zvezd v večji in manjši oddaljenosti. Vseeno je mogoče s hitrostjo zvezd glede na oddaljenost od središča izračunati maso Rimske ceste. Zopet jo lahko izračunamo tudi tako, da upoštevamo vso svetlobo, ki jo sevajo zvezde. V tem primeru nas Čaka presenečenje: masi, ki ju izračunamo po obeh poteh, se ne ujemata.
Po računu, v katerem upoštevamo oddaljenost zvezd od središča in njihove hitrosti, je masa Rimske ceste veC desetkrat do dvestokrat večja kot masa, določena z vidno svetlobo, ki jo sevajo
zvezde. Masa je premajhna, Ce sklepamo samo po svetlobi, ki jo sevajo zvezde in veliki oblaki plina. Nekaj manjka! Manjkajoča masa naj bi ustrezala snovi, ki ne seva, tako imenovani temni snovi. Prejšnji podatek povemo z drugimi besedami: masa temne snovi je več desetkrat do dvestokrat večja od mase sevajoče snovi.
Razmerje izrazimo v dokaj širokih mejah, ker paC podatki pri opazovanju v Vesolju niso tako natančni kot pri merjenju v laboratoriju. Do enakega sklepa pridemo, Ce določimo maso drugih rimskih cest ali galaksij prvič s hitrostjo zvezd in njihovo oddaljenostjo od središča in drugič z izsevano svetlobo. Enako pokaže tudi preiskovanje jat galaksij, v katere veže galaksije privlačna sila. Tudi v jatah se galaksije gibljejo in lahko iz hitrosti in oddaljenosti od središča ocenimo maso jate. Ta spet izdatno presega maso, določeno s svetlobo, ki jo sevajo galaksije v jati.
Opisana ugotovitev spravlja raziskovalce Vesolja v zadrego, iz katere se poskušajo izviti z različnimi domnevami. Večinoma iščejo izhod v obstoju temne snovi. Temno snov bi lahko sestavljale nevidne zvezde, ki so premajhne, da bi se v njih vnel »jedrski plamen«, in ki jim pravijo rjave pritlikavke. Morda so vmešane tudi razvpite Cme luknje z maso, manjšo od mase Sonca, ki jih svetloba sploh ne more zapustiti. Lahko pa gre za doslej neznane delce. Ti delci imajo lahko zelo veliko maso, denimo tolikšno kot vodikov atom ali celo stokrat večjo. Takim delcem pravijo »delci z veliko maso, ki šibko sodelujejo z drugimi delci«, ali z angleško kratico WIMP. (Tistega najtežjega še posebej imenujejo foti-no.) Lahko pa bi imeli zelo majhno maso, na primer aksioni, stobilijon-krat manjšo od vodikovega atoma. MogoCe pa je tudi, da imajo dovolj veliko maso znani delci, nev-trini, za katere so doslej mislili, da so brez mase ali da imajo zelo majhno maso. Naposled bi se lahko izvili iz zadrege tudi z bolj nenavadno zamislijo, na primer, da bi bila gravitacija na zelo velikih oddaljenostih močnejša, kakor bi sklepali po podatkih na manjših oddaljenostih.
Večja telesa, v katera bi bila zbrana temna snov, bi bila vezana na galaksije, ampak ne samo na disk, temveč na korono ali halo, ki obdaja disk kot krogla. Obsežni oblaki redkega plina bi lahko izpolnjevali tudi prostor med galaksijami. Delci temne snovi, ki bi bili vezani na galaksije, bi se morali gibati z dovolj maj-
KOZMOLOG1J A / SNOV, KI MOČNO POVEČUJE GOSTOTO SNOVI V KOZMOSU
Temna snov v vesolju in zgodovinskost
Janez Strnad
hno hitrostjo, denimo delci z veliko maso z manjšo od tisoCine svetlobne hitrosti. V tem primeru govorijo o hladni trdni snovi. Delci ne bi mogli biti vezani na galaksije, Ce bi imeli hitrost, ki ne bi bila dosti manjša od svetlobne. To bi bila vrteča se temna snov in bi jo bilo nekoliko teze uskladiti s standardnim modelom Vesolja.
Kot vidimo, je mogočih izhodov iz zadrege več. Povejmo nekaj besed le o delcih temne snovi, ki jih prav v zadnjem Času vneto išCejo in na katere stavi precej raziskovalcev. Vsi morebitni delci temne snovi so brez električnega naboja in zelo šibko delujejo na dru-
ge delce. Čeprav se zato ne vedejo v snovi kot sloni v trgovini s porcelanom, se kljub temu obregnejo v kak navaden delec in ga odrinejo, tako da bi jih bilo mogoče po tem zaznati.
Pri tisoč bilijonih delcev z veliko maso, ki bi vsak dan šli skozi človeško telo, bi jih deset do sto odrinilo kak navaden delec. Približno naj bi prišlo do enega odriva na dan v kilogramu snovi. Odrinjene delce bi bilo mogoče zaznati tako, kot zaznavamo delce nasploh. V polprevodni-škem števcu zberemo naboj odrinjenih delcev. V scintilacijskem povzročijo odrinjeni delci blisk v prozornem kristalu ali tekočini scintilacijskega števca. V števcih, kakršnih doslej še niso uporabljali, bi bilo mogoče zaznati nihanje dela kristala glede na drugi del. Težava je v tem, da je v okolici obilo naelektrenih delcev, na katere se merilnik odzove milijonkrat pogosteje, kot bi se na delce temne snovi z veliko ma-
so. Naelektreni delci prihajajo iz radioaktivnih snovi iz okolice in iz Vesolja naravnost ali po trkih z drugimi delci.
Rešitev že dolgo poznajo in jo tudi izkoriščajo pri drugih zahtevnih poskusih. Merijo globoko pod zemljo, kamor dospe malo delcev iz Vesolja, ker jih zadrži debela plast skal. Poleg tega izberejo skale, v katerih je le malo radiaktivnih snovi. Kljub temu je še vedno preveč ozadja, kakor pravijo preostanku neželenih delcev iz Vesolja in iz radioaktivnih snovi. Zato merilnik še posebej obdajo z debelo plastjo zelo Ciste vode, iz katere so odstranili raztopljene soli. Zaznavanje delcev temne snovi
posebej moti radon, radioaktivni plin, ki nastane ob razpadu radija in sam razpade v radioaktivni svinec. Ta se useda na naprave in moti merjenje. Zato vse površine skrbno sperejo in zaprejo napra-
ve v prostore s preslanim zrakom, v katerem ni radona. Naposled jih obdajo s plastičnimi vrečami in prenesejo v laboratorij.
Podzemni poskusi, pogosto zasnovani na mednarodnem sodelovanju z namenom, da bi odkrili delce temne snovi ali kaj drugega, potekajo v predoru pod Gran Sassom v Italiji, v rudniku kalijevih soli v Boulbyju v Angliji, v predoru Frejus na fran-cosko-švicarski meji, v predoru Canfranc na špansko-francoski meji, v zlatem rudniku Homesta-ke v JuZni Dakoti v ZDA, v Železovem rudniku So-udan v Minnessotti tudi v ZDA in v nikljevem rudniku Sudbury v Kanadi.
V prvih dveh evrop-
skih laboratorijih in v nekaterih ameriških so v teku poskusi, v katerih nameravajo letos uporabiti merilnike delcev prvega rodu. Ti izkoriščajo možnosti, ki smo jih omenili. Z njimi si obetajo
uspeh, v Ce v kilogramu snovi odrinejo delci temne snovi vsaj 30 navadnih delcev na dan. Obstajajo pa že naCrti za merilnike drugega rodu, v katerih bodo hkrati zaznavali dva pojava, na primer tresenje delov kristala in blisk. Razmerje obeh pojavov bo pri delcih temne snovi izrazito drugačno kot pri navadnih delcih iz ozadja. Tako se nadejajo, da bo mogoče v prihodnjih letih zaznati delce temne snovi, če ti odrinejo v kilogramu snovi vsaj en navadni delec na dan. Napovedati je mogoče, da bo postajal lov vse bolj vročičen, Cim dlje delcev temne snovi ne bodo našli. Potem bodo dobile večjo veljavo tudi druge, zdaj zapostavljene domneve.
Temna snov v Vesolju je pomembna tudi zaradi načelnega vprašanja. Vesolje se širi. Po standardnem modelu se je Vesolje zaCelo širiti pred dvanajstimi do dvajsetimi milijardami let z velikim pokom in se odtlej širi, redči in ohlaja.
O tem priča Dopple-rjev pojav, ki ga dobro poznamo: pisk oddaljujoče se sirene se zdi nižji. Svetloba z oddaljenih galaksij je premaknjena k rdeči barvi, se pravi k večji valovni dolžini, kar ustreza nižjemu zvoku. Ta premik je tem večji, Cim bolj je galaksija oddaljena. Oddaljenost zelo oddaljenih galaksij in še bolj oddaljenih teles, kvazarjev, ki jim ni mogoCe določiti oddaljenosti kako drugače, določijo kar po tem premiku.
Da se Vesolje širi, priča presevanje, sevanje na območju zelo kratkih radijskih valov, ki je preostalo iz Časov, ko je bilo sevanje zelo gosto. Naposled o širjenju priča še deleZ lahkih elementov v snovi. Ti so nastali v prvih minutah po začetku širjenja, ko se je Vesolje Ze nekoliko ohladilo, a je bila snov še do-voj gosta, da so bili trki med atomskimi jedri dovolj pogostni.
Sirjenje Vesolja je vse počasnejše zaradi gravitacije med njegovimi deli, denimo jatami galaksij. Ali se bo Vesolje širilo v nedogled ali se bo nehalo širiti in se začelo krčiti? V drugem primeru se bo končalo z veliko eksplozijo na zelo majhnem območju, z velikim zdihljajem. RaCuni, s katerimi išCejo odgovor na to vprašanje, so zelo zapleteni. A njihove nasledke je mogoče preprosto razumeti, Ce nam ni do podrobnosti.
Mislimo si, da strelja-
mo z Zemlje v navpični smeri, da ni zračnega upora in da se Zemlja ne vrti. Izstrelek, ki ga izstrelimo z veliko začetno hitrostjo, Zemljo zapusti in se v zelo veliki oddaljenosti še vedno oddaljuje, a z manjšo hitrostjo od začetne. Pri vse manjši začetni hitrosti se v zelo veliki oddaljenosti giblje z vse manjšo hitrostjo. Začetna hitrost, pri kateri izstrelek v zelo veliki oddaljenosti miruje, je meja. V Času vesoljskih poletov marsikdo ve, da meri ta ubežna hitrost na Zemlji nekaj veC kot enajst kilometrov na sekundo. Izstrelek, ki ga izstrelimo z manjšo hitrostjo od ube-žne, se vrne na Zemljo.
Podobno je tudi v Vesolju, le da ne navajamo hitrosti, ampak povprečno gostoto snovi. VeCji začetni hitrosti ustreza manjša gostota snovi. Vesolje bi se širilo v nedogled, Ce bi bila danes v njem povprečna gostota snovi zelo majhna. Tudi ko bi bile jate daleč vsaksebi, bi se še oddaljevale, a z manjšo hitrostjo od začetne. Pri vse večji današnji gostoti snovi bi se v zelo veliki oddaljenosti oddaljevale jate z vse manjšo hitrostjo. Današnja gostota snovi, pri kateri bi jate v zelo veliki oddaljenosti mirovale, bi bila meja. RaCuni dajo za to kritično gostoto tri vodikove atome v kubičnem metru. Vesolje bi se širilo vse počasneje in bi se nato zaCelo krčiti, dokler ne bi izdihnilo z velikim zdihljajem, Ce bi bila današnja povprečna gostota večja od kritične.
Ali je povprečna gostota snovi v vesolju večja ali manjša kot trije atomi vodika na kubični meter? Po sevanju zvezd in oblakov plina v galaksijah sodec, je gostota snovi velikokrat manjša od kritične.
Vesolje bi se torej širilo v nedogled, Ce ne bi bilo v njem temne snovi. Temna snov močno poveča povprečno gostoto snovi v Vesolju, morda celo do kritične. Nekaj razlogov na osnovi razmišljanja govori prav za to možnost. Prav zaradi negotovosti o temni snovi za zdaj ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali se bo Vesolje širilo v nedogled ali se bo začelo krčiti. Na vprašanje utegnejo odgovoriti poskusi, pri katerih so se namenili zaznati delce temne snovi. Ni nemogoče, da bomo do podatkov o tem prišli v naslednjih letih in desetletjih. Odkritje delcev temne snovi - Ce bo do njega sploh prišlo - bo eno pomembnejših v zgodovini človeštva.
o o
O O
O O
o o
O O
o o
Poenostavljena slika Vesolja, ki se širi v nedogled (zgoraj), in Vesolja, v katerem širjenju sledi krčenje (spodaj). Veliki krog kaže del Vesolja, majhni krogi pa jate galaksij.
Naprave v angleškem laboratoriju za zaznavanje delcev temne snovi.
NOVICE
Ahasver ali bliskovita odločitev
LJUBLJANA/RADOVLJICA - Bogomil Ferfila: Sionizem in Izrael, založba Dida-kta 1993, Knjižnica Slovenskega orientalističnega društva, dragi zvezek. Knjižica je zasnovana kot politično antropološki prikaz sionističnega gibanja, ki se ni izčrpalo z ustanovitvijo države Izrael, niti z njeno ekspanzionisticno politiko. Pisec na ta naCin zapolnjuje vrzel v navzočnosti primarnih podatkov o novejši zgodovini judovstva znotraj slovenske kulture, ne da bi bralce obremenil z obsežnimi znanstvenimi pripomočki. Sionizem in Izrael je hkrati tudi nekakšen »vodic« za vse tiste bralce, ki se doslej niso pogosto zanimali za židovsko kulturno dediščino in politično organizacijo sionističnega gibanja. (B. Z.)
Fenomen izpuhtelega znanja
DELAVVARE - Ce se po srednji šoli nic veC niste ukvarjali z matematiko, potem ste danes na tem področju najbrž popoln nevednež. Ce pa ste matematiko študirali tudi na univerzi, vam solidno znanje ostane tudi 50 let, Čeprav vas je poklicna dejavnost pozneje vodila proč od matematike. Do takšnih sklepov sta prišla Harry Bahrick in Lun-da Hall z univerze Ohio Wesleyan, ki sta testirala 1543 prostovoljcev. Ljudje, ki so se od matematike poslovili takoj po srednji šoli, so v povprečju rešili samo 30 odstotkov nalog, medtem ko so oni s fakultetnimi izkušnjami dosegli 90-odstoten uspeh. Celo tisti, ki so diplomirali pred 50 leti, so v povprečju rešili kar 80 odstotkov nalog. Psihologa na temelju teh raziskav opozarjata, kako zmotno je zanemarjanje vprašanja »izpuhtelega znanja«. Takole pravita: »Namenjamo veliko denarja za vsajanje znanja, prav nic nas pa ne zanima, kako trajno je pridobljeno znanje.«
Najmlajši kraj na Zemlji
REVKJAVIK - Eden izmed najbolj nenavadnih krajev na svetu je vsekakor otok Surtsey, imenovan po velikanu Surturu iz norveške mitologije. Nastal je pred komaj 29 leti, ko se je iz približno 200 metrov dolge razpoke na dnu oceana izlila lava in se tako dolgo kopičila, da je ohlajeni vrhnji del pbkukal iz valov. Lava je iztekala s hitrostjo 75 kilometrov na uro in pri tem se je sproščala energija, s katero bi lahko osvetljevali mesto, ki je desetkrat večje od New Yorka. Otok je še kar rasel, dokler ni lava po kakih štirih letih nazadnje presahnila.
Islandska vlada je Surtsey razglasila za narodni rezervat, da bi znanstveniki z vsega sveta mogli na njem preučevati razvoj življenja. Prva živa bitja na novem otoku so bile severne burnice, arktične morske ptice - priletele so že tedaj, ko se gmote strjene lave še niso ohladile, in si »postregle« z ribami, skuhanimi v vročem morju. Morski tokovi so najbrž prinesli prvo rastlinsko vrsto. Do danes se je na otoku »naselilo« 27 rastlinskih in živalskih vrst, poleg raznih alg in bilk predvsem žuželk in ptic (gnezdi že šest vrst). Na otoku mora ostati vse nedotaknjeno, celo košCice poginulih ptic, in obiskovalci ne smejo odnesti niti kamenčka. Najnovejše meritve dajejo še en razlog za ta ukrep - otok je namreč obsojen na smrt. Erozijski vetrovi so ga že načeli in zmanjšali njegovo površino 2, 5 kvadratnega kilometra na približno 1, 8, višino pa s 175 na 150 metrov. Surtsey bo vse ožji in nižji, dokler ne bo povsem izginil in zaokrožena bo sodobna pripoved o nastanku in izginotju nekega sveta.
Multimedia v ospredju zanimanja
SINGAPUR - Izmed vseh azijskih izdelovalcev računalniške opreme je Singapur najbolj sodeloval z vzhodno Evropo. Po zmagi demokracije v državah nekdanjega vzhodnega bloka so se odprla vrata tudi za Tajvan, ki je na računalniškem področju močnejši. Spodrinjeni Singapur se je brž preusmeril k jugovzhodni Aziji, predvsem Maleziji in Indoneziji, a tudi Kitajski, ki mu je etnično zelo blizu. Singapur še vedno ostaja vodilni proizvajalec trdih diskov, vendar je skoraj vsa proizvodnja pod nadzorom tujih investitorjev. »Četrti azijski zmaj« (prvi trije so Tajvan, Koreja in Hongkong) se pospešeno loteva novih tehnologij, predvsem multimedijskih sistemov. Podjetje Creative Electronics, na primer, že slovi po seriji zvočnih kartic Sound Blaster. Tri singapurska podjetja s pomočjo vlade razvijajo multi-medijske video kartice. Med obetavne izdelke sodijo še kombinirane kartice za modem in faks, a tudi aplikacijski softver. Analitiki predvidevajo, da bo Singapur tudi letos še izdeloval sisteme osebnih računalnikov, sestavne dele in spremno opremo, vendar predvsem za azijska podjetja, ki sicer uvažajo sorazmerno malo računalniške opreme. Na splošno pričakujejo, da bo letošnje leto za Singapur leto konsolidacije.
Vodna ura
EL PASO - Kdor meni, da za uro ni nic hujšega kot voda, se moti. Naredili so namreč uro, ki ne teče brez vode - oziroma sodavice, kave, Čaja, sadnega soka, skratka, brez tekočine. Podjetje Ven-tu Research iz El Pasa je za »pogon« svoje ure namreč uporabila t. i. Voltov člen, imenovan po italijanskem fiziku Alessandru Voltu (pred dvesto leti je »odkril« elektriko, ko je med dvema različnima kovinama, potopljenima v vodo, opazil električno napetost). V »vodni uri« so draga ob drugi tri miniaturne komore, napolnjene z gobasto snovjo, ki vpija vodo; prav zaradi vode med bakreno plošCico na eni strani komore in cinka-sto na drugi strani nastane majhna električna napetost. Kadar se ura ustavi, je ni treba ne naviti ne zamenjati baterije - lastnik gre z njo na roki pod prho ali v morje, umije si roke ali pa roko pomoli skozi okno, Ce zunaj dežuje... Ura stane vsega 20 do 30 dolarjev, trajnost »akumulator-ckov« pa je deset let. (E. J.)
ŠPORT
Sreda, 17. marca 1993
SMUČANJE / TRŽAŠKO PRVENSTVO
Izredno uspešen nastop zamejskih tekmovalcev
Rapotčeva zmagala, Šuberjeva pa četrta v absolutni kategoriji
V nedeljo je bilo v Sap-padi tradicionalno Tržaško prvenstvo v smučanju. Prijavljenih je bilo 463 smučarjev, od teh jih je bilo 97 iz zamejskih smučarskih društev. Kot smo že poročali, je letos že drugič zapored zasluženo zmagala med ženskami Franceska Ra-potec (Cus TS). Pri tem ne moremo mimo odličnega Četrtega mesta Valentine Suber (Brdina selekcija Indules), ki je tokrat pokazala ves njen po-tencijal v ženski absolutni lestvici.
Na splošno moramo pohvaliti vse naše smučarje, saj se je kar 29 naših smučarjev v različnih kategorijah uvrstilo v prvo deseterico. Zadovoljni moramo biti posebno s Štirimi tretji mesti, ki so jih dosegli naši smučarji v posameznih kategorijah. Zelo dober vtis je zapustil Bregov smučar Andrej Kosmač, ki se je v kategoriji elanov uvrstil na tretje mesto, takoj za tržaškim prvakom Beanom in elanom italijanske reprezentance v free stile Tognol-lijem z zelo majhnim zaostankom..
Na sploSno lahko ocenimo letošnje prvenstvo glede rezultatov in tudi organizacije kot eno najboljših vj zadnjih letih. Proge so bile odlično pripravljene, vodja smučarskega centra v Sappadi
Puntilo pa je povedal, da je na splošno zadovoljen z vso sezono, ki so jo uspešno izpeljali tudi zahvaljujoč novim snežnim topovom.
Naj omenimo še izredno dobro končno uvrstitev naših društev. Za mladinski agonizem se je kriška Mladina Resco uvrstila celo na tretje mesto. Medtem ko je na skupni lestvici društev SK Brdina na 4. mestu, na 5. Mladina, na 6. SK Devin, na 8. mestu Breg in na 13. mestu SPDT.
Na koncu pa še drobna zanimivost.Tržaško prvenstvo je med veterani izredno občuteno. Številni tržaški smučarji pridejo oblečeni po zadnji modi, ki jo vsiljuje Alberto Tomba, tudi smučke morajo biti vsaj take, kot jih ima Girardelli, na ko-pneu pa se nihče preveč ne razburja, Ce so rezultati podobni kombinezonu Accole, ki je poln lukenj švicarskega ementala, ki je uradni sponzor švicarske reprezentance.
Od Četrtka do nedelje bo na Piancavallu še deželni finale za maldin-ce (smuk, superG in veleslalom), na katerem zaradi službenih obveznosti najbrž ne bo nastopila Ra-potCeva, ki brani naslov v vseh treh disciplinah, v nedeljo pa se deželni del trofeje Pinocchio za pionirje, miške in cicibane.
(E.M.)
IZIDI NEDELJSKIH TEKMOVANJ
MLADINCI
1. R. Radovani (SC 70 TS) 58.46, 4. C. Vol-pi (Sel. Indules)60.14, 5.M. Suber (Brdina) 61.54, 9. P. Ferluga (Sel. Indules) 63.02, 15. P. Ferfila (Brdina) 72.39, 17. A. Bratos (Brdina) 18.29,21. I. Rolich (Brdina) 193.65.
ČLANI
1. D. Davide (SC 70 TS) 55.03, 3. A. Kosmač (Breg) 56.58,14. I. Vodopivec (Breg) 60.79, 15. A. Zezlina (SPDT) 61.07, 16. E. Vodopivec (Breg) 61.34, 22. G. TauCer (Brdina) 63.44, 26. D. Sossi (SK Devin) 64.09, 32. M. Franza (SK Devin) 69.47, 36. M. Preši (SPDT) 70.91, 40. H. Devetak (SPDT)72.68, 42. M. Kralj (SPDT) 73.41, 47. M. Piccini (Brdina) 79.83.
VETERANI Al
1. A. Beltrame (XXX Ott.) 60.98, 15. M. Corretti (Breg) 76.88, 18. P. Gezzi (Mladina) 80.78, 20. R. Purich (Brdina) 109.90. VETERANI A2
1. E. Severi (S.A.I. TS) 59.90, 11. E. Bogateč (Mladina) 74.46, 19. L. Popovič (Brdina) 87.55.
VETERANI A3
1. M. Marzari (SC 70 TS) 64.66, 4. S. Sossi (SK Devin) 66.93, 7. M. Rapotec (Breg) 70.26, 11. P. Fachin (SPDT) 73.29, 13. M. Suber (Brdina) 75.24), 14. D. Kosmač (Breg) 76.21), 25. S. Ferluga (Brdina) 85.82.
VETERANI A4
1. P. Kulteter (Sci CAI TS) 67.13, 6. A. Furlan (Brdina) 75.68, 7. G. PuriC (SK Devin) 77.39, 12. E. BratoS (Brdina) 90.20. MLADINKE
1. F. Rapotec (Cus TS) 51.09, 3. V. Suber (Sel. Indules) 54.40, 7.S. Sossi (SK Devin) 57.98, 8. V. Mezgec (Brdina) 61.48, 10. H. Sigoni (Mladina) 63.97.
CLANICE
1. M. Šinigoj (CUS TS) 50.87, 9.T. PuriC (SK Devin) 60.99, 13. J. Rudež (SPDT) 62.45, 14. G. Pieri (SK Devin) 63.68, 18.M. Janežič (Brdina) 66.48, 22. V. Fachin (SPDT) 68.26.
DAME
1. B. Fornasir (Sci CAI TS) 60.68, 12. Z. Mezgec (Brdina) 77.16, 13. S. Pitacco (Br-
dina) 78.70, 18. S. Pregare (SK Devin) 102.34, 19. A. Suber (Brdina) 108.17. MIŠKE
1. S. Nider (SC 70 TS) 69.96, 3. M. Bogatez (SK Devin) 78.66, 4. M. Paulina (SK Devin) 78.66.
CICIBANKE
1. D. Zerial (SC 70 TS) 60.92, 4. I. Bianchi (Sel. Indules) 66.40, 5. N. Furlani (Sel. Indules) 68.07, 6. S. Perosa (SK Devin) 82.69.
DEKLICE
1. I. Germani (SC 70 TS) 51.08, 6. F.. Mezgec (Sel. Indules) 57.57, 8. K. Mezgec (Sel. Indules) 60.12, 11. A. Strekelj (Sel. Indules) 65.71, 12. T. Trampuž (Sel. Indules) 65.80, 16. K. Furlan (SK Devin) 85.96. NARASCAJNICE
1. F. Sannini (SC 70 TS) 52.21, 3. A. Hrvatic (Sel. Indules) 64.33, 5. M. Kufersin (Brdina) 65.78, 7. J. Strekelj (Sel. Indules) 74.38.
MIŠKI
1. M. Scabar (Sci CAI TS) 58.27, 19. D. Ghezzi (Mladina) 102.32.
CICIBANI
1. A. Stocca (SC 70 TS) 58.05, 6. G. Pitacco (Sel. Indules) 62.72, 7. A. Crismancich (Sel. Indules) 63.21, 8. B. Bogatez (Mladina) 63.47, 9. E. Piccini (Sel. Indules) 63.82, 10. P. KocjanCiC (Sel. Indules) 64.62, 21. M. SadIowski (Mladina) 99.77. DEČKI
1. G. Zivoli (SC 70 TS) 54.16, 14. R. Pertot (SK Devin) 68.42, 15. T. Sirca (SK Devin) 68.90, 17. S. Maizan (SK Devin) 69.77.
NARAŠČAJNIKI
1. M. Bruni (Sci CAI TS) 46.74, 8. D. Tence (Breg) 54.62, 10. D. PraSel (Breg) 55.95, 11. A. Paulina (SK Devin) 57.75.
MLADINSKI AGONIZEM
1. Sci Club 70 38, točk, 3. Mladina
21, 6. Brdina 2.
DRUŠTVENA LESTVICA 1. Sci Club 70 (609, 4.741, 5.340), 4. Brdina (-, 989, 989), 5. Mladina (525, 188, 713), 6. SK Devin (-, 660, 660), 8. Breg (-, 467, 432), SPDT (-, 269, 269).
NAMIZNI TENIS / PO ZADNJIH KVALIFIKACIJSKIH TURNIRJIH
Številno slovensko zastopstvo na finalu
Ana Bersan in Monika Radovič na Pokalu Alp
Jasna Jurečič
S štirimi urnirji na državni in deželni ravni so se za Krasove namiznoteniške igralce zaključile individualne kvalifikacije za mladinsko državno prvenstvo in za prvenstvo tretje kategorije. Državno prvenstvo mladinskih kategorij bo 19. maja v Temiju. SK Kras bodo takrat predstavljali: Vanja, Nataša, Nina, Gorazd, Katja Milic, Erika Radovič in Ivana Stubelj. Prve dni junija pa bo državno prvenstvo tretje kategorije, kjer bodo nastopili Vanja, Katja, Gorazd Milic in Erika Radovič ter predstavnica Bora Cunja R.E. Lara Posega..
Zadnji kvalifikacijski turnir na deželnem nivoju je bil konec tedna v Pordenonu. Začnimo s tretjo kategorijo, kjer je bilo najbolj vroče. Vzdušje je doseglo višek v finalni tekmi med Kra-sovko Katjo Milic in Si-mionatovo (Azzurra Gorica), kjer je Miličeva dosegla tako rekoč dvojno zmago: azzurrino igralko je premagala s 3:1, njena zmaga pa je prispevala h kvalifikaciji klubske soigralke tretjeuvrSCene Erike Radovič, saj bi se v primeru zmage na državno prvenstvo uvrstila GoriCanka. Četrto mesto je zasedla Vanja Milic,
Gorazd Milič (f. Križmančič/KROMA)
Nataša Milič (f. Križmančič/KROMA)
sicer že kvalificirana iz državnih turnirjev. V tej kategoriji so nastopile še Nataša in Nina Milic ter Ivana Stubelj s solidnimi uvrstitvami, medtem ko je bila odsotna Borova igralka Lara Posega, ki ima že rezervirano vozovnico z državnih turnirjev, k Čemur sta pripomogli najbolj njeni visoki uvrstitvi iz Cocaglia in Temija,
V moški konkurenci sta Častno izgubila Peter Santini in Gorazd Milic v prvem kolu ter Bojan
r SMUČARSKI TEK / TR2ASKO PRVENSTVO
Tekači ŠD Mladina osvojili štiri pokrajinske naslove in skupno odnesli 10 medalj
Pomembno vlogo je odigralo pravilno mazanje
Kot smo že poročali, so v soboto na Tržaškem smučarskem prvenstvu nastopili tudi tekači, med 115 nastopajočimi pa je bilo tudi 15-člansko zastopstvo SD Mladina. Gre za fante in dekleta, ki se v glavnem ukvarjajo z rolkanjem, a so na tej ravni nadvse konkurenčni tudi na snegu, o Čemer še najbolje potrjuje podatek, da so pobrali kar štiri prva mesta, skupno pa deset medalj!
Na hitri, delno seneni in delno sončni progi so se izkazali prav vsi, pomembno vlogo pa so odigrale tudi maže. Pri Mladini so se opredelili za nekoliko manjše mazanje smuCi in izkazalo se je, da so naredili prav.
Na najvišjo stopničko sta se po pričakovanjih povzpela Mateja in David Bogateč, presenetljiv in spodbuden obenem je bil uspeh Jana Prinčiča med dečki, med deklicami se je uveljavila Tatjana Kobau, zelo dober čas (in drugo mesto) je med ci-cibankami dosegla Jelka Bogateč, kadet Rajko ZeCevic je za las zgrešil me-
daljo.
Najboljši Cas in naslov tržaškega prvaka sta si priborila Fabio Fonda (Ski Maraton) med moškimi (15 km) in Mita Crepaz (Sci Cai XX ottobre) med ženskami (5 km).
Uvrstitve
Cicibanke (3 km): 1. Mateja Boga-tecl4:32, 2. Jelka Bogateč (oba Mladina Resco) 16:03.
Deklice (3 km): 1. Tatjana Kobau (Mladina Resco) 16:53.
Dečki (5 km): 1. Jan Prinčič 20:02, 2. Edoardo de Felice 21:03, 3. Mitja Tretjak 21:11, 4. Jara Košuta (vsi Mladina Resco) 26:49.
Naraščajniki (5 km): 1. David Bogateč 15:17, 2. Tibor DrasiC 19:36, 3. Mitja Košuta (vsi Mladina Resco) 20:01.
Mladinci (15 km): 1. Marco Sirotti (Sci Cai) 46:30, 3. Martin Košuta (Mladina Resco) 1.04:35.
Kadeti (15 km): 1. Daniel Trampuž (Sci Cai) 43:25,4. Rajko ZeceviC (Mladina Resco) 57:25.
_____MLADINSKA KOŠARKA / DE2ELN1 MLADINCI_
Borovci tesno s Fenoviariom Kontovel in Cicibona pa KO
Največ točk so zbrali Hmeijak(29), Bajc(25) in Simonič(25)
Kontovel - Don Bosco 74:102 (45-44)
KONTOVEL: Ban 4, Gulič 7 (3:4), Emili 2, Križman, Cingerla, Kralj 9, Hmeljak 29 (3:4), Černe 4, Turk 19 (7:11); trener Furlan.
PM: 13:19. SON: 21. PON:	Gulič (35),
Hmeljak (38). 3T: Kralj 1.
Sodec po končnem izidu bi lahko sklepali, da so Kontovelci odigrali le stransko vlogo proti vodilnemu Don Boscu, kar pa ni res, saj so se Furlanovi fantje dalj Časa povsem enakovredno borili z gostujočo ekipo in šele v drugem delu je prišla na dan razlika med ekipama in tehnična premoč nekaterih posameznikov Don Bosca (Vlacci 33).
V prvem polčasu je bi-
Posnetek z »družinskega« derbija (f.Križmančič/KROMA)
NOGOMET / PRVENSTVO NAJMLAJSIH NA GORIŠKEM
Brez presenetljivih izidov v tem kolu
Doberdobska Mladost se je otresla enega od tekmecev v boju za vrh lestvice
Tudi v tem kolu v prvenstvu najmlajših na Goriškem ni prišlo do večjih presenečenj. Vsa boljša moštva so v soboto zabeležila zmage, razen Isontine, ki je zlata vredni točki pustila v Doberdobu.
Izraz »pustila« pa ni najboljši, saj je Mladost povsem nadigrala vrstnike iz Furlanije in popolnoma zasluženo premostila to težko oviro. S to zmago so se igralci s Krasa otresli nevarnega tekmeca, ki je s tem porazom verjetno tudi že odrezan iz boja za prva mesta. Po-
vedati pa moramo, da ima Isontina tekmo manj, saj mora še nadoknaditi zaostalo srečanje s Pierisom.
To zaostalo tekmo bo moštvo iz Morara bržkone osvojilo, a bo kljub temu še vedno za tri točke prekratko za vodilno dvojico in dve točki za tretje uvrščeno Opicino.
Zelo nevarno pa se približuje Monfalcone, ki v tem delu prvenstva ne pozna spodrsljajev in dosega same visoke zmage. V naslednjem kolu bo moštvo iz TržiCa gostovalo na
Opčinah.
Za Mladost bi bilo naravnost sijajno, če bi TržiCani presenetili domačine, saj bi se v boju za naslov otresli še enega neugodnega nasprotnika.
V soboto se bodo Do-berdobci srečali z lažjim nasprotnikom in sicer z moštvom San Marco iz Sesljana. V prvem delu prvenstva so v Ribiškem naselju Kraševci zmagali s 4:0 in verjamemo, da bo tudi tokrat rezultat podoben.
Rezultati 6. kola povratnega dela:
Mossa-Sanrocchese: 7:1, Pieris-Romana: 5:0, Staranzano-Pro Ro-mans: 0:1, Gradese-Lu-cinico: 1:0, Aris-Corno: 1:1, Monfalcone-San Sergio: 5:0, San Marco-Opicina: 0:9, Mladost-Isontina: 1:0.
VRSTNI RED Mladost 37, Mossa 37, Opicina 36, Isontina 32, Monfalcone 31, Aris 23, Gradese 23, Corno 19, Pieris 19, San Sergio 17, Pro Ro-mans 17, Lucinico 15, San Marco 12, Staran-zano 11, Sanrocchese 4, Romana 1.
(Vili Prinčič)
lo kar prijetno zaznati, da so se Kontovelci povsem enakovredno upirali gostujoči peterki, zlasti pa je zadovoljil Marko Hmeljak, ki je v prvih dvajsetih minutah dosegel kar 22 točk in Furlanovi fantje so tako sklenili prvi del v vodstvu.
V nadaljevanju so Salezijanci poostrili tempo igre in zlasti v obrambi uspešno zaustavljali Hmeljaka, Kralja in Guliča. Dobro se je upiral le še Stefan Turk, kar pa je bilo ob odsotnosti Vodopivca in Daneva (na šolskem izletu), za spoznanje premalo. Igralci Don Bosca so si najprej priigrali prednost desetih točk, v nadaljnih minutah pa se je razlika stalno večala, saj je »coa-ch« Furlan dal vsem možnost igranja. (VJ)
Dopolavoro Ferrovia-rio - Bor Radenska 87:98 (47:48)
BOR:	Simonič 25
(3:4), Vidali 2, Giacomini 6 (2:3), Grbec 23 (1:2), Verri, Porporatti 10 (2:3), Palmisano 2, Debeljuh 22 (7:12), Cupin 6 (0:4), Bandi 2- trener Martini.
PM: 15:28. SON: 19.
3T: Debeljuh 1.
Borovci imajo slabo navado, da stopijo na igrišče proti slabšim nasprotnikom popolnoma nezbrani. To se je zgodilo tudi v predzadnjem kolu mladinskega prvenstva. Medtem ko v napadu niso imeli vidnih težav, so že v uvodnih minutah podcenjevali domačine, tako da so jim bili ti vedno za petami. Takoj po odmoru pa so domačini prišli celo v vodstvo in povedli s 53:50. V vodstvu pa so ostali le za kratek cas, saj je Borov trener z nekaterimi posegi »zbudil« be-lozelene, ki so nato najprej izenačili in končno povedli.V veCjeme delu drugega dela srečanja so borovci imeli 10 do 12 točk prednosti kljub temu, da so pokazali slabo in popustljivo mož -moža	obrambo.
Prihodnji ponedeljek bodo borovci odigrali zadnje kolo prvenstva proti Santosu, s katerim ne bi smeli imeli velikih težav za osvojitev zadnjega para točk, seveda, Ce bodo dobro zaigrali v obrambi.(U.A.)
Simoneta v drugem. V tekmi za vstop v šestnajsterico je Marjan Milic po izjavi trenerja Šercerja po brezglavi igri izgubil s Sossijem 3:2 v nizih, po tekmi zlomil lopar in bil popolnoma upravičeno kaznovan s strani sodnika, tako da je sedaj vprašljiva njegova udeležba v Veroni na ekipni prvenstveni tekmi.
V mladinskih kategorijah so bili mladi Krašovci tudi tokrat uspešni. Drugo mesto Gorazda
Cicibona Radenska -Servolana Latte Carso 71:100 (32:45)
CICIBONA: Punis 12, Rudež 9 (1:3), I. Bajc 25 (5:6), Sarini 19 (5:12), Škabar 6 (2:2), E. Bajc; trener Jogan.
PM: 13:23. SON: 17. 3T: Punis 2.
Proti drugouvrščene-mi Servolani so cicibo-naši povsem zadovoljivo opravili nalogo, saj so se kljub okrnjenemu številu igralcev (kar štirje posamezniki so na šolskem izletu), uspešno upirali boljšemu nasprotniku. V uvodnem delu tekme so naši celo vodili (11:7 in celo 17:9 v Četrti minuti -Iztok Bajc že 8 točk) in trener gostov Puissa je zahteval minuto odmora, da so se nasprotniki prebudili. Z agresivno obrambo in uspešnimi skoki v napadu visokega Monticola (standardni elan prve ekipe v C ligi) so Skedenjci vzpostavili ravnotežje, ki je trajalo skoraj do 15. minute prvega dela. Zatem so cici-bonaši nerodno izgubili nekaj žog in gostje so v hipu vodili s desetimi točkami razlike.
V drugem delu sta se v vrstah Servolane izkazala Labella in Vascotto, ki sta s hitrim tempom igre popolnoma strla vsak odpor naših. Obenem so bili belozeleni brez moCi proti conski obrambi 3:2 in z delnim izidom 23:3 se je tekma predčasno zaključila (70:42 v 27’). V zadnjem delu tekme so najprej B arini in Punis, zatem pa I. Bajc in Rudež uspešno zaključevali napadalne akcije Cicibo-ne in razlika se ni veC povečala. (VJ)
Rokomet Kraševke počasi prihajajo v formo
Pregona - Kras 17:17 (8:7)
KRAS:	Calzi,
Bizjak, Citter 2, Jagodic 4, Milkovič 2, Zapušek, Ker-mec, Bizjak 1, Valentina Ferluga, Dolores Ferluga 8.
Našim rokometašicam je tudi tokrat le za las ušel podvig, saj so ponovno igrale neodločeno, tokrat z ekipo Pregona, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Ko se je tekma zaCela, je zgledalo, da Kraševke ne bodo imele nobene možnosti za zmago, saj je bil rezultat v 10. min. že 4:1 v korist domačink. Ampak takoj potem so nase izenačile na 5:5, polčas pa se je končal v korist nasprotnic z izidom 8:7.
V 2. delu so Kra-sovke takoj povedle in obdržale vodstvo do polovice polčasa. Nato se je začel pravi boj za zmago. Nasprotnice so najprej izenačile, potem povedle, nato so jih naše ujele in prehitele. Tak ritem so obdržale vse do konca tekme. Tekma se je končala z rezultatom 17:17. Kaže, da so Krasove igralke šele ob koncu prvenstva dosegle boljšo formo, kar vzbuja precej upanja, da bodo uspešno zaigrale v play-outu, ki se bo začel 27. t.m.(Vesna)
Milica v Pordenonu in 40 točk v skupnem seštevku je lep uspeh mlajšega pionirja, ki bo letos prvič nastopil na državnem prvenstvu. Tik za njim se je uvrstil Bojan Simoneta. V konkurenci deklic so na zmagovalnem odru stale Vanja, Nataša in Nina Milic. Slednja se je kvalificirala na deželnih turnirjih, Vanja in Nataša pa že na državnih. Med narašCajnicami je zopet slavila Katja Milic pred Gambinijevo (Rangers Udine) ter Ivano Stubelj in Eriko Radovič. Vse tri Krasovke so si že predhodno zagotovile udeležbo na državnem prvenstvu. Med naraščajniki se je Peter Santini uvrstil med osmerico, v Četrtini finala pa ga je premagal Sossi.
Mednarodni
turnir v Veroni
Krasovi igralki Ana Bersan in Monika Radovič sta bili izbrani v italijansko B reprezentanco, ki je konec tedna nastopila na mednarodnem Pokalu Alp v Veroni. Poleg Italije (A in B) so nastopile tudi ustrezne reprezentance Avstrije in Švice. Za Krasovki je bila to lepa priložnost, da se poiskusita tudi na mednarodni ravni. Krasovki sta se v tej vlogi dobro odrezali. Njuna ekipa je zasedla peto mesto, pokal je osvojila prva avstrijska ekipa, potem ko je premagala ekipo Švice B z 11:5.
Krasovki sta k zmagi doprinesle z osvojitvijo petih toč: 3 Bersanova in 2 RadoviCeva. Tudi proti drugim ekipam sta osvojili nekaj dvobojev.
Obvestila
PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 6. redni občni zbor v soboto, 27. t.m., ob 17. uri na Stadionu 1. maj v Trstu z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in imenovanje delovenega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, volitve, razno.
SD PRIMOREC sklicuje v petek, 19. marca, redni občni zbor. Prvo sklicanje ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
ZSSDI
obvešča, da bo jutri, 18. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah seja izvršnega odbora.
ZSSDI
obvešča, da bo jutri, 18. t. m., ob 20.30 na sedežu SD Breg v Dolini seja nogometne komisije.
KOŠARKA / EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO
NOGOMET / DANES IN JUTRI V EVROPSKIH POKALIH
Real že v finalu Benetton izenači
Benetton in Scavolini še enkrat v četrtek
Milan - Porto osrednje srečanje »prvakov«
Juventus proti Benfici pred »življenjsko tekmo«
Ruud Gullit danes ne bo igral (AR)
Madrid - Kot je bilo Pričakovati, je Real v Madridu pred 9.000 gledalci drugič visoko premagal bolonjski Knorr in se tako uvrstil na »final-°fur«, ki bo prihodnji mesec v Atenah. 2e v pr-yem polčasu so Sabonis in ostali vodili z 18 točkami razlike. Bo-lonjcani so se v začetku drugega polčasa približali na 5 točk, to pa je bilo tudi vse, kar so zmogli Proti boljšemu Realu. Zlasti slabo je igral Danilo vic.
Tekma v Trevisu med Benettonom in Scavoli-nijem pa je bila bolj izenačena, naposled pa je zasluženo zmagala domača ekipa, pri kateri je bil Kukoč sijajen (dal je 35 točk). Pri Scavoliniju Pa se je izkazal Cartlon Myers z 82 točkami. Za določitev polfinalista bo Potrebno se tretje srečanje, ki bo jutri spet v Trevisu.
Tudi v Limogesu bo potrebno tretje srečanje (ki bo danes) za določitev polfinalista. Na drugi tekmi je namreč ZdovCeva ®kipa po zelo izenačenem boju premagala piympiakos, pri katerem j® spet izstopal Paspalj s točkami. Limoges, ki je na prvem srečanju v Grčiji izgubil (67:70), je sicer kot običajno igral odlično v obrambi. Sicer pa so se tudi Grki izkazali predvsem z obrambno
igro, tako da je bil končni izid temu tudi primeren.
Slovenski reprezentant Zdovc je bil tudi tokrat eden najzaslužnejših za zmago gostiteljev: bil je odličen v obrambi, poleg tega je tudi odločilno prispeval, da si je njegovo moštvo priigralo prednost petih točk (38:33), ki jo je ohranilo do konca tekme in nato tudi zmagalo.
Real Madrid - Knorr 79:58 (44:34)
REAL MADRID: Antu-nez 16, Santos 7, Gargol 11, Brown 18, Sabonis 8, Lasa, Birjukov 10, Martin 7, Romay 2.
KNORR: Brunamonti
10, Danilovič 15, Moran-dotti 5, VVennington 5, Coldebella 6, Carera 15, Brigo 2, Binelli, Marche-selli, Diacci.
Limoges - 01ympiakos 59:53 (21:23)
LIMOGES: Verove 3, Young 20, Zdovc 14, Bil-ba 4, Redden 8, Dacoury 6, Butter 4, Forte, M’ Baia.
OLVMPIAKOS: Sigalis 4, Paspalj 27, Berry 16, Tomič, Tarlac 2, Eliani-dis, kamburis, Papadakos 2, Stamatis 2.
EVROPSKI POKAL
FINALE
Aris Solun - Efes Pil-sen 50:48 (29:32)
Pokal prvakov
Tudi milijarderski Milan, ki je starta! v sezono s 25 odličnimi nogometaši, od tega kar 7 tujcev, ima pred današnjo pokalno tekmo s Portom težave s postavo. Zdi se neverjetno, toda dejansko je tako. Od 7 tujcev je danes nared za igro le Francoz Papin, ki pa je resnici na ljubo na zadnjih tekmah že nekajkrat »rešil« Milanovo moštvo tako v pokalu kot v prvenstvu. Sam Papin pa meni: »Porto je odlična ekipa, ki je predvsem nevarna v protinapadu. Ge premagamo Portugalce, smo zanesljivo v finalu.«
Današnji spored
Skupina A: 01ympique Marseille - CSKA Moskva, Rangers - Bruges.
Skupina B: IFK Gote-borg - PSV Eindhoven, Milan - Porto (20.30 po TV Canale 5).
Pokal pokalnih zmagovalcev
»Dokaj mirno Čakam tekmo s Sparto. Važno je, da moji fantje igrajo na tej tekmi, tako kot znajo in zmorejo, brez nepotrebnega pretiravanja, da morajo takoj doseči zadetek. Zavedam se, da startamo z dokaj neugodnim izidom 0:0. Ge bi namreč Sparta dosegla gol, bi postalo za nas vse zares težje. Potrebna je torej predvsem previdnost in prepričan sem, da bomo vsaj en gol le dali,« je
dejal trener Parme Nevio Scala pred današnjo pokalno tekmo proti Sparti iz Prage, ki bo danes ob 14.30.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je trener praške Sparte Dušan Uh-rin dejal, da upa, da bo njegova ekipa dala vsaj en gol, kar bi bilo verjetno dovolj za uvrstitev v polfinale.
Od ostalih srečanj je moskovski Spartak danes favorit za uvrstitev v nadaljnji del, saj je že v gosteh zmagal z 1:0 proti Feyenoordu.Vroče bo danes v Bukarešti med domačo Steauo in Antvver-pnom (prva tekma se je končala z 0:0), jutri pa se bosta v Madridu pomerila domači Atletico in grški 01ympiakos (prva tekma 1:1).
Pokal UEFA
Današnje Četrtfinalno srečanje tega pokala v Turinu z Benfico bo za Juventus gotovo »življenjske važnosti«. Trapatto-nijevo moštvo je namreč v državnem prvenstvu šele šesto, izgubilo je kar Sest tekem v gosteh in že dolgo ni več v boju za državni naslov, čeprav so za to sezono potrosili ogromno denarja za najem velikih asov, kot so Vialli, Platt in Moeller.
Ge bi Juventus tudi danes »kiksnil«, bi bila to za turinski klub in za sto-tisoče navijačev, ki jih Se ima društvo po vsej Ita-
liji, prava drama. Trener Trapattoni je zato včeraj opravil trening za zaprtimi vrati, kar ni običajno za italijansko »damo nogometa«.
Trener Benfice Toni pa je previden in ne verjame v krizo TurinCanov. »Juventus je sedaj kot ranjena žival in je zato Se nevarnejši, sem pa zmeren
optimist.«Srečanje v Turinu se bo pričelo ob 17.45 (tudi po TV 1. spored).
Tekmi Borussia Dortmund - Roma (prvo srečanje 0:1) in Pariš SG -Real Madrid (1:3) bosta jutri. Včeraj je Ajax z 1:0 premagal Auxerre, ki pa se je uvrstil v polfinale, saj je prvič zmagal s 4:2.
ŠAH / PO TURNIRJU V LINARESU
D-: !v Ji
Vsa svetovna elita v senci Kasparova
Gari Kasparov je pravi šahovski kralj
Jutri ob 18.30 v Sežani prijateljsko srečanje Smelt Olimpija ■ Stefane!
TRST - Ljubitelji košarke na Primorskem bodo jutri zares prišli na svoj račun: v športni dvorani v Sežani bo namreč ob 18.30 prijateljsko srečanje med ljubljansko Smelt Olimpijo in tržaškim Ste-fanelom.
Za obe ekipi bo tekma še kako koristna preizkušnja pred končnim in ključnim delom obeh državnih prvenstev.
S Stefanelom bo igral tudi naš rojak in bivši Kontovelov košarkar Jan Budin, ki se je na zadnjih dveh prvenstvenih tekmah (predvsem v Trstu proti Scainiju) zelo dobro odrezal.
Na tribunah v Sežani pa bo pozorno sledil jutrišnjemu srečanju tudi novopečeni trener slovenske reprezentance in tudi Jadranov trener Janez Drvarič, saj pri ljubljanski ekipi igra kar precej kandidatov za državno selekcijo. Kvalifikacije za EP v Wroclawu so skoraj pred vrati in zato bo Drvarič z zanimanjem preverjal formo kandidatov za državni dres. Jutrišnjo tekmo si velja torej zanesljivo ogledati.
LINARES - Na pravkar končanem velemojstrskem turnirju najvišje, 18. kategorije so velemojstri igrali res vrhunski šah. Zbrana je bila vsa svetovna šahovska smetana. Odsoten je bil le izzivalec svetovnega prvaka Garij a Kasparova, Anglež Nigel Short, ki ima ta hip nižji rating od večine udeležencev turnirja, a bi kljub temu lahko igral vidno vlogo. Tempo na turnirju je narekoval svetovni prvak Gari Kasparov, ki ni ravno blesteče začel. Ko pa mu je »steklo«, je bil nezadržen. Svoje nasprotnike, sicer vrhunske velemojstre, je premagoval tako prepričljivo in v takem slogu, da ni bilo nobenega dvoma, kdo je šahovski kralj.
Nekdanjega svetovnega prvaka Anatolija Karpova, večnega tekmeca za šahovsko krono, je v značilnem taktično-na-padalnem slogu kot črni premagal v lepotici, za katero je sam izjavil, da je njegova najlepša zmaga nad Karpovom sploh. Na gre samo za prvo mesto Garij a Kasparova na veleturnirju, ampak tudi za sijajen odstotek: več kot 75 odstotkov osvojenih točk. To je podatek, ki ne potrebuje komentarja.
Kasparov torej suvereno obvladuje položaj v svetovnem šahu na obeh straneh: je svetovni prvak, hkrati pa nedvomno najuspešnejši turnirski igralec med vsemi svetovnimi prvaki v zgodovini šaha.
Se nečesa ne smemo prezreti: prav presenetljive so njegove številne mojstrovine na področju ustvarjalnosti, saj je neverjetno izviren pri iskanju novega, še neodkritega. Ce ga primerjamo z drugimi vrhunskimi velemojstri, je zanje nedosegljiv tudi na tem področju. Anglež Nigel Short je sicer izzivalec Kasparova, a njegove možnosti, da bi prvaka resno ogrozil, niso večje od simboličnih.
V Linaresu je ponovno odlično zaigral Karpov, nekdanji svetovni prvak, ki ga tudi hud poraz proti Kasparovu ni »iztiril« in je po dobrem finišu z Anandom delil drugo mesto.
Viden prodor sta napravila mlada upa svetovnega šaha Sirov in Kramnik, ki sta turnir končala na četrtem oziroma petem mestu. Razočaranje pa je Timma-nova delitev enajstega mesta, čeprav se mu še poznajo posledice poraza z Nigelom Shortom v finalnem dvoboju kandidatov za izzivalca svetovnega prvaka. Na lestvici sta popolnoma »potonila« Gelfand, ki očitno preživlja hujšo krizo, in Ljubojevič, za katerega so turnirji 18. kategorije kar nekoliko premočni.
Zaradi izenačenosti igralcev je bil turnir zelo borben in zanimiv. Zlasti po ustvarjalni plati bo ta turnir gotovo našel mesto v šahovskih analih, saj je bilo odigranih nekaj izrednih partij. (A. P.)
■r	1 NOGOMET / TUJA PRVENSTVA____
V Angliji Nonvich spet v boju za naslov pivaka
V Španiji La Coruna počasi zaostaja
LONDON - Dve sicer nepopolni koli sta v Angliji prinesli kar precej presenečenj. Potem ko je že kazalo, da je Norvvich odrezan od boja za naslov, sta Manchester United in Aston Villa zatajila. Med tednom je Manchester izgubil pri zadnjeuvrscenemu Oldhamu, Aston Villa pa je proti Tottenhamu igral brez golov. V nedeljo sta se vodilni moštvi v medsebojnem spopadu razšli pri izidu 1:1, kar seveda Se kako ustreza prav Norwichu. Rumeni so dvakrat zmagali in imajo tudi nemajhno prednost, da bodo proti direktnima tekmecema za končno zmago igrali na domačem terenu. Samo teoretične so možnosti Sheffield Wednesdaya, ki bo svojo pozornost najbrž usmeril v finale ligaškega pokala, kjer se bo pomeril z Arse-nalom. Lep skok na lestvici sta napravila Liverpool in VVimbledon (vsak dve zmagi) s samo tremi osvojenimi točkami v zadnjih osmih tekmah pa
Dimitrij Križman
je močno na prepihu Middlesbrough.
VRSTNI RED: Aston Villa in Manchester United 61, Norvvich 59.
V Španiji se menda nagiba h koncu borba Davida z Goljatom. Novinec La Coruna je namreč v Barceloni prepričljivo potegnil krajši konec. Pred 115 tisoč gledalci je De-portivo	deloval
neučinkovito, pobudo so vseskozi imeli v rokah domačini, ki so z goli Goicoechee, Amoria in Koemana slavili s 3:0. Do presenečenja je prišlo v Madridu, kjer Realu ni uspelo premagati skromnega Logronesa. Po razburljivi tekmi so gostje izenačili v 94. minuti, prav tako kot izid pa je bilo presenetljivo tudi Realu nenaklonjeno sojenje.
VRSTNI RED: Barcelona 40, Real Madrid 39, La Coruna 37.
Bolj dolgočasno je bilo ta teden v Franciji in
Nemčiji. Francozi so dosegli rekordno nizko bero golov, povrhu tega so se na papirju najzanimivešje tekme končale neodločeno. 01ympique je doma odbil napad vse bolj nevarnega Bordeauxa. Pariš Saint Germain pa je z domačim remijem zapravil Se eno priložnost, da bi se približal vodilni dvojici. Se najbolj zadovoljen je tako Monaco, ki je s težkega gostovanja odnesel točko.
VRSTNI RED: OM in Monaco 38, Bordeaux in PSG 36, Nantes 35.
V Bundesligi je Eintra-cht zlahka zmagal in se za točko približal Bayer-nu, ki je v gosteh igral neodločeno. Po porazu VVerderja in remiju Bo-russie Dortmund se je konkurenca za sam vrh razpolovila. Prijetno novost predstavlja vsekakor Saarbrucken, pri katerem igrajo trije Američani. Ob teh je Wynalda celo tretji na lestvici strelcev.
VRSTNI RED: Bayern 32, Eintracht 30, Werder Bremen 28.
Nemec Rudi Voeller letos uspešno igra v francoskem prvenstvu (AP)
NOVICE
Na hokejskem SP skupine C Slovenija zlahka z Madžarsko
Slovenija - Madžarska 14:2 (4:1, 7:0, 3:1)
S prepričljivo zmago nad Madžarsko si je Slovenija že zagotovila nastop v polfinalu hokejskega SP skupine C. Madžari niso bili tako nevaren nasprotnik, kot so se nekateri bali in zdaj vsi čakajo na derbi s Kazahstanom.
Gole za Slovenijo so dosegli: Razinger, TiS-ler,Brodnik, fug po 1, Smolej, Zupančič Gorenc, Kopitar in Vnuk po 2
Soerensenu etapa Fondriest še vodi
SANTELPIDIO A MARE - Danec Rolf Soerensen je zmagal v predzadnji etapi od Monte San Pietran-geli do SanfElpidia a Mare (160 km), v skupni uvrstitvi dirke od Tirenskega do Jadranskega morja pa še naprej vodi Maurizio Fondriest, ki je včeraj osvojil tretje mesto z istim časom kot zmagovalec. Danec je za 160 km potreboval 4 ure 19 minut in 47 sekund, skupaj z njim pa je z istim časom na cilj prišla Se večja skupina kolesarjev, v kateri so bili vsi najboljši. Danes bo na sporedu zadnja, osma, etapa od SanfElpidia do San Benedetta del Tronto. Etapa je dolga 160 km in precej lahka, tako da najbrž Fondriest ne bo imel težav pri obrambi vodilnega položaja.
Egipt - Zimbabvve še enkrat
PARIZ - Kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu leta 1994 v ZDA med Egiptom in Zimbabvvejem (afriška skupina C) bodo ponovili prihodnji mesec v Lyonu. FIFA je zaradi izgredov na stadionu razveljavila prvo srečanje, v katerem je Egipt na domačih tleh zmagal z 2:1. Srečanje bi morah ponoviti že 28. marca, vendar so nato tekmo preložili na čas med 14. in 18. aprilom. Za preložitev je zaprosil Egipt zato, da tekma ne bi sovpadala z muslimanskimi verskimi praznovanji ob koncu Ramadana. Za uvrstitev v naslednje kolo mora Egipt nujno zmagati, medtem ko Zim-babvveju zadošča že neodločen rezultat.
Ben Johson bi rad igral nogomet v Italiji
RIM - Spnnter Ben Johnson, ki ga je mednarodna atletska zveza zaradi ponovljenega jemanja nedovoljenih poživil diskvalificirala z dosmrtno prepovedjo nastopanja na atletskih tekmovanjih, bi rad igral nogomet v Italiji. To je povedal Johnson v intervjuju za italijansko Tv postajo Canale 5. Intervju bodo predvajali danes v okviru oddaje »Spazio 5«. Kanadski šprinter trdi, da je zelo dober nogometaš.
Priznanje za Juga in Jegliča
STOCKHOLM - Čeprav slovenska rokometna reprezentanca na svetovnem prvenstvu v rokometu na Švedskem ne nastopa, ima Slovenija kljub temu dva svoja predstavnika. Odličnima sodnikoma Jugu in Jegliču so zopet zaupali sojenje na največji rokometni prireditvi. Sodila sta namreč prvo polfinalno tekmo v skupim B med Nemčijo in Islandijo, ki so jo s 23:16 dobili Nemci. V prvi polfinalni skupini tako vodijo Spanci, v drugi pa svetovni prvaki Švedi, ki še edini niso izgubili točke. Rezultati prvih tekem v polfinalnih skupinah - skupina A (Halmstad): Švica - Egipt 26:23 (12:9), Španija - Romunija 20:16 (11:7), Francija - moštvo Češke in Slovaške 26:18 (13:7); skupina B (Stockholm): Rusija -Madžarska 29:22 (15:10), Nemčija - Islandija 23:16 (10:5), Švedska - Danska 23:20 (13:9).
Lestvica - skupina A 1. Španija	56:49	5 točk
2. Francija	73:66	4
3. Švica	70:66	4
4. Romunija	57:61	2
5. Egipt	58:63	2
6. Ceš. in Slov.	57:66	1
Skupina B 1. Švedska	64:55	6 točk
2. Rusija	74:59	5
3. Nemčija	62:55	4
4. Islandija	57:65	2
5. Danska	58:71	1
6. Madžarska	62:74	0
Črn dan za nosilce
KEY BISCAYNE - Tretje kolo mednarodnega teniškega turnirja v Key Biscaynu je bilo usodno za nekatere nosilke. Četrto nosilko Američanko Ca-priatijevo je premagala 25. igralka s svetovne lestvice, Avstrijka VViesner, Nizozemka Oremans, 78. te-nisačica na svetu, pa je porazila sedmo nosilko Hu-berjevo iz Nemčije. Moški so igrah drugo kolo, od nosilcev pa so izgubili Američan Chang, Južnoafričan Ferreira, Rus Volkov in Šved Holm.
Rezultati tretjega kola - ženske: Graf (Nem, 1) -Arendt (ZDA) 6:1, 6:0, Sanchez (Spa, 2) - Grossman (ZDA) 6:0, 6:2, Oremans (Niz) - Huber (Nem, 7) 7:5, 5:7, 6:2, Tauziat (Fra, 8) - Femandez (ZDA) 6:1, 6:4, Date (Jap, 16) - Zrubakova (Ceh) 7:7, 6:1, 6:1, VViesner (Aut) - Capriati (ZDA, 4) 6:3, 5:7, 6:4, Sabatini (Arg, 3) - Van Rensburg (JAR) 6:2, 7:5, Garrison (ZDA, 11) - Durie (Angl) 6:1, 3:6, 6:0, Zvereva (Bls, 14) - Graham (ZDA) 6:3, 6:1, Novotna (Ceh, 6) - Hy (Kan) 3:6, 7:5, 6:2. Moški - drugo kolo: Courier (ZDA, 1) - Black (Zimb) 6:2, 6:2, Cesnokov (Rus) -Holm (Šved, 16) 1:6, 6:1, 6:3, Edberg (Sve, 3) - La-valle (Meh) 6:4, 6:3, Thome (ZDA) - Ferreira (JAR, 11) 6:1, 6:1, Rosset (Svi) - Delaitre (Fra) 6:4, 6:4, Krajicek (Niz, 10) - Karbacher (Nem) 7:5, 3:6, 6:3, Ondruska (JAR) - Chang (ZDA, 7) 7:5, 6:1, Wa-shington (ZDA, 14) - Furlan (Ita) 4:(J, 6:1, 6:1, Haarhuis (Niz) - Volkov (Rus, 15) 4:6, 6:3, 6:3, Korda (Ceh, 5) - Stafford (JAR) 6:4, 6:1.
Veliko zanimanje za tekmo Švica - Italija
ŽENEVA - Švicarska nogometna zveza je sporočila, da vlada za kvalifikacijsko nogometno tekmo za nastop na SP v ZDA med Švico in Italijo 1. maja letos izredno zanimanje. V predprodaji so namrež doslej že prodali 30 tisoč vstopnic, na stadionu v Bernu, kjer bo to srečanje, pa je prostora za 50 tisoč gledalcev.

20
Sreda, 17. marca 1993
PRIREDITVE
ZBOROVSKO PETJE / ŽE ŠTIRJE KONCERTI
SATIRA / SREČANJE S SERGIOM STAINOM
Primorska poje ’93 je že krenila na pot
Primorska poje ’93, tradicionalna vsakoletna revija pevskih zborov na obeh straneh Primorske, je že krenila na pot. V soboto, 13. tm. in v nedeljo, 14. so bili namreč na sporedu že prvi štirje koncerti od osemnajstih kolikor so jih prireditelji predvidli tokrat. Revija, ki jo ob pomoči Številnih organizacijskih izvajalcev prirejajo Združenje pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji in Zveza kulturnih organizacij Nova Gorica, se letos predstavlja v svoji stari, klasični obliki. Kot je v uvodu letošnje brošure zapisal Ace Mermolja, predsednik ZSKD, je bila taksna želja večine zborov na obeh straneh meja Primorske in ljudi, ki dolga leta spremljajo pevsko revijo.
Na prvih koncertih so seveda nastopili tudi zbori iz Furlanije- Julijske krajine: v Vipavi so se v soboto, 13. marca med drugimi predstavili tudi moški pevski zbor Matajur Klenje (dir. Antonio Qualizza), moški pevski zbor St. Maver Gorica (dir. Gabrijel Devetak) in mešani pevski zbor Tabor OpCine (dir. Sveto Grgič); isti večer pa je v Ilirski Bistrici pel moški pevski zbor Skala Gabrje (dir. Rozina Konjedic). V nedeljo, 14.
marca popoldne sta se občinstvu v Podbrdu predstavila tudi moški pevski zbor Jezero Doberdob (dir. Marij Pavlica) in moški pevski zbor Vesna Križ (dir. Ivo Lešnik), v Medani pa sta pravtako v nedeljo pela ženska pevska skupina S tu ledi Trst (dir. Tatjana Blokar) in mešani zbor Oton Zupančič Standrež (dir. Miran Ru-stja).
Ob tem koncu tedna bosta tudi dve prvi prireditvi Primorske poje pri nas, in sicer v So-vodnjah in Boljuncu. V Kulturnem domu v So-vodnjah bo prireditev v petek, 19. t.m. ob 20.30, v Boljuncu pa večer kasneje, se pravi v soboto, 20. t.m. v gledališču France Prešeren, zaCela pa se bo ob 20.30. Naši zbori pa bodo nastopili na teh dveh in tudi drugih koncertih.
Tako bo na primer v Dornberku, v petek, 19. t.m. nastopil Tržaki oktet (dir. Aleksandra Per-tot), isti veCer v sovo-denjskem Kulturnem domu pa moški pevski zbor Andrej Paglavec Podgora (dir. Marjan Ci-glic). V soboto, 20. t.m. se bo v Desklah predstavil moški pevski zbor Vasilij Mirk (dir. Miran Žitko), isti večer v GraščišCu pa dekliški zbor Devin (dir. Herman Antonie), v občinskem
gledališču France Prešeren v Boljuncu pa bosta nastopila dekliška vokalna skupina Sovodenjska dekleta (dir. Sonja Pelicon) in moški pevski zbor Mirko Filej Gorica (dir. Zdravko Klanjšček). V nedeljo, 21. marca bo v Kulturnem domu v Pivki nastopil moški pevski zbor Fran Venturini Domjo (dir. Ivan TavCar), v Izoli pa ženski pevski zbor Prosek-
Kontovel (dir. Benjamin Makovec) in mešani pevski zbor Frančišek B. Sedej Steverjan (dir. Tomaž Tozon).
V Kulturnem domu na Proseku se bo v soboto, 27. marca predstavil mešani pevski zbor Pri-morec-Tabor OpCine (dir. Matjaž Scek), v nedeljo, 28. marca pa bodo v Beneški palači v Na-borjetu nastopili ženski pevski zbor Ivan Grbec
Skedenj (dir. Ignacij Ota), moški pevski zbor Valentin Vodnik Dolina (dir. Ignacij Ota) in mešani pevski zbor Podgora (dir. Mirko Špacapan). V soboto, 3. aprila bodo v Podnanosu nastopili ženski pevski zbor Igo Gruden Nabrežina (dir. Ksenija Kos), moški pevski zbor Igo Gruden Nabrežina (dir. Ksenija Kos) ter mešani pevski zbor Hrast Doberdob(dir. Hilarij Lavrenčič). Isti veCer se bosta v Dekanih predstavila mešani pevski zbor Skala Gropada (dir. Ana-stasia Purič) in moški pevski zbor Fantje izpod Grmade Devin (dir. Ivo Kralj).
Mešani pevski zbor Slavec-Slovenec Ric-manje - Boršt (dir. Danijel Grbec) pa bo v nedeljo, 4. aprila nastopil v Idriji. V Kulturnem centru Srečko Kosovel v Sežani bosta prav tako v nedeljo, 4. aprila nastopila mešani pevski zbor PD MaCkolje (dir. Ignac Duh) in dekliški pevski zbor Vesna Križ (dir. Bogdan Kralj), zvečer pa se bodo v Katoliškem domu v Gorici predstavili mešani pevski zbor Pod lipo Barnas (dir. Nino Specogna), dekliški zbor Alenka Steverjan (dir. Anka Černič) in mešani pevski zbor Primorsko MaCkolje (dir. Anton Baloh).
Težava satirika, ko mu zmanjka sovražnik
»Najraje bi delal v absolutističnem režimu«
Sergij Cesar
Srečati avtorja satiričnih vinjet, v katerih glavni junak je Bobo, njegova družina in druščina toliko let pikro in jedko razgaljajo napake v političnem svetu, ko pričakuješ ostro osebnost, pa spoznaš mirnega in uglajenega človeka, je zanimivo doživetje. Njegovo pripovedovanje je linearno, le tu pa tam začutiš zabrisano ostrino rahle ironije, ki pa se, ko pogovor teče dalje in se dotakne priljubljenih tem, razživi in postane vse bolj zavzeto in občuteno.
Sergio Staino, satirik vinjet in stripov, prefinjeni risar malega človeka in njegovih težav, objavlja svoja dela v dnevniku Unita in njegovih prilogah, kot so bile Tango ali sedaj Cuore ter drugih revijah in časopisih. Njegova satira je izključno politična, saj je to bila pot, po kateri se je rešil politične angažiranosti v svoji mladosti, ko je bi aktiven v levičarskih gibanjih. Takratna pisana druščina ljudi je sla svojo pot, nekateri so ostali v potitiki, drugi so zavili celo v terorizem, nekaj jih je končalo v norišnici, sam je hotel izpreči a ostati zvest svojim idejam, pa je izbral satiro kot izrazno sredstvo in obliko uveljavljanja le-teh. Ko je ustvaril Boba, je to bila lastna karikatura, s katero si je pomagal izpred iz problemov politike a vendarle ostati v njej, pač pa v drugi obliki, ki mu je bila btižja. Ker je hotel angažirano živeti in doživljati
zgodovinske trenutke, je to storil skozi malega človeka, svojo lastno družino, otroke. Tako se je satirično sporočilo približalo vsem in postalo izredno priljubljeno, razen pri majhnih politikih. Drugače si ne bi mogli razložiti dejstva, da je najhujše kritike in satirične osti na komunistične politike obljavljalo in obljavlja prav uradno glasilo Unita,
kdaj pa kdaj skozi stisnjene zobe, pa vendar. Saj je satira naperjena predvsem proti vsakršni vrsti hipokrizije, pa naj bo ta kjerkoti, deluje pa ob pogojih trdnih in ustaljenih inštitucij, ki postanejo nujni sovražnik, jasen cilj, karmor lahko letijo jedke pušCice.
Današnji trenutek pa je za satiro težak, ker manjkajo nekatere fiksne točke
kot referenca, saj je stanje v državi v raszulu, manjka nek trden center oblasti, ki bi bil monoliten, kar bi bil nato cilj lepe in zdrave satire. Satira v svojem bistvu potebuje jasnega sovražnika in občinstvo, ki ji hvaležno sledi. Istočasno pa skriva v sebi nevarnost političnih simpatij, ki se kaj lahko sprevrže v potitieno propagando, kar postane pogubno. Ravnotako je druga nevarnost avtocenzura zaradi strahu, da bi oškodoval lastno stranko; na to satirik ne sme misliti, kajti njegovo delo se tako v daljšem obdobju obrestuje tudi na nivoju kritizirane stranke. Zato je poklic satirika zelo redek, saj jih je v Italiji izredno malo.
Razstava originalnih vinjet, ki so osnova pravkar izšle Stainove knjige Tem-peste, nam v galeriji Phi, ob poglobljenem pogledu, odkrije drugo, skoro bi rekli avtoanalitiCno, plast filozofije in idejne globine avtorjevih razmišljanj: o sebi, ljudeh okrog njega in vseh nas v odnosu do pobticnih dogajanj in oseb v današnjem Času in bližnji preteklosti. Pri tem so zanimive Stainove besede: »Želel bi delati v absolutističnem režimu, kjer je izziv delati satiro, ki pa mora biti prefinjena, ostra, ampak ovinkasta, pa Čeprav bi tvegal tudi glavo, kajti to je pravi izziv, ker je sovražnik močan in institucionalno trden.«
GM / SEDMI ABONMAJSKI KONCERT
OPČINE / JUBILEJNI OBČNI ZBOR
Godalni kvartet GM pokazal že znatno kvaliteto in skladje
Prepričljiv predvsem prvi del sporeda
Veliko požrtvovalnega dela porok za zavidljive uspehe KD Tabor
Društvo pa bi za svoje kvalitetne pobude želelo večjo odmevnost
Ivan Silič
Godalni kvartet Glasbene matice med nastopom na abonmajskem koncertu GM (foto Ferrari/KROMA)
Na sedmem abonmajskem koncertu tržaške Glasbene matice smo poslušali Godalni kvartet te za glasbeno vzgojo, širjenje koncertnega življenja in sploh za razvoj glasbene umetnosti tako važne ustanove. Nastal in razvil se je ter deluje v njenem okrilju in okolju, ki mu tudi sama priliva svoj delež in bogati kulturno ter umetniško razgibanost Trsta in njegovega širšega območja. Ni toliko važno, da je trenutno edini stalno delujoči godalni ansambel v Trstu. Sicer ima tudi to svojo težo in je
lahko tudi najlepše priznanje ter zadoščenje vsem, ki so se zato prizadevali, vzgojiteljem, organizatorjem in predvsem seveda izvajalcem samim. Vendar mislim, da je pravi pomen v kakovosti ansambla in njegovih programskih nalogah, tako v pogledu del starejših mojstrov kakor tudi spremljanja novih ustvarjalnih pobud naravnavanja v sodobna snovanja. Kajti zdi se, da je kvartet že dosegel določeno skladje in oblikovalno konsentnost, da se lahko posveča nadaljnjemu razmišljanju o
programskih nalogah. Posvečati pa se mora še stalno vedno velikemu delu in splošnim izvajalskim, to je tehničnim in seveda predvsem interpretativnim problemom.
Zadnji koncert je namreč njegove sposobnosti in delovno ustvarjalno voljo pokazal zlasti v prvem delu sporeda, pri Merkujevem kvartetu št. 3 in pri kvartetu v D-du-ru op. 44 št. 1 Felixa Mendelssohna-Bartholdyja, ki je imel svoje posebno muzikalno vrednostno težišCe v primerjavi z drugim delom sporeda, v katerem je bil
virtuozno zasnovan kvartet za fagot, violino, violo in violončelo op. 73 št. 2 v F-duru Francoisa De-vienne-a in kvartet op. 59 št. 4, Kima Tesakova. Pri prvem se je predstavil sodelujoči fagotist Francesco Furlanich, kot izvrsten in tehnično dovršen izvajalec pa tudi muzikalno prefinjen in-terpretator, ki je iz skladbe izluščil vse, kar je bilo možno. Izvajalci so tudi Tesakovemu kvartetu posvetili vso umetniško pozornost in na svojski naCin ne preveč zanimivi skladbi utisnili dostojen odziv.
Neva Lukeš
V petek zveCer je bil v Prosvetnem domu na Opčinah 25. redni občni zbor SKD Tabor,
Gre za okroglo številko delovanja društva, ki je bilo in še ostaja na našem območju eno najbolj delavnih, eno tistih društev, ki se ne vda, ki išCe novih poti, novih moCi, ki želi in hoče vztrajati, ker se zaveda važnosti društvene dejavnosti, ne samo za društvo samo, temveč za ves okoliš, v katerem živi in dela - na kratko za nas vse, ki živimo v zamejstvu.
Kot vsi občni zbori, so bili tudi tu na programu poročila predsednika društva Viktorja Sosiča, tajnice Kostance Filipovič; sledila pa so še Številna poročila o raznih aktivnostih, ki potekajo v društvu.
Preden bi zaceli s podrobnim opisom posameznih govorov in poročil, bi želeli omeniti nekaj ključnih misli, ki so jih vsa ta poročila vsebovala: ugotovitev namreč, da se društvo trudi, da išCe razne nove iniciative, da bi privabilo nove elane, predvsem mlade in druga ugotovitev, da so bile razne, sicer zelo kvalitetne prireditve, pa tudi druge iniciative premalo obiskane, da ostajajo odborniki in referenti za razne dejavnosti brez potrebne solidarnosti in pomoči s strani obcisntva.
In vendar je obCni zbor pokazal, da je društvo 'živo, da potekajo v njem številne dejavnosti, da se odgovorni za posamezne iniciative močno angažirajo, da so vse prireditve skrbno pripravljene, kva-
litetne - torej na več kot dostojni višini, ki pa seveda zahteva oporo, podporo in sodelovanje vseh.
Glavno poročilo je imel na obenem zboru predsednik Viktor Sosič, ki se je predvsem spomnil tistega prvega ustanovnega občnega zbora, ko so v društveni dvorani potekala razna popravljalna dela, ko je elane vodila le dobra volja, da z delom nadaljujejo. »Od tedaj se je veliko sprme-nilo. Spremenile so se navade, naCin življenja in mišljenja, pa tudi mi. Takrat smo pisali našo pošto ročno, danes imamo v knjižnici že kom-pjuter. Tudi naše glasilo Glasnik je veren dokaz
tega, kar se v našem društvu dogaja.«
Tu je SosiC navedel nekaj konkretnih problemov: popravilo strehe doma, ureditev električne napeljave na dvorišču, ureditev primernega prostora za slačilnico, ki naj bi služila ob raznih odrskih prireditvah za shrambo gledaliških potrebščin in drugega materiala.
»Nihče od nas, ki smo sedaj v odboru ni nana-domesltjiv. Želimo si novih in svežih moCi, ki bi nadaljevale z našim delom,« je SosiC zaključil.
Sledilo je tajniško poročilo prof. Kostane Filipovič, ki je obsegalo pregled opravljenega dela na
raznih področjih društvene dejavnosti, istočasno pa tudi kritiko glede premajhne udeležbe občinstva na raznih prireditvah in zaskrbljenost, da ne bi le-ta slabo vplivala na razne društvene pobude in dejavnosti in oddaljevala mlade od društva, ki mora ostajati v vasi, ne samo, kot povezovalec vaške stvarnosti temveC kot katalizoator številnih idej in pobud, ki naj združijo starejšo in mlajšo generacijo v korist napredka naše narodnostne skupnosti, je poudarila.
Svoja poročila so na obenem zboru podali še: Stanka Hrovatin za knjižnico P. Tomažič in tovariši, ki je podala nekakš-
no anktero o tem, kaj bralci v knjižnici iščejo, kakšno Čtivo jih zanima in kdo so njeni najbolj zvesti obiskovalci. Njene ugotovitve in razmišljanja o sedanjih tendencah bralcev, so prav gotovo vredne večje poglobitve. Zato se bomo k temu poglavju še vrnili.
O Openskih glasbenih srečanjih je podala poročilo Nives Košuta, ki je povedala, da so v tej sezoni potekale te pobude ob nedeljah dopoldne. Inciativa je uspela, je dejala ter že napovedala, da bodo s to pobudo na pomlad še nadaljevali. Prvi koncert bo na vrsti že 28. marca z nastopom mednarodno priznanega tria EKOS.
Kratki poročili sta zaobjeli tudi delovanje moškega in ženskega pevskega zbora Tabor, ki sta ju podala Dragotin Danev in Kostanca Filipovič. Sledili pa sta se poročili o delovanju krožka »Ob pletenju še kaj«, ki ga je podala Marija SosiC, in o delovanju Gledališkega krožka, ki se, tako je napovedala Nori Jeric, pripravlja prav za petek, 19. marca, na premiero Pregljeve mladinske igre »Geniji v kratkih hlačah«.
Razprave o raznih poročilih, ki so zajemala tudi dejavnost društvenega bara, v katerem se dnevno sestajajo elani, kot tudi sicer domačini, ki najdejo v njem domače in prijetno vzdušje, je sledila še izvolitev novega odbora, ki šteje 13 elanov, in nadzornega odbora s tremi elani. Za predsednika je bil ponovno potrjen Viktor SosiC.
Del občinstva na jubilejnem občnem zboru KD Tabor (foto Križmančič/KROMA)
Gledališča
Slovenijo
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
0b 39;30 uri (Linhartova dvorana) go-stavn tj ^?§rebskega gledališča mladih s pred-
^ Bmckner: Magic and Loss, T nn^,Uaid Mller' Vstopnice 400 SIT. tiri 9^H0D^JIH DNEH: 20. in 21. t. m. ob 18. fer-ti'-1'-™:	20 wi (Štihova dvorana) P. Shaf-
• Leticija m Luštrek. Vstopnice 500 SIT. informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG
°b 19'30 uri J- B. P. Moliere: Svatba P ni!1' Abonma dijaški 5 večerni, nnoc 20. uri (Mala drama) VeCer Sansovon Jac-q n TTmelu V interpretaciji Katje Levstik.
20. uri (Mala drama) Pisma Ani.
V PRIHODNJIH DNEH: 19. t.m. ob 19. uri H.Ibsen: Peer Gynt. Za izven in konto. ven jn°b 20- uri A:NicoIaj: Prva klasa. Za iz-
Za^zve111 ^9'39 J-B.MOliere: Svatba po sili.
igraje ini 0*^29'uri (Mala drama) M.Gad: Samo
Informacije vsak delavnik od 11..do 12. ure ter uro pred predstavo na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 19. uri Verdi: Reouiem. Za red i>reda, izven in konto.
JUTRI : ob 19. uri Čudežni mandarin in Car-men. Za red Petek, izven in konto.
, MHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 16.30 uri cuaežm mandarin in Carmen. Za red Petek, izven m konto.
20. t. m. ob 19. uri Golob: Krpanova kobila. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med - m 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in li. uro.
MESTNO gledališče ljubljansko
r	20. uri predpremiera G. Tabori:
un °Ve variacije. Za abonma Študentski A. MGL obvešča svoje obiskovalce, da bo nado-enstna predstava za odpovedano predstavo 9. ■ m. na programu danes ob 18. uri. Veljajo iste vstopnice.
JUTRI: ob 19.30 uri premiera G. Tabori: Gold-ergove variacije. Režija Žarko Petan, igrajo: Ivo an, Aleš Valič, Jožica Avbelj, Srečo Špik, Jože Mraz in Mile Stefe.
Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
Šentjakobsko gledališče
JUTRI: ob 9. uri bo tiskovna konferenca ob Premieri J.Anouilha: Ljubi tički. Režija: Jurij Souček. Vabljeni!
IViARIBOP
SNG OPERA IN BALET
DANES: ob 19.30 uri Hrestač. Za izven, 50. ju-uejna predstava. Koreografija in režija Wazlaw rlikovvki, dirigent Samo Hubad.
~ JLITRI: ob 19.30 uri Puccini: La Boheme. Za red "M in izven. Informacije na tel. 062/224-421.
SILJE
SLG CELJE
DANES: ob 10.30 uri P. Corneille: Odrska utvara. Abonma Srednja sola za trgovinsko dejavnost Celje.
JUTRI: ob 19.30 uri P. Corneille: Odrska utvara. Abonma Četrtek in izven. Informacije na tel. 063/25-332.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 Barbara Hieng Samobor: Hana tiger. Za abonma Rumeni, izven in konto.
Informacije na tel. 064/222-681.
NOVA GOPICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 20. uri (Solkan) L.Pirandelo: Henrik lv- Za izven
Y PRIHODNJIH DNEH: 19.t.m. ob 20. uri (Solkan) L.Ptrandello: Henrik IV. Za red Petek in izven..
20.t.m. ob 20. uri (v Solkanu) LPirandello: Henrik IV. Za red Sobota in izven.
Informacije na tel. 065/25-326, 25-328.
Furlanija-Julijska krajina
IRST
gledališče ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 24. t. m., ob 20.30 enkratna predstava Stalnega gledališča FJK " * Arniči devo dirvi«, poezije in proza Patra D. M. Turolda. Koordinacija in dramatizacija Furio Bordon. Nastopa Roberto Sturno. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331).
V	PRIHODNJIH DNEH: od 26. do 28. t. m. -Sandro Massimini - »My fair lady«. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic in rezervacije v gledališču Rossetti in Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne.
NAPOVEDUJEMO: od 30. t. m. do 1. aprila gostovanje gledališke skupine Teatro Eliseo z delom Thomasa Bernharda »II nipote di VVittgen-stein«. Režija Patrick Guinand. V glavni vlogi nastopa Umberto Orsini. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Predprodaja vstopnic m rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331).
dvorana tripcovich
v PRIHODNJIH DNEH: v torek, 23. t. m., ob 20- uri bo na sporedu premiera Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor. Dirigent Lii Jia. Rezija Patrizia Gracis. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
LA CONTRADA
JUTRI: ob 20.30 premiera John Osbornejevega dela »Ricorda con rabbia«, v izvedbi gledališke skupine II Palcoscenico iz Imperije. Režija R. Diego Pesaola. Del izkupička te predstave gre Italijanskemu združenju slepih, da kupi prepotrebni računalnik. Predstave bodo trajale do 21. t.m.
GLEDALIŠČE MTEI.A
DANES: od 21. uri v organizaciji Zadruge Bo-nawentura - zadnja ponovitev monologa Arthurja Schitzlerja »Gospodična Else«. Nastopa Micaela Esdra, ob klavirski spremljavi Ivane Nappini. Režija VValter Pagliaro.
milje
GLEDALIŠČE VERDI
V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m., ob 21. uri začetek niza komičnega teatra. Na sporedu bo »La signorina Papillon«, ki jo je napisal in režiral Stefano Benni. V glavnih vlogah Antonio Catania in Gigio Alberti.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. in v torek, 23. t. m., ob 20.30 - Plexus T S.r.l. - II mi-stero dei bastardi assasini Roberta Thomasa. Režija Guglielmo Ferro. Nastopata Arturo Bra-chetti in Monica Scattini.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 - Kabale und Liebe, drama Friedricha Schillerja.
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 19.30 uri (Kosovelova dvorana) Mladi mladim. Nastopajo: Ljubljanski trobilni kvintet, Slavko Alojz Kovačič, klarinet, Zoltan Peter, klavir. Vstopnice 200 SIT.
V PRIHODNJIH DNEH: 18. in 19. t. m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: Jurij Simonov. Solista: Zoran Markovič, kontrabas in Igor Ozim, violina. Program: Ramovš, Čajkovski, Beethoven. Vstopnice 300, 400, 500 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
GLEDALIŠČE GLEJ
JUTRI: ob 20.30 MoC vztrajnosti - avtorski projekt Limpe Fuchs. Komponistka, vokalistka in instrumentalistka iz Nemčije bo improvizirala glasbo na posebej skonstruiranih tolkalnih instrumentih. V organizaciji Gleja in društva Muzina. Vstopnina je 400 SIT, Študentje in dijaki 200 SI.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V PRIHODNJIH DNEH: 21. t. m. ob 11. uri koncert Orkestra slovenske policije. Dirigent: Milivoj Surbek. V organizaciji Festivala Ljubljana 23. t. m. ob 20. uri koncert iz cikla Pro Musiča: Gabrieli Quartet in Tartini kvartet. Informacije na tel. 061/150-155.
KLUB K4
V PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 22. uri Pankovv. Vodilna skupina italijanskega tehno co-rea kot gostje petkovega Dance Machinea.
Razne prireditve
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: od 9. do 17. ure (sejna E3) predstavitev raziskovalnih in konservatorskih dejavnosti slovenskih arheoloških institucij v letu 1992. Vabljeni.
Ob 21. uri (Klub CD) VeCer z umetnikom -Milko Sparemblek, hrvaški koreograf. Brezplačne vtopnice lahko dvignete pri blagajni CD.
JUTRI: ob 19. uri (dvorana V4) Budizem in fenomenologija, predavanje dr. Tineta Hribarja v okviru Društva za primerjalno religiologijo. Vabljeni.
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
DANES: ob 11.uri predstavitev slovenskih ljudskih pesmi Koroške, ki so zbrane v knjigi dr. Zmage Kumrove. Informacije na tel. 061/559-248.
KULTURNO INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
DANES: ob 12. uri predstavitev knjige dr. Damjana Prelovska Josef Plečnik - Architectura Perennis.
NARODNI MUZEJ
V	PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem, Tavristi. Predaval bo Dragan Božic.
26. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem. Predavala bo Darja Pirkmajer, avtorica razstave, kustosinja za arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Vabljeni.
MARIBOR
DVORANA ROTOVŽ
V	PRIHODNJIH DNEH: 25. t. m. ob 18. uri bo Literarni večer s pesniki Kajetanom Kovičem, Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom ob ponatisu pesniške zbirke Pesmi Štirih. Avtorje bo uvodoma predstavila Geraldine Hrelja.
CELJE
DVORANA SPODNJEGA GRADU
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t. m. Veronika -predstava v izvedbi Plesnega foruma Celje.
MARIBOR
VELENJE
KAZINSKA DVORANA
DANES: ob 19.30 uri Koncertni veCer profesorjev Srednje glasbne sole in baletne sole Maribor.
Informacije in rezervacije vsak delovnik od 11. do 16. ure na tel. 062/224-421.
SLOVENJ GRADEC
SREDNJA SOLA
V	PRIHODNJIH DNEH: 20. t.m. ob 18. uri Občinska revija odraslih pevskih zborov Koroška poje. Informacije na tel. 0602/42-660.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
NAPOVEDUJEMO: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, DjeSevov, Rahmanoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Tržaški Trio. Na programu Brahms in Ravel.
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 20. t. m., ob
21.	uri celovečerni koncert Ornelle Vanoni. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne.
NAPOVEDUJEMO: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andre. Predprodaja vstopnic je že v teku v osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne; v nedeljo, 4. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti); v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja.
ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI
NAPOVEDUJEMO: 2. aprila celovečerni koncert kantavtorja Marca Masinija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 20. t. m., od
22.	ure dalje Dance the jazz. Nastopil bo Maceo Parker & The Roots Revisitated.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
DANES: ob 20.30 koncert kvarteta Kronos, David Harrington in Jolrn Sherba (violina), Hank Dutt (viola) in Joan Jeanrenaud (violončelo). Na programu Riley, Golijov, Gubajdulina, Zorn, Osvvald.
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 19.30 - Leteči Holandec, romantična opera Richarda VVagnerja.
Alpe-Jadran
MESTRE
PALASPORT
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 19. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Ligabue.
GLEDALIŠČE TONIOLO
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Eugenia Finardija.
NAPOVEDUJEMO: 6. aprila koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hip-podrome v Tržiču, 22. aprila.
TREVISO
PALAVERDE
V	PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m. koncert Marca Masinija.
NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu ot-voril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na Stadionu v Vidmu.
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
V PRIHODNJIH DNEH: 18. t. m. ob 19. uri Kulturni veCer: portret gledališke igralke Polone Vetrih. Pogovor ob izidu njene monografije bo vodil Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma.
»ŠKOFJA LOKA
KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA
DANES: ob 18. uri VeCer z diapozitivi: Iran. Predvatelj: Izidor Tasič, Ljubljana.
JUTRI: ob 17.30 občni zbor Foto-kino kluba A. Ažne. Informacije na tel. 064/620-200.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
DANES: ob 18. uri predavanje prof. Claudia Magrisa s tržaške univerze o predstavi »Gospodična Else«. Sodelovala bosta tudi prof. Giorgio Cusatelli z Univerze v Paviji in prof. Giuseppe Farese z Univerze v Bariju.
Za najmlajše
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 19. t. m. ob 11. in 18. uri (Linhartova dvorana) gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s predstavo Milana Jesiha: Cesarjeva nova oblačila. Vstopnice 300 SIT. Informacije na tel. 061/222-815.
KD SPANSKI BORCI
JUTRI: ob 9. uri Andersen- Lainscek: Snežna kraljica. Predstava je zaključena.
Informacije na tel. 061/448-920.
KULTURNICA VALENTIN VODNIK
DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo ob 16.uri Cicipoj - glasbene igrice skozi pesem v zborčku, pripravnica za glasbeno solo na različnih glasbilih. Vpisujejo deklice in dečke od 3. leta dalje. Vpis in informacije vsak dan od 9. do 19. ure. Tel. 061/558-973.
KOČEVJE
MUZEJ
DANES: ob 10. uri lutkovna igrica Zlata ribica.
Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
NAPOVEDUJEMO: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gazelova, DjeSevov, Rahmanoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Tržaški Trio. Na programu Brahms in Ravel.
V	PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 20. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Ornelle Vanoni. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne.
NAPOVEDUJEMO: v soboto, 3. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert kantavtorja Fabrizia De Andre. Predprodaja vstopnic je že v teku v osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava izven abonmaja, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne; v nedeljo, 4. aprila, ob 21. uri celovečerni koncert Giannija Morandija (predprodaja vstopnic je že v teku pri osrednji blagajni v Pasaži Protti); v Četrtek, 29. in v petek, 30. aprila koncert-predstava Giorgia Gaberja,
Razstave
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
Do 21. marca je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815.
NARODNA GALERIJA
Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti.
Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740.
GALERIJA GRAD TIVOLI
Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl-SimonCiC.
MESTNA GALERIJA
Do 28. marca je na ogled razstava dokumentarnih fotografij Mostar 92’- Urbicid.
Do 31. t.m. je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mulacka.
Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, VValdo Ba-lart, Jose Maria Iglesias, Ju-lian Gil, Paco Lopez, Luis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga.
Informacije na tel. 212-896.
MODERNA GALERIJA
Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka - Doke.
Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij An-drea Kertesza.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča.
Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
GALERIJA KOMPAS
Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha.
KULTURNI DOM SPANSKI BORCI
Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča.
GALERIJA STOPNIŠČE
Na ogled je razstava fotografij pod naslovom Voda. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926.
GALERIJA SLOVENIJALES
Do konca marca bo na ogled razstava slik na papirju akademskega slikarja Darka Birse. Galerija je odprta vsak dan ob 8. do 16.00 ure, ob sobotah in nedeljah zaprto.
GALERIJA ILIRIJA
Do 29. marca si lahko ogledate razstavo slik in lutk Mare Kralj. Tel. 061/266-461.
GALERIJA KRKA
Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. UroSa Žitnika.
PREDSTAVNIŠTVO
MURE
Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije.
KIC KRIŽANKE
Na ogled je razstava Plečnikova lectarija.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do 31. marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vidmarja.
Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
VODNIKOVA DOMAČIJA
JUTRI: ob 18.00 uri otvoritev razstave fotografij mojstra fotografije Rafaela Podobnika. Razstavo bo odprl g. Janez KavCiC.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava slik Marka Butine.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu.
GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg)
Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije.
KNJIŽNICA ROTOVŽ
Do konca meseca bo na ogled razstava o letošnjih Glazerjevih nagrajencih.
KNJIŽNICA TABOR
Do konca meseca bo na ogled razstava z naslovom Slovenska zdravilišča.
KNJIŽNICA NOVA VAS
Do konca meseca bo na ogled razstava likovnih del Martine Golija.
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE
Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od
8.	do 18. ure in v soboto od
9.	do 12. ure. Tel. 062/211-671.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI
Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992.
CELJE
LIKOVNI SALON
Na ogled je razstava Komedija na plakatu.
LIKOVNI SALON
Do 10. aprila si lahko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Gojmirja Antona Kosa.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
KRANJ
CLUB GALOISES BLONDES
Na ogled je razstava grafitov Strip core.
GALERIJA	V
PREŠERNOVI HIŠI
Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk.
GALERIJA MESTNE HIŠE
Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja.
GALERIJA SV. DO-NATA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
KOPER
GALERIJI LOŽA
Na ogled je razstava slik Toma Podgornika.
NOVA GORICA
LIKOVNA VITRINA
Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja.
LIKOVNA VITRINA ZAVAROVALNICE TRIGLAV
Na ogled je razstava del Andreja Pavlica.
GRAD KROMBERK
Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča.
PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA
Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na
območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955.
ŠEMPETER PRI GORICI
KLUB CRMK
Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Rastavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478.
SOLKAN
VILA BARTOLOMEI
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenj-ska krusarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA
Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikulica.
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža.
SEŽANA
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
POSTOJNA
GALERIJA POD KLANCEM
Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana.
IDRIJA
GALERIJA IDRIJA
Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca.
ŠKOFJA LOKA
CAFE GALERIJA PUNGERT
Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka.
GALERIJA FARA
Do 4. aprila bo na ogled razstava fotografij domačina Petra Pokorna. Ogledate si jo lahko vsak dan med 9.30 in 12.30 uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah od 9. do 12. ure.
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja.
Informacije na tel. 064/622-261.
OKROGLI STOLP
Na ogled je razstava Uran v mineralogiji, v rudah in v Zirovskem vrhu.
KROPA
KOVAŠKI MUZEJ
Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljar-stvu v Lipniški dolini.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA
NAPOVEDUJEMO: 19 . t. m. bo otvoritev 3. medre-gionalene likovne razstave, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila.
PINCE
SASKI DOM
Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture.
FJK
TRST
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20
Na ogled je razstava slik Claudia Buranella.
KULTURNI DOM
V petek, 19. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme zidovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17.
do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od
10.	do 13. ure.
SALA DEGLI STUC-CHI
Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda.
MIRAMARSKI GRAD
Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »NaCrti za Miramar«.
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«.
V	organizaciji Tržaške le-toviSCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasiCnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MLELA
Na ogled je razstava Oli-viera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE
Ul. S. Nicold, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija.
GALERIJA CARTE-SIUS
Se jutri je na ogled razstava z naslovom »Zenske med nebom in zemljo«. Ra-stavljena so olja, grafike in kipi Štiridesetih umetnic.
ART LIGHT HALL
Trg. S.Giovanni 3/I.nadstr.
V	petek, 19. t.m., ob 18. uri bodo odprli razstavo Alessandra Fogarja z naslovom »Fele», ki bo na ogled do 27. t.m. z naslednjim urnikom: od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov.
GALERIJA RETTORI TRJBBIO
Ul. delle Beccherie 7/1 Do 26. t. m. razstavlja tržaški slikar Marino Sormani.
ART GALLERV
UL S.Servolo 6 Na ogled je razstava grafične skupine Bottega del Tintoretto: Cristina Albil-los, Giulia Pitacco, Roberto Mazzetto, Cristina Venditti.
GOETHE INSTITUT
Ul. Coroneo 15 Do 27. t. m. je na ogled razstava Zeit/VVorte - rojstvo in zgodovina Nemčije. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13,16-19.
GALERIJA ARTE 3
UL delVAnnunziata 6/b (Trg Hortis)
Do 20. t. m. je na ogled razstava Valeria Cugia di SanFOrsola. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure.
GALERIJA LE CA-VEAU
Ul. sv. Frančiška 51/A Do 20. t. m. je na ogled je razstava olj Roberta Dolsa »Atmosfere«. Urnik: 10.30-12.30, 16.30-19.30.
STUDIO TOMMASEO
Ul. del Monte 2/1 Do 26. t. m. bo razstavljal slikar Calligaro. Na ogled od torka do sobote od 17. do 20. ure.
RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER
TRGOVSKI CENTER GIULIA
Jutri, ob 11. uri bodo odprli razstavo o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili elani vodstva Miramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Julijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. st. 040/224147.
GORICA
POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU
Do 21. marca je na ogled razstava »Ex universa phi-losophia - baročni tiski tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Ogledi od torka do sobote 10-12.30, 15-19, ob nedeljah 9-19. Zaprto ob ponedeljkih. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih ob 15.30 (rezervacije po tel. 0481/533926).
SPETER SLOVENOV
BENEŠKA GALERIJA
Do 24. t. m. je na ogled razstava Terese Lendaro. Galerija je odprta vsak dan od 17. do 19. ure.
ČEDAD
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca.
22
Sreda, 17. marca 1993
RUBRIKE
V MARTINJAKU PRI CERKNICI
Edi Šeihaus
Ameriški letalec pri svojih rešiteljih
»18. marec 1944 - 18. marec 1993. Slovenskemu narodu. Hvala!«To je naslov poslanice, ki jo je te dni prinesel iz ZDA Vernon Jensen. V Slovenijo je prišel, da bi se v imenu elanov posadke ameriškega bombnika B 17, ki so ga Nemci sestrelili 18. marca 1944 nad Cerknico, zahvalil vsem, ki so jim tedaj pomagali preživeti. Z njim je prispel tudi 45-letni Bruce Ma-gnuson, sin pilota tega letala, ki s svojim obiskom izpolnjuje očetovo zadnjo željo. Ob jutrišnji obletnici nameravata gosta iz Amerike v Martinjaku pri Cerknici, kjer se je letalo zrušilo, s skromno slovesnostjo počastiti spomin na ta dogodek.
Kaj se je pravzaprav dogajalo tistega usodnega 18. marca 1944 na nebu nad


Cerknico?
Nad Javornikom in Cerkniško dolino so se v minuli vojni večkrat spopadla zavezniška in nemška letala. Samo na tem koščku Slovenije so bila zrušena tri letala. Ce so imeli letalci srečo, da so pravočasno odskočili s padali na področje, ki so ga nadzorovali partizani, je obstajalo upanje, da bodo preživeli in se še v Času vojne vrnili domov.
Tistega usodnega dne so domačini Jernej Porok, Franc Švigelj, Janez Petrovčič, Janez Kranjc in Jože Žnidaršič videli, kako so Nemci Sestrelili enega od številnih bombnikov, ki so bili namenjeni nad Hitlerjevo Nemčijo. Letalci so se s padali spustili na notranjsko in primorsko stran Javornika. Domačini niso niti
Radiotelegrafist V. Jensen in pilot C. Magnuson leta 1944
za trenutek pomišljali na nevarnost. Da ne bi bili sumljivi, so s seboj vzeli sekire, kot da gredo v gozd na delo. Pognali so se v hrib in v globokem snegu, ki jim je segal do pasu, po dveh urah napornega iskanja našli svežo gaz, ki jih je pripeljala do kotanje, v katero se je skril eden od letalcev, Clifford Magnuson. Ko je zagledal ljudi s sekirami, se jih je ustrašil in se pognal v goščavo. Toda v svoji neustrezni obleki ni prišel daleč. Ustavil se je in dvignil roke. Tu je Jernej Porok uporabil ves svoj angleški besednjak, da bi ga prepričal, da so mu prišli pomagat. Povedal mu je, da ga bodo peljali k partizanom, ki ga bodo pospremili do partizanskega letališča. To ga je pomirilo, podal je vsakemu roko in ponudil cigarete. Vendar ni bilo Časa za počitek, Nemci in belogardisti so že prodirali iz Rakeka. Zato je eden od gozdarjev pospremil Američana v Dolenjo vas k Jabče-vim, kjer so ga postregli, Lovko Jože pa ga je z vozom takoj odpeljal na varno. S tem se je pričela njegova 49 dni trajajoča pot do Drvarja v Bosni, od koder je poletel v Bari in nato domov.
Medtem so ostali domačini našli drugega letalca, Lea Rossija. Ta je ležal ves prezebel in izčrpan v snegu, medtem ko je izgubljal kri, saj se mu je ranjena roka ko-
maj še držala telesa. Iz rant in padala so napravili zasilna nosila in ga po strmini -da ne bi prišlo do srečanja s sovražnikom - prenesli v dolino, kjer so poskrbeli, da je še pravočasno prišel v partizansko bolnišnico pri Babnem polju. Tu ga je prevzel Tone Klančar skupaj z dr. Juletom Sajetom, dr. Cirilo Maselj in dr. Boženo Ravnihar. Zal so mu morali roko amputirati. Ko je okreval, sta ga partizana Tone Klančar iz Cerknice in dr. Jule Saje odpeljala v osvobojeno Belo krajino. Tudi Leo Rossi se je srečno vrnil domov v ZDA. Se vedno je živ, zal pa se zaradi slabega zdravja ni mogel pridružiti Bruceu in Verno-nu. Prek njiju pošilja iskreno zahvalo vsem, ki so mu pomagali, da je preživel.
In usoda drugih članov posadke bombnika B 17?
Laurence Meidl padca letala ni preživel. Pokopali so ga na pokopališču v Zero-vnici pri Cerknici. Ray-monda McKeeja in Raymonda Horneja so Nemci ujeli pri Postojni. Theo-dore Lauterbach in naš gost Vernon Jensen pa sta doskočila na primorsko stran Javornika. Padla sta v kraško kotanjo in po štirih dneh tavanja prišla v bližino vasice Palčje. Tu ju je onemogla, prezebla in izčrpana našel kmet Tone Rebec - Mihal iz Palčja, ko je vozil gnoj na
Jernej Porok ml. je gostoma iz Amerike prinesel del padala pilota Magnusona
njivo. Naložil ju je v gnojni koš, pokril z dračjem, se še prej prepričal, da v vasi ni sovražnika in ju odpeljal v Matkovo gostilno, kjer ju je prevzela gostilničarka Helena Abram. V vasi so postavili stražo, da ne bi prišlo do presenečenja. Vaščani so jima nudili prav vse, da bi Cimprej okrevala in si opomogla. Potem so ju pospremili do vasi Jurešče, od koder sta nadaljevala pot v Bosno.
Te dni pa smo bili priča nepozabnim srečanjem, saj smo skupaj z Vernonom Jensenom in Bruceom Ma-gnusonom obiskali ljudi in kraje, kjer so letalci, kot pravijo, doživljali najbolj dramatične trenutke v življenju. Jernej Porok, sin pokojnega Jerneja Poroka st., je prinesel v ljubljanski hotel Union kos padala, s katerim je doskočil pilot Magnuson, ki ob srečanju ni skrival solza.
V Cerknici so gosta iz Amerike pričakali reševalci,
domačini in borci Notranjskega odreda. Dobrodošlico jima je zaželel tudi župan Cerknice Janez Okoliš. V imenu borcev Notranjskega odreda ju je pozdravil Bojan Tolazzi in jima izročil spominski odlikovanji odreda.
Podali smo se še na pokopališče v Zerovnici, da bi se poklonili spominu preminulega Laurencea Meidla. Domačini so nam pokazali kraj, kjer se je zrušilo letalo. Franc Uršič iz Martinjaka je gostom pokazal tudi dele ameriškega bombnika. Se posebej pa ju je presenetil voziček iz aluminija, izdelan iz ostankov letala, ki ga vaščani še danes uporabljajo.
»Vozička bi bili zelo veseli v ameriškem letalskem muzeju v mestu Seattlu, kjer je tudi sedež Boeinga, največjega ameriškega proizvajalca letal,« je dejal Bruce Magnuson.
Vernon Jensen se je hotel zahvaliti tudi kmetu Tonetu Rebcu iz Palčjega, ki je le-
talca skril in vozil v gnojnem košu. Zal ga ni več med živimi. Pač pa je bila tu njegova 88-letna soproga Pavla, ki je letalca takoj prepoznala. Besede niso bile potrebne, solze so povedale vse. Vernon je ob tej priliki položil na mizo majhno knjižico, Biblijo, ki jo je imel pri sebi ob tragediji in jo vedno nosi s seboj. Povedal ji je, da ni bilo dneva, ko se ne bi s hvaležnostjo spominjal svojega rešitelja.
Podobni prizori so se zvrstili tudi v nekdanji Matkovi gostilni v Palčju, kjer smo obiskali 80-letno gostilničarko Heleno Abram, ki je takrat sprejela izčrpanega letalca.
Na poti proti Ljubljani smo se ustavili še pri Miru Šušteršiču, nekdanjemu harmonikarju Notranjskega odreda, ki je kot pred 49 leti tudi tokrat zaigral nekaj partizanskih pesmi. Sam pa sem se prepričal, da se vezi, stkane v trenutkih nesreče, ne pretrgajo.
18. marca
Najbolj nadarjeni slovenski pesniki so -brez pretiravanja - umirali mladi. Kruto usodo je z njimi delil tudi Srečko Kosovel, ki se je rodil 18. marca 1904.
Kosovela poznamo kot poeta Krasa in njegovi Bori so - v glasbe-' ni obdelavi Alojza Srebotnjaka in s pomočjo mojstrske izvedbe Slovenskega okteta - navdušili številne poslušalce po svetu.
Res je ganljiva predstava krhkega poeta, ki otožno zre vase in v svet, a Srečko Kosovel je bil mnogo, mnogo več kot le to. V razburljivih časih narodnih, političnih in zlasti socialnih pretresov po koncu prve vojne se je odzval s svojo kompleksno liriko. Teme so bile problemi modeme dražbe in civilizacije, upora proletarcev in smrti.
Pri svojem ustvarjanju se je Kosovel upal uporabljati vse drznejše načine. Na koncu je eksperimentiral že s konstruktivizmom. Ce vemo, da je ta mladenič že kot dijak izdajal list Lepa Vida, pozneje študiral slavistiko, romanistiko, filozofijo in umetnostno zgodovino, po smrti pa je izšlo kar nekaj zbirk njegovih pesmi, potem moremo le občudovati ustvarjalno potenco tega nežnega poeta iz Tomaja.
Srečko Kosovel je umrl komaj dvaindvajsetleten.
J £	| L N I K	Slavko Adamlie
zelenjavna juha
puranov medaljon v smetanovi omaki skutni štrukelj motovilec v solati
Skutni štrukelj
SESTAVINE:
Za palačinke: 2 dl mleka, 150 g moke, 2 jajci, SCep soli, maščoba za pečenje; za nadev: 200 g skute, 2 jajci, peteršilj, sol, beli poper, 50 g kisle smetane, muškatni orešček
CAS PRIPRAVE: 40 minut
Pripravimo zmes za palačinke in jih spečemo. Dve do tri palačinke zreZemo na Široke rezance, ostale položimo na prtič eno zraven druge. Zmešamo skuto, rumenjak, sesekljan peteršilj, malo solimo in dodamo žlico ali dve kisle smetane. Nato dodamo sveže nariban muškatni orešček, sveže mlet beli poper in na rezance narezane palačinke. Iz beljakov stepemo sneg in ga rahlo vmešamo v to zmes. Tako dobljeni nadev razdelimo po palačinkah, ki jih nato zvijemo in v prtiču kuhamo približno 20 minut. Skutni palačinkin štrukelj narežemo, prelijemo s praženimi drobtinami in ponudimo kot prilogo k mesu.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
sojina sarma
hrustljavo pečena jabolka
Hrustljavo pečena jabolka
SESTAVINE:
8 jabolk, muškatni cvet, kardamom v zrnu, pehtran, piment, 1 dl jabolčnega soka ali žajbljevega Čaja, 3 žlice sladkorja, 140 g ovsene moke, 60 g ovsenih kosmičev, 100 g masla, sol (po želji)
Jabolka narežemo na rezine in jih stresemo v pekač, namazan z maslom. Potresemo jih z zmletim’ muškatnim cvetom in kardamomom ter prelijemo s sokom ali čajem.
Moko, sol, sladkor in ovsene kosmiče zmešamo z maslom. Zamesimo drobljivo testo, ga razvaljamo in natrgamo na krpice. Krpice položimo na jabolčne rezine in jih pritisnemo nanje. Pekač postavimo v pečico in pečemo 30 minut pri 200° C.
MOJ VRT
Čas m setev odpornejših vrtnin
Mu ka P \nce - CZP Kmečki glas
V drugi polovici marca je zemlja pri nas navadno že dovolj topla, da lahko začnemo s setvijo bolj odpornih vrst zelenjave, na primer boba, gr aha, špinače, korenčka, blitve, pa tudi solate in zgodnjega peteršilja. Nekateri prisegajo tudi na zgodnje sajenje krompirja, Ceš da je potem, ko prvi poganjki enkrat pozebejo, pridelek boljši.
Najprej posadimo bob. Pri izbiri semena se odločimo raje za svetlozmate sorte, ker so za kuhanje primernejše od te-mnozmatih. Poleg tega, da je bob zdrava in okusna stročnica in zato pomembna sestavina makrobiotske prehrane, ima tudi varovalno vlogo pri vzgoji nežnih in krhkih rastlinic. Zato bob ponavadi posadimo na obrobju gredic, na tisti strani, od koder pihajo vetrovi, v zavetrju pa posadimo kumare in bučke, ki bodo tako še posebej lepo uspevale. Kot vse stročnice tudi grah lahko pokrije del svojih potreb po dušiku s pomočjo posebnih bakterij, ki vežejo dušik iz zraka, zato graha nikoli ne sadimo na sveže pognojeno zemljo. Ker pobere iz zemlje malo hranilnih snovi, za grahom lahko sejemo še druge hitro rastoče zelenjadni-ce. Za zgodnjo setev so primerna rahla, prepustna tla, ki se tudi hitro segrejejo, da grah hitreje kali. Tla naj ne bodo prekisla. Ponavadi ga sadimo na dveh gredicah: na eni za svežo uporabo, na drugi za suho zrnje. Napak delajo tisti, ki z iste gredice prve stroke poberejo za svežo uporabo, preostale pa pustijo, da dozorijo. Tako ne moremo pridelati kakovostnega semena, saj dozorevajo le najslabši stroki. Visoke sorte sadimo redkeje od nizkih. Večinoma računamo, da na kvadratni meter gredice potrebujemo od 25 do 30 gramov seme-
na. Čeprav mnogi grah sadijo podobno kot fižol, torej v gručah po najmanj pet semen skupaj, je pravilno posamično sajenje. Pred tem ob napeti vrvici potegnemo plitke brazdice, v katere približno na tri centimetre položimo po eno seme, ki ga z narobe obrnjenimi grabljami prekrijemo z zemljo. Plast zemlje nad semenom naj ne bo debelejša kot pet centimetrov. Gredo zavarujemo pred pticami z napeto ribiško mrežo, prav tako primerne pa bodo odslužene zavese ali druga redka tkanina..
Najkasneje do sredine marca moramo posejati tudi špinačo, še posebej, Ce želimo za njo na gredici pridelati še kaj drugega. Poleg tega pozno sejana špinača v začetku maja, ko so
temperature že visoke, rada požene v cvet. Od setve do spravila pridelka je namreč ponavadi 60 dni. Podobno kot špinača tudi blitva dobro uspeva na srednje težkih in s humusom bogatih tleh. Ker dolga vretenasta korenina prodre globoko v zemljo, mora biti ta temeljito prerahljana. Seme sejemo na stalen prostor, Čeprav sadike dobro prenašajo tudi presajanje. Pri nakupu semena se moramo odločiti, zakaj bomo blitvo uporabljali, saj je znanih več vrst. Liste uporabljamo kot špinačo, peclje pa pripravimo podobno kot špar-glje. Sorti srebrna kodrava in srebrna gladka imata pet in več centimetrov debelo steblo in ju uvrščamo v skupino rebrač, blitva rezivka pa ima tan-
ka stebla in dolge liste, ki jih lahko večkrat porežemo. Znani sorti sta zelena rezivka in trajna rezivka, v semenarnah pa je mogoče kupiti tudi sestavljeno sorto z imenom lukul. Za kvadratni meter gredice potrebujemo največ 1 do 2 grama semena. Rezivko lahko sejemo bolj na gosto (setvena razdalja je 25 centimetrov), medtem ko rebrače sejemo bolj na redko, v vrste po 35 centimetrov narazen.
Ce želimo, da bodo na prostem posejana semena vzklila še hitreje, čez posevke boba, graha, špinače in blitve napne-mo vrbove veje, čeznje pa pogrnemo polivinil, ki ga na koncih obtežimo s kamenjem. Večkrat odgrnemo, da se posevki prezračijo, in zalijemo.
- 1 '

mpi.

'TincftMmr’	'O■».+ *»■«’

FILATELIJA
Kraljevska
tematika
Mitja Jančar
Svetilniki so
stari toliko kot ladje same. Ze prvim pomorščakom, ki so se upali podati na odprto morje, so z obale pomagali tako, da so na izpostavljenih mestih zakurili ogenj.
Dve izmed sedmih svetovnih čudes antike, rodoški Kolos in aleksandrijski Pha-ros, sta služili kot svetilnik.
Prvi je bil bronast kip, visok okoli 30 metrov, z iztegnjeno roko, v kateri je držal plamenico. Drugi je bil okoli 100 metrov visok kamnit steber, tako dobro zgrajen, da je vzdržal vse do 15. stoletja, ko so v Egipt prišli Turki. Eden najstarejših, še vedno delujočih svetilnikov je angleški svetilnik pri Dovru, ki so ga zgradili stari Rimljani.
To, da si mornarjem kazal pot, je v preteklosti veljalo za dobro delo. Mnogokrat so ga opravljali menihi - prostovoljci. Delo je bilo vse prej kot enostavno. Stolpi so potrebovali na tone goriva. Ce je bil veter premočan, se je ogenj tako močno razgorel, da se je železno kurišče stopilo. Ko so kasneje ogenj pred vetrom zaščitili s steklom, je slednjega kaj hitro počrnil dim. Sveče so dajale premalo svetlobe, nad njimi pa je bilo treba tudi neprestano bdeti, da ne bi ugasnile.
Pravo olajšanje je bil izum svetilke na izhla-pevajoce olje leta 1782. Danes ima v svetilniški tehnologiji ima posebno mesto A. J. Fresnel. Izumil je po njem poimenovana fresnelova zrcala, sistem katadioptičnih lec, ki lomijo svetlobo in jo usmerjajo daleč na morje. Danes je večina svetilnikov elektrificiranih.
Mogoče prav zaradi zanimive zgodovine filatelisti še prav posebno cenimo tematiko o svetilnikih, poimenovali smo jo »kraljevska«.
Najnovejšo »kraljevsko« serijo je izdala Kenija. Na znamkah sta dva svetilnika z Viktorijinega jezera in dva z obale Indijskega oceana pri Mombasi.

slovenščin!
IT SLOVENIJA 1
Tedenski izbor
Ovčar Hobo, 1/12 del ameriške nanizanke Sprehodi po stari Ljubljani, 7/9 del Miniature: Kristalni rubin
F. Giroud: Marie Curie, 4/6 del franc, nadalj., VPS 1110 Novosti založb Osmi dan, VPS 1210 Poročila
Poslovna borza, ponovitev
Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, 5/6 del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev
Filmsko popoldne
V avtobusu, 8. del nanizanke, ponovitev, VPS 1400 Odletel bom, 12/21 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1425
Ciklus filmov J.L. Godarda: Vikend, francoski film, ponovitev, VPS 1510
P??vn'^ 1" slovenska kronika Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
Štiri v vrstvo, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče
Film tedna: 2iv in zdrav, angleški film, VPS 2040
TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Oci kritike Video strani
RAI 1
RETE 4
® TMC
§8 Koper
Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: La gnida india-na, vmes dnevnik Nam: Cuori senza etil, La signora in giallo, vmes (12.30) dnevnik Dnevnik in Tri minute Fatti, misfatti e... Nogomet: Parma-Spar-ta Praga Kolesarstvo Variete: Buona fortuna Mladinski variete: Big! Nogomet: Jeventus-Benfica (p. UEFA)
M Dnevnik 1 M Vreme in dnevnik M Športne vesti 'aTiil Film: Niente in comu-ne (kom., ZDA ’86, i. Tom Banks, Jackie Gleason, E.M. Saint) Dnevnik 1
Športna sreda: nogometni pokali, nato boks Nardiello-Closey Dnevnik in vreme
Ih SLOVENIJA 2
RAI 2
Nan.: Družina Ad-dams, Jeffersonovi, Družina Bradfofd Nad.: General Hospi-tal, 8.40 Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, (9.30) vesti II pranzo e servito TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 15.05 Greda, 15.45 Anche i ricchi piangono Aktualno: Lu lei l’al-tro, nato (17.30) vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati
Nad.: La signora in rosa, vmes (19.00) vesti Kviz: II nuovo gioco delle coppie Nad.: Renzo in Lucia Film: Voglia di tene-rezza (dram., ZDA ’83, i. S. MacLaine, Debra VVinger), vmes (23.30) vesti
CANALE 5
Tedenski izbor
Iz življenja za življenje
Glasba starega Jadrana: Dubrovnik, Hvar
Nebesa naj počakajo, 2/4 del angl. dokumentarne serije
Glasba, show in cirkus: Lepi trenutki v cirkusu, 2. del
Poročila
SP v rokometu (M), posnetek iz Stockholma Beverly Hills, 90210,11/22 del ameriške nanizanke
Turizem: Poljska
Sanjska potovanja: Z vlakom po Radžastanu, 2/12 del
nemške dokumentarne serije
TV dnevnik 2, vreme, šport
Športna sreda
Jeep Rally, reportaža
Milano: PEP v nogometu, Milan-Porto, prenos Glasbeni utrinek: J. Strauss - Romanca Sova
Buntz z Beverly Hillsa, 12/13 del ameriške nanizanke Odletel bom, 13/21 del ameriške nadaljevanke Video strani
kanal a
RIS, risanke in spoti Ninja želve, 41. del Astrološka napoved p Drugačen svet, ponovitev 117. dela
”mcm
Male živali MCM Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 118. del ameriške nadaljevanke Kult-ura, pol ure kulture Smithsonian, 7. del dokumentarne serije Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM
Video strani
1			Na prvi strani
			
	Otroški variete		Nan.: Časa Keaton
	Jutranji dnevnik		Variete: Maurizio Co-
	Rubrika o vrtnarstvu		stanzo Show (pon.)
	Film: Agguato a Tan-		Variete: Ore 12
	geri, nato nan. Lassie		Dnevnik TG 5
	Kratke vesti		Sgarbi quotidiani
	Segreti per voi...		Aktualno:	Forum,
	Variete: I fatti vostri		14.35 Agenzia matri-
	Dnevnik, gospodarst-		moniale, Ti amo par-
	vo, rubrika o motorjih,		liamone, 15.30 Scene
	vreme		da un matrimonio (vo-
	Nad.: Quando si ama,		di Davide Mengacci)
	14.40 Santa Barbara		Otroški variete in ri-
	Kronika v živo		sanke
	Vesti in iz Parlamenta		Kviz: OK il prezzo e
	Pogum življenja		giusto, 19.00 La ruota
	Nan.: L’ispettore Tibbs		della fortuna
	Nad.: Beautiful		Dnevnik TG 5
	Dnevnik in šport		Nogomet: Milan-Porto
	Variete: Ventieventi		(pokal pokalov)
	Film: Peccato origina-		Aktualno: Spazio 5
	le (dram., ZDA ’91)		(vodi Enrico Mentana)
	Mixer in Pegaz		Variete: Maurizio Co-
	Nočni dnevnik		stanzo Show, vmes
	Filmske novosti		(24.00) nočni dnevnik
	Glasba: DOC		
§š
koper
Studio 2 - otroški program Primorska kronika
A	i RAI 3
	Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti
	Dnevnik ob 12-ih
	Pogled na kino
	Znanstveni dnevnik
	Deželne vesti
	Popoldanski dnevnik
	Dokumenti
	Samo za šport
	Derby in pregled tiska
	Dok.: Geo, nato nan.
	Šport, vreme, dnevnik
	Deželne vesti
	Risanke: BlobCartoon
	Blob in Una cartolina
	Aktualno: Mi manda Lubrano
	Dnevnik ob 22.30
	Aktualno: Milano, Italia, 23.40 Publimania
	Dnevnik in vreme
ITALIA 1
Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Varieteja: Non 6 la Rai,
16.00	Unomania Nan.: Baywatch Varieteja:'Twin Clips, 17.30 Mitico
Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere
Šport in Unometeo Varieteja: Rock & Roli,
20.00	Karaoke
Film: Scuola di mostri (fant., ZDA ’87) Nogomet: posebna oddaja o pokalih Nogomet: Ifk Gote-borg-Psv Eindhoven
	Euronevvs		Mannix, am. tv nan.
	Nad.: Doppio imbro-		Istrska paberkovanja
	glio, 9.45 Potere, 10.15		Nevidni stotnik, pono-
	Terre sconfinate		vitev it. filma
	Qualita Italia		TV novice
	Variete: Tappeto vo-		Čarobna svetilka
	lante, vmes (12.10)		Pustite jih živeti, dok.
	dok. Prijateljska nara-		serija
	va		Nočni sodnik, naniz.
	TMC News - Meteo		Severovzhod, tv maga-
	Vreme (tudi ob 13.45,		zin
	15.45,17.45)		Studio 2 mladi
	La spesa di VVilma		Primorska kronika
	Film: Happy (dram.,		TV dnevnik
	ZDA ’83, i. Dom De-		Mannix, am. tv nan.
	Luise, Dee VVallace)		Nočni sodnik, naniz.
	Risanke		Bersaglio
	Šale, pepe e fantasia		Sprehod po moderni
	TMC News - Vesti		umetnosti, italijanska
	Film: Ambra (pust.,		dokumentarna serija
	ZDA ’47, r. Otto Pre-		TV dnevnik
	minger, i. Linda Dar-		Arhitektovi nasveti
	nell, Cornel VVilde)		Ogenj pod kožo, fran-
	TMC News in Šport		coski film (Gisele Pa-
	Športna oddaja: Mon-		scal, Raymond Pelle-
	docalcio (vodi Luigi		grin in drugi; režija:
	Colombo)		Marcel Blistene)
	Film: Lo scambista (dram., Bol. ’86, r. Joe Stelling)		
	Aktualno: CNN News		
(JP ITALIA 7	
m	Risanke
	Nad.: Čara a čara
H	Nan.: Brothers
Rga	News Line - Vesti
	Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita
	Deželni programi
	Filmske novosti
	Risanke
	Nevvs Line -Vesti
	Nan.: Samurai
	Il sasso nella scarpa
	Film: Uno di piu alTinferno (vestern, It. ’68, i. George Hilton)
	Nevvs Line - Vesti
	Colpo grosso story
	Film: La tua pelle bru-cia (dram., ZDA ’58, i. Anthony Quinn, Shir-ley MacLaine)
02MF Avstrija 1
Cas v sliki
0^0 Hrvaška 1	
	Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 85. del
	Poročila
	TV šola
	Marijana, 12/13 del francoskega animiranega filma
	Poročila Ko se svet vrti, 85. del
	Monofon
	Poročila
	Slika na sliko
	Izza kulis, ponovitev 4/6 dela angl. nadalj.
	Poročila
	Učimo o Hrvaški
	Divji svet otrok, 24/26 del
	Hrvaška država in ljudje
	Poročila
	Moja knjiga o džungli: Najboljši lovci v divjini, 11/27 del
	Santa Barbara, 353. del
	Risanka
	Dnevnik 1
	Cas in morje, španski film
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila
	Sanje brez meja
© TELEFRIULI	
	Kratke vesti
	Variete: Starlandia
	Nad.: La via del VVest, 18.30 Destini
	Večerne vesti
	Rubrika o obrtništvu
	Nan.: Riuscira la nostra carovana...
	Film: E 1’alba si mac-chio di rosso (vojni)
	Nočne vesti
	Topper gre na potova-		
	nje, pon. filma Sinha Moča, 119. del	□fO Hrvaška 2	
	Big Valley: Napad v		
	puščavi		
	Risanka		TV koledar
	Peter Pan in gusarji		Kraljestvo sonca, po-
	Strah na pikniku, lu-		novitev filma
	tkovna igrica		Glasba
	Rebeka in sosedovi		Dnevnik 1
	otroci		Pravi igralci, 11/15 del
	Otroci se pogovarjajo z		ameriške humoristi-
	znanimi ljudmi		čne serije
	Prijatelji za vse življe-		Življenjske preiz-
	nje, 1. del uvodnega		kušnje, 10/13 del
	filma k nemški seriji		dokumentarne serije
	Cas v sliki		Izza kulis, 5/6 del an-
	Krema v Spessartu,		gleške nadaljevanke
	nemška komedija		Josip Hatze: Vrnitev,
	Aljaska: Vse iz ljube-		opera
	zni		Dotakniti se življenja z
	Voleje mleko, ameri-		glasbo, 3/5 del
	ški film (Jack Nichol-son, Meryl Streep)		Horoskop
strovin
EEMF Avstrija 2
# TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Kronika in komentar Dogodki in odmevi
	TisoC mojstrovin
	Poklicne slike: Prevoznik
	Zemlja in ljudje
	Hooperman: S praznimi rokami
	Gaduimax, igra
	Regionalna poročila
	Cas v sliki
	Tohuvvabohu: Zmešana tv postaja
	Cas v sliki
	Šport
	Round Midnight: Sa-ksafonist	James Moody in bobnar O. Jackson v dunajskem Jazzlandu
	PoroCila/Tisoc mojstrovin
@ Madžarska	
	Cez dan
	Peklenski raj, brazilska nadaljevanka
	Tri ljubezni, 2. del švedske serije
	Igra
	Poročila
	Popoldanski saldo
	Zemljožeri, poljudno-znanst veni film
	Igra
	Helena, 16. del it. serije
	Svet denarja
	Večerna pravljica
	Miami Vice, ameriška kriminalka
	Dnevnik
	Milan-Porto, liga nogometnih prvakov, prenos
	Pot do vrha, nogometni pokali
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.40
Svet mamil in boj proti njim
Film tedna: Živ in zdrav, angleški barvni film iz leta 199 i
H Angleški film Ziv in zdrav je drama, črna komedija in angaži-ran film hkrati. Prikazuje vs.<? grozo v zvezi z ma-juili: od ubijajoče zasvojenosti, razpečevanja ruamil in kriminala, ki ?e na račun uživalcev bohoti in siri.
Temnopolti Stevie »Tinta« Smith je zasvojenec in razpečevalec ruamil. S svojimi kolegi Povsem obvaduje svojo Cetrt in z vsakim novopečenim preprodajalcem Srobo obračunajo. Stevi-eva žena rodi zasvojenega sina. Zgrožena mamica se trdno odloči, da bo Prenehala z mamili. Sina i1 odpeljejo v socialno skrbstvo, kar jo Se bolj
prizadane. Psihično na tleh in zasvojena z mamili se odpravi k terapevtu Liamu Kaneu, ki uporablja zelo neorto-
doksne metode. Kane je odličen psiholog in je že marsikoga rešil pred mamili. Mlado Marie spravi v zatočišče za narkomane, ki se odvajajo mamil. S tako odločitvijo pa ni zadovoljen njen mož Stevie »Tinte« Smith, ki ves divji privihra v Ka-neovo pisarno. Vendar doživi presenečenje. Sicer debeli Kane, očitno pa dovolj okreten, ga kratko malo z vidnim zadovoljstvom premikasti.
Scenarij je napisal: Al Hunter, režiral je Robert Voung, fotografija: Nigel VValters, glasba: Philip Appleby in Mykael Riley, igrajo: Lenny Henry, Robbie Coltrane in drugi.
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88.5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00,
10.00,	11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	19.00.21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert Ljublj. godalnega kvarteta; 21.40 Ravel; 22,30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.00,	6.30, 7.00, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes
do 13-ih; 14:00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15,00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Koncert; 19.35 Intermezzo;
20.00	Naša glasba; 21.30 Koncert; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik;
6.00	Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled ti-
ska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije;
9.00	Pesem tedna; 10.00 Iz odvetnikove pisarne; 11.00 Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30, 18.30 Poročila;
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Almanah; 6.20 Drobci; 7,15 Dober dan, otroci; 7.45 Prireditve;
8.00	Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert;
13.00	Glasba po željah; 14,45 Zlata leta rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.30 Dnevnik, nočni program.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8,10 Narodnostni trenutek Slovencev, nato slov. lahka-glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Zenska v ospredju (M. Žižmond Kofol);
12.00	Z zdravo hrano do zdravega duha; 12.20 Evergreeni; 12.40 Oktet France Bevk iz Ota-leža; 12.50 Orkestri; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Kantavtorji in šanso-nieji; 15.30 Mladi val; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: V svetu starih glasbil; 18.00 Odnos do življenja in smrti v kmečkih oporokah; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; Večerna odd. odpade,
iJŠH
'4

II

11
I I
1

SATELIT
SUPER
5.30	Victory; 6.00 Super Shop;
6.30	Poslovne novice; 8.00 Novice; 8.30 Agenda; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 12.00 Znanost; 12,30 Business Insider; 13.00 Agenda; 13.30 Inside edition;
14.00	Eco record; 14.30 Scena;
15.00	The Jam; 16.30 On the Air;
18.30	Bonanza; 19.30 Richard Diamond; 20.00 Okolje; 21.00 Inside Edition; 21.30 Financial; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Poslovne novice; 22.45 US Market WRA;
23.00	French Ouarter (ZDA 1977); 0.45 Scena, The Mlx; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix.
SKY ONE
7.00	DJ Kat Show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10,30 The pyramid game;
11.00	Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Hart to Kart; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street;
14.30	Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 Diffrent Strokes; 18.00 Star Trek; The next generation; 19,00 Ga-mes VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi;
21.00	Hunter; 22.00 Zakon v Los Angelesu; 23.00 In Llving Color;
23.30	Star Trek: The Next Generation: 0.30 Studs.
EUROSPORT
8.30	Aerobika; 9.00 Dvoranski funboard; 10.00 Dvroanska atletika; 12.00 Evrogoli; 13.00 SP v rokometu; 14.00 SP v umetnostnem drsanju; 16.00 Dirke na ledu;
17.00	Karate; 18.00 Košarka;
19.30	Športne novice; 20.00 KJošarka NBA; 22.00 Formula 1 za VN Južne Afrike; 23.00 EP v nogometu; 1.00 Športne novice,
FilmNet
7.00	K-TV; 8.30 Alt For Ett Skratt;
9.00	Citadellet; 11.00 Nodvan-dig; 13.00 Varldens; 14.30 Kurt Russell; 15.00 Flykt over Alperna;
17.00	K-TV; 18.30 Air For Ett Skratt;
19.00	Point of Impact; 21.00 Spakama; 22,35 Emilio Estevez;
23.00	The Rookie; 1.00 Night Club Channel; 3.00 Copscrobbers;
5.00	Dodling Spanning.
MTV
7.00	Awake/On The VVild Side;
10.00	Video/ 13,00 Video; 15.30 The Pulse With Svvatch; 16.00 Greatest Hits: 17.00 Coca Cola Report; 17,15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega;
18.00	The Real VVorld; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 22.00 Greatest Hits;
23.00	Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Post Modem; 2.00 Video; 3.00 Nočni video.
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 Primo Baby; 13.00 Skullduggery; 15.00 The Last of the Secret Agents;
17.00	Mr. Polifax; 19.00 Primo Baby; 21.00 My Son Johnny;
23.00	New Jack City; 0.40 Enrap-ture; 2.10 Daddy's Dying... Who's Got the Will?.
MOVIE CHANNEL
7.00	Belle of the Vukon; 9.00 The Frog Prince; 11.00 The Adventu-res of Marco Polo; 13.00 Hands Across the Table; 15.00 Goin« Ape; 17.00 The Frog prince; 19; Green Card; 21.00 A Scock to the System; 23.00 I Posed for Playboy; 0.40 Class Action; 2.35 Scissors.
PRO 7
5.25 Serije: Agentka s srcem; 6.10 Vicky, 6.34 Risanke, 8.25 Parker Lewis; 8.55 Neizprosna, a prisrčna, 9.50 Gozdar iz srebrnega gozda (Avstrija 1954); 11.30 Ulice San Francisca; 12.30 Show Billa Cosbyja; 13.05 Colt za vse primere; 14.50 FBI Academy (kom., ZDA 1988); 15.20 Neizprosna, a prisrčna; 16.15 Risanke;
18.00	Parker Lewis; 18,30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Matlock; 22.05 Jake in McCabe; 23.05 Amulet smrti (krim.. Nem. 1974); 0.35 Poročila; 0.45 do 4.35 Ponovitve.
RTL
6.00	Jutranji program; 9.00 Serije: Šef, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča; 11.00 Tvegano;
11.30	Družinski dvoboj; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13,20 Kalifornijski klan; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 15,00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser;
17.00	Kdo je šef?; 17,30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99;
18.45	Poročila; 19,15 Eksplozivno;
19.45	Dobri časi, slabi časi; 20,15 Kliči M za umor (VB 1981, i. Angie Dickinson); 22.15 TV Štern; 22.45 Nogomet; 23.15 Gottschalk;
24.00	Aljaska; 1.05 Nočni program.
SATI
5.30	Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.40 Ponovitve 10.15 Vrni se (dram.. Nem. 1953) 11.50 Sosedi; 12,15 Kolo sreče,
12.55	Oče potrebuje ženo; 13.45 Sence strasti; 14.35 Sosedi; 15.00 Pod kalironijskim soncem; 15.55 Trojica s štirimi pestmi; 16,50 5 krat 5; 17.20 Pojdi na vse; 18,00 Regionalna poročila; 18.30 Šport;
18.45	Poročila; 19.00 Srce je adut; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Težave z mamo in očkom (kom,); 22.00 Schreinemakersova v živo; 23.25 Štiriindvajset ur;
23.55	Tenis: turnir ATP v Key Bi-scaynu,
PREMIERE
7.00	Romeo predstavlja; 8.00 Listen Up: Življenje Quincyja Jonesa; 9.55 The Kids in the Hall; 10.25 Skipper (ZRN 1990); 12.00 0137;
12.45	Šport; 12.50 Showbiz: 14.15 Ne popusti, Pat (Avstral. 1990);
16.00	My Blue Heaven (kom., ZDA 1990, i. Steve Martin); 17.35 Cipa (dram., ZDA 1991, i. Theresa Russell); 19.00 Shovvbiz; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Trije moški in gospodična (kom., ZDA 1990, i. Tom Selleck); 21.55 Men at Work (krim,, ZDA 1991, i. Char-lie Sheen, Emilio Estevez); 23.30 Box Office America; 23.55 Hudson Hawk (ZDA 1991); 1,35 Pod-morničarska akademija (1990).
ncš
VREME
Sreda, 17. marca 1993
EVROPA / POMIK TOPLE FRONTE PREK SREDNJE EVROPE IN ALP
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
STOCKHI
K0BENH.
LJUBLJANA
O BUDIMPEŠTA
O ZAGREB
MILANO O
SOFUA
O MADRID
LIZBONA
i ATENE
PALERMO
TRIPOLI
BENGAZI
KAIRO O
VČERAJ
MOSKVA O
O MINSK
4	/V7	O HAMBURG
7	o AMSTERDAM Q BERLIN
o KOLN
pl	OPRA
O PARC
MUNCHEN
71-idi^u	O	O DUNAJ
O VARŠAVA
O KIJEV
O ANKARA
TEMPERATURE OB 13. URI
jasno
poloblačno
oblačno
nevihta
sneg
I -20 C°[___I-20/-10 C° H-10/0 C° L Jo/10 C' LHiO/20 C° EU 20/30 C°EE
nad 30 C°
megla
DANES
\\ 980
1010

990
000
1010
1020
topla
fronta
hladna okluzija fronta
VREMENSKA SUKA
Nad severnim Atlantikom in severno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska s frontami, nad južno Evropo pa ob-
močje visokega zračnega pritiska. Od severozahoda se našim krajem približuje topla fronta in pri nas bo zato povečana oblačnost.
TEMPERATURE
PO SVETU
HELSINKI....	0/12
OSLO.......... 1/3
STOCKHOLM...	6/13
K0BENHAVN...	6/12
MOSKVA......	3/2
BERLIN....... 8/16
VARŠAVA.....	-4/7
LONDON......	7/20
AMSTERDAM...	5/18
BRUSELJ.....	9/18
BONN......... 4/19
FRANKFURT...	2/18
PARIZ........ 6/20
DUNAJ.......	4/13
MONCHEN..... -1/14
ZORICH......	4/15
ŽENEVA......	1/16
RIM.......... 4/18
MILAN........ 2/16
BEOGRAD.....	0/15
NICA......... 8/15
BARCELONA...	7/13
BUKAREŠTA...	-5/8
CARIGRAD....	3/9
MADRID......	4/15
LIZBONA..... 12/18
ATENE........ 5/14
LARNAKA.....	5/16
TUNIS........ 2/17
AL2IR...... 11/21
MALTA.......	7/16
JERUZALEM...	3/9
KAIRO....... 10/17
C A
središče središče ciklona anticiklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 06.11 in zašlo ob 18.10. Dan bo dolg 11 ur in 59 minut. Luna bo vzšla ob 03. uri 09 minut in zašla ob 12. uri 38 minut.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.53 najnižje 1 cm, ob 5.32 najvišje 13 cm, ob 12.33 najnižje -33 cm, ob 19.38 najvišje 27 cm. Jutri: ob 1.28 najnižje -9 cm, ob 6.42 najvišje 19 cm, ob 13.13 najnižje -39 cm, ob 19.58 najvišje 34 cm.
ALPE-JADRAN / POPOLDNE POOBLAOITVE, V ALPAH MANJŠE PADAVINE
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA..	2/17
TRST......... 3/6
CELOVEC....	-1/15
BRNIK......... 0/16
MARIBOR......	3/16
CELJE....... 1/17
NOVO MESTO	1/17
NOVA GOR....	0/15
MUR. SOBOTA	-1/14
PORTOROŽ...	0/10
POSTOJNA...	-4/15
IL. BISTRICA.	-2/16
KOČEVJE....	-2/16
ČRNOMELJ.....	-2/18
SL. GRADEC...	-2/15
BOVEC......	2/14
RATEČE.....	-1/12
VOGEL......	2/2
KREDARICA	-6/-4
VIDEM......	1/13
GRADEC.....	0/15
MONOŠTER.....- 1/15
ZAGREB.....	1/16
REKA........ -/14
v SLOVENIJI: Delno jasno bo, z zmerno	SOSEDNJE POKRAJINE: Popoldne se bo od
oblačnostjo, popoldne se bo od severa-	severozahoda pooblačilo. V Alpah bodo
zahoda pooblačilo. Najvišje dnevne manjše padavine. Ponekod ob severnem temperature bodo od 12 do 17 stopinj Jadranu in v severni Italiji bo ponoči in del Celzija.	dopoldneva megla.
OBLAČNOST | DEŽ/SNEG mm na dan
nad 10 m/s
V SLOVENIJI: Sončno bo, občasno OBETI: V petek bo še suho in toplo.
zmerno oblačno. Še bo razmeroma
toplo.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na itU zraka:
Ljubljana	57
Maribor	90
Celje
Trbovlje	212
Hrastnik	104
Zagorje	150
Šoštanj	39
Kritična 24-urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G.Radgona: 101, Drava H E Dravograd: 1 10; Sava Radovljica: 31, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 97, Sora Suha:—, Ljubljanica Moste: 39, Savinja Laško: 86; Krka Podbočje: 72, Kolpa Radenci: 75, Soča Solkan:—.
HOROSKOP
Piše:
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/20-4 : Ce boste dan začeli precej nejevoljni in slabe volje, je razlog temu slutnja ali neuresničljiv sen v zvezi z vašo kariero. Prej ko se s tem sprijaznite, bolje bo.
BIK 21-4/20-5 : Prav hvaležni boste partnerju za vso podporo, ki jo po neprespani noči zelo potrebujete. Sele proti koncu dneva boste prišli k sebi in se seveda udeležili zabave.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Vse svoje neuspehe in skrbi podoživljate ponoči, zato se zjutraj ne zbujate spočiti. Tarejo vas denarni problemi, čez dan pa vam bo postalo jasno, da so skrbi neupravičene.
RAK 22-6/22-7 : Zakaj dvigujete stopnjo adrenalina pri partnerju ob tako poznih urah? Rezultat je vedno enak in ne uspe vam doseči prav ničesar razen nespečnosti. Opravičite se!
LEV 23-7/23-8 : Prišel je čas, ko boste morali sesti in temeljito premisliti, kako boste povrnili vse svoje dolgove, pa ne samo denarne. Glavobol boste imeli zaradi povsem drugih okoliščin.
DEVICA 24-8/22-9 : Zaradi včerajšnjega razvoja dogodkov boste imeli čustvenega mačka, na srečo pa še ni vse dorečeno in bi lahko že dopoldne rešili problem. Poslušajte nasvet!
TEHTNICA 23-9/22-10 : Ce želite poskusiti z nečim popolnoma novim, vas bo na srečo vašega partnerja tako razpoloženje minilo, še preden boste ut egnili povleči prvo potezo.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Čeprav se vam bo ob začetku dneva zdelo, da ne veste, kaj lahko danes naredite, vam bo uspelo predstaviti svoje boljše lastnosti v pravem trenutku in pred pravo osebo.
STRELEC 23-11 /21-12: Pravi Strelec ste in tudi danes boste zadeli v črno. Čeprav se bo finančna zadeva razpletla v vašo korist, vas bo motila omejenost s časom, toda raje ne prehitevajte dogodkov.
KOZOROG 22-12/20-1 : Ce sfe se včeraj za nekoga drzno zavzeb, bo kar nekaj časa trajalo, preden se boste vrnili na vama tla. In če ste pametni, boste prav zato tudi sprejeb prijateljsko pomoč.
VODNAR 21-1/19-2 : Ugotavljate, da včerajšnje napetosti niso bile samo plod trenutne situacije, vendar med vami in partnerjem obstaja nesoglasje, ki se ga bosta morala prav previdno lotiti.
RIBI 20-2/20-3 : Zberite vsa dejstva skupaj in pretehtajte vse možnosti, da se boste lahko odločili. Tokrat poskusite upoštevati samo gola dejstva in se ne zanašajte na svoj sesti čut.
CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE
n	ZASTOJI
X	ZAPRTA CESTA
A	POPRAVILA NA CESTIŠČU
*	POLEDICA
M	SAMO Z ZIMSKO OPREMO
989	ŠPORTNA PRIREDITEV
=	GOSTA MEGLA
[B	BENCINSKE ČRPALKE 24 UR
V večjem delu Slovenije so danes ceste suhe in prevozne brez vremenskih ovir. Megla zmanjšuje vidljivost na 100 m na Koprskem. Sicer je promet redek in poteka tekoče. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer vozniki tovornih vozil čakajo za izstop iz države dve uri.
	SNEŽNE RAZMERE (v cm)				
SLOVENIJA		FURLANIJA-JK		KOROŠKA	
Kope			-/20	Cimolais			-/-	Podklošter			-/35
Vrhe			-/-	Claut			Bad Kleinkirchheim...	....20/50
Lontovž			-/-	Piancavallo			40/60	Pliberk/Peca			-/30
Stari vrh			Zabnice/Ovčja vas..		-/-	Sloveniji Plajberk			-/50
Rogla		....40/50	Raibl			-/-	Dobrač			-/30
Kanin			-/60	Farni Avoltri			Nassfeld/Mokrine		....60/80
Cerkno			-/30	Farni di Sopra			30/40	Spittal/Goldeck			5/55
Soriška planina			Paluzza-Timau			20/30	Heiligenblut		..20/140
Vogel			-/15	Paularo			-/-	Katschberg		....60/80
Kabla			-/20	Pontebba			35/35	Koralpe/Golica			-/30
Mariborsko Pohorje...		-/40	Pradibosco			30/60	Kotschach/Mauthen	....20/30
Kranjska gora		Prato Carnico			;,-/-	Mallnitz		„10/150
Pokljuka			 	-/20	Zoncolan			0/30	AVSTRIJA	
Rog-črmošnjice			.-/-	Sauris			10/20	Arlberg		..35/330
Prvine			Sella Chianzutan			Seefeld		....20/70
Jezersko			-/-	Nevejsko sedlo		...30/100	Kitzbuhel		....10/75
Ulovka			-/-	Viša rje			35/60	Obertauern		120/220
Krvavec			V-	VENETO		Zeli am See		..20/100
Črni vrh			-/-	Sappada			10/60	Schladming/Planai...	..10/100
-_________V VEDNOST__________-
Obnova
newyorškega
vodovoda
Pomembnost vode za sodobno družbo nazorno kaže nekaj tehničnih in finančnih podatkov o oskrbi velemesta New York z vodo. Blizu 90 odstotkov mesta se oskrbuje iz velikih površinskih akumulacij po dveh predorih, ki dnevno dovajata skoraj pet milijonov kubičnih metrov vode. Letno to znaSa skoraj dve milijardi kubičnih metrov, ali opisano bolj nazorno, s porabljeno vodo bi lahko naredili obroC okrog Zemlje v Širini deset metrov in višini Štiri metre in pol.
Oba predora sta starejša od šestdeset let, zato bi okvara kateregakoli povzročila katastrofo v življenju mesta. Ker se mestne oblasti zavedajo nemotene oskrbe z vodo, so začele leta 1970 izvajati petdesetletni program posodobitve glavnega omrežja, vrednega Sest in pol milijard ameriških dolarjev. Letos bo dograjen prvi odsek novega, tretjega predora, ki bo dopolnil že obstoječa dva. Odsek je dolg 21 kilometrov, dograditev preostalih 26 kilometrov načrtujejo do leta 2004. Premer predora meri od tri do sedem metrov in je obložen z betonsko oblogo. Ko bo končan na celotni dolžini in priključen na vodovodno omrežje, bodo zaprli starejšega od dveh že obstoječih.
V nekaj letih bodo ta stari predor obnovili, ga potem ponovno priključili na omrežje in se lotili popravila naslednjega. S takim kolobarjenjem bo zagotovljena varna oskrba mesta z vodo.
Ob koncu samo Se nekaj primerjav za ponazoritev velikosti opisane obnove. Po omrežju newyorskega vodovoda se pretaka približno tridesetkrat več vode kot skozi omrežje našega vodovoda v Ljubljani. Finančna sredstva, ki jih bodo predvidoma porabili za izvedbo obnove, znašajo toliko kot so Šestkratne slovenske devizne rezerve.
Zlatko MikuliC