Poštnina plačana v gofovfnL ^ Leto XVL, št. I9l# LJubljana, torek 20. avgusta 1935 Cena 2 Din upra.vniSt.vo; Ljubljana, Knafljeva ulica & — Telefon fit. 8122, 3123, 3124, 3125, 312&. Loseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — TeL 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica gt. 11. — Teiefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga Clslo 78.180, W!en št. 105.241. Naročnina mesečno Din 25«— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 8124, 8125, 3126. Maribor, Gosposka ulica IL Telefon fit. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica fitev. 1. Telefon št- 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Fran šuklje Po neizprosnem prirodnem zakonu bo nastopil danes popoldne svojo zadnjo pot »gospod s Kamna« Fran Suklje, bivši deželni glavar kranjski. K večnemu počitku odhaja v krilo slovenske zemlje, v kateri je bil vse svoje dolgo življenje tako krepko zakoreninjen. On je eden izmed poslednjih predstavnikov stare garde političnih delavcev, ki so kovali usodo našega ljudstva v zadnjih desetletjih pred svetovno vojno, ko je že bliskavica na obzorju naznanjala vihar in bližajoče se zarje Vidove. Mlademu pokolenju, ki danes polagoma stopa na plan, je težko dopovedati veliki pomen dela naših borcev polpretekle dobe, saj mladina vidi le, da so prizadevanja prošlih pokplenj šla samo za tem, kar bi moralo biti vsakemu narodu privrženo samo po sebi. Ne more se tajiti, da je bil uspeh onih. za naše prilike skoro gigantskih borb, v obupnem nesorazmerju z drobtinicami pridobitev, ki nam jih je kot nekako miloščino naklanjala sovražna tuja vlada. Živeča in vzgajana v novem duhu, današnja mladina ne more pojmiti, da so bili nekoč časi, ko so osnovni pogoji za narodno življenje bili predmet brezkončnih podrobnih bojev in so se zdeli nedosežen ideal. Eden izmed protagonistov v tem boju brez upa zmage je bil ravnokar umrli Fran Šuklje. Kot mož nespornih darov, ki so v izvestnih panogah segali Tvisoko preko običajnosti, je stal skoro pol stoletja v ospredju dogodkov. Značilno je, da. je s svojo energijo, iniciativnostjo in morda nič manj ssvojo am-fcicioznostijo razburkal vsako mirno gladino, kadarkoli se je pokazal na po-zornici javnega življenja. Komaj^ 16-letnega dečka je prevzela protiprajzov-pka romantika, da je zbežal z doma in iz šole ter obležal s težkimi ranami na bojišču pri Hradcu Kralovem. Njegova, krepka narava ie premagala poškodbe tedanjih barbarsko-ogromnih krogel in por let nato ga vidimo z mla-deniškem ognjem v prvih vrstah slovenskih akademikov, propovedujočega ponosno geslo: Vse za svobodo in napredek! Seveda je mladi zanesenjak takoj prišel v spor z oblastjo, toda prepoln je bil življenja, da bi ga ostrašil 'ali celo stri zapor na ljubljanskem Žabjaku. Tudi poznejša kazenska premostitev v tujino, ko je bil pokojnik že gimnazijski profesor, ga ni niti najmanj odtujila svojemu narodu in ni zlomila njegove borbenosti. Za današnjo generacijo pa je zopet poučen vzrok njegovega pregnanstva: mladi profesor je moral iz Ljubljane v nemški Wiener Neustadt pred vsem zato, ker je v za-n osnih člankih v »Slovenskem Narodu« in drugih listih budil narodno zavest. Ta večna podrobna, lahko bi rekli gverilska vojna je zahtevala od borcev ne le silne vztrajnosti, marveč tudi velike duševne prožnosti, saj se je dal marsikak uspeh lažje doseči z ukano kakor pa z odkritim bojem. I vztrajnost i prožnost sta bili Franu Sukljetu dani v veliki meri, pri tem pa je imel še izredno razvit cut za realnost in neupogljivo voljo do ustvarjanja. Vse to mu je olajšalo tudi naeeln-? prehode, do katerih ga je dovedel njegov politični oportunizem. Prvotno je bil v političnem pogl?.lu ra liniji starega slovenskega libe a.i--.ina. Z leti se je od r.'e-ga oddvojil in postal žago" >mik kompromisne politike, ki se pa /uradi vedno večje agresivnosti mlade klerikalne stranke ni dala držati, marveč te je morala najprej na Kranjskem, pozneje tudi na Štajerskem umakniti ostri delitvi duhov. Med tem se je v agilnem in ambicioznem politiku, ki je koprnel pn ustvarjanju in uveljavljanju, polagoma pripravil preokret v nasprotni politični tabor, kjer se je kmalu uvrstil med prve voditelje in postal tudi prvi klerikalni deželni glavar na Kranjskem. Povzpel se je s tem na najvišje in najvažnejše mesto, ki je bilo takrac za Slovenca dosegljivo. Ako slutimo iz njegovih sijajnih memoarov, da pravega notranjega zadovoljstva ni dose- gel, temu najbrž ni bil toliko kriv njegov politični preokret, kakor razmere v klerikalni stranki, kjer je pod Šnštoršičem in obema Lampetoma bolj i m bolj prevladoval ozkosrčni duh strankarske nestrpnosti in brezobzirnosti. Tega duha si Šuklje ni mogel prav prisvojiti, pa je vedno ostal bolj ali mani tuje-, v svojem političnem krogu. S tem večin vnemo se je vrgel na ustvarjajoče delo in res dosegal velike in koristne uspe v? ne le. za Kranjsko irnrveč- tudi za vse Slovence. Šukljetovo delovanje je bili vse-stran^rt. > ir> r^ posvečeno slovanskemu ljudstvu V dimniškem par. tmnntu je ob raznih prilikah v neustrašenih govorih, m;.istrskih tako glede vsebine, kakor glede oblike, branil našo skupno stvar, kar je v časih, ko je slovensko ljudstvo volilo za svojo zastopnike na Dunaju tudi še nemška graš<"ake, gotovo bilo zn--.inen.ie velikega poguma. V nacionalnem pogledu ni poznal omahovanja. dasi je bil v ostalem vedno pripravljen na komjircnuoo. / Polom pariške konference Ker je Mussolini odklonil angle ško-Srancoske predloge in ni sporočil svojih zahtev, se je konferenca treh v Parizu razšla Pariz, 19. avgusta, d. Konferenca treh zapadnih velesil je trajala od petka do nedelje. Laval si je prizadeval zaman, da bi dosegel soglasje med Anglijo in Italijo. Angleži so izražali pripravljenost za gospodarske koncesije Italiji, odklanjali pa so vsakršno politično koncesijo. Italija naj bi po teh predlogih dobila možnost naseljevanja svojih državljanov v Abesiniji, kakor tudi jamstva za te svoje naselbine in druge gospodarske interese. Velesile naj bi se dogovorile za skupno sodelovanje v Abesiniji, pri čemer bi se priznala Italiji posebna vloga. Italijani se s tem niso hoteli zadovoljiti, ker vidi Mussolini ureditev spora z Abesinijo le v političnih in voja-škh jamstvih. V peterk zvečer so bila pogajanja prekinjena, ne da bi zabeležili korak dalje. Barona Alo:sija so naprosili, naj dobi od Mussolinija sporočilo italijanskih zahtev. Sobota in nedelja sta minili v čakanju na Mussolinijev odgovor. Med tem so se sicer pogajali dalje, vendar pa brez prave podlage. Razgovori so se sukali več ali manj okoli vprašanja pomena raznih bivših pogodb in dogovorov o Abesiniji in njihovem praktičnem tolmačenju za obstoječi konkretni primer. Med tem se je angleški delegat Eden še nadalje prizadeval, da bi napravil Italijane popustljivejše, opozarjajoč jih na morebitne posledice vojne v vzhodni Afriki. Včeraj dopoldne je francoski ministrski predsednik Laval konferiral od 10 do 11.45 z baronom Ailoisijem, pet minut kasneje pa je sprejel angleškega ministra Edena, s katerim je razpravljal prav taiko celo uro dolgo. Kasneje je Laval napovedal za 15.30 sejo konference. V tem času pa je bila usoda konference že odločena. Zvedelo se je, da je baron Aloisi zastopnikoma Anglije in Francije izročil oficielno sporočilo Mussolinija, v katerem zavrača angleške predloge kot podlago za nadaljna pogajanja. Ker ni Mussolini sporočil nobenih svojih pozitivnih zahtev, sploh ni bilo nobene podlage za nadaljnja pogajanja. Popoldanska konferenca je trajala do 17.15, ko je Laval sporočil zastopnikom tiska, da so pogajanja prekinjena. Ob 20. je bil izdan naslednji uradni komunike: Zastopnik Francije Laval, zastopnik Velike Britanije Men in zastopnik Italije baron Aloisi so se sestali, da bi poiskali sredstva za mirno ureditev italijansko-?, besinskega spora, niso pa mogli najti nobene podlage za pogajanja. Tež-koče, na katere so naleteli pri proučevanju predlogov, predloženih med posvetovanji, so pokazale potrebo od godi-tve započetih proučevanj, ki se bodo nadaljevala po diplomatskem potu. Vsebina angleško-Jranco-skih predlogov Pariz, 19. avgusta. AA. V poučenih krogih se doznava jo še naslednje podrobnosti o predlogih Italiji: Velika Britanija in Francija sta ponujali Italiji obširne možnosti za gospodarsko razširjenje v Abesiniji, jamstvo za meje italijanske posesti v Somaliji in Eritreji, ter jamstvo za zaščito italijanskih državljanov v Abesiniji. Te ponudbe so bile vezane na naslednje pogoje: 1.) Politična neodvisnost in teritorialna celotnost Abesinije se imata tudi v bodoče spoštovati. 2.) Končni sporazum ima odobriti tudi abesinski cesar. 3.) Sporazum mora biti v skladu s paktom DN. Če bi rimska vlada sprejela te predloge, bi se po izjavah v poučenih krogih sporazum dosegel po naslednjem postopku: Abesinski eesar bi poslal svetu DN pismo, v katerem bi izjavil, da želi vzajemno pomoč velesil za gespodarsko povzdigo Abesinije in izpopolnitev državne uprave. Nato bi se pod okriljem sveta DN sklenil dogovor med Abesinijo in tremi zapadnimi velesilami, ki naj bi bil nekako razširjenje pogodbe iz 1. i9Q6 in bi jo pri tej priliki izrecno poudarila tudi Abesinija. Znano je, da svoječasno Abesinija ni hotela priznati pogodbe med tremi zapadnimi velesilami o vzhodni Afriki. Ostale koncesije Italiji bi se legalizirale v okviru posebnega dogovora štirih, zopet na podlagi pogodbe iz 1. 1906. Ta dogovor bi se določi!, da Francija in Velika Britanija ne iščeta novih koristi v Abesiniji in da se v korist Italije odpovesta ugodnostim, ki bi jih mogli zahtevati na podlagi obstoječih dogovorov. Ker je Italija odklonila predlog v tej obliki, za sedaj niso mogU na$i druge možnosti za legaliziranje morebitnega dogovora, s katerim bi ostala nedotaknjena neodvisnost Abesinije in neokrnjen palet DN. Francija bo še nadalje posredovala Pariz,' 19. avgusta. AA. V poučenih francoskih krogih so snooi izjavljali, da se od-godiitve konference treh ne sme smatrati kot končni zaključek razgovorov za mirno ureditev italijainsko-albesinskega spora. Ta konferenca je bila le dopolnil en postopek v okviru Društva narodov za olajšanje ure dTtve spora. V pooblaščenih francoskih kro gih izjavljajo, da je francosko stališče glede Društva narodov ostalo neizpremenjeno ker se v tem pogledu približuje stalisču Velike Britanije, toda prijateljstvo Francije z Italijo pa je narekovalo velikanska prizadevanja za mirno likvidacijo spora. Francoska delegacija bo svoja prizadevanja nadaljevala. , ;. | j , | Ifa pripravlja nove dloge o Abesiniji Na prihodnfem zasedanju sveta DN namerava Anglija nastopiti z vso odločnostjo , Pariz, 19. avgusta, p. Polom pariških pogajanj, ki so ga zakrivile nezadostne priprave zastopnikov vseh treh prizadetih držav, je še bolj poostril napetost v evropski politični javnosti. Pariški vladni krogi sicer izjavljajo, da še ni vse izgubljeno, in na-glašajo, da je Laval v svoji izjavi novinarjem omenil nadaljevanje pogajanj po diplomatski poti, vendar pa v Parizu nihče ve« resno ne verjame v mirno likvidacijo abesinske afere. AngleškS delegacija pripravlja v sporazumu z abesinskim cesarjem nove predloge, o katerih bo razpravljal londonski ministrski svet na svoji seji v sredo. Zanimivo je, da je angleški zunanji minister Hoare povabil na to sejo tudi angleškega poslanika v Rimu, sira Erica Drum-monda, ki je že odpotoval iz Rima. Sploh namerava angleška vlada prihodnje dni razviti veliko aktivnost, da bi se našla še pred novim zasedanjem sveta Društva narodov v Ženevi nova podlaga za nadaljnja pogajanja. Obenem bo skušala pridobiti Francijo za kratko odgoditev tega zasedanja, ki je napovedana za 4. septembra. Po nekih informacijah bo Eden predlagal svetu Društva narodov, naj se Italija strogo opomni. Svoj predlog bo utemeljil z gradivom, ki ga ima na razpolago in ki po angleških informacijah 'talijo zelo obremenjuje. Vprašanje je, kakšno stališče bo zavzela napram temu predlogu francoska vlada. V francoskih političnih krogih prevladuje mnenje, da bi angleški predlog lahko izzval popoln prelom, kar pa bo skušal Laval za vsako ceno preprečiti. Prihodnje dni se bodo med Francijo in Anglijo pričela tudi pogajanja o izvozu orožja. Znano je, da obstoja pakt, ki se nanaša na izvoz orožja v Abesinijo. Angleška vlada bi hotela sedaj dopustiti izvoz angleškega orožja v vzhodno Afriko in namerava baje celo zabraniti transporte italijanskega materijah skozi Sueški prekop. Tudi to vprašanje bo odločilnega pomena za nadaljnji razvoj afriške afere. V Londonu je pričelo spričo vsega tega prevladovati mišljenje, da bi bilo treba sklicati parlament, na čegar prvi seji naj bi ministra Hoare in Eden podala izčrpna poročila o poteku pariških pogajanj in razgovoru z Mussolinijem. Laval je imel dva razgovora z Edenom in Aloisijem. Kakor poroča poluradni »Pe-tit Parisien«, je pričakovati, da bo Italija odiočno nastopila na prihodnjem zasedanju sveta Društva narodov in da bo Aloisi podrobno obrazložil njeno stališče. Nato bo govoril Eden v prav tako odločnem tonu. Napoved teh dveh govorov je dosedaj izzvala Predaleč bi nas zavedlo, ako bi skušali na tem mestu oertati vse šukljeto vo delo in njegove uspehe. V enaki meri se je postavil z vso paro za slovenske koristi, ko je na Dunaju kot organizator in vodja državne zaloge šolskih knjig forsiral slovenske učbenike, ki-kor ob ljubljanskem potresu, ko je velikopotezno organiziral izdatno zunanjo pomoč, ali pri gradnji dolenjske železnice, ki je tudi v glavnem njegova zasluga, pa pri otvarjanju novih slovenskih šol, pri razširjanju in moderniziranju cestnega omrežja, pri gradnji vodovodov, pri postopnem prodiranju slovenskega jezika v javni upravi itd. V svojem elementu je bil, kakor smn že zapisali, zlasti v dobi, ko je bil kranjski deželni odbornik in nato deželni glavar. Ze v včerajšnji številki, ko smo obvestili čitatelje o smrti velikega slovenskega politika, smo prinesli tudi zunanjo sliko njegovega življenja. Naj ji še pristavimo, da se je zaradi svojega joajsnmtefata .z dr. jšij4tfinaič—-*- — avstrijski dobi umaknil iz ospredja aktivne politike. Tudi po zedinjenju, ko se je bližal že sedmemu življenske-mu križu, zaradi te visoke starosti ni stopil več v aktivno politiko, marveč je živel po večini na svojem posestvu Kamnu pri Novem mestu. Ob vsaki priliki pa je s svojo tehtno besedo podprl misel jugoslovenskega edinstva ter vedno kazal realno razumevanje za jugoslovensko orientacijo in njeno politiko. Beseda političnega patriarha s Kamna se je v zadnjih letih redko slišala; a kadar je bila izgovorjena, je vzbudi1 n no/ornoiat in rif^dila. globok vtis. T:dl drugače je bila fevtoritera fega meža Izrednih sposobnosti, nezlomljive iniciativnosti in simpatičnih osebnih vrlin velika in močna vse do njegove smrti. Mlajši generaciji je Fran Šuklje oddaljen i osebno i po svojem delu. Noben objektivni zgodovinar pa njegovega imena np bo mogel črtati iz slovenske zgodovine. / v Ženevi znatno skrb in Avenol je baje ie pričel pripravljati teren za intervencijo v Rimu in Londonu, da bi se nastop delegatov obeh držav ne izrodil v spor t okvira Društva narodov. Nove koncesije Abesinije Italiji Addis Abeba, 19. avgusta. AiA. Tu kroži. Jo glasovi iiz zamesljivega vtra, vem dar uradmo še nepotrjeni, da je abesišnska vlA. da pomudila odstop precejšnjega OEemlja • !!*•••• Criitreje in Somalije in Izrekla svojo pripravljenost, da dovoli Italiji znat. ne gospodarske koncesije. Abesinski uradni krogi mislijo po neuspehu pariške konference treh, da je položaj resnejši kakor kdajkodi. Vzlic temu kažejo pristojne osebnosti mnogo poguma, čeprav priznavajo, da pomeni neuspeh pogajanj med zastopniki treh zapadnih velesil zanje veliko razočaranje. Živahen promet v Sueškem prekopu London, 19. avgusta. AA Iz Port-Saida poročajo, da je promet italijanskih parni-kov skozi Sueški prekop izredno živahen. Ladje za Afriko so po večini natovorjene s tanki, oklopnimi avtomobili, tovornimi avtomobili in z drugimi prevoznimi sredstvi, kakor tudi s pivom in vinom. Ladje, ki se vračajo v Italijo, pa so deloma prazne nekatere pa prevažajo bolnike. V bančnih pomorskih krogih računajo, da je Italija plačala doslej za prehod svojih ladij skozi Sueški prekop okrog 750.00*» funtov šterlingov. Mussolini pojde v vzhodno ASriko Pariz, 19. avgusta, č. Po vestih iz Rima bo Mussolini po velikih maneivrih na Breo-nerju, ko bo imel velik govor, odpotoval na generalno inšpekcijo italijanske vojske v vzhodni Afriki. Abesinske vojne priprave London, 19. avgusta. AA. Reaiter poroča iz Hargeize (britanska Somalija), da je prišel v Dredavo ugleden pogla/var iz abe-sirusike pokrajine Ogadna, da prevzame veliko količino orožja in municije, ki je prispela po železnici iz Džibutja. Aleksandri ja, 19. avgusta. AA. Odbor za organiziranje podpore Abesiniji je imel da- Nj. Vis. knez Pavle — operiran Bohinj, 19. avgusta. AA. Nj. kr. Vis. knez-namestnik Pavle je zbolel za akutnim vnetjem mišic bicepsa leve roke (myositis acuta musculi bicipitis brachii sinistri). Danes so izvršili incizijo obolele mišice. Stanje je ugodno. — Dr. Leon Ko jen, dr. Lavrič, dr. S. Moa-čanin. < Dr. Grujič — nas novi poslanik v Londonu Beograd, 19. avgusta, p. Dr. SLaviko Grujič, pooblaščeni minister in izredni poslanik v p. je imenovan za pooblaščenega ministra Ln izrednega poslanika I. poJožajne sikupine v Londonu. Dr. Grujič, ki je promoviral na premii fakulteti v Parizu, je zavzemal že pred voj no v naši diplomatski službi zelo vidma mesta. Svojo poslamiško kariero je pričel kot minister v Bernu, upokojen pa ie bil kot poslairaik v Was'.iingtonu. V času evakuacije 1. 1915. mu je kralj poverili organizacijo prevoza naših beguncev z albanske obale na Krf in v Francijo. Ko je dovršil to delo, je bil imenovan za delegata Srbije v Švici. Po posredovanj« mednarodlnega odbora Rdečega križa v Ženevi je napravil silno mnogo za prebivalstvo v okupirani Srbiji. Pošiljali so jim obleko in hrano. Tudi po vojna je skupno s svojo soprogo Aibek) nadaljevali delo na humairritar-nem polju in je mnogo storil za povzdigo in vzgojo jugoslovenskih sirot. Bil je vpliven član v društvu prijateljev V. Britanije im Amerike. Znano je tudi njegovo vsesTran slko delo za razvoj prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Anglijo. Iz beograjske opere Beograd, 19. avgusta. AA. Danes je Oazetta deli Mezzo Giorno« je objavila daljše poročilo iz Dra-ča o poslednjem uporu v Južni Albaniji, v katerem pravi med drugim: Upor v Fieriju je nastal v četrtek popoldne v trenutku, ko se je pripeljal tja s svojim avtomobilom general Gilardi, ki je potoval v Pojane, da se udeleži neke cerkvene slovesnosti. Ko se je avto pred nekim hotelom v Fieriju ustavil, je pričela nanj streljati skupina ljudi. General Gilardi je bil takoj ubit, njegov šofer je ostat nepoškodovan. Istočasno se je zbralo okrog 250 upornikov pod vodstvom lokalnega orožniškega po-.velMka ooročnikaKruie in m^Uicigta Ceko- - režija. Uporniki so naglo zavzemali vse strateške točke v mestu in nato krenili proti Lušnji. Pred Lušnjo se jim je postavil v bran oddelek orožništva. Borba Je trajala Štiri ure, dokler niso prihiteli orožnikom na pomoč orožniški oddelki iz Kavaje in Dra-ča. Tedaj so uporniki zbežali. Orožniki pod vodstvom polkovnika Rize so upornike pregnali tudi iz Fierija. Mesto so zavzeli brez težav. Tako je bil upor v kali zadušen. Voditelji so bili po večini aretirani, novinar Ce-kerezi in orožniški poročnik Kraja pa sta zbežala z motornim čolnom v Italijo. V Bariju sta bila aretirana in internirana. Nizozemske težave Vpliv gospodarske krize na politiko — Sprememba vlade in njeno ozadje - Stari program nove vlade Pariz, sredi avgusta. Nizozemska je preživljala v preteklih tednih težke ure, v katerih ni šlo le za življenska vprašanja njenega gospodarstva, temveč tudi za osnovna načela njenega političnega in parlamentarnega sistema. Nizozemska nam lahko služi za klasičen primer, da bogastvo države še ni lek in ograda pred razkrojnim delovanjem današnje gospodarske krize. Njenih osem milijonov prebivalcev razpolaga z bogato trgovsko mornarico, poleg tega pa še z ogromnimi kolonijalni-, mi posestvi, ki po ozemljru in ljudeh več ' kc desetkrat presegajo domovino. In vendar se tudi Nizozemska danes bori z istimi težavami kakor ostale evropske države, M jih usoda ni tako begate obdarovala. Vzdrževanje zlate podlage goldinarja med razvrednotenimi sosednimi valutami z nuino posledico neprestane deflacije in brezobzirne štednie v i vsem državnem gospodarstvu, narašča-mje brezposelnosti in nazadovanje izvozne trgovine — vse to so vzroki, ki so ministrskega predsednika Colijna prisilili k ostavki. Nizozemski parlament je pri svojih 100 poslancih nad vse pestro sestavljen, saj obsega pet večjih strank poleg številnih manjših skupin. Najmočnejši med njimi sta klerikalna z 23 in socialistična ^ z 22 poslanci. Klerikalna stranka, (ki ima tudi močno delavsko krilo, že dalj časa ni bila zadovoljna s Colijno-vo gospodarsko politiko, ker se ji je ta zdela preveč enostranska v zaščiti narodno — gospodarskih interesov. Ukrepi štednje, s katerimi je vlada hotela obdržati proračun v ravnovesju in s tem ohraniti stabilnost goldinarja, so šli po mnenju te stranke preveč na račun delavskih mezd in uradniških plač. Klerikalci in z njimi vse levičarske sku- I pine so napadali vlado, da ni dovolj, če pri zniževanju dohodkov delavstva znižuje tudi obrestno mero, temveč, da mora gledati tudi na to, da poceni vsakdanje življenje v splošnem na enak način, kakor to poskuša Laval v Franciji Ker predsednik vlade tega ni mogel ali ni znal narediti, mu je klerikalna stranka odtegnila podporo, kar je pomenilo padec vlade. Toda Codijnovi nasprotniki tudi niso tako močni, da bi mogli sestaviti svojo vlado in tako je kraljica vnovič poverila Colijnu mandat Res mu je v kratkem času uspelo sestaviti skoro enako koncentracijsko vlado, kakor j! je predsedoval poprej. Toda nova vlada ni parlamentarna vlada in v njej zastopani politiki ne predstavljajo svojih strank, temveč nastopajo kot osebe in strokovnjaki. Gotovo so se pa pred vstopom v vlado posvetovali s svojimi strankami in računajo na njihovo pomoč, ker bi se drugače morala tudi Nizozemska poslužiti za reševanje krize avtoritarnega režima. Colijin namerava, kakor je razvidno iz vladne deklaracije, reševati finančni in gospodarski problem v državi z dosedanjimi ukrepi štednje in z deflacijsko politiko. Vprašanje je le, če in koliko časa bo mogel vzdržati na tej liniji. Za belgijskim frankom se je namreč mednarodna špekulacija polastila holand-skega goldinarja in je prišlo do velikih odtokov zlata iz nizozemske Narodne banke. Na drugi strani se pa mora vlada boriti proti hudim napadom socialistov, zlasti pa se mora otepavati dema-goške gonje ekstremističnih strank, v prvi vrsti nacionalnih socialistov, ki pod zaščito gospodarske in politične krize, v katero je z? šla Nizozemska, tudi tam dobro uspevajo. Beležke Koncentracija Jugoslovenskih nacionalistov Senator dr. Andjeiinovič je v zadnjem času imel s svojimi prijatelji celo vrsto informativnih sestankov v Dalmaciji. Pri tej priliki je daj novinarjem izjavo, v kateri med drugim pravi: »Mi moramo nekaj defmotivnega, storiti za koncentracijo in organizacijo jugoslovenskega nacionaL nega elementa. Dr. Maček smatra svoje pristaše med Hrvati ne za stranko, temveč Program In pravila Radikalske zajednice Nova stranka stoji na stališču državnega in narodnega edinstva — Organizirana Je po banovinah, srezih in občinah m izgredi v Sinju Po aikarskih igrah v Sinju v Dalmaciji je prišlo do krvavih desssonstracij — Eden mrtev, 2 orožaika in 1 kmet ranjeni Beograd ilS. t. m jigre. Po prireditvi, ki , 19. avgusta. AA. V nedeljo o se vršile v Sinju alkarsKe ji je prisostvovalo okoli 5.000 duš iz Sinja in okolice, , je po/zel besedo z nalašč v ta namen postavljene tribune alkarski vojvoda jGra^ovac. Toda komaj je izpre-, iv )-il, jga je množ..*a '/ačela motiti z vzklika-jnjern, žvižganjem in raznimi vzkliki, ter je navalila proti tribuni. Orožn!*-, so demonstrantom preprečili pristop k tribuni, tako da so se prijeli za ,i»ke. Toda pritisk množic je postal čedalje ,neznosnejši in grozila je nevarnost, da kbo množica, kjer je bilo tudi mnogo ! otrok, trčila ob alkarsko konjenico, ki »je imela priti tam mimn, in da bo zaradi tega prišlo do nesreče. Orožniki č=o tedaj na zapoved svojega starešine po določbah svoje službe nataknili bajonete na puške in odrinili množico brez uporabe orožja za celih 20 m. Odrinjena množica je tedaj začela obsipati orožnike s kamenjem in je ranila več orožnikov in meščanov ter orožniškega častnika samega. Nato je svoje demonstracije v mestu še stopnjevala in skušala prodreti na glavni trg. Ker so orožniki hoteli to preprečiti, je prišlo v neki stranski ulici do hujšega spo- pada med demonstranti in njimi; pri tem so demonstranti napadli s kamenjem orožnike in ustrelili vanje več re-volverskih strelov. Neki orožnik je dobil nevarno rano s kamnom v glavo, drugi pa v prsi. Orožniki so odgovorili s streljanjem iz pušk in sprožili pet strelov, najprej tri v zrak, druga dva pa v množico, da je obležal na mestu mrtev Sipič Nikola, delavec v tovarni boksita iz vasi Rabašiča, lažje ranjena je bila pa ena oseba, ki je takoj zbežala in njene identičnosti še niso mogli dognati. Po tem incidentu se je množici vrnila na svoje domove ter se je spet vrnil red in mir. Ponoči so po mestu kri-žarile patrulje in ni prišlo do nikakega novega incidenta. Da doženejo. koga zadene krivda, so na kraj dogodka takoj odšli odposlanec notranjega ministrstva g. Kuzmanovič Aleksander, generalni inšpektor notranje uprave, odposlanec orožniškega povelistva., poveljnik primorskega orožniškega polka, orožniški polkovnik Velizar Laza-rim in odposlanec banske uprave primorske banovine, politični upravni tajnik Ljubomir Pecilazič. za člane predatavitelje hrvatskega naroda, pristaše svoje politike v Sloveniji in med prečan. skimi Srbi pa za postranske pomožne faktorje. Nam jugoslovensltim nacionaJi-stom, Slovencem, Hrvatom ln Srbom, se nalaga dolžnost, da se zberemo, prilagodimo novim prilikam in realnemu življenju ter da branimo našo jugoslovansko ideologijo v katere okviru se dajo rešiti vsa vprašanja. Pri tem je treba pustiti ob strani vse dosedanje razlike, izdelati delovni program in pokreniti borbo, ker končna zmaga ne more oiti na strani drugih kakor onih, ki iskreno nastopajo jugoslo-vensko idejo. Stopil bom v stik s prijatelji v Ljubljani, Zagrebu in v Beogradu.« V zvezi s to izjavo poročajo zagrebške »Novosti«, da se vrši intenzivna akcija za formiranje jugoslovenske nacionalne politične organizacije in da se bo v to svrho vršila koncem avgusta v Ljubljani konferenca, ki ji bodo poleg drugih prisostvovali gg. Jovan Banjanin, Jr. Pster Zec, dr. Grga Andjelinovič, dr. Rudolf Giunio, dr. Albert Kramer in dr. Svetislav Popovič. K informacijam »Novosti« pripominjamo, da nam o kaki taki konferenci v Ljubljani ni ničesar znanega. Točno pa je. da se vrši med odličnimi jugoslovanskimi politiki iz vse države izmenjava misli, kako je v sedanji splošni zmešnjavi pojmov in v dobi najrazličnejših eksperimentov treba afirmirati jugoslovenski politični program, ki edini nudi možnost složnega in koristne, ga reševanja notranjih političnih problemov. Ta izmenjava misli je že do sedaj pokazala, da so v vseh delih države in naroda pozicije jugoslovenske misli v jedru ostale neomajne in da predstavljajo politično moč, mimo katere nikdo ne more. Slovenski socialisti o Radikalski zajednici Mariborsko-marksistično glasilo »Volks-stimme« objavlja vest o osnovanju Radikalske zajednice ter ji dodaja sledeči komentar: »Novo osnovana Radikalska zajednica sestoji iz hetero?enih elementov ki so se znašli skupaj pod pritiskom prilik, ki pa niso prav nič nagnjeni k temu, da bi se odrekli svojih posebnosti. Zaradi tega je skoraj z gotovostjo pričakovati, da se bodo kmalu pojavile v osrčju te politične for. macije težave in da bo imela nova. stranka najbrž pomen le kot volilna koalicija. Javnost ni toliko začudena zaradi osnovanja Radikalske zajednice, kakor zavoljo vesti, da se bo njena prijava izvršila še po sedanjem zakonu o zborih in udružefniih«. Zahteve zdravnikov volonterjev Ljubljana, 19. avgusta Kakor smo že v ponedeljski izdaji na kratko zabeležili, so zdravnici — volonter-ji obče državne in ženske bolnišnice v Ljubljani 15. avgusta za nedoločen čas prekinili svoje delo na oddelkih. O dogodku, ki je postal predmet živahnega zanimanja javnosti, nam poročajo naslednje podrobnosti: Obča državna bolnišnica v Ljubljani zaposluje ta čas 10 primarijev, 8 asistentov, 18 sekundarijev in dva honorarna zdravni-•ka. število bolnikov, ki se zatekajo v zavod po pomoč, zadnja leta stalno narašča in znaša 800 do 900 na dan. Ker je v bolnišnici na razpolago samo 885 postelj m 'košaric, spijo bolniki na nekaterih oddelkih po dva na eni postelji ter po nosilih !in zasilnih ležiščih na tleh. Zakon o bolnišnicah določa po enega pomožnega zdravnika na 25 pacijentov. Primariji kot kontrolni organi pri tem ne štejejo, prav tako pa ne bi smeli šteti asistenti, ki ne vrše ne dežurstva ne službe sobnih zdrav, nikov. Pri teh dejstvih opažamo vsekakor veliko nesorazmerje med številom nastavljenih zdravnikov in številom pacijentov. Da se iz tega nesorazmerja niso rodile kakšne katastrofalne posledice, gre zadnja leta v veliki meri zasluga zdravnikom-vo-lonterjem, katerih dela po 12 v obči državni in v ženski bolnišnici. Uprava bolnišnice je zadnja leta v precejšnji meri povečala upravni aparat ter pomnožila tudi osebje bolnične lekarne. Prav tako se je ves obrat naših bolnišnic v tem času zelo moderniziral in je dosegel prav dostojno višino. A ker je zdravstvena uprava lahko zmerom računala s hiper-produkcijo mladih zdravnikov, ki so voljni delati zastonj, ni oilo v tem času razpisano niti eno novo zdravniško mesto. Posamezniki opravljajo na ta način nepretrgoma že po 29 mesecev 8 do 9 urno službo v bolnišnici, da ne štejemo zraven nadur in nočnega dela, ne da bi prejeli za to najmanjšo odškodnino. Pri tem so volon- terji enako kakor nastavljeni zdravniki preobremenjeni z delom, da si trajne vrši-tve službe samo z nastavljenimi zdravniki vobče ne moremo predstavljati. Poklicane instance ves čas niso podvzele nobenega koraka, da se temu brezumnemu stanju Od-pomore. Edino, kar so zdravniki-vol on ter ji dosegli, je bilo, da so posamezniki dobili za tri mesece majhno podporo iz bedno-stnega fonda, a s pripombo, da bednostni fond ni za zdravnike, z oziram na vse to so korporativno vsi zdravniki-volonterji obeh naših največjih bolnišnic stavili odločujočim mestom nujne predloge, da se razpiše toliko zdravniških mest, kolikor jih določa zakon za brezhibno vršitev službe na oddelkih obče državne bolnišnice, začasno pa naj se potrebno število volonterjev, ki imajo najdaljšo dobo volonterske prakse za sabo, nastavi kot dnevničarje; bednostni fond naj se odpre tudi zdravnikom volom ter jem, pa ne samo za tri mesece, in v višini, ki je dostojna njihovi strokovni izobrazbi in odgovornemu delu; doba volontiranja naj se šteje v leta državne službe za napredovanje in pokojnino; volonterji, ki vrše obligatno polletno porodniško prakso, naj dobe primerno mesečno odštkodnino, ali pa naj se ta praksa, ki obstoji samo v dravski banovini ukine. Dr. Topalovič policijsko kaznovan Gosp. dr. Zivko Topalovič nas prosi za objavo naslednje informacije : Uprava mesta Beograda je s svojo odredbo z dne 13. avgusta 1935 št 13.324 ka>z.novaila g. dr. ŽAvka Topa.loviča z 10 dni zapora i.n 2.000 D. denarne kazni, ker je brez predhodnega dovoljenja ministrstva za notranje zadeve pismeno pozval svoje prijatelje, naj pripra vtijo obnovo socialističnega političnega po-kre+a Pričevanja v našičkem procesu Beograjske »Narodne Noviae«, ki vodijo ostro borbo proti narodnemu poslancu Mi-loju Sokiču, solastniku beograjskega dnevnika »Pravde«, javljajo, da je glavni obto. žesnec v našičkem procesu dr. Svetozar Gr-gin vložil tožbo proti g. Sokiču zaradi kri. vega pričevanja. Kakor je znano, je izjavil poslanec Sokič pri zasliševanju v našičkem procesu, da mu je ponujal dr. Grgin denar za to, da hi glasoval za amandman nar. posl. Vasilija Trbiča v zadevi f.idejko-misov. G. Sokič se je v svojem pričevanju skliceval tudi na razgovor s sedanjim banom vrbaske banovine dr. Kujundžičem, M pa je pred preiskovalnim sodnikom izjavil, da mu o navedbah g. Sokiča ni ničesar znano. Beograd, 19. avgusta, p. Nocoj so bili objavljeni program iin statuti nove politične stranke »Jugoslovenske radikalske zajednice«. Glavne določbe so naslednje : « ; * Iz programa Stranka smatra, da je cilj državne ureditve na znotraj narodno blagostanje, na zunaj pa varovanje državne varnosti, njene samostojnosti in njenih interesov. Stranka je za monarhijo in za dinastijo Karadjordjevičev. Stranka je za narodno in državno edinstvo, edinstvo teritorija in državljanstva in bo te ideje širila in zastopala, toda pri vsem tem delu bo imela pred očmi, da so teritoriji, iz katerih je naša država sestavljena, živeli v preteklosti svoje posebno življenje in si v te ku dolgega časa pridobili posebne navade v upravi, politiki in drugod. Da se bo razv'jala in krepila zavest o državnem in narodnem edinstvu kar najbolj in naimodreie. da se bodo izenačile in zmanjševale razlike, ki nam jih je zapustila dolga in neenaka prnšlost. smatra stranka, da je za to edina politična metoda, da se na vseh poljih dela postopno in zmiselno. da se ne rabijo preživele metode in da se tako ne ustvarjajo nove delitve. Spoštovanje treh imen našega naroda, srbskega, hrvatskega in slovenskega, njih enakopravnost, spoštovanje priznanih ver in obeh abeced, spoštovanje tradicij _ vse to mora biti zaščiteno, ker se bo na ta način razvijalo medsebojno spoštovanje, zaupanje in cenjenje med narodom. Neobhodno potrebno je zaupanje med Srbi, Hrvati in Slovenci. Brez tega ne more biti harmoničnega razvoja vsega naroda. Stranka smatra načelo smouprave širokega obsega kot najboljši sistem za ureditev državne uprave v zmislu narodnih želja in potreb. Vsa področja državnega življenja morajo biti enaiko pristopna i Srbom, i Hrvatom i Slovencem in z vsemi kraji v naši državi se ima enako ravnati. Iz pravil Jugoslovenska radikalna zajednica je politična organizacija, ki se ustanovi na podlagi tega programa in teh statutov ter ima svoj sedež v Beogradu. Cilj organizacije je, da dela za izvedbo načel, navedenih v njenem programu, in sploh da pospešuje gmotni, umski in nrav. stveni razvoj naroda. Za dosego tega cilja bo stranica porabila vsa zakonita moralna in kulturna sredstva. Svoja načela bo širila z izdajanjem listov in knjig, z ustanavljanjem klubov in čitalnic, s prirejanjem javnih shodov in predavanj, ter jih izvajala preko svojih zastopnikov v Narodni skupščini ter v skupščinah in odborih samoupravnih teles. Organi JRZ so državna skupščina (kongres), glavni odbor, banovinski odbori, ba. novinske skupščine, sreski odbori in krajevni (občinski) odbori. Državna skupščina se sestane vsako leto novembra na dan. ki ga določi glavni odbor. Pravico udeležbe imajo člani glavnega odbora, člani parlamenta, ki pripadajo JRZ, predsedniki in podpredsedniki banovinskih odborov, predsedniki s reških odborov. Državna skupščina je vrhovni organ stranke. Glavni odbor sestoji iz 75 članov. Od tek jih državna skupščina izvoli 25, ki tvorijo ob enem ožii glavni odbor, ostalih 50 članov pa so predsedniki banovinskih odbo ' rov. Glavni odbor voli iz svoje srede pred- j sodnika in dva podpredsednika, tri tajnike in blagajnika. Š-tevilo podpredsednikov je po potrebi lahko večje. Banovinski odbor sestoji iz predsednika in podpredsednikov s reški h odborov dotične banovine. Banovinska skupščina je,' posvetovalno telo banovinskega odbora in ; sestoji iz vseh članov banovinskega odbora, iz vseh članov Narodnega predstavništva in samoupravnih banovinskih skupščin ki so v dotični banovini izvoljeni na programu stranke, iz vseh predsednikov krajevnih (občinskih) odborov. Sreski odibor sestoji isz vseh predse*!-' nikov in podpredsednikov krajevnih (ob- • činsfcih) odiborov v dotičnem srezu. Član JRZ more postati vsak polnoletni dtnžavljan Jugoslavije, ki izjavi, da sprejme program stranke in da 6e bo ravnal p° statutih stranke in ki ga sprejme v stran, ko pristojni krajevni odbor. Ožji glavni odbor lahko razveljavi sklep o sprejemu posameznega člana v stranko, člana lahko izključi k rajevn i odibor, izključitev pa mora potrditi banovinski odbor. Poleg teea lahko izključi iz stranke tudi glavni odibor sam. Sar Plavi ponedeljek v »Slovencu" Upokojitev Beograd, 19. avgusta. AA. Upokojen je dr. Teobald Vodušek, tajnik ministrstva ziunanjih zadev v 6. skupini. Iz gozdarske službe Beograd, 19. avgusta. AA. Imenovan je za gozdarskega svetnika v 5. skupini šef gozdarske uprave v Kran^ki gori inž. Bogomil Šinkovec. Nov patriarhov dvorec v Peči Peč, 19. avgusta, p. V Peči prično prihodnje leto graditi nov patriarhov dvorec. Staregai dvorca ne bodo podrli. ZgTadili bodo tudi nove konake.. Že.sedaj gradijo nov zvonik. Nov spomenik Neznanemu junaku Beograd, 19. avgusta p. Zgratdba novega spomenika Neznanemu junaku, kakor si ga je zamislili blagopokojni kralj Aleksander, naglo napreduje. Ves teren, na katerem bo stal veliki spomenik, je že planiran in pričeli so tudi že graditi monumentalm mavzolej. Dograjena sta že betonski del mavzoleja in vhod z mnogimi stopnjicami. Za mavzolej sam bodo porabili 937 velikih blokov granita in sicer 395 po 5 ton, 264 po 5 do 10 in 24 blokov, izmed katerih bo vsak tehtal nad 10 ton. Mednarodni kongres za kazensko pravo Berlin, 19. avgusta. AA. Ob 11. dopoldne se je začel v veliki dvorani državnega zbora kongres za mednarodno kazensko pravo. Otvoritvi so prisostvovali tudi poslaniki skoraj vseh zastopanih držav. Nemško vlado sta zastopala minister dr. Guertner in dr. Frank. Ko je dr. Guertner otvoril kongres, je pozdravii delegate v imenu Hitlerja in nemške vlade. Po otvoritvi je prvi angleški delegat lord PoIwer predlagal, da bi dr. Guertnerja izvolili za častnega predsednika kongresa, kar so prisotni tudi sprejeli. Nato sta govorila še dr. Bunke in nizozemski delegat dr. Van Deer. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za torek: i Jasno, topleje. ~ i Vesti o pripravljajoči se akciji jugoslovenskih nacionalnih ljudi so razne prizadete hudo vznemirile. Med te spada tudi ljubljanski radikalski organ, ki je včeraj za »plavi ponedeljek« priobčil pod naslovom Kdo bo Fiihrer? Jevtič, Kramer ali Hodžera in s podnaslovom »»Naši fašisti na lovu za voditeljem« strašno kolobocijo, katere glavni namen je, prikazati to akcijo kot nekak fašistični podvig. Gospodje pri »Slovencu« seveda dobro vedo, da niti Banjanin, niti dr. Zec, niti dr. Kramer nimajo ni-kake zveze s kako fašistično ideologijo. Vedo tudi, da so baš omenjeni politiki bili v nasprotstvu s politiko in metodami Jevtičevega režima že takrat, ko je »Slovenec« še na vse pretege poveličeval g. Jevtiča. In znano jim je seveda, da hodi g. Hodžera z vsemi svojimi »modrimi srajcami« svoja pota. Ravno tako tudi vedo, da jugoslovenske pozicije niso močne ne samo na Slovenskem in na Hrvatskem, temveč da je tudi v Srbiji in med Srbi sploh število onih ljuidi, ki nočejo nič več vedeti o starem partizanstvu in so iskreno sprejeli jugo-silovenski program, tako veliko, da se stari radikali prav plašno ozirajo okoli sebe. Zato so »Slovenčeve« fantastične izmišljotine o značaju pokreta, ki se spontano pojavlja kot reakcija proti umetnim tvorbam za zaščito skrahira-ne partizanske politike, samo dokaz, kako pomemben je ta pokret, katerega znaki, za enkrat še skromni, se tu in tam pokazujejo. Skoro bolj bedast kakor zloben je grobi denunciantski poskus, naprtiti obema zamenikoma kraljevih namestnikov in dvema dolgoletnima sodelavce- ma pokojnega kralja zaradi njihove abstinence pri načelnem glasovanju o dvanajstinah nekak patriotičen greh " Naj »Slovencu« samo izdamo še skrivnost, da pri načelnem glasovanju ni glasoval tudi s. senator Jeremija Živanovič, , ; »Slovenčevo« bedasto zlobo bi seveda lahko učinkovito zavrnili z navedbo, kolikokrat so sedanji »oberpatrioti« iz njegovih vrst resnično glasovali proti proračunom. Vendar pa je to nepotrebno. Adrese, ki je na nje demuncijacija naslovljena, same dovolj dobro vedo, kako je s temi stvarmi V ostalem je ta »Slovenčeva« polemika zelo podobna oni drugi njegovi borbi proti »temi diktature«, zaradi katere napadajo gospodje sedaj tiste, ki z diktaturo niso imeli nobenega opravka, dočim proslavljajo kot stebre demokracije one. M so igrali v diktaturi eno od prvih violin ob spremljevanjiu navdušenega »Slovenčevega« orkestra. V tej zvezi ns,j nam »Slovenec« dovoli, da , f citiramo nj< '' vo Ronstatacijo na drugem mestu včerajšnje številke, kjer spoštljivo ugo- tavlja, . , } l < I * s " r ? , r , In aocrm pri »Slovencu« ukrepe diktature danes proglašajo za protinarodno in protidr-žavno delo, se ljubeznivo priklanjajo gospodu inž. Sernecu, ki je bil pod to diktaturo i ban i minister, kot sodelavcu prave jugoslovenske politike ... Smrtna avtomobilska nesreča Ptuj,, 19. avgusta Na državni cesti Ptuj—Ormož se je med 26 in 27 km okrog 16. pripetila huda avtomobilska nesreča. Iz Haloz je peljal proti Ptuju tovorni avto vino. Avto je lastnik Viktor Jink iz Čmuč pri Ljubljani sam šo-firal. Nasproti je pripdljail posestnik Franc Petrovič iz Puhlje, star 45 let, voz sena. Oba sta vozila po predpisani desni strani oeste, konj pa se je pred avtomobilom nenadoma splašil in je naglo potegnil, da je Petroviča vrglo z voza naravnost pod avto, ki ga je povozil do smrti. Kolo tnu je slo čez trebuh in so mu izstopila čreva. Na kraj nesreče je takoj prišla sodna komisiia. Kdo je zakrivil nesrečo, se bo dalo dognati po nadaljnji preiskavi. Prišel j>e tudi duhovniiik iz minoritskega samostana, ki je podelil nesrečnemu posestniku zakrament za umirajoče. O nesreči ie bila takoj obve?čena tudi posestnikova žena. ki je prihitela s 16 letno hčerko k možu, ki pa je med tem že umrl. Pogled na mrtvega očeta je hčer tako pretresel, da se je onesvestila. Pokojnik zapušča sedem nepreskrbljenih otrok. šahovska olimpiada v Varšavi Varšava, 19. avgusta g. Tretje kolo šahovske olimpijade je prineslo naslednje rezultate: Danska: Argentimija pol : 1 in pol, Avstrija: Poljska 2:2, Vse partije eo bile remis. Finska: Jugoslavija pol :2 in pol, Litvanska: Švica 1:1, Estonska: Le-toneka: in pol : 1 in pol, Palestina: Francija 1:2, Rumunija: Irska 2:1, Anglija: Italija pol:pol, čehoslo vaška: švedska pol 1 in pol, Zedinjene države: Madžarska pol 2 in pod. Rezultati četrtega kola &o bili: Argentini ja: Madžarska 2 in pol : 1 in pol, švedska : Zedinjene države 2 im pol : 1 in pol, Italija : čehoslovaška 0:3, Francija : Romunija 2:2, Irska: Velika Britanija pol : 3 in pol, Letonska: : Palestina 3:1, Švica r Estonska 1:3, Jugoslavija : Litvanska 2 to pol : pot Poljska : Finska 3 : 1, Danska : Avstrija pol : 2 in pol. : >Jv.iro< S. T$L : 3 Torelc, 20. avgusta 1985. Maši kraji fn ljudje Prizor z nedeljske proslave lOOletnice rojstva pesnika Simona Jenka: velika množica ob njegovem spomeniku v Podrečah :ast našemu obrtništvu IlažmišM obrtniki so obhajali jubilej svojega društva ter zaključili svojo vzorno in uspešno razstavo Slovenci, pridite na ljudski tabor v Mežiški dolini! Vršil se bo 1. septembra na Poljani pri Prevaljah. 1. september bo naš velik dan, posvečen naši davni zgodovini, ki še ni umrla v spominu žilavega slovenskega rodu. 200 ljudi iz Mežiške doline bo igralo slavnostno zgodovinsko igro Franceta Brenka »Poslednje ustoličenjec. Blagoslovili bodo spominski knežji kamen, v katerega bo na marmorni plošči vklesano preroško nosvetilo-. Stare pravde spomenik vere žive sem glasnik. V zemljo vsajen, k nebu ztoč kljubujem, čakam, da nekoč na knežji kamen sedel spet za staro pravdo naš bo kmet. Knežji kamen že stoji ob Meži na Poljani in nas kliče! Zavedajmo se svoje velike dolžnosti do bratov onstran ko-roško-jugoslovenske meje in udeležimo se v velikem številu ljudskega tabora v Mežiški dolini na Poljani pri Prevaljah. Kamnik, IS. avgmsta Včeraj je bilo v Kamniku veliko obrtniško zborovanje, ki ga je organiziralo obrtno dinuištvo za karaniSki srez ob priliki proslave 154etnioe svoje ustanovitve. Kamniško obrtno društvo Je pred 15.leti ustanovil usinjair g. Ivan Polak iz Kamnika. Razvila je močna stanovska organizacija, M zidmžuje dames okrog 700 obrum i kov te vsega kamniškega sreča. G. Polaik je načelovai diruštiviu 12 let, sedaj ga pa vodi g. Ernest škof % atgiiLnim od-ibctneen, v katerem eo g. Franc Fajdiiga, podpredsednik, g. Aibim Justin, tajnik, g. Albert Uršič pa blagajnik. K jubilejnemu občnemu abarn je prihitelo v Kamnik mnogo obntailkov itz vsega Breza m tiuidi lepo šieviLo gostov iz Ljruib-Ijatne. K acna :«ianii e=o jiih pričakali na kolodvoru im jath z godlbo na čeflu spremili d-o gaisiilslkeiga doma, kjer je bi-lo jiifollejno aborcvainje. Predisedlnik g. Ernest škof je pozdravili vse odlične goste iti predstavil ;fke kaimnčiške javnosti, med njimi v prvi vrsti sroefcega načelnilka g. Kopija, kam. nitš-kega župana g. Prana Kraitnarja, podpredsednika Zbornice za TOI im predsednika Zveze obrtniških dfruištev za dira veko banovino g. Reibeka, kamniškega dekama g. Mateja Riilharja itd. Podal je kratek pre-Plod dela im lepo očrtal zastage iprvega pi-tO-eimika g. Ivana Polaka, ki ga je občni .zbor iizvoli'1 za svojega častnega člana tir nun izročil krasno diplomo, dlelo g. Jožeta Grč a.rja. <3- Petek se je v toplih bese. dah zahvalil za oblikovanje. Tajnik g. Allbim Jus/tim je očrtail podirob-no delovanje diruištva, ki je mod druigim BbraCo tuHii 17.000 Dim za zgiradlbo javne gnrke koptili. Prebral je celo vrsto pismenih in brzojavnih oeistitik, ki jih je dlništvo prejelo rc vseh krajev. G. Anton Fajtiiga iz Kamnika pa je poklon® dtnuštvu krasno bronasto plaiketo. Z izfbranimii besedami so nato čestita® ObrtJKimu diniištvni k jutbilejlu to proslavljali uisiptihe njegovega požrtvovalnega dela za napredek obrtnega stanu zajsrtop-nilk Zbornice aa TOI g. «Ivam Vrečar, predsednik Zveze obrtnih društev za dravsko banovino g. Rr/bek, ki je izročil čestitke in pozdrave zadržanega pokrovitelja obrtne razstave g. Ivana Jelačina, žu.pan g. Fran Kratnar, dekan g. Matija Rihar, strel efei načelnik g. Kosi in g. Miha Mejač v imenu kamniških obrtnikov P0 ofioielnem Eaiklj,račku jnibiPejnega. občnega zbora se je vršilo veliko obrtniško zborovanje, na katerem so govorili g?g. Rel>ek, Igli«, Franc Peteri™ in dlruigi 0 raznflh perečih'problemih, ki tarejo Cbrtrnigfki stan. Sprejetih je bilo več umestnih predlogov. Zaključek obrtne razstave Obrtna" razstava je bila zaključena v nedeljo popoldne. Dosegla je lep uspeh, ka, Vršnega niti največji optimisti niso pričakoval. m bo gotovo v vzpodbudo k organiziranju podobnih razstav v še večjem ob segu. Razstavo je obiskalo 3100 posestnikov iz vseh krajev kamniškega sreza, mnogo pa tudi iz Ljubljane. Razstavljalcev je bilo 49. Najmočneje je bila zastopana pohištvena obrt. J^epe izdelke so razstavili predvsem kamniška mizarja Miha MejaČ in Vinko Komar, Jurij Zo^man iz Skaručne, Jakob Kadunc iz Znojil. Janez Jerman iz Radomelj, tesar Anton štebe iz Most, Peter Kern iz Lahovič, Fra-nc Luk. man iz Komende, Franc Seršen iz Vodic, Ferdo Drašč?k in Jože Pire iz Radomelj-sta izumila peterokotno pisalno mizo, ko. lar Franc Rebcmik iz Kamnika pa je razstavi! lepo izdelane smuči. Precejšen oddelek si je na razstavi rezervirala tovarna upognjenega pohištva Remec in Co iz Duplice pri Kamniku. Poleg lepega sobnega pohištva je razstavila predvsem stole iz parjanega in krivljenega bukovega lesa v presenetljivo dovršeni izdelavi. Ni čudno, da si je ta tvrdka s svojimi elegantnimi izdelki utrla pot na vse kontinente .sveta, kjer konkurira največjim svetovnim tovarnam. Na razstavi smo videli tudi več novosti v njenih izdelkih. Občudovanje je vzbujala zlasti lepa sklopna miza iz orehovega lesa in k nji pripadajoči stoli. Seveda ni manjkalo tudi tako priljubljenih sklopnih foteljev, ki s svojimi živopisnimi barvami danes krase že sl.oro vsako vilo. Mali zložljivi stoli so našli mnogo odjemalcev zlasti med kamniškimi letoviščarji, ki so kupovali Resm-čeve stole za spomin na Kamnik. Kamnik je lahko ponosen na tovarno tako velikega svetovnega slovesa, tvrdki Remec in Co pa priporočamo, da jugoslovanski trg čimbolj seznani s svojimi izdelki ter da izpodrine tujo konkurenco. Usnjarstvo sta zastopali tvrdki Ivan Poiaik im Tone Knaflič. Knafličeva tovarna si je s svojimi specialnimi izdelki podplatov na jamski stroj pridobila velik sloves doma in v inozemstvu, kamor izvaža večino svojih izdelkov. Tovarna je ena naših največjih, saj zaposluje nad 80 izključno domačih delavcev. Hranilno industrijo je zastopala na razstavi renomirana tovarna »Eta«, v kovin-s(ki industriji pa je tovarna »Titan« iz Kamnika z razstavljenimi predmeti stavbnega ključavničarstva dokazala, da njeni izdelki v ceni in kvaliteti prekašajo inozemske. Razstavili so še ključavničarji Alojz čebulj lz Kamnika nova stremena za smuči, kovač Jamlko Kolcar cepine in gasilske sekirice v lepi izdelavi, kovač Anton Zore iz Kamnika pa podkve. Dalje so razstavili tovarna guimbov »Biser« iz Kamnika, avtokle-par. Premik iz Mengša, keramična tvrdka Rudolf šnabl, lončarska zadruga iz Komende. pečarja Anton Gregorec in Franc Kosmač iz Mengša, ščetar Ivo Rebolj iz Komende, tapetnik Maks Cerar iz Lukovi-ce, čevljarji Franc Peterim, Filip štefula in Alojz Ložar iz Kamnika, dežnikar Mirko Vedlin, krojač Josip Jerinc, vrtnar Anton Lap, pleskarja Tomo Komar in Ferdo Tomčič, podobarja Ivan Klemen in Marija Tončič. urar Vilko Cerar, mehanik in trgovec Drago Drašček, pek Pavle Dolenc, dsn.tist Valter Stuzzi, »Jugobarvarna«, vsi iz Kamnika, iz Duplice mlin Vavpetič, iz LJubljane pa renomirana tvrdka »Julija-na«, ki je razstavila vezenine in ročna dela. Razstavljale! so dobili mnogo naročil za svoje izdelke. Naši obrtniki so dokazali, Huda nesreča pod vrhom Zelenice Ljubljana, 19. avgusta. Pod vrhom Zelenice je na avstrijski strani prišlo včeraj popoldne do težke nesreče, ki bi bila kmalu veljaki življenje znano turistko Boženo Zirkel-bachovo, 23-letno hčerko magistratnega uradnika iz Ljubljane. Ko se je z večjo družbo vračala proti Ljubelju, se je za trenotek ločila od tovarišev, da bi ubrala pot po bližnjici. Sredi nevarne strmine pa ji je iznenada izpodrsnilo, da se je zrušila v prepad in obležala z vso razbito glavo ter zlomljeno roko in nogo v nezavesti. Družba, ki pone-srecenki ni mogla nuditi pomoči, je odhitela do carinske straže na Ljubelju in do Sv. Ane, odkoder so s posestva barona Borna dopoldne telefonirali po reševalce v Ljubljano. Reševalni avto je oki»og 10.15 privozil do meje na Ljubelju, Zirkelbachovo, ki je ves popoldan, vso noč in vse ure dopoldneva ležala v prepadu, pa so šele kakšne pol ure nato prinesli avstrijski reševalci, ki so bili z naše meje zaprošeni za pomoč. Takoj nato je reševalni avto prepeljal nesrečno alpinistko na kirurški oddelek obče državne bolnišnice, kjer so ji zdravniki nudili najnujnejšo pomoč. Njeno stanje se polagoma obrača na bolje in je kmalu prišla k zavesti. Zanimivo je, da je Zirkelbachova že pred paj- meseci postala žrtev nesreče v gorah in so jo takrat mestni reševalci da se njihovi izdelki z uspehom lahko ko. sajo z inozemskim Blagom, dobili so pogum, da lahko z upanjem gledajo v uspešnejšo bodočnost. Koroški ljudski tabor Ivan Kern - 80-Ietnik Trbovlje, 19. avgusta. Tabo je slavil danes v Celju svoj 80. rojstni dan rupokojeni šolsiki upraviteflj g. Ivan Kern, ki je ftliužbovail v Trbovljah 41 let in ee ga e hvaležnostjo spominja pet generacij, ker jfflh je očetovsiko vzgajal ln račil v dofbi narodtaega rofastva, preporoda, pa tja v leta narotSne svobode. Siavljsnec se je rodili 19. avgusta. 1866 v Žejaih piri Kamniitou kot srtm malega kmeta. Ko je dovršil 7. raared ljubljanske gimnazije, se je c*Močid za račiiiteljisikl poklic. Najlprej je služboval v vojaški sirotišnici Fiechau pri Duraajlslkem Novem mestu, od tam pa je bil premeščen na šolo v Trbovlje — Vade. Po njegovi zasluga je bila v tej šcM leta 18&3 prranana j pravica javnosti, šola je bila takrat I ekremna dvora-zrfVlrniea in po njegovem neumornimi dedovanju in prizadevanju se je razširila v mt^Jerao osemrazredmico. Zaisilnižni uipravitelj g. Kern preživlja s svojo življenjsko družico g. Ireno jesen svojega življenja v Celjiu. S svojimi vzor-niiim delovanjem si je jubilant postavi! najlepše sipomenike, ka imajo najboljši izraz v globokem spoštovanju, ki ga goji vee prebiavlstvo trbvoeljsike cfočine do zaslužnega svojega učitelja. Ob redlkem njegovem življenskem jubileju želimo da bi mu" usoda naklonila še mnogo let sreče, zdravja in zadovoljstva. prepeljali v Ljubljano z zlomljeno nogo. Komaj si je dodobra opomogla od prejšnje poškodbe, je vnovič strmoglavila z višine. Stražnik v spovednici Ptuj, 19. avgusta. V nvinorifcstkerm samostanu so že dve leti opažali, da nekdo kr^de denar, ki ga je cerkovnik nabral e puščdoo med službo božjo. Ves denar so takoj po maši nosili v zakristijo in ga začasno shranili v neki omarici. Ker je denar rz te omarice vedno izginjal, je župnišče prosilo za pomoč policijo. Policiji je bilo takoj jasno, da krade denar nekdo, ki so mu razmere v cerkvi dobro znane. Ker pa tatov ni biio mogoče šzsledTifti, ni preostalo drugega, nego da se je v spovedmšci zakristije skril civilno oblečen stražnik Pek lar, ki je iz spoved niice lahko opazoval, kaj se dogaja v zakristiji. Tudi v nedeljo se je stražnik po 9. maši skriti v spovodnico in čakal, kaj bo. MaSa je bfla končana rn h zakristija sta odšla duhovmrik m cerkovnik. V zakristiji so ostali le še štirje irtladi strežniki, ki so »e takoj lotili omarice, kjer je bil shranjen denar. S ponarejenimi ključi so odprli po-šaice ter si napolnili žepe z drobižem. Silno 90 se prestrašfHi, ko se je orfgrnila zavesa spovedniioe m se je pred njimi pojavil stražnik. Mož postave je malopridne?« odvede! na stražnico, kjer so skesano priznali, da so na račun cerkvenega denarja že dve leti jedli slaščice in druge pnbolj-ake. Fantje so doma iz okolice Ptuja. /' Pregled narodnih šol in učiteljstva Za svoj 15. kongres, ki se bo vršil od 21. do 24. t.m. v Sarajevu, je izdalo Ju-goslovensko učiteljsko udruženje obširno letno poročilo, ki nudi poleg poročil o organizatoričnem delu JUU tudi dober pregled našega narodnega šolstva in učnih moči. Z zaključkom šolskega leta 1933—84 so imele narodne šole v vseh 10 banovinah 1,3CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO ostalih 56 šol pa so komunalna, odnosno privatno najeta poslopja. V vseh Poslopjih za narodne šole je 2.633 učilnic s 3.59S razredi in pri tem niso všteti otroški vrtci. Tako manjka še 963 učilnic in se mora vršiti pouk za dva razreda v eni sami učilnici, oktobru dovolilo obnovo procesa. Da bi se za novo razpravo vse pripravilo, je bila letos v noči 29. marca na torišču skrivnostnega zločina izvedena rekonstrukcija. Tedaj so zaslišali tudi posestnika Štefana Grčka, ki je nekdaj pričal, da je videl ponoči dva ali tri dni pred Malo Gospojnico leta 1920, da so pri hiši Markucijevih trije možje nalagali na voz človeško truplo in da je eden ostala dva priganjal z besedami: »Subito, subitok Potem so vpregli konje in odpeljali truplo proti Benedičke-mu vrhu. Pri poizkusu rekonstrukcijo zločina je Grček v glavnem vztrajal pri svojih izjavah. Tudi v zadnjem času so marljivo zbirali novo gradivo. Neznana pa je še vedno ostala identiteta umorjenca, ki je bil baje tihotapec. Vsi trije obsojenci še vedno zanikajo vsako krivdo. Razprava o skrivnostnem zločinu bo trajala najbrže tri dni in na zaslišanje je povabljenih 65 prič. ške v skupinah po 15 mož, vsaka s svojo motorko, z reševalne postaje so poslali še majhno ojačemje, tako da je bilo 14 poklicnih gasilcev na mestu. Na velesejmskem prostoru so odprli še tretji hidrant, a ker ni bilo boljših izgledov, so se morali omejiti na lokalizacijo požara V pičlih dveh in pol urah je poslopje z vso zalogo sena pogorelo do tal, reševalci pa so imeli 4 ure trdega dela, predem so zatrli plamene. Popoldan im vso noč je na pogorišču ostala majhna četa mestnih in šišenskih gasilcev v pripravljenosti za vsak primer. Dva iz-med poklicnih gasilcev, Ivan Kocjan in Ivam Černe, sta pri nevarnem delu postala žrtvi službe. Prvi je dobil oster curek vode v oči, drugemu pa se je zrušil težek tram na ramo. Kocjana so morali z avtomobilom prepeljati na okulistični oddelek obče državne bolnišnice. Kako je nastal požar, M je bil viden daleč naokrog in je zbral v dopoldanskih urah velike množice občinstva v bližini Cekinovega gradu, še ni povsem ugotovljeno. Nekatera znamenja pa kažejo, da je eden izmed koscev, M so zaposleni na Ko-slerjevih travnikih in prenočujejo na hlevu, v neprevidnosti odvrgel ogorek cigarete in s tem povzročil požar. Skoda, ki bo znašala blizu četrt milijona Din, je krita z zavarovalnino, tn sicer je bilo poslopje samo, ki je Koslarjeva last, zavarovano pri Dumavu za 700.000, seno, ki je last pivovarne Umiom, pa pri. zjedinjemi zavarovalnici za 250.000 Dim. Med drugim je pogorelo tudi 20 železnih postelj, M jih je imela po. lacijska uprava za svoje osebje, in pa nekaj malega pohištva, ki ga je nadzornik Pavločič hranil na podstrešju. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čaSo pr*.*« Franz Josefove ^ Registrirano od ministrstva za soc politiko tn nar. zdravje 8. br. 15.485 od 25. V. 1935. Nova razprava o umoru pred 15 leti Brata Markucija in Miha Žemljic, ki so bili pred leti obsojeni na smrt, vnovič pred sodniki — Danes bo začetek senzacionalne razprave Velik požar sredi Ljubljane Hlev pri Cekinovem gradu in 40 ton sena — žrtev neprevidnosti prenočevalcev Domače vesti * G. ban danes 20. t. m. ne bo sprejemal strank, ker bo uradno odsoten. it Letošnji kongres Jugoslovenskega zdravniškega društva je bil, kakor že znano, preložen od začetka na konec septembra. Vršil se bo v Beogradu od 29. septembra do 2. oktobra in ga bodo po dosedanjih prijavah obiskali mnogi zdravniki iz Bolgarije, češkoslovaške in Poljske. Teme kongresa so zelo važne in zanimive. (Vprašanje abortusa v zvezi z evgeniko in zaščito mater. Vprašanje raka kot socialne bolezni in organizacija socialne borbe proti raku. Svobodne teme. Vprašanje bolnišnic. Ostale teme pa bodo verjetno razpravljale tudi o medicinskem študiju, o socialnem zavarovanju, o gospodarskih organizacijah zdravnikov, itd.). V zvezi s kongresom bodo prirejene razstave medicinskih preparatov, instrumentov, knjig, itd. Tudi letos bo izdan kongresni vestnik z vsemi vestmi, ki zanimajo udeležence. Pošiljal pa se ne bo kakor doslej vsem zdravnikom brez razlike, temveč samo onim, ki bodo zahtevali informacije na naslov: Jugoslovensko lekarsko društvo, Beograd, Zeleni Venac 1—3. * čebelarska podružnica Zakot pri Bre-flcah ee najprisrčneje zahvaljuje banski upravi za podeljeno pomoč za nabavo čebelarskega cirodja. — Pri tej priliki izrekamo zahvalo bamskemu svetnitku g. Er-nestu Kruleju iz Sevnice, ki je mnogo pripomogel k razvoju čebelarstva v našem okraju. Odfoor. * Radi preložitve kongresa JLD se preloži zdravniški tečaj o tuberkulozi na Golniku za čas od 6.dol6,Oktcft>ra. — Prijave do 20. septembra na naslov: Dr. R. Neu-bauer, p r fim ari j -uipra vn ik. Golnik. — Programi na razpolago! Cas svežih paradižnikov nas opozarja, da so makaroni in špageti — Pekatete ali Jajnine — pripravljeni s paradižnikovo omako, zelo tečna in okusna jed. Gospodinje, pripravite svoji družini večkrat to osvežujočo in ceneno jed! * V državnih in poldržavnih ženskih šolah so zasedena vsa mesita strokovnih učiteljic. Zato eo zaman vse prošnje za ta mesta, ker jih ne bo mogoče reševati. (Iz ministrstva za trgovino in industrijo). * Upravo zagrebškega gledališča bo le prevzel direktor Državne umetniške akademije dr. Branimir Senoa, dosedanji upravnik Peter Konjovič pa je bil z odlokom prosvetnega ministrstva odi 17. t. m. dodeljen v službovanje prosvetnemu ministrstvu. To odločitev smatrajo zagrebški listi za prvi korak pri rešitvi krize zagrebškega gledališča. * Zveza slovanskih plinarn in vodovodom je imela v nedeljo v Zagrebu svojo slavnostno sejo, kateri je predsedoval podpredsednik zagrebške občine g. Kaufman. Seje so se udeležili predstavniki plinarn in vodovodov iz Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije ter so poverili jugoslovenskemu odboru, naj Žimprej izvede akcijo, da bodo k zvezi pristopili tudi Bolgari. * Druga non-stop vožnja Ljubljana — Zagreb — Beograd. Kakor že znano, je v nedeljo startal v Ljubljani g. Nedič, član beograjskega Avtokluba, da bi podrl rekord zagrebškega avtomobilista ing. Huga, ki je pred tedni na 678 km dolgi progi od Ljubljane do Beograda dosegel povprečno brzino 67 km na uro. Avtomobilist Nedič, ki je startal ob 6., je prispel v Beograd ob 15.35 in je tako presegel prvi rekord za 22 minut. Zagrebški avtomobilist inž, Hugo je napovedal novo svojo vožnjo na isti progi v upanju novega rekorda. * Predsednik graške trgovske zbornice v Savinjski dolini okraden. Kakor nam poročajo iz Luč, je pred dnevi potoval od Ljubnega proti Logarski dolini predsednik Zbornice za trgovino, obrti in industrijo v Gradiču g. Viktor Franz a svojimi avtomobilom. Ko se je na tako zvani Igli pri Lu-6ah za trenutek ustavil in 6e odstranil od voza, je miimo privozil neznan bicikList in mimogrede ukradel im avtomobila predsednikov plašč, par rokavic ln fotoaparat. Ugledni letoviščaT iima okrog 3.000 Din škode ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Te1. 21-24 Samo še danes Ob 4.. 71/«- in 91/«. url. ruska veleoipereta Pastir Kostja Nov Paramountov žurnal. ♦ Hotel pod Durmitorjem. Lani se je ustanovilo v Nikšiču tujsko-prometno društvo »Durmitor«, ki si je nadelo nalogo, da ustvasni glavne pogoje za razvoj turizma v področju gorskega velikana Durmitorja. Prvi korak v doeegd tega namena je bil načrt gradlbe velikega planinskega doma, planinskega hotela v bližini divje-romantičnega Črnega jezera. Z gratL bo bo že pričeli. Stavba bo dedoma kamen rta, deloma pa lesena in bo moglo v domu prenočevati nad, 250 oseb. Dovršena bo v prihodnji pomladi in ee tako v začetku prihodnje sezone že izročila prometu. » Sadni ogled — šola v naravi. Sadjarska im vrtnarska podružnica v Ormožu priTedii v nedeljo 1. septembra »šolo v naravi«, sadtni ogled z obhodom in ogledom sadovnjakov s sodelovanjem sadjarskih in vinogradniških veščakov, zvezano s vsestranskim podiučnim tra&motrivanjem za zlbolj&amje in povzdigo sadjarstva. Odhod itz Ormoža z ljutomerskim vlakom ob 7.29 do kolodvora Že rov in ci od tukaj peš v Ce. rovoe, rojstni dom pisatelja Stanka Vraza, čez krasne sadovnjake in vinograde Alojza Piihlerja, negovsko grajščino, FI-seherauerja v Jeruzalemu. V cerkvici Jeruzalem ee bo služila ob pol 11. sv. maša. Po maši uživanje kasnega razgleda po Slovenskih goricah in Prekmurju. Ob jasnem vremenu je možno razločiti tudii Blat no jezero v madžarski ravnini. Nadaljevanje obhoda skozi Rabjii Klanec, v ka/te. rem so leta 1664 junaške ženske s 6od,i, napolnjenimi s peskom mandrale in pregnale vinograde in pivnice opostujoce Tur-ke-Kruce. Ogled vzornih sadovnjakov g. Hintze v Slanjči vasi s pomlajenim drevjem, in krasno urejenih in oskrbovanih sadovnjakov in vinogradov Temnarja, last Križniškega reda iiz Velike Nedeljie, še-rof, Kajtžar, Sv. Miklavž. Od tod proet razhod odnosno odvoz na priskrbljenih vozovih na kolodvor Pavlovci k večernima vlakoma proti Ljutomera in Onmožu. K sodelovanju in udeležitvi te šole v naravi se vabijo in eo dobro došli vsi sadjarji, vrtnarji, kmetovalci, prijatelji narave, izletniki, prijatelji Slovenskih goric iz Ljubljane in drugod. Obiskovalci naj vzamejo s 6eboj, nahrbtnik, daljnogled in fotografsko kamero. • K ustanovnemu občnemu zboru posestnikov novih hiš obveščamo naše člane in druge posestnike v dravski banovini, da je bilo navzočnih na občnem zboru okrog 40 oseb, med temi eo bile družine 2 več družin sik imi člani. Udeležilo se ga je tedaj okrog 1% ljubljanskih in okoliškili hišnih posestnikov novih hiš. Nihče ni bil vprašan, če je že član tega društva in je več tam navzočnriih naših članov prišlo prostovoljno nam sporočit, da ostanejo še nadalje pri naši organizaciji. Zborovanje bi bilo poteklo mirno, če bi predsedujoči ne bdi takoj začetkoma javil, da ne bo dobil besede noben posestnik starih hiš in zlasti ne predsednik podpisanih organizacij, ki bi stvarno dokazal napačna izvajanja nekaterih govornikov. Vsaj predsednik Pokrajinske in Glavne zveze društev hišnih posestnikov iz vse diržave bi bil moral dobiti besedo, ker zastopa vrhovno organizacijo hišnih posestnikov. Da ovr-žemo vse izražene trdritve nasprotnikov o našem delu, bomo sklicali v kratkem v Ljubljani veliko zborovanje vseh naših °r_ ganiziranifh članov. Pripominjamo, da novo društvo ne more biti niti član naše Pokrajinske zveze, niti Glavne zveze kraljevine Jugoslavije, ker more biti v vsa- • km kraju samo eno diruštvo hišnih posestnikov član Zveze. Na tem občnem zboru sprejete resolucije so naše stare zahteve, katere smo že večkrat predložili ministrstvom in drugim oblastem. Glavna zveza društev hišnih posestnikov kraljevine Jugoslavije, Pokrajinska zveza za Slovenijo v Ljubljani in Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. • Letošnji jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni« bo prirejen od 5. do 16. sept. v znamenju našega pomorstva. Največja prireditev v okviru tega veilesejma bo velika Jadranska razstava, ki bo pokazala vse, kar je v zvezi z našim morjem in obmorskima ž i vijem. Jadranska razstava, bo zelo obsežna, saj bo zavzemala % ve-lesejemskega prostora, ki meri 40.000ms Poleg Jadranske razstave bomo imeli še dtruge posebne razstave, ki bodo obsegale tadlustrijo, obrt, arhitektura, eeperanto, perutnino, kunce, koze, ovce itd. Tako bo letošnji jesenski velesejem vsestransko bogat in pester ter bo točna olika pridnega in tihega snovanja ter sano ter nega dela naših ljudi. • Gospodinjska šola »Mladika« prične s poukom 1. oktobra. Vpisovanje bo od 2«. do »0. septembra pri ravnateljstvu gospodinjske Šole v Ljubljani, Subičeva 9. V zvezi z gospodinjsko šolo je internat, ki je namenjen tako gojenkam gospodinjske šole kakor tudi vsem on trm gojenkam, ki posečajo katerokoli šolo v Ljubljani.' •Internat »Mladika« je v Idealni legi, s pogledom na tivolski park in eoad. Gojenkam Internata je na razpolago krasen bi prostoren vrt. Sobe eo zračne in svetle — nararaoet krasne, hrana prvovrstna, tako je gojenkatm preskrbljeno zares udob no bivanje v internatu. Na željo pošilja prospekte ravnateljstvo internata »Mladika« in ravnateljstvo ženske realne gimnazije. ♦ Brata In sestro Je zasula zemlja. Dragotin in Sofija, 18 letni sin in 16 letna hči posestnika Lupurova v Beški pri Stari Pazov.i eta šla na grič za vasjo, da bi pri-nesla prsti, ki so jo potrebovali doma. Ko sta na griču napolnila košari, se je Dragutinu pripetila nesTeča, da je omahnil čez rob, ki ee je strmo spuščal v dolino. Sestra ga je pctgraibilla, a je brat v paidou tudi njo potegnil za seboj. Tedaj ee je za njima z vrha hrtiba utrgala ve-lika plast preti Jn ju popolnoma zasula. Ko eo ju odkopaJli, sita billa že mrtva_za-dušena pod prstjo. * Izvoz žab in pijavk je postal za kraje ob reki Neretvi v Dalmaciji zelo važna panoga domačega gospodarstva, žabe, to se pravi, žabji kraki ee izvažajo v Italijo lin italijanski ribji itmgovci, katerim je omejitev uvoza rib iiz Jugoslavije vzela lep zaslužek, prav pridno povprašujejo po njih. Pijavke pa se v velikih koMčinah izvažajo v Francijo, žab in pijavk je v močvirnem ozemlju o(b Neretva zelo veliko, pa je tako izvoz prineisiefl pokrajin! nad mifliijon dinarjev dohodkov, kar je za revne kraje pravi blagosCov. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI TELEFON 33-87 Film iz cirkuškega življenja rdecl vagon V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predstave: v torek v sredo ln četrtek ob $0 uri. Pride! NEKE MAJSKE NOČI (Viktor de Kovva, Kathe Nagy) ♦ Prepozni gasilci. Katf bi reMU naši preizkušeni voditelji gasilstva, zlasti pa sto-rosta Tuirk, če bd se nekje pri nas agodilo kaj takega, kar se Je pripetilo v poanorav. skem Lesikovcu, ki je drugače na gJasu zaradi 6rvoje napredinasti. V bližnji vasi Petrovea je iabruihnil ogenj na posestvu leskovškega odvetnika Petroviča Nad 100 meterskih stotov slame je bilo tamkaj ziloženilh. Slama se je -vnela, ogenj se je dvigal do neba in so bila t veliki nevarnosti vsa poslopja daleč naokrog. Vsa vas je gasila. V Leskovec je v skoku nekdo prijezdil ln obvestil o nesreči odvetnika Petroviča. Ta je hitel v občino, kjer 6e je rarvno vršila eeja občinskega odbora, ter prosil, da se odpošljejo občinski gasil, ci gasit v Petrovac. Občinski svetovalci pa so se uprti, češ, kaj bo, če medtem v Leskovou izbruhne ogenj in kdo bo potem tam gasil. Gasilci so se odpeljali v Petrovac šele potem, ko je prišel pismen ukaz sreskega načelstva. Seveda, ko so do sipe 1 i tjakaj, niso imeli opravka, ker je ogenj že vse uničil. Veliko skladišče sena im slame je zgorelo, okoliška poslopja pa so po srečnem naključju in po požrtvovalnosti samih vaščanov ostala nepoškodovana. ♦ Eno srce — ena radenska! ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. \ I ™ Zvočni kino Ideal Samo še danes ob 4., V/t. in 9V4. uri. ponovno v Ljubljani ŽIVELE ŽENE Vstopnina 4.50, 6JO in 10 Din. Iz Ljubljane Za okrasitev hiš sa (asa Iy. kongresa Jadranske straže se bodo prodajale v Ljubljani okusno izdelane zastavice za okna z emblemom JS. Te zastavice bodo po 3 Dni kos, kdor pa jih vzame 10 ali več. pa po 2.50 Din. Prodajali jih bodo inka-santi mestnih podjetij, tako da stranke ne bodo imele s tem nobenih posebnih potov. Zastavice so zelo lepe, zaradi plemenitega namena — Čisti dobiček je namenjen za zgradbo doma na Jadranu, ki bo služil naši bolni in siromašni deci _ pa upamo, da bo ljubljansko občinstvo rado segalo po njih ter tako dostojno okrasilo svoje domove za kongres Jadranske straže. u_ Zahvala. Vsem, ki so se me ob moji sedemdesetletnici kakorkoli spomnili, naj srčnejša zahvala. Rajko Justin. u^— Vpisovanje v iol0 Glasbene Matice ljubljanske bo 2., 3. im 4. septembra dnevno od 9.—12. m od 15—17. ure v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici št S-I. V četrtek, 5. bo naedeliitev učencev posameznim učiteljem to določitev urnika, red ni pouk v vseh oddelkih to predmetih pa se začne v soboto, dne 7. sept. V interesu rednega začetka je, da se gojenci vpišejo v dnevih, ko se vpisovanje vrši in takoj začnejo s poukom. Ravnateljstvo. U— Državni konservatorij v Ljubljani. Vpisovanje za šolsko leto 1935-36 se bo vršilo v dneh od 2. do 7. septembra dnevno od 9.—12. ure v kons. pisarni v Gosposki uKci št. 8-1. Vse podrobnosti eo ob. javi jene na ra? glasni deski v veži za vola. u— Mestna ženska realna gimnazija. Popravni iizpiiti, višji in nižji in vsi drugi se bodo vršili od 29. do 31. t. m. po navodilih na deski. Vpisovanje za gojenke od 2. do 8. razreda, ki so bile že na zavod«, 3. 6ep. temibra; za gojenke, ki žele na novo vstopiti v 2. do 8. razred, pa 4. septembra. u— Zaključek lutkovnega tečaja. V lutkovni d/vorani Ljubljanskega Sokola v Narodnem (domu so na Vnebohod otvorili štiridnevni tečaj, ki ga je vodil znani sokolski lutkarski delavec Lojze Kovač to ki so se ga udeležili številni zastopniki sokolekih lutkovnih odirov z dežele. V nedeljo je bil tečaj z lepim uspehom zaključen. u— Posebni vlak na dunajski velesejem. O priliki dunajskega velesejma organizira Pufcnik drugi kompenzacijski izletniški vlak na Dunaj od 5. do 10. eeptembra. Odhod i>z Ljubljane 5. septembra ob 20. Cena vožnje Ljubljana—Dunaj in nazaj je 302-Din v III. r. to 400.— Din v II. Cena vožnja s prehrano 1.140.— Din v K. Cena vož-1.240.— v drugem razredu. Program to in. formacije pri »Putniku«, Ljubljana. Prijave sprejema do 25. t. m. u— Občutljive obleke niso več Kiksus ker jih v 15 minutah lahko operete, posušite to zlikate, tako da so sipet kot nove. Kako se to napravi, boste zvedeli zastonj v Radion posvetovalnici na Mestnem trgu ŠL 23 nasproti notovža. Prinesite e seboj obleko, pa se vam bo na®orno pokazalo, kako boste v bodoče take stvari sami doma uredili. u— Pevski zbor Glasbene Matice: Drevi ob 20. vaja mešanega zbora. Iz Celja e— Obrtna razstava je bila zaključena v nedeljo zvečer. Obiskalo jo je v 14 dneh nad 25.000 oseb, zadnji dan pa je imela 4.000 obiskovalcev, med njimi okrog 1.500 zunanjih gostov. Kupčija je bila prav po. voljna. Največ je bilo prodanih mizarskih to mehaniških izdelkov,, koles, patentiranih peči to železarskih izdelkov. Včeraj so začeli odvažati razstavljeno blago in odstranjevati naprave v šoli in na dvorišču. Prireditev, ki jo je organizirala to vodila agilna celjska podružnica Društva jugoslovenskih obrtnikov, odnosno razstavni odbor pod vodstvom g. Stojana Halobarja, je dosegla izredno lep finančni in moralni uspeh, ki je v ponos Celju m njegovemu obrtništvu. e— Umrla je včeraj zjutraj v Celju, Vodnikoma ulica 5., v starosti 48 let znana trafik antk a ga. Fran j a Kovačeva, rojena Munikova, sestra pokojnega urednika tržaške »Edinosti« g. Munika, ter tašča odvetnika g. dr. Riharda Ptotarja ta g. dr. Alfreda Juharta v Celju. Doma Je bila s Podbrda, po vojni se je s svojimi otroki naselila v Celju in je tu do ustanovitve podružnice »Jutra« vodila zastopstvo uprave »Jutra« v Celju. Bila je odločna narodna žena ter izredno dobra m plemenita mati. Pogreb bo jutri ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! e— Kolesa kradejo, v soboto popoldne je neznan tat ukradel Martinu Jurgetu iz Škofje vasi izpred neke trgovine na Kralja Petra c. 1.200 Dta vredno, črno pleskano kolo znamke »Humber«, tov. številka 466.466, nekaj ur pozneje pa Je bilo trgovcu Adalbertu Grilu iz Socke izpred iste trgovine ukradeno 700 Dta vredno čmo pleskano kolo. Trgovcu Dobovičaiku pa je nekdo ukradel črno pleskamo kolo »Waf-fenrad«, tov. štev. 3,900.531 pri vhodu obrtne razstave. e— Deljene uradne ure so spet uvedena pri celjskih sodiščih ob delavnikih, izv-zemši sobote, od 8. do 12. in od 15. do 18., dočim uradujejo ob sobotah od 7.30 do 13.30. e— Kino Union. Danes ob 16.30 to 20.30 zvočni velefilm »Kirurg« jn rvočnd tednik. Iz Maribora a— Novi pravilnik o bencinskih črpal« kah na področju mariborske mestne občine se je sprejel ta odobril na zadnji seji mestnega upravnega odbora. V smislu tega pravilnika ima biti oddaljenost dveh najbližjih črpalk vsaj 300 m, na promet-nejiših krajih pa je ta razdalja lahko manjša. Podeljena pravica obratovanj bencinske črpalke traja 10 let, po preteku te dobe preide bencinska postaja v trajno posest mestna občine, ne da bi imel lastnik pravico do odškodnine. Pri mestni blagajni se mora za postavitev črpalke plačati kot jamstvo 5000 Dta pred vložitvijo zadevne prošnje. Kot najemnino za občinsko zemljišče plača zakupnik v denarju 2*Xt od vsote, ki jo je izkupil za prodani bencin na bencinski črpalki, najmanj pa mesečno 500 Dta. Cene bencina se morajo vidljivo označiti na črpalki. Tudi ima mestno poglavarstvo pravico, če je to v javnem interesu, pogodbo za vsako bencinsko črpalko posebej odpovedati ta vse naprave odkupiti. Odkupnina znaša ob vzidavi 30.000 Din. tako, da preide črpalka po 10 letih v last mestne občine brezplačno. a— Iz davkarije. V emisiji razglasa tnk. davčne uprave je dne 16. t. m. potekel skrajni rok za plačilo JU. četrtletnega obroka zgradarine, pridobnine davka na poslovni promet to luksuz, rentnine, nadalje davka na neoženjene osebe, družbenega davka in vojnice, I. polletnega obroka zemljarine ter uslužbenefeega. davka. Dne 14. t. m. pa je potekel skrajni rok za plačilo I. polletnega obroka rentnine. a— Berač, ki grize. Snoči je stražnfK aretiral na Glavnem trgu ruskega berača Stanka Krola iz Leningrada, ki hodi s pomočjo bergelj. Seveda rri takšen revež, ker lahko hodi tudi brez bergelj, ki jih uporablja samo, če ga kdo vidi, da zbuja večje usmiljenje. To je vedel tudi stražnik ta ga zato prijel. Toda berač je postal nasilen, se vrgel na tla ter hotel stražnika ugrizniti. Pri tem mu je raztrgal hlače ia ga nekoliko opraskal. a— Nasilje nad 11-letno deklico. Pri &r. Lovrencu je 43-letni delavec P. g. navala na neko 11-letno deklico, jo zavlekel r gozd, ji zamašil usta ter oskrunil. Deklico so našli nezavestno. Orožniki so zločinca aretirali. Priznal Je krivdo in mu bo sodišče odmerilo kazen. a— Velik požar v Hočah. V nedeljo ponoči je okoli 23. izbruhnil pri posestniku Mihaelu Krajncu v Hočah velik požar. Ognjeni zublji so na mah objeli gospodarsko poslopje ta še preden so se domači prav zavedli, Je postala tudi živina žrtev ognja. Takoj so prihiteli na pomoč domači gasilci, kmalu pa še gasilci iz Bohove, Razva* nja Radvanja, Maribora, Studencev taPo-brežja. Ogenj se je posrečilo sicer loikali. zirati, niso pa mogli preprečiti katastrofe. Poslopje je do tal pogorelo, škoda, M jo je povzročil požar, znaša 100.000 dinarjev. Kako je nastal požar, še ni znano. a_ Zopet velik vlom. Mariborska poM- da so preteklo noč vlomili v okoHcS da je so preteklo noč vlomilo v okolici Moškanjcev. Neznani storilci so vlomili t mesarijo mesarja Popisa v Stogovefli pri Moškanjcih in ukradli mnogo mesnih izdelkov, denarja to obleke, tako da znaša skupna škoda preko 10.000 dinarjev. a— Vlomi na dnevnem redu. Na Lofin kem vrhu so tatovi udrll v hišo posestni* ka Lenarta Brunčiča ter mu odmes8i raBJ ne predmete, šiz zaprte omare pa aa 68(1 dinarjev gotovine. KAMILA KREMA| očisti kožo mozoljev, lišajev, vnetij Itd. tatj jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, dro-»; gerijah, parfumerijah in trgovinah. Glav« zal. za Ljubljano »VENUS« pred pošto* Rudolf Badjura: Za cesto skoz slovenske Tirale v Bohinj Avtomobilska cesta čez Jelovico ali skoz Sorico? Sorski travniki in njive ne kažejo nobenih razorov, Gladke so ko tabla, kakor na Kobanskem. — Tretje veleobsežno terišče ponujajo Vidržane, vsa osojna plat počenši od Griča s cerkvijo čez golo brdo, ki se dviguje proti hribu Vidržaneke 895 m i. s. pod in nad sedanjo sorsko cesto z Rošta proti Sorici, ki mi ne gre iz glave in se tolikanj zanjo vlečem, da bi po njej tekla tudi nova cesta, da ohranimo oni »slavnostni vhod« v to našo najlepšo slovensko planinsko vas. Vidržane so dolge okrog pol km in segajo globoko dol v Nidrarsko grapo. Tu je smučarskega raja za 100 smučarjev! Neizmerna škoda za Sorico kot zimovišče bi bila, ako bi to stran Vidržane s kako drugo traso pokvarili in uničili to pomembno sorško smučarsko vežbališče. — Četrta imenitna plat je vsa dolga reber v za-padnem bregu Derflarjev t. j. vasi Zgornje Sorice pod izvirom Selške Sore na po-dankih Dravha 1549 m (dopoldansko sonce), široko in tudi visoko segajoče izvrstno gladko vežbališče (travniki ln senožeti). peto važno vežbališče pa je takozvano Dolina (dopoldansko sonce) pod kmetijo Tolarjem, med Tolarjevim gričem 905 m in hribom Kostneke 964 m. Gospoda moja, to so sijajne prilike, kakršnih ne premore noben drug kraj Selške doline, noben kraj ob konkurenčni progi čez Jelovico, in ki ne bi jih rad zamenjal s kranjsko-gorskimi. S tem pa smučarski sloves zimovišča Sorice še davno ni opravljen. V prejšnjem poglavju smo opozorili na Torko, in rekli, da se lahko razvije v imenitno gorsko postojanko. 2e sam smučarski pot v Torko po novi »Podgorski cesti« skoz Gornje Danje bi bil hvaležen pomemben užitek. Toda koj za Torko in nad Ravnami imamo drugo pomembno smučarsko ploho (kompleks), planinske senožeti pod Grejblom 1343 m in 1266 m v razsežnosti najmanj 1 kmJ. Kaj bi to za Torko in za Sorico značilo, za to ne bomo dalje izgubljali časa in prostora in hitimo naprej. Tudi s tem drugim zimsko-sportnim adutom sorške trase v Bohinjsko Sorico pa v Slovenskih Tirolah stvar še ni končana, — najlepše pride šele sedaj! Ako izpeljemo novo cesto po trasi C skoz Sorico in Zgornje Danje na MlSengrantk 1250 m, kaj bi to izdalo? V tem hipu odpremo smuškemu svetu Jugoslavije skoro še nepoznano, nič izrabljeno planinsko smučarsko terišče velikega formata po hrbtu skrajnega vzhodnega erebena Bohinjskih Spodnjih gora. Ta divni svet valovi od Sor-ških planin ob italijanski meji (Žbont <>krog 1280 m) čez Danjarske planine (He, Žbajneke 1450 m) in čez Kremant in Stan-kopf 1668 m nad Lavtami tja do gladkega Ratitovca na daljavo v ravni črti kakih 7 km; to so same oble, mehke planinske, le tu pa tam z gozdovi in poedinlmi drevesi ali kako kamenito glavo prekinjene goljave NBt brez plazovnih opasnosti. Smučarji ali vam ne poskakuje srce od veselja pri ugotovitvi te vesele novice in velike prednosti na sorski cestni trasi?! No sedaj pa poglejte, prosim, na zemljevid, zasledujte traso A čez Jelovico, daleč tja dol k Bohinjskemu dnu odmaknjeno cesto, čez Bitenjsko planino v višini 806 m (torej še daleč spodaj pod Ribčevo planino) in tam za Javorovim vrhom pri kotah 1113 m in 1130 m (Rastovka). Povejte, kaj bi imeli .rajši: ali da po tem velikem ovinku iz Češnjice skoz Dražgose sem od tod kod, s te višine ceste rinete nazaj, močno navkreber in zopet skoz same ljube nepregledne gozdove na Danjarske planine, Kremant ali Ratitovec, ali bi vam bilo pri-jetneje, da stopite na Mišengrantku neutru-jeni s sank (do tod se bomo lahko pripeljali) in ste v par minutah skoz gozdiček že na gladkih Danjarskih planinah? Samo naša pod C opisana trasa skoz Sorico čez Zgornje Danje bi mogla torej oži-votvoriti tu na Danjarskih planinah pre-imenitno snežniško zimovišče. in kar še posebno mnogo pove: od vseh naših dosedanjih nailažie uristoDno smučarsko .postojanko za vse smučarje, za uk, za razvedrilo in zabavo in za tekme. — Tu se nam ponuja svet z veleugodnimi prilikami, ki jamčijo, da vstvarimo lahko res nekaj pomembnega. Malo je tako divnih smučarskih promenad-nih izletov za vsakogar in brez plazovnih opasnosti v naših snežnikih kakor ravno tod čez Danjarske planine in Kremant do Ratitovca. — To je tretja zimskosportna zlata jama Slovenskih Tirol! Najceneje pridemo do nje, če si izgradimo cesto skoz Sorico in Zgornje Danje na Mišengrantk. Pozimi ne bi bilo mednarodnega avtomobilskega prometa na nobeni cesti iz Selške doline v Bohinj, kakor ga ni čez Ljubelj in čez Jezerski vrh. Izvrstno pa bi služila v zimskosportne svrhe samo cesta iz Sorice čez Mišengrantk v Bohinj. Zakaj? Prvič zaradi hitrejšega, lažjega pristopa tako iz Bohinja kakor iz Sorice (odtod tudi na saneh na Mišengrantk, do znamenitega te-rišča »Danjarske planine — Kremant - Ratitovec«, drugič pa zaradi ugodne smuke (osojna stran!) in sankanja v Bohinj. Cesta »čez Jelovico« pa je trasirana tako. na dolgo in tako globoko vzporedno pod grebenom spodaj, da ne bi bila ugodna gori za pristop na Danjarske planine (iz Bohinja še celo ne), poleg tega in kar je posebno važno, ne bi pomenila niti za sankanje, še manj pa smuko, nobene mikavnosti, ker bi premalo visela proti Bohinju. Na taki cesti pa Bohinj kot važno zimskosportno terišče ne more biti interesiran. — Tudi letna cesta >čez Jelovico« ne bi bila vprid Bohinju. Nepregledni gozdovi niso nobena tujskoprometna atrakcija, bližnje Danjarskaj planine in Sorica. Slovenske Tirole. sem bij vsakogar mnogo bolj mikalo, ta izlet bi bi$ hvaležen iz Bohinja. Vsi vemo kak razmah je zavzel pri na* zimski šport po vojni. Vemo pa tudi, kaka mnogo denarja gre za našo banovino in zs državo v nič, ko ga odnašajo premnogi na* ši zimski športniki pozimi čez mejo n. pr. x Avstrijo. Pa ne za to, ker bi bilo morda ton® ceneje. Nasprotno mnogo dražje Je, ampaka tam je vse lepše urejeno in udobneje za goste poskrbljeno, mnogo boli komodnejši dohodi in pristopi visoko v goro. Brez vsa* kega pehanja in brez truda te postavijo ht« tro na najlepši snežni puh in prh. Tudi pri nas nismo sicer prav hudo * zadregi in nam ne manjka ravno prostorov za vživanje novodobnih lepih zimskiti dopustov. Žal se pa nič hudo ne žurimob da bi dohode po naših dolinah vbrzili in iz< boljšali pristope v snežniški smuškl svet terf tam naše postojanke izpopolnili, kakor sel spodobi. Pri nas smo še vedno tako srečni in m&> slimo, da nam mora biti »v hribih« vs« dobro, samo da je nekaj. »V hribih« n« polagamo važnosti ne na dobro postelj, nd na ločene sobe, ne na dobra stranišča. nI kreditov ne za vodovod, ne za telefon i p elektriko itd., ja še celo za poštene zimsktf smučarske tire nam ni mar! Radi M seve< da vlekli kolikor mogoče mnogo koristi ii tujskega prometa (in bi ga lahko), toda za vse te in take »hribovske« potrebe ni deoaJN ja, ni kreditov! • ; J >Jutro< Št". "191". 5 Tcre£. 20. avgusta 1S35. i a— Za tiste, ki jemljejo učence na stanovanje in hrano. Sreeko načelstvo ras-giaša, da morajo Šolske uprave zahtevati od vseh oseb, ki vzamejo učence na stanovanje in hrano, dokaz, da v dnuSfrfl stanodajalca ni noibenega primera odprte tufberkoloze. Ta potrdila 6e izdajajo otl ptrani protituberku loznega dispanzerja, v krajih, kjer tega ni, pa od »reškega eani-teirnega referenta oziroma banovaaskega zdravnika. Iz Ptnla J— Darilo gasilski četi za 65-letnlco. Poveljnik mariborske gasilske čete g Ram-šafc je izročil srebrno plaketo. Gasilska četa izreka tudi ob tej priliki toplo zahvalo vsem trgovcem, obrtnikom in ostalim za poklonjema darila in podporo, kakor tudi vsem požrtvovalnim damam, ki so sodelovale v šotorih ter meščanstvu mesta. Ptuja, ki je svoja poslopja in okna tako lepo okrasno v počastitev sprejema milih g o. p tov. Iskrena hvala gre tudi oddelnemu vodju g. Veselku iz Središča za trud, ki ga je imel z nastopom prostih vaj s sekiricami z gasilci iz ormoškega okraja. j_ Zdravniški pregled družin. Ker morajo upraviteljstva šol zahtevati od učencev in učenk dokaze od družin, ki jemljejo u&enke in učence na stanovanje in hrano dokaz, da ▼ družini stanodajalca ni odprte tuberkuloze, ae opozarjajo vse prizadete osebe, da se dajo fte pred pričetkom šolskega leta zdravniško preiskati v protitu-berkuloznem dispanzerju, ki posluje ob torkih in četrtkih v prostorih ekspoziture O UZD od pol 14. do pol 16. ure. j_ p od ban Je ogledal bolnišnico. Gospod podban dr. Pkkmajer al je v spremstvu mestnega predsednika g. Jeršeta in sani-tet. svetnika g. dr. Vrečka ogledal ptujsko bolnišnico. Sprejeli so ga vodja g. dr. Ktt-har, ekonom g. FlorjamSč, sekundarij g. dr. Munda Jožef to sestra prednica. Gospod podban je obiskal vse bolnike in hiralnico. Zelo Je pohvalil čistost in red. Ker je bolnišnica nujno potrebna razširjenja, Je zagotovil, da bo načrt povečanja še letos realiziran, saj so denarna sredstva na razpolago. Bolnišnica se bo razširila v večjem obsegu, kakor Je balo prvotno mišljeno. j_ Pazite na denar! Na ptujski pošti je uradnik zaplenil ponarejen 50 dinarski novec, ki je precizno izdelan, da ga je na prvi pogled težko ločiti od pravega. Izdelan je iz zmesi aluminija, svinca in nekaj srebra od starih 5 kronskih novcev, je pa nekoliko lažji od pravega. Isto tako se je pojavil ponarejen kovanec pri Sv. Urbanu. Gospodarstvo Zadruge Glede na akcijo kr. vlade za definitiv-eo rešitev vprašanj kmečkih dolgov, se je vršila v Zagrebu konferenca vseh zadružnih zvez v državi. Na tej konferenci so po daljši diskusiji, kjer se je razpravljajo tudi o splošnem gospodarskem stanju v državi, sklenili resolucijo, ki je bila takoj Do^lana ministru pravde g. dr. Auerju, finančnemu ministru g. Dušanu Le tlel, kmetijskemu ministru g. Svetozaru Stan-koviču tn trgovinskemu ministra g. dr. Milanu Vrbaniču. Resolucija pravi v glavnem naslednje: Zadružne zveze iz vse države, članice Glavne zadružne zveze so na konferenci v !Zagrebu soglasno sklenile naslednje: 1) Dosedanji način reguliranja vprašanja kmečkih dolgov ni prinesel pozitivnih rezultatov ter ni zadovoljil niti dolžnikov niti upnikov. Dosedanji ukrepi so uničili kreditno sposobnost kmeta, demoralizirali •go dolžnike in povzročili nelikvidnost kreditnih zadrug ter cbenarnih zavodov, s tem pa splošno nezaupanje vlagateljev v te ;ustanove. Začasni značaj dosedanjih ukre-jpov je v zvezi s pogostim menjanjem pred-pisav ustvaril ruestatoost in zmedo. Vsi do- Janji ukrepi se izogibajo kunčni rešitvi tega velikega vprašanja, ki ga zaradi nje-!gwe važnosti za vse gospodarstvo ne moremo odlagati. Zato se ne smejo več po-djdjševati začasni ukrepi in se mora vprašanje definitivno urediti. 2) Definitivna rešitev tega vprašanja pa je po mišljenju zadružništva mogoča samo s faktično kanverzacijo kmečkih dolgov na sledečih osnovnih načelih: a) Od države določena ustanova naj prevzame kmečke dolgove, nastale Jutru« ni bila povsem točna). Žalec (19. t m.) Obiranje hmelja je v polnem teku. Prvovrstnega blaga bo mno-,fo nad polovico. Rjavkastega bo največ 10%. Vse kaže, da tako dobrega blaga kakor le-.tcs že vrsto let nismo pridelali v Savinjski dolini. Nakupovalci so prispeli že polno-^tevilno, vendar se še kupčija ni začela, ker je na razpolago še premalo posušenega bla-s?tL Zavoljo dobrega blaga hmeljarji splošno pričakujejo razmerno dobre cene. Slaba hmeljska letina v češkoslovaški. £e?ka sekcija hmeljarskega združenja v Žatcu poroča, da tudi pretekli teden ni bita pomembnejšega dežja, ki je tako nujno potreben hmeljski rastlini. Cez teden dni se bo pričelo splošno obiranje hmelja, ta teden bo torej odločilen za količino pridelka, zlasti če bo prišlo do izdatnega dežja. Cenitve glede pričakovanega skupnega pridelka v žateškem okolišu so različne. V trgovskih krogih cenijo, da bo pridelek enak lanskemu, ki je bil, kakor znano, slab in je e .....tam_b—........... 55 Z velikim trudom smo dosegli v povojnih l letih komaj pošteno cesto iz Hoč do Mariborske koče in Pohorskega doma na Pohorju. Čestitamo jim. Iz Celja, tega imenitnega tujskoprometnega križišča v srcu Slo veiiije. skoz Vitanje naravnost v sredino Pohorja pa je še nimamo; prav tako pogrešamo ceste iz Ljubljane, središča Slovenije, na slovito Veliko planino nad Kamnikom in na Komno, na znamenito planino Na kraju, vedno odprto velepomembno smučarsko terišče v Julijskih Alpah je danes pot mnogo slabša, nego je bila med vojno! Znameniti naš kraj Bohinj, odkar so mu postavili državne mejnike po grebenu Bohinjskih Spodnjih gora in zaprli turistovski, posebno zimskosportni pror&jj z juga od Gorice in Trsta, diha samo z eno stranjo pljuč. Naša skrb mora biti, da mu čim prej pomagamo. _ Boderna izpopolnitev zi- movišča na planini Na Kraju, na zapadnem koncu Bohinjskih Spodnjih gora med Triglavom in Voglom, je ena potreba, druga važna nujnost pa, da zraste po zgraditvi nove ceste skoz Sorico na Mišengrantk, tudi na vzhodnem koncu Bohinjskih Spodnjih gora, na Danjarskih planinah, kmalu Zadnji in Lepi Komni enako pomemben zimskosportni ekvivalent. Cim to vpostavimo, bo Bohinj ne glede na milost z juga zopet lahko s polnimi pljuči dihal. Smuk po Danjarskih planinah in z njih po novi cesti za Črnim vrhom ter po drugih tirih, ki bi se dali tod lepo prirediti, bodo naš lepi Bohinj bogato od-škodovali. 7) Sklep N*e upam si res še nadalje izrabljati }ir$4aikove potrpežljivosti^ Zato moram njar- znašal okrog 100.003 starih stolov. Hmeljarji sami pa so mnenja, da glede na sušo in slabe vremenske prilike letina po količini ne bo dosegla lanske. Ce bo prihodnje dni deževalo, potem je verjetno, da bodo kobule še zrasle in bodo večje. Stanje Narodne banke Kakor v prejšnjem tednu zaznamuje tudi izkaz Narodne banke od 15. avgusta nadaljnje naraščanje deviz izven podlage pri tsto-časnem zmanjšanju zlate in devizne podlage. V drugi četrtini avgusta bo devize izven podlage narastle za 10.8 na 234.6 milijona EHn (lani so v tem času znašale le 22.9 milijona Din); zlata in devizna podlaga pa se je skrčila za 12.5 na 1352.7 milijona Din 8.2 na 18.8 milijona Din in pa zlato, deponirano v inozemstvu, za 4.2 na 66.4 milijona Din, dočim se je zlato v tresorih Narcdne banke povečalo za 0.1 na 1267.1 milijona Din). Posojila na menice so se za nekoliko povečale, in sicer za 1.1 na 1498.8 milijona, lombardna posojila pa so se skrčila za 0.6 na 262.8 milijona Din. Obtok bankovcev se je v drugI četrtini avgusta povečal za 15.8 na 4517.9 milijona Din in je pri tem za 366 milijonov večji nego lani v istem času. Obveznosti na pokaz so se skrčile za 4.8 na 1823.3 milijona Din, obveznosti z rokom (blagajniški boni) pa za 9.9 na 237.1 milijona Din. Prava vrednost 3ikaj prihraniti za drug čas in skleniti. Sem daleč od tega, da bi hotel koga žaliti. ali da bi nasprotoval ali bil nevoščljiv za napredek in boljše blagostanje kakega kraja svoje domovine, ki so mi vsi enako pri srcu. Toda če stopi pred nas potreba, da si razbistrimo od vseh strani pogled na tako važno zadevo, kakor je vprašanje te druge naše transalpinske. mednarodne ceste iz Selške doline v Bohinj, Je pravica in dolžnost vsakega, da ne glede na levo in desno, odkrito, po svoji vesti ln brez strahu iznese vse kar ve, in ničesar ne zamolči. kar bi bilo v prid ali škodo temu ali onemu kraju. Zame je jasno, da bi bila eesta »skoz Sorico«: krajša, cenejša, pretežni večini revnega prebivalstva koristnejša, v krajinskem in turističnem pogledu pa daleko lepša, zanimivejša in pomembnejša nego ona druga iz Ceinjice >čez Jelovico«. Trdno sem prepričan da bi le smer skoz Sorico, Zgornje Danje, Mišengrantk in za Črnim vrhom v Bohinj mogla odškodovati našo ožjo domovino in državo za težke vsote, ki bi jih tirjalo to velepomembno delo. Tisti dan, ko bo prlbrnel skoz Sorico na čelu sijajne dolge kolone okrašeni avto sosednih naših Visokih letoviških gostov: naše prve športne dame, Nj. Veličanstva kraljice Marije v spremstvu našega diSnega, mladega kralja Petra II. z Bleda in kneza - namestnika Pavla iz Bohinja, ki bodo slovesno otvorili in izročili to krasno casto mednarodnemu turističnemu svetu, tedaj bo zasijalo nad V90 Selško dolino, Slovenskimi Tirolami in ostalo Gorenjsko lepše sonce in bo postavljen važen mejnik v zgodovini slovenskega turizma! Dal Bog. da bi to slavje srečno doživeli jn — kmalu 1 ~ ^ (Konec] zlate in devizne podlage skupaj 8 premijo znaša 1738.2 milijona Din ter kritje 29.75% (prejšnji teden 30.09). kritje v samem ziatu pa znaša 27.87% (27.92). Gospodarske vesti = Popust za razstavo iivin® v Ptuja. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic je dovoljen popust za prevoz razstavne živine na razstavo v Ptuj. ki bo od 28. septembra do 6. oktobra t. L Pri dovozu je treba plačati vozni no po polni tarifi, povratek pa je brezplačen. 1 Razstava ovc in kos. Da se vzbudi večje zanimanje za ovčjerejo in kozjerejo* bo društvo »Zivalica« priredilo razstavo koz in ovc. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozlički, dalje ovce, ovni in jagnjeta vseh pasem, ki jih goje rejci v Dravski banovini. Razstavljeni bodo tudi razni predmeti in izdelki iz volne in kožuhovine in usnja, krmila in potrebščine. Ovca in koza sta zelo koristni živalci ln ni prav, da opuščamo njih rejo. Razstava bo od 5. do 16. septembra. = l milijardo ca izvozne premije v Nemčiji. Kakor smo že po>ročali, bodo v Nemčiji naložili poseben diferenciran davek na industrijska podjetja v višini 1 milijarde mark, kateri znesek bo država dala za izvozne premije. Največ bo morala plačati tekstilna industrija, namreč 150 milijonov mark, nadalje kemična industrija 135 milijonov, strojna 65, železarska 56, gradbena 40, kovinska 40, konfekcijska 35, industrija špirita 35, elektrotehnična industrija 30, usnjarska 22. papirna 16. pivovarniška 15, topilniška 13, sladkorna io, lesna 10, steklarska 6, keramična 3.5 in optična 2.5 milijona mark. — Dobave. Gradbeno odeljenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejme do 27. t. m. ponudbe glede dobave razne železni-ne. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 29. t. m ponudbe glede dobave 6.000 kg žebljev za tračnice, električnega motorja, raznega profilnega železa, navadnih žebljev. kontrolorja za dvigalo in 2 komada aparata za napajanje parnega kotla lokomotive. Pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu se vrši dne 30. in 31. t. m. licitacija za nabavo raznega sanitetnega materijala. = Prodaja. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani proda na prvi ustni dražbi dne 26. t. m. 680 prm8 smrekovega lubja. Borze 19. avgusta Na ljubljanski borzi 90 se okrepile devize na Amsterdam, Newyork, Prago in Trst. Malo oslabele so Bruselj, London in Pariz. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi nekoliko okrepili na 8.50 _ 8.60. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.4750, angleški funti po 234.25 in španske pezete po 5.4650; grški boni so nOtirali 33.50 den. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nekoliko čvrstejša. Za kaso se je trgovala po 371 in 372, za avgust pa po 370. Zaključki so bili še v 8% Blairu po 80.50 in v 6% be-gluških po 64. Ljubljana. Amsterdam 2953.16 — 2967.75, Berlin 1753.48 — 1767.36, Bruselj 734.18 — 739.24, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.70 —217.75, Newyork 4313.60 — 4349.91, Pari* 288.89 — 289.83, Praga 180.97 — 182.06, Trst 357.53 — 360.62. Čarih. Beograd 7, Pariz 20.2575, London 15.1950, Newyork 305.375, Bruselj 51.5875, Milan 25.10, Madrid 42, Amsterdam 207.20, Berlin 12&25, Dunaj 57.80, Stockholm 78.30-Oslo 76.35, Kobenhavn 67.80, Praga 12.70, Varšava 57.85, Atene 2.92. Efekti Zagreb. Vojna škoda 371.50 — 372. za avg. 371.50 — 372, za sept. _ okt. 370 — 372, 7% invest. 81. — 82.50, 4% agrarne 46 — 47.50, 7% Blair 71.50 — 73. 8% Blair 80 — 81, S begluške 64 — 64.25, PAB 232 _ 235, Trboveljska 100 bi., Šečerana Osijek 120 bi. Beograd. Vojna škoda 372.50 — 373 (372 — 372.50), za nov. 372 — 372.50 (372 — 372.50), za dec. 372.50 den., 7% invest. 82 den- 4% agrarne 46.50 — 47.50, 7% stabiliz. 81--81.50 (81), 6% begluške 66.50 — 67.25 (67), 8% Blair 80.25 — 82, 7% Blair 71.50 _ 73, 7% Drž. hip. banka 75.25 den., Narodna banka 5880 den., PAB 233.50 — 234.50 (233.50). D > j: Dunav - Sava - Jadran 13, Trbo-vc1: ka 11.50, Alpina - Mont. 11.05, Kranjska uid. 8, Šečerana 14. Blagovna tržišča + Chicago (19. t m.) Začetni tečaji: pšenica: za sept. 86.8750- za dec. 88.50, za maj 90.3750; turščica: za sept. 74.6250, za dec. 66, za maj 67.50. + Novosadska blagovna bona (19. L m. Tendenca neizpremenjena. Pšenica: sremska ta slavonska, 78 kg 115; banatska 78/79 kg 122; baška, 78/79 kg 123; gornjebaška m gornjebanatska, 79 kg 125; ladja Tisa, 79 kg 131; ladja Begej, 79 kg 129; baška, banatska in baranjeka, ladja Dunav 78 kg 128; sremska, 77-78 k« 121.50. Rž: baška 108 — 110 Ječmen: baški in sremski, 64 kg 115 — H750. Oves: sremski in slavonski 102.50 _ 105. Koruza: baška in sremska 91 — 93 bana/taka 88—90. Moka: baška in banatska »Og« ln »Ogg« 190 — 210, ,2« 170—190, »5« 150—170, »6c 130 —150- »7« 110 —120, »8« 95 — 100. Otrobi: baški, sremski in banatski 86 _ 88. + Budimpeštanska terminska borza (19. t. m.) Tendenca mirna. Promet živahen. Pšenica: za okt. 15.12 — 15.14. Turščica: za sept. 13.60 — 13.62, za maj 14 _ 14.02. Jutri 20. t m. borza zaprta. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. tempe-ratnro, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblainott 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsio padavin, Temperatura: prve številke pomenijo naj višjo, druge najnižjo temperaturo. 19. iavgusta Ljubljana 7. 765.5, 13.0, 80, E2, 9, dež, 0.1; Ljubljana, 14, 764.9 19.6, 74, SI, 10, —, —; Maribor 7, 764.3, 15.0, 80. O, 5, —, Zagreb 7, 764.7, 17.0, 80, O, 7, —, —j Beograd 7, 764.4, 19.0, 60, O, 0, —, —; Sarajevo 7, 766J, 11.0, 90, O, 0, —, —; Skoplje 7, 765.1, 18.0, 60, SI, 0.--; Kumbor 7, 763.9, 31.0, 70, NE2, 0, —, —; Spi« 7, 764.2, 21.0, 50, NNE2, 6, —, —; Rab 7, 763-5, 21.0, 60, E2, 0, —, —; Rog. Slatina 7, —, 12.0, 98, El, 2, —, —. Temperatura: Ljubljana 21.5, 11.4; Maribor 22.0, 14.0; Zagreb 24.0, 15.0; Beograd 27.0, 14.0; Sarajevo 25.0, 7.0; Skoplje 28.0. 11.0; Kumbor 26.0, 18.0; Split 28.0, 18.0; 1 1 RAb 210, 16.0; Rog. Slatina 20.0, 11 jO. , .1 Problemi naših srednjih šol Imajo svoje vzroke tudi v prekomernih počitnicah Za razlaganje ostanejo le pičle minute Ljubljana, 19. avgusta V zagrebSkih »Novostih« je proi Crnčič opozoril na problem naših sred njih šol zaradi tega, ker je v letnem po ročilu neke realke videl, da je bilo "» preteklem šolskem letu samo 165 delovnih dni. Na šolske praznike je torej odpadlo 200 dni ali na vsakih 33 delovnih šolskih dni je odpadlo 40 šolskih praznikov. Predvojna srednja šola, ki se ni nikdar ponašala z nazivom »delovna šola«, je imela do 80 delovnih dni več, ker je odpadlo na velike počitnice 60 dni, na božične in velikonočne počitnice po 8 dini, praznovalo se je kakih 10 večjih praznikov in so bile potem samo še nedelje in nekaj drugih praznikov. Zakaj je dandanes šolsko leto prikrajšano za 80 dni? — V to število je treba vračunati dneve, ka so potrebni za višje in nižje tečajne izpite privatnih učencev. Tudi prej so bili taki izpiti in za zrelostne izpite je bilo treba več dni, ker se je maturiralo iz sedmih predmetov, danes samo iz štirih, pisalo se je sedem nalog, danes samo tri, a se vendarle niso za vse to jemali dnevi od rednega pouka. Letos so se dolgi velikonočni prazniki podaljšali tudi v »volilne praznike«, dasi dijaki niso niti glasovali, niti agitirali Vsi popravni in naknadni izpiti se morajo opraviti pred 1. septemb. in ni razumljivo, zakaj se redni pouk začenja šele v drugi polovici septembra. Nepotrebno je tudi, da se od preostalih delovnih dni jemljejo ure za razna proslavna predavanja, kakor so materin dan, dan varčevanja, dan zdravstva, dan letalske propagande itd., ko bi se vendar lahko o vsem tem učencem koristneje razilagalo med rednim poukom. Tako praznovanje je eden glavnih vzrokov slabega učnega uspeha, V pe- tem razredu neke gimnazije je bilo 60 učencev, ki so imeli, če niso kake ure odpadle za proslavna predavanja, v šolskem letu 82 ur matematike. Ako od-bijemo 8 ur za pisanje šolskih nalog, ostane 74 ur ali 3.700 minut, ker ima šolska ura 50 minut. Če se je polovica tega časa porabila za razlaganje, je ostalo 1850 minut za izpraševanja. Ko razdelimo to število s številom učencev, vidimo, da je lahko vsak učenec v vsem šolskem letu odgovarjal iz matematike pol ure ali mesečno 4 minute. Kako naj potem učitelj, ki se lahko samo 4 minute na mesec razgovarja z učencem o predmetu, spozna njegovo psiho, njegovo pravo znanje in njegov uspeh. To je nemogoče! Te 4 minute lahko imenujemo koeficient izpraševanja in potem se lahko s takim računom dokaže, da je pri raznih drugih predmetih in v raznih drugih razredih to število še manjše. Za 8. razred realke je iznašal koeficient predavanja iz fizike 10 minut. Kako naj profesor razne aparate opiše in rar,-loži v nekaj minutah? V 5. razredu sta odpadli na mineralogijo in geologijo dve uri na teden ali 55 dni v šolskem letou. Koeficient predavanja znaša 5 in pol minute in v tem času na.j se učencem razjasnijo pojmi kakor :denundacija, se-dimentacija, epirogenski pokreti, meta-morfizem descedentna teorija itd. in še geološka zgodovina države. Posledica tega je, da se učenci snovi mehanično nančijo iz knjig in da je njih psih a podobna želodcu z obilico neprebavljive hrane. Na ta način se seveda ustvarja mladina, M je izgubila vsak interes za znanost ter je vse svoje sile usmerila v druge pravoe. Šola pa bi morala v prvi vrsti vzbujati zanimanje za znanost in bi morala imeti tudi dovolj časa za tolmačenje, poizkuse in vežbe. Tragi jična smrt v priljubljenega Tržičana Tržič, 19. avgusta Davi je umrl v ljubljanski bolnišnici g. Jože Godnov, po domače Jozelj, posestnik in mesar v Tržiču, ki je postal v nedeljo ponoči na cesti Sebenje-Križe žrtev prometne nesreče. Vozil se je s kolesom domov in se po nesrečnem naključju zaletel, ker ga je zbegala žarka luč, v nasproti vozeči avtomobil nekega prevoznika. Trčenje je bilo uso-depolno. G. Jože Godnov je dobil hude notranje in zunanje poškodbe, katerim je v bolnišnici podlegel. Pokojnik je bil popularna in splošno priljubljena osebnost Tržiča. Bil je navdušen lovec, dober pevec in človek dobrega in vedrega značaja. S svojo ljubeznivostjo in humorjem si je pridobil mnogo prijateljev. Žrtev smrtne nesreče je postal v starosti 56 let. Njegov pogreb bo v torek ob pol 17. izpred mrtvašnice ljubljanske bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Tržieani bodo pokojnega Jozlja ohranili v blagem spominu- Obup nesrečnega posestnika Ljubljana, 19. avgusta. Prijazno vas Brezovico je včeraj vznemirila vest o samomoru 44-letnega posestnika in bivšega trgovca Ivana Plevnika na Brezovici št. 10. 2e dalje časa je bil živčno bolan. To bolezen je podedoval in poslabšala se mu je med vojno. Posebno hudo pa je vplival manj požar, ki mu je meseca junija uničil gospodarsko poslopje, v katerem je bilo mnogo sena in gospodarskega orodja. Zavarovan je bil pri dveh zavarovalnicah skupno za 47.000 Din, a se je izplačilo zavarovalnine zavlačevalo, ker je ljudska govorica vrgla nanj sum, da je z neprevidnostjo deloma sam zakrivil požarno nesrečo. Plevnik je nujno rabil denar za popravila, ker mu je dež v zadnjem času ogražal živino. Vse to ga je hudo razburjalo. Ko je zadnjič prišel domov„ je bil ves potrt, kar pa domačim ni vzbujalo skrbi, ker so bili vajeni, da je živčno najhujše trpel vedno v začetku in in sredi meseca. Zgodaj zjutraj je 16-letnemu sinu še napregal konja, da se je podal v Notranje Gorice po mleko. Ko je žena vstala, ga ni bilo nikjer in zbudila je otroke, da so ga pomagali iskati. Naposled so ga našli obešenega v kleti. Na tleh je ležal klobuk, na njem pa listek z besedami: Skrbite za male. Šahovski turnir Ljuibljana, 19. avgusta. Danes opoldne se je pričelo II. koLo finala. Inž. Prek je znova potrdil, da je jako močan igTalec. Nasproti Sfflkošku je iig-ral slovansko obrambo izredno fino, dobil silovit napad ter je z neubranljivo mat grožnjo prisilil Sikoška k predaji. Ostale partije so bile prekinjene. Pozicija partije M. Vidmar — Savič je nejasna, partija Preinfalk — Matvejev kaže, da bo remis, ker sta na Ssubovnici neenaka lovca. C. Vidmar je idnal indijsko partijo nasproti šiški prav dobro dn je dobil hme. ta. Ob prekinitvi stoji bolje in ima dobre izglede na zmago. Popoldne so se nadaljevale prekinjene partije I. kola. Savič je kot črni diob.il nasproti Matvejevu kmeta, je pa v končnici zaradi nepremišljene poteze spregledal iiziguibo figure in se je kmalu nato udal. Preinfalk je kot črni z duhovito potezo prisilil šiško k iagraibi kvalitete, šiška je sdcer dobil izredno nevarnega prostega kmeta ki ga je pa Preinfalk s precizno igro osvojil, šiška je nato partijo predal. Sikošek je imel pri prvi prekinitvi z M. Vidmarjem 2 kmeta več, ki pa ju je moral pozneje vrniti in kmalu nato še enega. Partija je bila ponovno prekinjena v silno težki končnici. Stanje po II. kota: inž. Prek 10, Preinfalk 9>(I), Matvejev 8 ie pol (1), M. Vidmar 8(2), Sikošek 7 in pol (1), Savič 7(1), šiška 6 <2), C. Vidmar 5 in pol (1). Državna razredna loterija Žrebanje 16. avgusta 1935. Din 6.000.— št. 33.017. Din 1.000.— št. 10.851, 10.869, 15.746, 24.818, 33.088, 46.122, 46.130, 46.133, 62.017, 75.666, 95.773, 95.7S1. Žrebanje 17. avgusta 1935. Din 8,090.— št. 62.058. Din 1.000.— št. 5.890, 10.864, 10.896, 15.732, 15.741, 15.772, 15.784, 15.787, 24.861, 24.862, 24.887, 33.038, 46.135, 46.188, 62.019, 95.706, 95.726, 95.748, 95.765. Zadružna hranilnica, r. z. z o« z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Umrl je naš častni občan, gospod S uŠcI9 e bivši deželni glavar na Kranjskem, imejitelj reda sv. Save 11. razreda, češkoslovaškega reda Belega leva 3. razreda itd., itd. Klanjamo se nad grobom velikega, za Novo-mesto velezaslužnega pokojnika z iskreno hvaležnostjo. Novo mesto, 19. avgusta 1935. OBČINA NOVO MESTO ^Bata Tudi ravni smrtniki smejo sedaj pesetlfi v spremstvu zanesljivih vodnikov skrite globin e ameriške zakladnice Tresury Building, zakladnica Zedi-njenih držav ob vogalu Petnajste ceste in Fildalefijske avenije v New Yorku, je ena izmed najzanimivejših zgradb v Ameriki. Sicer so se vec,;e ae razkošnej- še na svetu, u v nobeni ni zakopanih toliko zakladov kakor tu. .Mnoge logondo se pletejo okrog tega poslopja, ki je junak marsikakšnega izmišljenega kriminalnega romana. Zakladnica stoji že 153 let na svojem mestu, trikrat jo je uničil požar, 1. 1811 jo je zrušil sovražni vpad. V sedanji obliki so jo zgradili 1863., seveda so jo časom še zelo dopolnili z zgradbo novih podzemeljskih prostorov. Nove podzemeljske prostore so dogradili šele lansko leto Odveč bi bilo omeniti, da so zidovi 2.70 m in zaščiteni na znotraj s ste- nami iz trdega jekla. Odveč bi bilo tudi omenili, da so uporabili tu najmodernejša varnostna sredstva. Človek, ki jc navajen na razkošne sprejemnice in poslovne prostore new-yorških bank, bo s^rva malo razočaran nad preprostostjo, ki jo kaže poslopje v svoji notranjosti. No, tu so v resnici tako bogati,' da jim bogastva ni treba razkazovati na zunaj- Dvigalo te popelje tri nadstropja pod zemljo do »katakomb zlata«. Vhod vanje predstavljajo mogočna oklopna vrata. Za njimi so skladišča, ki so tako trezna, da vplivajo naravnost dolgočasno Toda za dolgčas ni tu Prilike, ko zagledaš vrste in vrste vreč in zveš. da so v niih sami srobrni kovanci. V teh prostorih je za 1500 ton srebrnih kovanccv... Z ^-ssetsalm f?s^alpaxjem spaisja se zdravijo tis bolezni zavene Da je spanje najboljše zdravilo za inarsi-kakšno bolezen, je zdravniški vedi že davno znano, vsekako pa je zelo zanimiva vest. ki jo poročajo iz Whitchurcha na Angleškem, da je uspelo zdravnikom tamošnje velike umobolnice izdelati metodo, ki s spanjem ©zdravlja duševne bolezni. Osnovo za prve eksperimente pred več leti je dalo dejstvo, da odpravlja spanje strupene snovi utrujenosti, ki se nabirajo v Po katastrofi v Kanasli -i zdravih možganih. Po drugi strani se nabirajo v možganih gotovo tudi takšne strupene snovi, ki povzročajo duševno obolenje. Srmo normalno spanje jih ne utegne spraviti ven., pa so si izmislili, da bi v to svrho uporabili podaljšano umetno spanje. Šlo je le za to, da se najdejo primerna uspavila, ki bi jih pacientom lahko dajali po potrebi daij časa. ne da bi jim škodovala na druecLna ribiška vas... ovalcem rodajalcem opija Energičen boj Kitajske proti opiju Kakor smo že kratko poročali, se je ponesrečil znani svetovni letalec okolu sveta, W. Post, ki je nameraval preleteti severni tečaj in pristati v Moskvi. Z njim se je ubil tudi njegov spremljevalec, priljubljeni ameriški liumoristični glosator dnevnih dogodkov, VVill Rogers Kitajska vlada je v provinci Šansi doslej postavila že 655 trgovcev in pridelovalcev opija k steni, ki so jih kratkomalo ustrelili. Zaplenili so jim za SGO.OOO kitajskih dolarjev mamil. Prav tako stroge kakor nasproti dobaviteljem so oblasti nasproti konzumeniom opija, z edino razliko, da poskusijo potrošnike sprva prisilno ozdraviti in jih usmrtijo le tedaj, če znova zapadejo svoji strasti. Drugače pa velja za tiste, ki jih primejo, nemilosten in hiter preki sod. Ti drastični ukrepi so imeli za posledico, da je trgovina z mamili praktično iztrebi jena v mnogih provincah, posebno pa v Šansi ju. Vlada pa nastopa še na druge načine. Čeprav vlada v kitajskih državnih blagajnah velika susa, ne štedi z denarnimi sredstvi za propagando proti opiju in dala je požgali na tisoče makovih polj. Nadalje je izvedla prisilno registracijo vseh, ki so podvrženi opiju. Samo v Šansiju so jih našteli 234.717. Večino teh ljudi bodo s strogim zdravljenjem v petih letih bržkone spravili spet na pravo pot. 180 let ječe V Chicago so izrekli menda najdaljšo zaporno kazen, kar jih je kdaj bilo. Gre za dve morilki, Blance Duncanovo m Evelyn Smithovo, ki sta umorili nekega Kitajca po imenu Long. Mož je bil svak Dušanove in se je po smrti njene sestre poročil z drugo žensko. Iz ljubosumnosti do nje, je najela Duncanova nekega grangsterja Younga, ki je ž njo in svojo luibavnico Smithovo Kitajca umoril. Yaunga so obsodili na smrt, za obe ženski pa so odločili, da prideta iz ječe kvečjemu čez 90 let — če bosta toliko časa živeli. Z velikih manevrov italijanske vojske na Brennerju V Italijanski Eritreji Mučno romanje po težkih potih v senci bombnih letal V naslednjem priobčujemo zanimivo poročilo znanega francoskega pu-publicista Jcana Perrigaulta, ki se mudi kot »vojni poročevalec« v italijanski koloniji Eritreji. Polkovnik Natale Noel, ki vodi vojni kabinet generala de Bona, nas z največjo ljubeznivostjo neprestano spodbuja na pot Po Eritreji; »Živeli ste med našimi 'kolonialnimi vojaki, med črnimi srajcami, torej ne morete prezreti bersarljerov, pešcev, dali obdelovati italijanskim družinam. To ni res. Italijani, ki so prišli v Eritrejo, so, kakor lahko sami vidite, delavci, ki 6o zaposleni z gradnjo cest, mostov, vodnjakov, vsega tistega, kar je potrebno razvoju kolonije pred vsem obrambi va- Oficirska menza nekega italijanskega polka v Eritreji topništva, inžefijerskih čet, letalcev in in vsega drugega orožja!« To je res- Toda poti so težke, razdalje velike in mučno je romati v teh visokogorskih ozemljih, kjer morate na dan premagovati po več sto metrov višinske razlike, da pridete končno v nevihti do višin, ki bi v Evropi še v poletju nosile lednike in večni 6neg. Pomislite, da zračni pritisk v Asmari ne Presega 580 črt in pade termometer sedaj v avgustu zjutraj na 10 stop., do- še zemlje pred sovražnikom Spomnite se na obljubo generala Bal* dissera, ko je prispel 18S9. v Asmaro: Prišel sem, da zaščitim in obogatim deželo, ne da bi jo uničeval«. V predmestjih gradijo nešteti zidarji ogromne zgradbe, med katerimi opaziš kirurgično bolnico za 1500 postelj, ki bo pripravljena v začetku septembra. Nad našimi glavami brnijo neprestano oddelki bobmnih letal, ki jih je pripravljenih že več sto, da bi odletela Vojaški duhovnik daruje mašo na prostem Navziic vojaški zaposlenosti v vzhodni Afriki se vrše ob nemški meji velike vežbe italijanske armade. Slika kaže pohod jaštva skozi neko vas vo- čim vlada v Masaui, 100 km od Asmare, podnevi vročina 44 stop., ki niti ponoči ne pade na manj nego 34 stop.! Treba je tedaj štediti s svojimi močmi in nevarnost, da se komu zameriš, obiskati le edinice, ki imajo posebno slavno preteklost. Tako smo šli v Mai Ligusu, kjer tabori v šotorih svojih 3000 vojakov, pozdraviti 70. polk gavinanske divizije. Oo 11. maja 1916 do 1. nov. 1918 ni izgubil polk nič manj nego 2292 mrtvih in 5637 ranjenih. To je bil Prvi polk redne vojske, ki je prispel v Masauo. Tri dni je moral ostati na prevoznih ladjah, ki so ga pripeljale, šele potem je lahko stopil na kopno in v devetih nočnih pohodih — kajti pohod podnevi je bil zavoljo vročine nemogoč — je dosPel v Mai Ligus, kjer čaka naloge, ki mu jo bodo poverili. Dospeli smo v Dekamero, kjer tabori 3500 mož drugega izbranega polka iz sabaudske divizije, 3. bersaljerski polk. Pravkar je eden njegovih bataljonov zavzemal v naskoku 2200 m visok vrh, ne da bi se utrudil. Kakor njihovi tovariši iz pehote, se ti vojaki neutrudno vežbajo za naloge, ki jim jih bodo nakazali- Nadaljevali smo pot v Asmaro, pravi vojni čebelnak, ki mu število prebivalstva narašča od dneva v dan v neverjetnih merah. Kašen prevrat v življenju in navadah malega mesta! Kavarna Merlo, ki je imela do začetka tega leta poštene, toda skromne zaslužke, kasira sedaj vsakdan takšne vsote, kakršnih ne Poznajo niti največje pariške kavarne. »TI Quo-tidiano Eritreo« (Eritrejski dnevnik) je napredoval v nekoliko tednih iz malega kolonialnega lista brez vsakih višjih zahtev v čin kakšnega »Vojnega glasnika« z astronomsko naklado... V največjem hotelu v mestu je pravo prerivanje okrog blagajne, pa ne zavoljo sob, ki so že davno vse oddane, temveč zato, da bi v naprej plačali najslabši obed, kar smo jih kdaj Poskusili jesti. Trgrrvri delajo nepričakovane dobičke in bržkone samo zato, ker se visoki eritrejski komisarijat no šali s špekulacijo. so navili v pretiranost samo cene takšnemu blagu, brez katerega na zadnje lahko vztrajaš. Množica domačinov čita lepake, ki jih je general de Bono dal izdelati v treh jezikih; italijanskem, amharskem in arabskem: »Italijanska vlada ve. da nič ne znanima eritrejskega prebivalstva bolj nego njegova posest in jc kmetovalcem vedno pomagala do zemlje. Pripovedujejo, da imamo namen spraviti vas z vaše zemlje, da bi jo lahko armado v bitko. V celi Asmari in provinci ni ta čas nobenega Francoza, nobenega drugega žurnalista razen nas. Videti je, kakor da, bomo edini iz našega naroda prebili v eritrejski prestolici težke ure, ki se pripravljajo. Medicinsko čudo V veliki porodnišnici v G3asgowu imajo doslej v zgodovini ginekologije eddmftvem primer: neka ženska je noisila ped &roem dva otroka, ki pa vendar nista dtvojčSka. Pred kratkim je rodila v normalnem roku otroka. Kmalu nato so nasitile komplikacije, morali eo jo spraviti v bodmišnL, eo. Tu so jo preiskali in uig-otaviTi, da bo v kakšnih štirruJh mesecih znova redila. Zdravniki stoje pred uganko, kajtti takšni primeri se dogajajo včasd pri nedrfh živalskih vrstah, dcčiim se pri človeku še niso zgodili, vsaj strokovna literatrara ne ve poročali o ncibenem podobnem primeru. RSntgenski posnetki ne kažejo na ženski nobenih posebnosti. Zdravniki z veliko napetostjo čakajo, kako bo z drugim porodom. Krematoriji v RČS V Semyliju na češkem zgradijo nov fcre-matorij, ki bo deseti na češkem. V vsej republiki jih bo ž njim že trinajst A N £ K T A Wffl Rogers, ki se ubil pri ponesrečenem poletu z letalcem Postom, je slovel kot izredno odrezav človek. Ko ao ga bili predstavili Williamu Janningsu Bryanu, ga je ta ogovoril: »Tako, tako, vi ste torej mr. Rogers, ki piše vesele glose za časnike? Vidite, z menoj je ram narobe: jaz ustvarjam samo resna dela.« Rogers je trenutek pomoičal, prežvečil parkrat gumi, ki ga je imel v ustih in rekel: »Mr. Bryan, mogoče je, da ne delate prav ne vi, ne jaz.« VSAK DAN ENA Tolažba Novi najemnik:» Al! še zmerom kaplja skozi strop '?« Vtfatr.-j, Ne, samo kadar dežuje !« P O R T Zmaga ljubljanskih plavačev v Rogaški Naši plava« so dosegli nekaj prav izbornih rezultatov Veliko razburjenje pri waterpolo tekmi, ki se je morala prekiniti Ko je banovimsko zdravilišče Rogaška Sla tina lani gradilo novo kopališče, je od vsega početka šlo za tem, da obogati preleipo Rogaško Slatino z napravo, ki naj bd povsem odgovarjala duhu sedanjega časa, pa je napravilo prav ličen, vseim športnim pcedpisima odgovarjajoč in za plavalne pri recktve sila primeren bazen velikosti 53.33 X12 m. V tem bazenu se je vršili medpodsavezni dvomaitch Zagreb : Ljubljana v plavanju in water-polu preteklo nedeljo. Po lepih rezultatih z juniorskega državnegi prvenstva v Mariboru, zlasti pa še po dvomatchu I talija: Jugoslavija, kjer je biila naša državna reprezentanca sestavljena skoro iz samih plavačic s teritorija zagrebš&ega in ljubljanskega podsaveza, so naši športni krogi pričakovali ta dvomatch z velikim interesom, kajti jasno je bilo, da bo kvalitativno na odlični višina. Skoda, da je biil sam dvomatch v tehničnem pogledu malo preveč na hitro roko pripravljen — morda tudd s preskromnimi sredstvi. Tudi je bilo za prireditev vse premalo reklame iin mnogim bi moglo bita in je lahko pošteno žal, če so v nedeljo bili v Slatini, pa si tega zanimivega boja stieo ogledali. Za točke je šlo pa kar zares. In to vse do konca, tudii potem še, ko je zmaga Ljub Ijane biia že definitivno odločena. Bilo je srditih, ogorčenih borb, ki so dale prvovrstne rezultate. Po treningih so sicer pla-vačd i ene i druge reprezentance tožili, da je voda sila težka, še težje kot na Iliriji, pri tekmovanju pa jih je billo velik del, ki so prekosili »ame sebe in postavili svoj najboljši življenski rezultat — pa tudi rekordom so mailo zagodili! Da se je dokaj številna publika — na čelu ji precej jaka grupa zagrebških kibicev — pri tem vse bolj in bolj razvnemala in raz živela, je pač lahko razumljivo! Prva točka programa ni priiesla nikakiih presenečenj iin je kančala z ležerno, lahko zmago Wiiilfana v zmernem času. Z njim na prvem in Schellom na drugem mestu je po točkaih Ljubljana že bila na vodstvu. Pred startom za drugo točko je že bilo med publiko živahno: saj je bila na startu kompletna jugosloverasika damska štafeta, ki je v 4x50 m prosto porazila Itali jo. Največje zanimanje je bilo za Ato Koširjevo. Odlično razpoložena Nana Gr^schel-ova pa je ni pustila niti do sape in je v odličnem času 1:172 — najboljšem, kair ga ie kdaj dosegla — neoporečno zmagala. Pri tej točki že se je pokazala veliika nesi-gumost in nespretnost sodniškega, zbora, ki je pričel poslovati po vzorcu j uri je juniorskega prvenstva v Mariboru m je kaj pro-Kemafično ugotovil plaoement na dragem tri na tretjem mestu ter dosežene čase po-ednnih tekmovalk. V plavanju na 100 m prsno ta dame je po težki borbi zmagala najmanjša in najmlajša — Bimderrjeva Kuka iz Ljubljane. Zmaga je bila dokaj težka — odločena tik pred ciijem in ono, kar so stoperji nastc-paiLi za prvo in drugo, spet nikakor ne mo to odgovarjati! i Ko so nato na startu za 200 m prosto stali. seniorski »kanon« \Vitlfan in oba iunior-ska »kanona«, večna rivala, pa najboljša prijatelja Defilipis in ScheLi, ni nihče mi-siil, da bo ta točka potekla tako silno razburljivo. Oba Ljubljančana, ki sta malo prej plavala hrbtno, sta prosila še nekoliko odmora, da se odpočije ta in ognejeta — v mrzlem večernem zraku ju je treslo. Vodja zagrebškega teama pa je priganjal, češ da primanjkuje časa, ker mora del zagrebške reprezentance še isti večer odpotovati. Kmalu po startu se je odtrgal \ViIfan, ki se ga je pa Defilipis trdovratno držal kot klop. Schell je kmalu podilegel tempu, še bolj pa drugi Zagrebčan Pajnkovič, ki je bil že kmalu definitivno zadnji. Cas na lOOm (1:126) je bil za Wilfaia obupno slab. Jasno je bilo, dia ne bo kakega posebnega rezultata. Ramo ob rami plavata on in Defilipis prvo tretjino druge polovice proge. Zadnji čas bi bili za Wilfana, da prične s spurtom, ki naj mu pomaga, da bi se otresel protivnika — on pa plava še vedno enakomerno dalje. Sde po zadnjem obratu, ko zagleda Oeftlipsa tik poleg sebe, Wilfan potegne — toda prepozno: trdovratni Defilipis potegne z njim, i zdrži. Zagrebški navijači .prihajajo v ekstazo, v vodti gre — glava ob glavi — za centimetre Sele pri zadnjem udarcu je rutini-rainejM '.Viiilfan za trenutek hitrejši in udari v energičnem zamahu za spoznanje preje, kar soglasno ugotovita tudi oba sodnika na cilju. Seveda so pa st operi zopet ukreniti po svoje in je za Defilipisa bil konstatiran za desetinko sekunde boljši čas, kot za W.i!fana. Prav tako je — jasno — tudi vsa zagrebška publika videla svojega miljenca prvega na cilju in je bilo s te strani obilo in preobilo glasnega protestiranja iin žvižganja, ko je bil proglašen rezultat! Defilipisa so dvignili na rame, čestitali mu, fotografirali ga — saj je vse to res zaslužil — plaval je odlično! Na 200 m prsno je šel naš Kamnoičan Cerer z veliko samozavestjo na start. Ni ga prav nič motilo, da se je v zagrebškem moštvu naenkrat pokazal Sušačan Grki-nič, naš državni prvak — on je namreč v Karlovcu na orožnih vojah in so ga kar na hitro verificirali za KSU, pa lepo nastopa v zagrebški reprezentanci. Grkintč je sam povedal, da se ne počuti dobro in da ni niti v treningu, še manj pa v telesni kondiciji. Res je Cerer z lahkoto zmagal v času, ki ga v sladki vodi še ni dosegel noben Jugoslovan, pa tudi v morju ne in ki je od rekorda kar za šest sekund boljši 1 Pa še drugemu našemu reprezentantu je uspelo, premagati oba Zagrebčana in se je tako mariborski Rostacher proti vsemu pričakovanju plasirali na drugo mesto. V obeh štafetah so v rekordnih časih zmagali ljubljanski pJavači. V mešani dam -kd štafeti je na prvi progi — 100 m prsno — sicer Dvoržakovd uspelo, revanži-rati se Binderjevi za poraz, odlična Bra-dačeva pa je v hrbtnem plavanju toliko pridobila, da je imela potem Nana lahko delo. Enako je v moški 4x100 m prosto štafeti po prvd predaji bil Zagreb po Sulje-viču v vodstvu, Ziiherl pa je že prinesel Ljubljani naskok, ki ga je Wilfan kot tretji še znatno povečal, Cerer pa v borbi z Defilipisom održal v celoti. Doseženi čas je znatno boljši od rekorda. Bilanca plavanja iskazuje torej par časov, ki so boljši od veljavnih obstoječih re kordov. Priznani pa ti novi rekordi ne morejo biti, ker bazen ni verificiran in s tega razloga tudi niso tekmovalci nastopaili v predpisanem dresu. Na programu je preostala edino še water polo tekma obeh pods-iveznih reprezentanc Samo igrišče je bilo kaj neobičajeno: preozko in prekratko, na enem koncu silla plitva voda, potrebnih markacij ni bilo, goli pa zbiti iz tenkih lat in obešeni na vrvi preko bazena — vse je napravljalo nekak liliputanski vtis. Za Zagreb so igrali Blei^veis — Laskarin, Seiler (član sušaške Viotorie, ki je prišel v team na isti način kot Grk,in ič) — Gt-kinič — Petrovič, Mirkovič, Ivaniševič. V tem moštvu je obramba iz Karlovca, vratar m napad iz zagrebškega ZPK. Za Ljubljano pa so nastopaili Ilirijani Linhart — Čude i. iDemonte — Jamnik — Jesih, Wil-fan, Obruba. V vodstvo je prvi prišel Zagreb po Mkkoviču, ki je kolosalno zabil težko »šraubo«. Ljubljanski napad je igral v plitvi vodi in kmalu se je ponudila Je-siihu prilika, dia je izenačil. Ker pa je med streljanjem stal na tleh. so Zagrebčani — pa ne igrači, temveč kifoici — zagnali strahovit trušč in na vrat na nos tru-moma prihiteli k sodniku protestirat žvižgat in — žal! — psovat Ko so se duhovi nekoliko pomirili, je igra tekla dalje v dosti ostrem in zagrizenem tempu. Zagrebčani ki so v globoki vodi imeli lažje stališče, so se bolj znašli in bili uspešni še dvakrat dočim je Ljubljana dala še en gol. Prav dobro se je v teh minutah izkazal \Vilfan, ki je moral uskočiiti v zadnjem trenutku, da je držal nevarnega Gnkiniča, kar mu je v polni meri uspelo. V ljubljanskem golu pa je Linhart držal nekaj nevarnih silnih bomb! Proti koncu prvega polčasa je Ot-ruba naenkrat na strelu in pošlje oster šut od spodaj v prečko — rrrsk — prečka gre na dvoje in sodnik mora tekmo zaključiti. Prekinjena tekma bd se morala nasilednji dan v celoti ponoviti, kar pa ni mogoče, ker morata Obe reprezentanci odpotovati. Pri stanju 3:2 za Zagreb je torej tekma prekinjena in anulirana. Duhovi, ki so se med water-polo tekmo sila razburili, so se kaj hitro ponvriid in pnav v prijateljskem razpoloženju so se Zagrebčani poslovili od svojiih ljubljanskih tovarišev, pa od prijazne Rogače Slatine. Ljubljanski plava&i pa so odkorakali na kolodvor v spremstvu obeh saksofonistov in harmondikarja zdraviliškega jazza, ki so neumorno svinali temperamentne koračnice, na kolodvoru pa sentimentalno od hodnico. Včeraj opoldtne se je reprezentanca vrnila v Ljubljano, za eno pomembno zmago bogatejša! Teniški turnir Atene Teniški turnir, ki ga je priredilo v nedeljo TKD Atena na svojiih teniških prostorih v Tivoliju, je uspel zelo dobro. Jutranje deževje je sicer preplašilo nekaj dobrih tekmovalcev, med njimi tudi željno pričakovane blejske tekmovalce, vendar pa so domači tekmovalci nudili prav lep športni užitek. Tekmovalo je 19 znanih teniških igralcev in igralk. Prvenstvo gospodov v singlu je odnesel g. Dacer Robert, ki se je odlikoval s tehnično in taktično popolnostjo. Posebno dobro igro so pokazali gg. Sušeč, Banjai iin šarenbek. Od dam sta bili v odlični formi gdč. Baeblerjeva in gdč. Tratnikova (prvakinja) . Moralni uspeh turnirja je bil res nepričakovano velik. Neugoden je bil le gmotni uspeh. Vzroke za to je treba iskati v pre-kasni objavi določenega turnirskega dne, na drugi strani pa tudi v premajhnem zanimanju za lepi beli šport. ASK Primorje (nogometna sekcija >. Danes od 16. naprej strogo obvezen trening za ligino in prvo moštvo. V sredo trenirajo juniorji in subjuniorji. ŽSK Herrmes (motosekcija). Seja sek-cijskega odbora drevi ob 20. v restavraciji Keršič. S. K. Slovan. Danes ob 20. obvezen član. siki sestanek vseh članov v gostilni Kru-šič. Častna darila za olimptjce Vsak udeleženec berlinske olimpiade bo prejel v spomin knjigo s slikami stare Olvmpije, kakršna je sedaj. Organizacijski odbor je odposlal na klasična grška tla strokovnjaka v teh delih, profesorja Hegeja iz Weimarja, ki je tamkaj v dveh mesecih nabral vrsto posnetkov za to spominsko delo. Razen tega je izdelal tudi film s pokrajinami in znamenitostmi nekdanjih tekmova-fišč v Grčdji. ki ga bodo kazali še pred olimpiado in tudd takrat po vsej Nemčiji. / ' Francoska plavalna prvenstva Za prvake v plavanju so imeli Francozi leboe tekme v Bordeauru. Prva mesta 60 zasedli: na 400 m prosto: Taris 5:12.4, na 200 m prosto: Taris 2:22.1, na 200 m prsno Cartonnet 2:53:2, v štafeti 4X100 dame: So-ciete Mouettes 5:11, na 100 m hrbtno dame: Blondeau 1:30.8, na 400 m prosto dame: Fleuret 5:50.2, v štafeti 4X200 m: C. N. Pariš 10:02.4, na 100 m prosto: Nakache 1:02.2, na 200 m prsno dame: Colette T "32.8, na 100 m prosto dame: Blondeau 1:09.6, na 100 m hrbtno Faye 1:16.8 in v štafeti 3X100 m prosto dame: Mouettee 4:19.4. Finska lahkoatletska prvenstva Med finskimi lahkoatletskimi prvaki eo se letos najboilj postavili kopjaš M. Jarvi-nen z metom do 74.08, dalje Porholla v kladivu z znamko 50.19 ter dodgoprogaša Lehtinen rta 5000 m s 14:35.8 in Salminen na 10.000 m s časom 31:23.3. Ostali prvaki so bili: na 100 m: Virtanen 10.8, na 200 m: isti 22.1, na 400 m Rakkolaunen 49.3, na 800 m: Teileri 1:54.5, na 1500 m: isti 3:57, v skoku v daljino: Laine 7.44 m, v skoku v višino: Kotkas 1.94 m, v skoku ob palici: Leskinen: 3.90 m, v troskoku: o k o 1 Nastop kamniškega Sokola Kamniški Sokol se je že lani odločil, da opusti običajno vsakoletno veselico in se zadovolji z večernim telovadnim nastopom na trgu ali pa na telovadišču. Pokazalo se je, da je ta misel nadvse posrečena. Prej smo se vedno pritoževali, da je pri popoldanskih nedeljskih nastopih čedalje manj gledalcev, zadnja dva večera nastopa pa sta privabila toliko ljudi iz Kamnika in okolice, da lahko imenujemo ti dve prireditvi med najbolj uspelimi v zadnjih letih. Letošnji telovadni nastop je bil določen že za sredo, a je moral biti zaradi naliva preložen na soboto. Najprej je bil sprevod skozi mesto. Sokolski oddelki so se zbrali pred kolodvorom na Zapricah in nato pomnoženi s člani bratskih sokolskih društev iz Domžal. Mengša, Trzina in Radomelj krenili z godbo na čelu skozi mesto na letno telovadišče. V sprevodu so nosili tudi prapore kamniškega, domžalskega in mengeškega Sokola. Na telovadišču je bilo zbranih izredno mnogo gledalcev. Nastopili so po vrsti moška deca, ženski naraščaj in ženska deca, ki je ljubko izvajala telovadno skladbo »Mak, mak sredi polja kima . . .« Orodna telovadba moškega naraščaja in članov je pokazala, da imamo lepo število izbornih telovadcev, ki so z lahkoto in eleganco izvajali nekatere prav težke vaje. Za člani in članicami, ki so dosegle ogromen uspeh z izvajanjem prostih vaj, je nastopila vzorna vrsta na krogih. Najbolj pa je ugajala baletna točka, ki jo je izvajalo šest ženskih narasčaj-nic kamniškega Sokola. Točko je sestavila načelnica kamniškega Sokola, sestra Mari Jurca. Kot predzadnjo točko so izvajale članice vaje z robci, za zaključek pa so nastopili člani in članice domžalskega Sokola s skladbo >Buči morje Adnjansko«, ki jo je sestavil njihov agilni načelnik brat France Vidmar. Nastopili ao v mornarskih oblekah in s točnim in skladnim izvajanjem dosegli velik uspeh. Kamniški Sokol je s svojim sobotnim nastopom pokazal lepe uspehe svojega dela. — Sokolska župa Kranj priredi v okviru proslave 25 letnice obstoja v nedeljo dne 25. t. m. na Jesenicah idejno revijo pod naslovom »K radosti in bratstvu«, pri kateri sodeluje večina sokolskih društev. Revija je sestavljena kot simbolična igra, ki jo prepletajo telovadne, pevske in godbe-ne točke iin izzveni v veliki sceni na koncu v geslo, ki ga nosi naslov. Izvajanje vodijo sami člani domačih eduiic in sodeluje priznana godba bratskega sokolskega društva Jesenice. Poleg lepakov bo izdala župa razlago simboličnega dela, ki bo na razpolago že pred prireditvijo vsem po-setnikom v lažje razumevanje. Revija se uprizori na prostem v senčnati Hrenovci in prične ob 15. uri. Konec najdalje ob 18. uri, tako da bodo zunanji pewetniki lahko prispeli z vlaki ob 14. uri m se z večernimi vlaki vrnili. Članstvo se pozivije na obilno udeležbo in naproša, da poseti prireditev, kolikor je mogoče v narodnih nošah. Načelništvo sokolske župe Ljubljana je razpisalo župne tekme članov, članic in naraščaja v plavanju, ki se bodo vršile predvidoma v nedeljo dne 25. t. m. v Ljubljani. K tekmam so pripuščene le tričlanske vrste. Tekma obsega v splošnem plavanje 50 in 100 m prsno in prosto en obvezen in dva poljubna skoka v vodo. Ker je med našim članstvom in naraščajem mnogo dobrih plavačev, pričakujemo, da se bodo tudi ti vsi priglasili k tekmi. Bratska načelništva pa opozarjamo, da pošljejo pravočasno prijave. Da bi se čimnajveč našega članstva naučilo dobro in pravilno plavati priredi župno načelništvo v ta namen tečaj za vaditelje in vaditeljice. Od števila in iz katerih krajev bodo udeleženci je odvisno, ali se bo vršil ta tečaj sedem dni po celi dan, ali pa na 14 dni samo v popoldnevih. Upamo, da bodo društva izkoristila lepo priliko in prijavila zadostno število delavoljnih bratov in sester. — Zdravo! Javljam, da je umrla moja zlata mati Frančiška Gogala roj. Dimnik v nedeljo 18. avgusta 1935 ob 9. uri v Ljubljani, Vrhovčeva 12. Pogreb nepozabne bo danes 20. avgusta t. 1. ob 2. uri popoldne izpred mrtvaške veže zavetišča Sv. Jožefa, Vidovdanska cesta v Ljubljani. Žalujoči sin IVAN DIMNIK z ostalim sorodstvom. Fašistična obnova Istre V gospodarskem razvoju Istre sta se pokazala v zadnjem času dva faktorja, ki lahko postaneta velikega pomena za avtar-hično politiko fašističnega režima, dasi deželi sami neposredno ne bosta mogla mnogo koristiti. Istrska pokrajina je veljala do slej in je še ena izmed najbolj pasivnih pokrajin v državi, ki se je kljub svoji znait ni produkciji vina in olja le e težavo borila za svoj Obstoj. Omenjena dva gospodarska faktorja, premogovniki v Labinšči-na in žitni silosi po deželi, pa prihajata v prvi vrsti v poštev za državni erar, pri čemer se bodo Istrand okoristili, kolikor prihajajo v poštev kot rudarji in poljski delavci. Vsekakor pomenita podržavljen je raakega premogovnika in podreditev žitne produkcije v deželi državnim ustanovam v fašističnem smislu revalorizacijo dežele, ki v bodoče za Italijo ne bo imela pomena samo z geografskih in drugih takih vidikov. Raški premogovnik Poročali smo že, da se je ustanovila za eksploaitacijo italijanskih premogovnikov, od katerih prihaja v poštev v prvi vrsti premogovnik ob Raši v Istri in Bacu Albis na Sardiniji, posebna avtonomna parasta-talna družba z državnim kapitalom v zneJcu 50 milijonov lir. To kaže, da namerava režim dejansko pospešiti domačo produkcijo premoga, ki postaja glede na priprave za vojno z Abesiinijo prav posebnega pomena V poslednjem času so pričeli intenzivno preiskavati vso Cičarijo in druge predele dežele in, kakor poročajo italijanski listi so ugotovili, da so premogovni skladi raz širjeni skoraj na vso gorato Istro. Pa tud* že sam raaki premogovnik nikakor ne gre podcenjevati. V preteklih letih so v njem izkopali skoraj po 300.000 ton premoga letos računajo, da bo proizvodnja po&k »čila na 500.000 ton. V premogovniku je bilo pred leti zaposlenih 2000, v času krize 1500 rudarjev, v kratkem pa se ima zvišati njihovo število na 2500. Sodijo, da znaša kapaciteta labinskih premogovnih skladov okrog 150 milijonov ton. Istrsikd premog daje po 7300 do 7500 kalorij. Organizacija žitne produkcije Tudi produkcija žita na istrskih velepo-sestevih se je v poslednjih letih povišila. V silosih so koncentrirali lani trikrat toliko žita kakor pred štirimi leti. V silosih sicer niso že od vsega početka absorbirali celotne žitne produkcije, ker so se šele zgradili in se je zbiranje žita šele organiziralo, vendar je imelo 37.000 ton žita, kolikor ga je bilo lani zbranega v istrskih silosih, za italijansko veletrgovino glede n« svoje standardne cene vse drugačen pomen kakor morda po količini še večja produkcija prejšnjih let, kd pa je bila raztresena po vsej deželi m neorganizirana. Spričo take svoje organizacije pa neposredno tudi ne koristi istrskim malim posestnikom, kolikor sami žito pridelujejo, nego predvsem konsumentom in državi. Novi komisarji tudi pri istrskih posojilnicah Pred dnevi smo kratko objavili, da sta kmečki posojilnici v Šmarju pri R'hember-ku in v St. Vidu nad Vipavo dobili nova komisarja, ki ju je imenovalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdove. »Uradni list« je sedaj objavil dve novi taki inmenovanji pri posojilnicah v Bujah in Kopru v Istri, kjer sta bila imenovaia za komisarja dr. Bruno Bailde odnosno Peter Marinelli Ministrski dekret prav za prav v drugem primeru le potrjuje imenovanje komisarja, katerega je iz nujnih razlogov imenoval že pulski pre fekt sam. Ker so komisarji, katerih poslovna doba traje po zakonu najdalje tri mesece, nakar morajo znova sklicati občni zbor prizadete posojilnice, dolžni v mesecu dtni predložiti oblastem poročilo o finančnem položaju zavoda, na podlagi katerega oblast lahko odredi njegovo likvidacijo, je SjSričo že v dekretih omenjenega »sedanjega položaja* obeh posojilnic možno, da bosta morali tudi onidve v kratkem v likvidacijo. Drobne novice Msgr. ueopold Cigoj umrl. 7. t m. je v Črničah na Vipavskem umrl msgr. Leopold Cigoj, ki je 25 let deloval na verskem in cerkvenem polju na Goriškem, Pokojni nadikof dr. Sedej ga je postavil za špiritu ala in pod v od jo v gori škem malem semenišču in za voditelja škofijske centrale Marijinih družb. Pokopali so ga na čmi-škein pokopati."ču. Pogreba se je udeležil poleg velikega števila goriških duhovnikov tudi nadškof Margotti. — Koprska gimnazija velja, kakor ugotavlja »Corriere Istriano«, za eno izmed najbolj zakontrrih srednjih šol v vsej d-zavi Zato se na njej leto za letom menjavajo upravniki m učne moči. Pulskd list je sedaj objavil oster članek, v katerem protestira protri temu, češ da nikakor ne gre zapostavljati zavoda, ker bi drugače bilo bolj pametno da se sploh ukane. Na Sveto goro pri Gorici je poromalo na Veliki Šmaren tudi 150 Ljubljančanov. Prispeli so z jutranjim vlaikom in ostali ves dan na gori. Zvečer so se vrnili. V Gorici so dobili novega podprefekta. Novi podprefekt Zingaile je bil že pred leti kot svetnik nameščen pri goriškem pokrajinskem glavarstvu. Prevzel je upravne posle. Pri Sv. Petru, v goriškem predmestju, se je pripetila v petek strašna nesreča. 70-letna starka Lucija Turel je skušaia na svojem domu odstaviti z ognjišča kotel vrele vode, ko je nenadoma bu?knil vanjo velik plamen, tako da se ji je vnela obleka. Nesrečna starka je v strahu izpustila iz rok kotel in se ji je krop zlil skoraj po vsem telesu. Dobila je strašne opek line, zaradi katerih je kmalu po privozu ▼ bolnico umrla. Pri Sv. Duhu na Banjšici se je ponesrečil 30 letni posestnik Josip Serk. V svojem gozdu je našel staro granato, ka jo je skušal razstaviti. Eksplodirala mu je v rokaii in je dobil zelo težke poškodbe po vsem telesu. Prepeljali so ga v goriško bolnioo. Nov požar v Brjih. Bratoma Trpinoma v Brjih pri Rihemberku je požar v nekaj dneh uničil že dve poslopji. O prvem požaru smo pred dnevi kratko poročali. Pretekli četrtek je drugi požar nastal v njunem mlinu, kd jima je do tal pogorel. Na pomoč so prišli sicer tudi gasrlci iz Gorice, vendar kljub vsem naporom ni biBo mogoče rešiti skoro ničesar. Požar je napravM posestnikoma za 200.000 lir škode. RADIO Izvleček lz prv gramov Sreda 21. avgusta Ljubljana 12: Operetni venčfci na plofl-čah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13. Cas, obvestila. — 13.15: Ruske kozaške pesmi na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Magistrov trio. — 18.40: Pogovor s poslušalci. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Naše plošče. _ 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz Dobrne. — 21.30: Vedra glasba. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.10: Radio jazz. Beograd 16.30: Narodne pesmi. — 20: Lahka glasba. — 21: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Zagreb 12.10: Plošče. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.30: Plošče. — Praga 19.40: Zvočna igra. — 20.40: Baletna muzika. — 22.30: Plošče. — Varšava 19.05: Prenos z Dunaja. — 21.45: Zborovski koncert. _ 22.15: Orkester. — Dunaj 12: Orkester. 16.10: Korašnice. — 17.20: Koncertna ura. — 19.10: Prenos Mozartove opere »Rop v Serajlu« iz Salzburga — 21.35: Orkester. — 23.45: Godalni kvartet. — Berlin 20.45: Koncertni večer. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 19: Simfoničen koncert. — 20.45: Večer humorja. — 23: Plesni orkester. — Stuttgart 20.45: Spevoigra. — 22.20: Lahka glasba. _ 22.30: Ples. — 24: Koncert Wagnerjeve glasbe. — Rim 17.05: Koncert orkestra. _ 20.40: Veseloigra in plesna muzika. Avtomatska telefonska centrala za dve mestni liniji z 20 internimi priključki, kompletna, s 17 telefonskimi aparati, v popolnoma brezhibnem stanju, poceni naprodaj zaradi nabave nove večje instalacije. Vprašanja pod »411« na »Propaganda«, a. d., prej Jugosi. Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni predal 409. Odpošiljanje kataloga našim odjemalcem izven Zagreba se je pričelo. Čez nekaj dni ga bodo imeli vsi naši odjemalci. Ni jim ga treba zahtevati, ker ga dobe avtomatično. Če bi pa kdo od odjemalcev kataloga ne dobil do 23* avgusta naj nam izvoli to javiti po dopisnici, pa mu bomo katalog takoj poslali. Vsi oni, ki še ne vedo, kako poceni in priporočljivo je kupovati razno blago po našem katalogu, naj še danes z dopisnico zahtevajo brezplačni katalog za jesen od trg. in odpremne tvrdke Zagreb. W. E. Hintz: 19 epa zena, kdo si? »Rada bi šla v svojo sobo,« se je s tesnobnim nasmehom obrnila h Cor-signacu. »Glava me hoče boleti —« In ko je hotel tudi on vstati, mu je hlastno mahnila z roko: »Ne, ne — saj ni nič hudega — samo nekoliko utrujena sem. Najbolje bo, da se korenito naspim — ■—« Corsignac je pokimal. »Kakor veš —« Takoj nato se je poslovila od ostalih dveh — nazadnje od Chestra Lynnea, čigar prsti so jo vznemirjeno stisnili za roko. 16. poglavje Ob tistem času je bilo na hotelskih hodnikih vse mirno. Gostje so še sedeli pri večerji, in natakarji so imeli druge opravke in se niso utegnili meniti za sobe. Marion se je bila počasi vzpela po širokih stopnicah v prvo nadstropje. Slutnja neprijetnega presenečenja jo je obhajala, ko je vzela iz ročne torbice sobni ključ in ga obotavljaje se vtaknila v ključavnico. In že je doživela prvo presenečenje. Ključa ni biilo moči obrniti. Nehote je položila roko na kljuko. Na njen lahni pritisk so se vrata odprla. Svetloba je posijala skozi režo. V prvem hipu je hotela Marion odločno zaklicati na pomoč. A tedajci je zagledala moža v kockasti športni obleki, ki je zložno sedel v naslanjaču pod lestencem. »Mister Jerome —!< je osupdo vzkliknila in počasi zaprla vrata za seboj. Detektiv je vstal in se kratko naklonil. »Veseli me, da vam je ostalo moje ime v spominu, milostiva !« Marion je stala še vedno tik pri vratih. »Ali — kaj iščete tu — v moji sobi — ?« Jeremy Jerome se je ljubeznivo nasmehnil. »Menda ste pozabili, da sem prišel na podlagi vzajemnega dogovora !« Marion je zmajala z glavo. »Ne — tega nisem pozabila — ali--« »Prosim ?« > — ali — kako ste prišli v to sobo?« Detektiv se je še vedno smehljal. »Ne zamerite, da sem si pomagal s sredstvi svojih gospodov nasprotnikov ; Tale ve-trih mi je brez težave odklenil vaša vrata ! —« »Ali se vam zdi to ravnanje pravilno, mister Jerome ?« je po kratkem pre-molku strogo vprašala Marion. »Pravilno ?« Detektiv je negotovo skomignil z rameni. »Pravilno sicer ne — a v takih okolnostih edino primerno. Bilo mi je do tega, da ostane moj obisk v vaši sobi popolnoma neopažen. Nikar ne pozabite, da vas imajo tu v hotelu še vedno za gospo de Corsignac — in zato se mi je zdelo bolj pametno, priti semkaj tako, da ni nihče opazil mojega obi-. ska !« To rekši se je spustil nazaj v naslanjač. »Menim, milostiva, da je bolje, če ne zapravljava časa s takimi postranskimi vprašanji Saj veste, zakaj sem prišel ! Dal sem vam besedo, da ne sporočim gospodu Van Huysenu ničesar o vaši navzočnosti v tem hotelu. Zato pa zdaj pričakujem od vas resnice o vlogi, ki jo igrate !« Nujno in vprašujoče je uprl pogled v mlado ženo. Tudi Marion je bila sedla v naslanjač. Jeremv Jerome je dobro opazil tesnobo in nemir, ki sta se ji zrcalila na obličju. »Čakam vašega pojasnila, milostiva —« je rekel nazadnje z dokaj nestrpnim glasom. Marion se je s strani ozrla nanj. »Samo nekaj naj vas še vprašam, mister Jerome ! Ali vam je gospod Van Huysen povedal, zakaj mu je toliko do tega, da bd me našel ?« Detektiv je nagrbančil čelo. »Ne, tega mi ni povedal — dal mi je samo vašo sliko in nalog, naj vas poiščem. Kadar vas najdem, naj mu to brzojavno sporočim —« »Ali stanuje še vedno v Monte Car-lu ?« »V Monte Carlu — v hotelu ,Carlot\ milostiva,« »In zakaj se ne ravnate dobesedno po njegovem naročilu ?« je mahoma vprašala Marion, ko je nekoliko pomislila, Jeremy Jerome jo je presenečen pogledal: »Pardon — ne razumem —« »Nu, mister Jerome, vaša naloga je bila vendar kratko in jasno ta, da me poiščete. Čemu zdaj te poizvedbe na lastno pest ? Kaj je vzrok, da izkušate dognati, iz kakšnih razlogov igram vlogo gospe de Corsignac ?« To vprašanje je detektiva v prvem trenutku resnično zmedlo. Nato so se njegove oči počasi vrnile k Marioni; čuden izraz je bil v njih. »Mislite si, milostiva, da se zanimam za vas--pa boste zadeli pravo!« Porogljiv nasmeh je skrivil Marioni ustnice. Jeremy ga ni opazil. Naj mi bo vaše zanimanje še tako v čast, mister Jerome — vendar me ne more pripraviti, da bi vam zaupala nekaj, česar ne sme vedeti živa duša!« Detektiv je živčno trenil z očmi. Na ta odločni »Ne !« se res ni bil pripravil. »Potem ne morem storiti drugega kakor to, da obvestim gospoda Van Huy-sena,« je nazadnje pomembno odvrnil. »In če nocoj zapustim hotel?« »To bi znal preprečiti — ako ne drugače, s pomočjo policije !« Jeremy Jerome se nikakor ni dobro počutil v svoji koži Šele zdaj se je jasno zavedel, da je bil s tem, ko se je dal Marioni spoznati, zavrgel najmočnejši adut — seveda le zato, ker je bil prepričan, da bo tudi po tej poti dosegel namen. Marionin smeli ga je malone zmedel. »Naročilo, ki vam ga je dal gospod Van Huysen, gotovo ne sega tako daleč. Trdno sem prepričana, da ne želi moje aretacije —« je veselo dejal«. Jeremy Jerome si je belil glavo in krčevito iskal izhoda iz zagate; kar odleglo mu je, ko se mu je zazdelo, da ga je našel. »Če se od rečem vaše aretacije, milostiva, tedaj storim to le zato, da ne bo v hotelu škandala. Dajte mi besedo, da brez mojega dovoljenja ne zapustite ,Gigantic-Palacea' — —« »Tega vam seveda ne morem obljubiti !« je odločno rekla Marion. Jeremy Jerome je obotavljaje se vstal. »Potem mi res ne ostane drugega, kakor da neutegoma po telefonu sporočim gospodu Van Huysenu vašo navzočnost ! Jutri na vse zgodaj bo tu — in da dotlej ne pobegnete — za to bomo že skrbeli !« Ne da bi počakal odgovora, ie hitro krenil k vratom, ki so se v naslednjem trenutku zaprla za njim. Naročste — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" Otroški kostumi po vseh cenah že od Din 60.— naprej. Dobre, trpežne in poceni so samo za vse otrclte! OULAil VssJt. tx»eoročili, ki govori tudi nemško, iJčemo za manjši hotel v Dubrovniku. Potrebujemo tudi pošteno dekle za vsa hišna dela. Celoletno zajnislj^nje. Plača za kuharico 6CT do 300 Din za dekle 350 do 300 I>in Sta nnv.mje in hrana. Ponudbe poslati na poštni predal io, Dubrovnik. 18514-1 Več oleti' i ia noeavice sprejmem takoj. M> sto stnlno. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18363-i Pekovskega pomočnika In mladega vajenca, ki bi raznašal kruh po hišah, sprejme Alojzij Noč. Slov. Javornik. 18576-1 Dek?e snažno, zdravo 'n pošter.o, sprejme obitelj dveh oseb Predstaviti se med 2—1 popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. ' 18571-1 Kuharja a'i kuharico isprelmemo. sposobno za vodilno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jedilnica v Ljubljani«. 18442-1 Trgovskega sotrudnlka mešan« stroke, mlajšega, sprejme tvrdka Norb. Zamer & sin. Sv. Pavel pri Preboldu. Biti mora posebno v železnini in asnju popolno izvežban. 18548*1 i/-4 Vsaka bt»ed« 50 parj ta dajenje oa®lPoljčane«. 18579-30 Zastopnika za Maribor in okolico sprej- _ ^ , r , : Dum vciiAa h.ouiiuri-na sta- ?,e.m' ! nf 0g'-°dd- novanja. Donos 4O.O00. Ce- Jutra pod »Agilen Ž002«. na ^^ Bežigrad. Vilo novozida.no, dvonadstropno, štiri velika komfortna sta- 18554-5 Zastopnike (ce) v vsej državi sprejme domače podjetje 7a prodajo na obroke: možkih, ženskih in otroških gotovih oblek in zimskih plaščev, perila in čev ljev, štofov in ostalega manufakturnega blaga. Mesečna plača, inkaso procente ln provizija. -Pisati z znamko za odgovor na ogl. odd. pod »Odeča«. 18483-5 Beseda J Din, davek 2 Din, aa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din. Vložne kn jižice Kmetske posojilnice in Mestne hranilnice v Ljubljani kupim in plačam dogovorjeno kupnino takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obadva zavoda«. 18677-16 Več jo vlogo Kmetske posojilnice ljubljanske prodam proti takojšnjemu plačilu po 32%. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Brez zadržkov«. 18578-16 Že davno se je ukvarjal z drugimi rečmi, ko je mahoma pozvonilo. Bil je stric Diako, ki je bil pojedel v svojem J" ".jenju toliko puranov in gnjati, da se je bil neznansko odebelil. Mamica ga je prisrčno pozdravila: že dve leti se nista videla! Hranilno knjižico Ljubljanske kreditne banke z vlogo 68.4(66 Din. prodam najboljšemu ponudniku za takojšnjo gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjižica«. ___ 18364-16 Vlas^atelji pristopite v zaičito lastnih interesov k »Društvu za zaščito vla gateljev« Ljubljana. Mi klošičeva cesta št. 7/II. 176-16 omiliti* Pletilna dela večje partije, kakor telovnike, jopiče itd., stalno oddamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »35er Wolle». 18569-18 Za dečke za šolo nndi veliko k biro trpežnih štajerskih hlačk, snknjičev, maje; srajčke, pletene jopice, nahrbtniki, šolske torbice itd. po najnižjih cenah F. I. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29. 18553-43 Hišo dvostanovanj., cena 108.000, hipoteke 50.000, Rožna dolina. Hišo s trgovino, gospodarska poslopja, cena SnO-OOO. Za knjižice Kmetske. Pri Ljubljani. — Proda Adamič, Goaposvetska 8/II. 18461-20 Beseda 1 Din, daveb 2 Din. ta šifro nli dajanje aaslova S Din. Najmanjši zne*ek V! Dta Branjarijo na Golniku poleg zdravilišča oddam v najem Ponudbe n.a ogl. odd. Jntra pod šifro »Branjarija«. 18537-17 Avtošfrioto Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« naslova ali ta SIIko pa 5 Din. (10) Motorno kolo znamke Puch, malo rabljeno ,v prav dobrem stanju, model 1932, zaradi nabave težjega ugodno prodam. Andolš&k Stane, Velike Lašče. 18550-10 Beseda I Din, davek 2 C° . m šifro al) dajanj«; naslova 5 Oin Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa, moška in ženska naprodaj po neverjetno nizki ceni. Nova trgovina koles. Tyrševa (Dunajska) 36. 18368-11 Rabljena kolesa zelo ngodno naprodaj pri »Promet« (Nasproti križan-ske cerkve). 18565-tt Prodatn Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln. Za šolarje lobra ln cenena oblačila a nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra e. 14 SI-6 Kopalno banjo lepo, prodam. Naslor ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 18560-6 Ogledalo za brfvnioo, toaletno mizico z marmornato ploščo in želeaen stol prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jut . 18550-6 Kupifn Beseda 1 Din, daveh 2 Din, za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trame monte S-3—7-9 od 4-10, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena«. 18566-7 Puško dvocevko kupim v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. JutTa pod »flamerleska 16«. 18556-7 Stožčastih koles (Konisrad) en par kupim. Obrat koles 1:3 8 sledečimi metrami: premer velikega kole?.. 150 cm do 300 cm z lesenimi zobovi, premer malega kolesa 50 cm do 70 cm z železnimi zobovi. Kupim tudi 2 železna droga 200 in 10«' cm visoka za napeljavo železne žice (Draht-seile). Ponudbe poslati na Mlin Gy0rkes, Gornja Radgona. 18543-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Entel-ažur-plise izvrši ekspresno Matfk & Mikeš. Ljiibljana — poleg hite-a Štrukelj. 30-30 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eeaah Černe — juvelir Ljubljana. Wolfova ulica 3 Glasbilu Beseda t Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zamenjam oz. prodam kratki črni klavir znamke R6ssler. VVieo tn 8 cevni radio aparat znamke Eu-mig, oboj« v najlepšem stanja za auto praktičen za potnika. Vzamem tudi dobro hranilno knjižico. Naslov; Franc Možina, Ljubljana VH, Lepodvorska 33. 18355-36 Beseda t Din, davek 2 Din, Oin. n šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjši znesek 12 Din. Parno lokomobilo marke R. W«U 3W40 HP prod a jemo radi povečanja pogona. Lokomobila se more videti v pogonu. Cena pov oljna. Djurič i Stankovič, parna pilana, Dobrljin. 18484-S0 Mladenič na deželi želi poročiti gospodično z doto Din 50.000. Ponudbe na podružnico Jutra, Maribor, pod »Srečna« 18575-25 Informacije Beseda 1 Din, davek 2 Din. ta šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kdor bi kaj vedel o Pavlu Gradišniku, vrvar-ja iz Selnice ob Dravi, naj javi proti nagradi njeg