GLAS NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki,
steTT. ee
JSTo \A/
, 3. j-CLn=L±jsi 1902.
SKLENILI MIR
Vojska proti Boercem končana.
Boerci sprejeli pogoje
London, 1. junija. Iz Pr«torije aecfiijeluo poroča, da so Boerci io Angleži sklonili mir.
Ob 5. uri popnludne bilo je na palači vojnega miniaterstva čitati slo dečo brzojavko Lorda Kitchpn^rjp:
^Pretoria, 31. maja, 11 ura in 15 ponoči: Obravnave z bof-rskimi de lagati to končane. Listine z mirov irmi pogoji bo bo»rski dulegatje danes po noči ob IPi uri podpisali. Tudi jaz in Lord Miluer sva pogodbo podpisala."
Pr«d vojnim miuiBterstvom nabralo ae je na tisoče radovednega občinstva, ktero je navdušeno po zdravljalo naznanilo o sklenjenem miru.
Za Anglijo nečastno.
Vojaka je trajala triintrideset mescev in Anglija si na vojuem p^lju ni priborila lovorike, kar je va«mu Bvetu znano. O tem tudi Angleži dobro vedo, kajti oni bi konec vojske pozdravljali drugače, ako bi bila vojaka poštena in zmagjdo-bitua.
Po cerkvah so duhovni naznanili sklenitev miru o priliki večernih molitev, na kar ao veruiki pričeli prepevati narodno himno.
Poročilo o sklenitvi miru se je le počasi razširjalo po mestu, kajti posebnih časnikov ni bilo. Po hotelih, restsvrantih in koncertnih dvoranah naznanili so poročilo te-lefonično. Povsodi je ljudBtvo vest o miru veselo pozdravljalo.
Dne 8. junija bode praznik v zahvalo radi končanja vojake.
Hiše raznih klubov so takoj raz-■vetili; nekteri klubi so bili celo tako smešni in drzni, da so svoje grbe okrasili z — lovoriko.
Mirovni pogoji.
Mirovni pogoji ao za Boerce izpadli slabeje, nego je bilo pričakovati, kajti Boerci so pri obravnavah skrbeli za uporne Kaplandča-ne bolj nego sami za aebe.
Dopisnik londonskega,Telegraph4 poroča, da so Angleži Boercem do volili pri oblastih posluževati se nizozemskega jezika. Anglija bode plačala Bjrcem za razdejana do-movja $15,000.000 odškt dnine ter jim dovolila uekrko aamoupravo in amneatijo.
( udno je tudi, da so boerski vodje jednoglaioo privolili v podpis pogodbe, § ktero bo priznali, da so bili premagani. Oui Boerci, ki pa s sklenitvijo miru niso zadovoljni, se bodo pridružili kapskim vstašem.
Vstaja v Kapakej koloniji se vedno širi in sklenitev miru še nikakor ne pomenja konca nemirov v južuej Afriki, radi česar bode vojaštvo tudi v nadalje ostalo v južnej Afriki.
Kriiger nezadovljen.
Utrecht, Nizozozemaka, 1. junija. Ko je prišlo semkaj poročilo o miru, je bivši predsednik Trans-vala, Ktiiger spal. Naravno, da so ga takoj probudili in mu natnanili, da so Boerci sklenili mir. Kriiger ja vskliknil: „M)j Bog, saj to ni mogoče!" Kriiger je zelo užaljen, ker boerski vodje uiso vprašali njega za nasvet.
London, 2. juuija. Dolenja zbornica je prenapolnjena s poslušalci, kteri žele slišati o mirovnih pogojih med Boerci in Angleži
Ob 2. ari in 40 minut je zastopnik Balfour sledeče poročal:
, B >eraka vojska bode odložila or> žje in odda^ zmagovalcem pu
ško, topove in Btreljivo.
Jutuikebodo Augleži, kakor hitro bede to mrg če, poalali nazaj v južno Afriko. In preti onim jetnikom, kteri ao grešili proti vojnem pravu, bode Auglija postopala sodnim potom.
V	šolah se bodo učili otroci v nizozemskem jetiku, ako to stariši rahtevajo; tudi pri aodiščih bode nizozemski jezik v slučaju potrebe pravoveljaven.
B_wrci zamrrejo pridržati puške za obrambo imovine.
V	jaške posadke bedo, kakor hitromrgjče, estavile nove kolonije, kjer bodo Boerci zadobili same upravo.
Kolonija Transvaal ne bode plačevala vojnega davka."
London, 2. 'unija O poludneje na ulicah okrog angUške banke, kraljeve burze in vladine palače nastala nepopisna množica Vozovom ui bilo m t gofie več voziti. Tudi iz predmestij prišlo je vse polno ljudi. Trgovine in tovarne so bile deloma zaprte.
Hiše bo okrašene b zastavami, in tudi možki ter ieneke so se nakitili z malimi zastavami.
Kralj Edward je dobil danes več sto brzojavk, med drugimi tudi od coearja Fran J. Bipa.
Lord Kitchener, kterega seoaj vse proslavja, bode prihodnjo are-do odpotoval iz južne Afrike, da se udeleži slavnosti „kronauja'\
Vojaka je cfioijelno pričela dne 11. cctobra 1899 in je trajala 2 leti, 7 mesecev in dvajset dni. Angleži so zgubili 1069 častnikov in 20 897 vojakov; 384 častnikov in 9181 mož se „pogreša", dočim je postalo radi vojske 2973 Častnikov in 68 311 mož za delo nesposobnih.
Augleži so vjeli približno 37.000 Bjtercev, koliko Boercev je bilo usmrtenih in ranjenih ne bode nikdar znano. Ob pričetku vojske imeli so B :erci 50 000 mož. Koliko denarja so izdali za vojsko tudi ni zuauo. Angli'a je poslala v južno Afriko 2SO 000 mož in izdala 825,-000 000 dolarjev.
Nesreča pri vožnji z automobilom.
Minolo soboto popoludne vršila je na Staten Islandu, N. Y., dirka automobilov društva ,,Automobile Club of America'4. Najhi-treji automobil, ki je vozil s hitrostjo jedno miljo v 45 sekundah, je iz neznanih vzrokov zavil v stran in z vso nilo za vozil v mnDŽico gledalcev, od kterih je bil jeden uamrten in vefi ranjenih. Automobil je na to dirjal dalje, dokler se ni od drevju popolnoma razbil.
Z automobilom sta dirkala W. C. Backer in C. A. Danzer, kterima se razun malih prask, ni ničesar zgodilo. Oba ao aretirali. Ranjence so prepeljali v bolnico._
Pravda Molineaux.
R land B. Molineaux, kteri je obdolžen, da je umoril gospo Katarino J. Adams, se je v ponedeljek pri newyorškem porotnem sodišču v drugič pričel boriti pre1^ smrti. Med tem, ko je mladenič že tri leta v zaporu iu ko je okusil že vse muke v smrt obsojenega človeka, Bkuša sedaj s vsemi sredstvi rešiti se smrti na električnem stolu.
Njegovih sedem zagovornikov je izrazilo mnenje, da bode obnovljena pravda trajala zopet par mesecev, radi česar so prosili, da se obravnava preloži na zimski čas, ker v uewyorškej vri čini sploh ni mogoče soditi.
Gledišče zgorelo.
Hoosick Falls, N. Y., 30. maja V minolej ><oči zgorelo je tukajšnje
I gledišče. Škoda, ki se pokrije savarovalnino, znaša $23 000.
Iz delavskih krogov.
0 štrajku premogarjev.
Wilkesbarre, Pa , 31. maja. Ker bode končno vendarle prišlo do štrajka strojevodij in kurilcev v raznih premogovih rovih, in ker delodajalci nečejo ugoditi zahtevam svojih služabnikov, pričeli so skrbeti za javno varnost in mir. Večino rovov ao ogradili z visokimi plotovi. Več sto mož policajev in deputyjev Btraži rove. Tudi za ograjami so postavljene Btraže, ktere vse bo oborožene s puškami in revolverji.
Trije milični polki Pennsyivanije so dobili tajno povelje, da ae nemu doma pripravijo za odhod, ako nastanejo v premogovem okraju miri. Vojaki so že dobili vbo potrebščine, tako da zamorejo vsaki čas oditi v kraje bodočih nemirov. Razun vojakov imajo premogove družbe tudi 3OC0 posebnih policajev.
Železnične družbe so poslale v premogove pokrajine oklopne železniške vozove, kttrih st^ue kroglje ne morejo prebiti. Tudi vsa poslopja pri rovih so utrjena.
Okrog Broderick rova, ki je last ,,Lehigh Valley Co.'4, bo zgradili 16 čevljev visoko ograjo.
Reading, Pa , 31. maja. V Polo Alto delavoicah so b pohištvom opremili 40 starih tovornih želez niških vozov, v kterih bodo stano vali čuvaji in ostalo možtvo straže. Pri vsakem rovu bodeča dva tacih vozov. Poveljnik tukajšnjega poli cijskega možtva je kapitan Christian.
Pittston, Pa., 31. maja. ,,Erie" železniška družba poslala je daneB semkaj tovorni vlak, kteri je bil naložen s posteljami, posteljno opravo, pohištvom in živili, ktero blago je razdelila po raznih rovih v okolici meBta. Z vlaki je prišlo tudi večje število zamorskih kuharjev in več druzih dvomljivih osob.
Scranton, Pa., 31. maja. Strojevodje in kurilci, kteri so a štraj-kom dolgo časa odlagali, bode brez-dvomno v ponedeljek z delom prenehali. Unijski uradniki so izjavili, da bode v ponedeljek k večjem še kacih 10 odstotkov združenih strojevodij ostalo na delu.
Peoria, 111., 31. maja. Frank P. Sargent, uradnik unije železniških kurilcev, je danes naznanil, da bodo tudi premogarji v okraju mehkega premoga pričeli štrajkati, ako ae položaj v 10 dnevih ne spremeni. Razsodišča ao sicer storila vae, da bi štrajk preprečila, toda ker so premogarji izvrstno organizirani in ker jim tudi denarja ne pomanjkuje, bodo svojim tovarišem v okraju trdega premoga gotovo pomagali.
Shamokin, Pa., 1. junija. Čtraj-karji se jutri ne bodo bližali rovom, kajti slednje čuvajo dobro oboroženi policaji in deputyji. Vendar j« pa pričakovati, da inozemski premogarji ne bodo poslušali svojih vodij in kljub svarilu skušali iti na delo ter tako bode prišlo najbrže do prolivauja krvi. Vsi skabje, ktere so delodajalci dosedaj dobili, bo inozemci.
Rovi ,,Reading Company" bodo v kratkem napolnjeni z vodo, kajti družbi se ni posrečilo dobiti skabe. Za rove Silver Creek, Tunnel Ridge in Maple Hill v Schuylkill county prišlo je tri vlake skabov. Krog rovov bodo posestniki postavili kordon. Kdor bode skušal slednjega prekoračiti, bode ustreljen.
Scranton, Pa., 1. junija. V Dickson City bodo štrajkali le stroje vodje jednega rova in dve tretjini serantonskih strojevodij bode ostalo pri delu. Pričakovati je nemirov.
Posestniki rovov še vedno trdijo, da se ne bodo vdali, in da se zamore štrajk končati le s tem, da se premogarji vrnejo brezpogojno na delo.
Pottsville, Pa., 1 junija. Danes zvečer ob 9 uri poslala je ,,Philadelphia & Reading Company" več ato posebnih policajev b posebnimi vlaki k svojim rovom. Skabje priČL 6 v ponedeljek z delom. Oni bodo spali v rovih, da tako ne pridejo v dotiko s štrajkarji.
Hazleton, Pa., 1 junija. Danes je prišlo semkaj večje število skabov, kterim so štrajkarji žvižgali. Skabe bo nastanili v Hazleton hotelu, radi česar so posli imenovanega hotela pričeli štrajkati. Radi tega je posestnik hotela skabe zapodil.
WilkeBbarre, Pa , 2. junija. Z današnjim dneai zadobil je štrajk povsem drugo lice, kajti premegar-jem so se pridružili tudi strojevodje, kuriici in služabniki pri se-salkah, dasiravno rovi tudi sedaj ne bodo zaprti. Posestnikom rovov ae je posrečilo dobiti dovoljno število skabov, tako da Btroji kljub štrajku delujejo. Koliko časa bode to trajalo, je seveda drugo vprašanje.
Dosedaj Be je dognalo, da štrajka osemdeset odstotkov kurilcev in strojevodij.
Danes se je tudi zvedelo, da je tekom zadnjih dveh let pristopilo k premogarskej uniji več piukerto-nov ali ogleduhov, kterih naloga je bila posestnikom rovov o sklepih premogarjev poročati.
Ukije železniških strojevodij, kurilcev, brzojavnih služabnikov in oBtalih delavcev bo sklenile v slučaju potrebe Btoriti to, kar jim bodo premogarji naročili. Štrajkarji se obnašajo dostojno in dosedaj ni nihče skabe nadlegoval.
Vodje velicih premogovih družb naravno trdijo, da so jim njihovi ljudje zvesti, in da so le nekteri strojevodje ter kurilci z delrm prenehali. Pri ,,SuEqu?shanna Oo." so baje vsi OBtali pri delu, dočim strojevodje in kurilci ,, Lehigh Valley Company" štrajkajo. V rovih ,,Templeton Iron Co." so pričeli danes zjutraj z neunijskimi delavci delati.
Scranton, Pa., 2 junija. Tukajšnjih 150 rovov so danes zjutraj služabniki pri Besalkah oatavili, dočim je polovica strojevodij in kurilcev ostala pri de'u. Rovi „On-tario & Western Co." so popolnoma ostavljeni. Rovi ,,Delaware & Hudson Co." bo deloma že preplavljeni.
Hazleton, Pa., 2. junija. Strojevodje, kurilci in služabniki pri se-salkah tukajšnjega okraja so Be danes zjutraj skoraj polnoštevilno pozivu na štrajk odzvali. Iz Phila-delphije došli skabje so takoj z delom pričeli.
Shamokin, Pa , 2. junija. Tukajšnji štrajkarji so povsem mirni; danes so oblegali ulice, da vidijo, ako strojevodje in kurilci ne bodo šli na delo. Kacih 90 odstotkov kurilcev in strojevodij ni šlo delati, le nekaj delovodij je pristopilo k skabom.
Delavci v plavžih štrajkajo.
Cleveland, Ohio, 31. maja. Unija delavcev v tukajšnjih plavžih je odredila, naj prično njeni člani v ponedeljek štrajkati. Radi tega bode delo v Mahoning in Shenango dolinah počivalo.
Bostonski vozniki zopet štrajkajo
Boston, Maas., 2. junija Štiristo voznikov, kteri so vslužbeni pri tukajšnjih stavbenih tvrdkah, je daneB z delom prenehalo. Štrajkarji zahtevajo mesto 10 dolarjev $12 tedenske plače.
Iščejo morilce delavGev.
V vseh kapitalističnih newyor-ških časnikih čitati je inserate, b kterimi posestniki premogovih rovov iščejo odslužene policaje, vojake in mornarje, kterim obljubu-jejo veliko plačo. Dnč 2. junija ja-vilo se je v skabskem uradu št. 21 Ann Street, Manhattan Borough, v New Yorku več mož, kterih večino bo takoj vzeli. Newyorške unije so naravno poslale svoje zastopnike v imenovani urad, da tam službo iBkajočim nesrečnikom naznanijo, da bodo morali delavce Btreljati in marsikdo, na čegar obrazu je bilo videti glad in pomanjkanje, je izjavil, da se v take namene ne pusti izkoriščati. Agentje so vsakogar vprašali, ako zna streljati z Winchester puškami in ako je dovolj srčen. Dosedaj se je agentom posrečilo dobiti kacih 200 mož.
Štrajk voznikov mesa.
Chicago, III, 31. maja. Štrajku-joči vozniki mesa v tukajšnjem mestu so sklenili tudi v druzih mestih, kjer imajo člani trusta za meso svoje zaloge, uprizoriti štrajk. Na ta način bodo morale toraj tudi klavnice v Omahi, Neb., St. Louis, Mo., Kansas City, Mo., in St Joseph, Minn., s poslovanjem prenehati.
Za skrajšanje delavnega časa
Sharon, Pa., 1. juuija. ,,Furnace Workers Association" pozvala je danes svoje člane v livarnah v Sharpsville, 150 po številu, na štrajk. Podjetniki so delavcem ponudili lOodstotno povišanje plače, s ktero ponudbo se pa slednji niso zadovoljili, kajti oni zahtevajo tudi vpeljavo osemurnega dnevnega dela.
2000 krojačev štrajka.
Syracuse, N. Y., 2. junija. Dva tisoč članov tukajšnje ,,Garmet Workers unije" je danes z delom prenehalo. Štrajkarji zahtevajo vpeljavo deveturnega dnevnega dela. Tovarnarji oblek so izjavili, da sedaj ne morejo privoliti v zahteve svojih delavcev, ker v tem slučaju ne morejo izvršiti naročila.
Vedno več naseljencev.
Odkar ser je naselniški urad v New Yorku preselil na Ellis Island, še nikoli ni prišlo toliko naseljencev iz Evrope v naše države, kakor Bedaj. Tekom meBeca maja izkrcalo ae je v newyorškej luki 92.845 naseljencev.
Srčen policaj.
Že dalj časa vznemirjajo nepoznani lopovi južno drugo ulico v Brooklynu, N. Y., tako da tamkaj skoraj ni več varno po noči iti.
V minolej noči so lopovi napadli necega mladeniča, na kar se je policaj John Fallon podal na imenovano ulico, da najde roparje. Na ograjenem stavbenem prostoru ob 2. ulici in Kent Ave. je slišal govorjenje, na kar se je neopaženo približal nočnim zborovalcem, kterih je bilo 25. Kakor hitro so policaja ugledali, so ga takoj od vseh strani napadli. Vendar je pa policaj tako hrabro vihtel svoj kol, da bo lopovi pričeli bežati. S pomočjo revolverja se mu je posrečilo ujeti pet roparjev, ktere je veselo dovedel na postajo.
Prebitek v državnem zakladu.
Washington, 31 maja. Gotovina v državnem zakladu znaša svote 8195 470,222, kterega zneska še ne pomni vlada naše republike. Via-dini dohodki minolega poslovnega leta presezajo izdatke istega časa za svoto $76 400,719, tako da bode znašal prebitek koncem tekočega poslovnega leta $90.000,000, mogoče pa tudi $100.000,000.;
Preti nevarnost?
Vulkan pod mestom Peekskill.
Peekskill, N. Y., 2. junija. Profesor H. Harbert od pennsylvan-skega vseučilišča, kteri je te dni obiskal svojega tukaj živečega strica, je včerai iziavil, da morajo meBta ob reki Hudson vsaki čas pričakovati, da jih doleti ista oBoda, kakor Pompeji, Herculanum in St. Pierre. On namreč trdi, da stoji mesto Peekskill na ognjeniku, kteri je morda največji na svetu. Osravno velikanskega vulkana ni več opaziti, imamo baje vendar dovolj povoda pričakovati, da bode necega dne v Anthony's Nose, v Orange, ali pa v druzih gorah ob Hudsonu pričel bljuvati lavo. Vulkani prično bljuvati vsled vdirajočega se kamenja, ktero pride v dotiko s tekočim zemakim središčem. Da se mesto New York vedno bolj vdira, je dokazano, kajti morsko plimo in oseko je opaziti celo v mestu Troy. Potom preiskav v new-yorškej luki se je dognalo, da je reka Hudson nekoč padala iz višine, ktera je bila trikrat višja, nego vodopadi reke Niagare, v ocean. Valed blata, ktero se je nabralo ob ustju, se je morsko dno vdrlo, vendar se je pa istočasno tudi razlika višine med morjem in reko poravnala. Prebivalci v Peekskillu se kljub tolikim nevarnostim ne zmenijo moogo za profesorjevo proro-kovanje.
Potres v Connecticut
East Hampton, Conn , 31. maja. V južnem delu tukajšnjega mesta, blizo Millers Hall, čutiti je bilo včeraj zvečer ob 10. uri potres. V Mount Tom Blišati je že par dni podzemsko bučanje.
Vulkan pri Takomi
Tacoma, Wash., 31. maja. Iz Mount Redoubt blizo Cook Inlet jelo se je kaditi. Radi tega so prebivalci bežali na skrajni konec polotoka Kenai. Iz ognjenika prihaja tudi pepel, kteri je pokril zemljo deset milj na okrog.
0 potresu v Guatemali.
San Francisco, Cal., 31. maja. Poročila o potresu v Guatemali postajajo vedno žalostneja. Potniki ki so prišli danes s parnikom „Citv of Sydney" v naše mesto, naznanja, da so dosedaj iz razvalin mesta Quezaltenango izkopali 1400 mrtvecev. Koliko ljudi je bilo usmrtenih v mestu St. Marcos, še sedaj ni znano. Od 140 jetnikov, kteri ao bili v državnem zaporu, ni oatal niti jeden pri življenju.
Napredna ženska.
Čas napreduje in naravno z njim tudi ženski spol, kterega naloga je sedaj mnogo težavnejša in nežno bitje lahko napornemu delu podleže. Ne samo hišni opravki in skrbna vzgoja otrok, kar je bilo nekdaj je-dino delo žene, ampak tudi strmlje-nje po višji omiki in jednakoprav-nosti s moškim spolom dela ji mnogo skrbi, ker je treba zadnje prepričati da je zato sposobna. Žena sedanjega časa mora toraj strogo na to paziti, da obdrži telo, um in živce zdrave, kar vse lahko doseže ako pije Trinerjevo grenko vino, ker to vino ni samo prijetna pijača ampak ima tudi posebno zdravilno moč in ni nikakšna ,,patent medicina", ktera na jedni strani malo pomaga, na drugLpa mnogo škodi, ampak je res naravno vino, združeno s sokom mnogih zdravilnih želišč. Ono uredi celi organizem naravnim potom, ter obdrži lica lepa, zdrava in rudeča. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Naročajte se in priporočajt* |„GLA9 NARODA".
Entered Juatiy 13, 190s, u accood-claxs aatter, Po«t Office at New York, N. Y., Act oi Congreee of March 3d, 1879.
„Glas Naroda44.
List slovenskih delavcev v Ameriki, (sdajatelj in urednik:	Published by:
FR. SAKSER, 109 Greenwich Street,	Ne« York, City.
Na leto velja list za Ameriko.........$3.—,
ca pol leta......................... 1.50,
Za Evropo ca vse leto.......... gld. 7.50,
•• pol leta.......... gld. 3.75,
,, ,, „ Četrt leta......... gld. 1.80.
V Evropo pošiljamo list sknpno dve Številki.
„Glaa Naroda" izhaja vsak torek, četrtek
in soboto
..GLAS NARODA"
(,,VoiC« op the PaOFLK") Will be Issued every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription yearly S3
Advertisements on agreement
Za oglase do 10 vrstic se plače 30 cen»jv.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne na-ttaaejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da tiitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljat*am naredit*- naslov:
„GLAS NARODA1',
109 Greenwich Street, New York, City.
Telefon 379$ Cortlandt.
Kincanje grobov.
Doba jednega človeškega življenja je miuola, cdkar bo pokrpali Irtve, kt*re je »htevala krvava državljanska voj»ka. Preostali vojaki »evtra in joga obiskujejo sedaj vsako leto gomile v vojski padlih toveridev, kterib grobove okrase 1 venci v znamenje ljubavi, spoštovanja in hvaleinesti.
Mnogo naših za vedno zaspalih državljanov prolilo je kri v svetej navdušonosti ca ideale, za svobodo človeštva, za v*držanje xjedinjene nam domovine, o ktrrej so sanjali, da bode v njej vladala svoboda, jodnakost in jednakopravnost za vse čase.
Daleč v oiadjn, za oko idealistih nih navdušencev nevidljivi, skrivajo se v senci plemenitega Lin-čolna činitelji severnega kapitalizma, kteri so za časa vojske vodili takratno politiko. Južne države so Be tal rat ske raj izključno le s poljedelstvom pečale; takratni jug je prodajal surovine, ca ktere je dobival tovarniške izdelke. @e verne države — in pred vsem Nova Anglija — naSle so na jngn najbolje in dobičkonosno trgoviSfe za svoje izdelke obrti, ktera je v varstvu varnostne carinarBke politike brei strahu pred inozemstvom najbolje vspevala, kajti slednje se tekmovanja v naftej republiki ni umoglo udeležiti. Koristim na šega juga bi pa takocvana svobodna trgovina bila mnogo ugodneja, kajti politično neodvisna republika sedanjih naših južnih držav bi^brez dvomno stopila v poslovno cveco 1 Evropo in bi svoje posle uredila po lakonih proste trgovine.
Slednje dejstvo je bilo premetenim Yankeejem in pred ysem njihovim tovarnarjem dobro znano, radi česar „o se odločno protivili ločiti se od južnih držav, kajti raaun tega so oni saslužili lepe svote pri prodaji streljiva in orožja ter pri posojilih za vojskine izdatke.
Za v vojski padle vojake vojska gotovo ni bila kc ristna, pač pa so oni, ki so ostali doma, dobili baš od vojske raznovrstne dobičke, kajti radi vojske je tudi državni dolg postal icredno velik in baš radi njega pojavila se je v severnih drŽavah največja koncentracija kapitala.
Večina prominentnih osobnosti one d6be, v kolikor bo ostale Se pri življenju, so še dandanašnji na vrhuncu denarne slave, oiiroma oredje vsemogočnega kapitaliema.
Kljub temu smo pa dolžni počastiti one, kteri so žrtvovali svoje življenje ca svoje ideale, kajti oni so umrli v trdnem prepričanju, da so se bojevali za napredek človeštva.
Slednje zasluge jim nihče ne more kratiti, I.ajti Bužnjištvo, ktero je preje vladalo v južnih državah, je ca vedno odpravljeno in sramot ni madež so naši vojaki oprali ■ svojo lastno krvjo.
Vendar pa kljub vojski ca svobo do še vedno ne moremo trditi, dt se je pri nas svoboda ca vedno udo mačila, kajti rešili smo se sužnji-štva, toda sužnji so še vedno ostali. I
Preostane nam toraj še druga, velikanska vojska, kajti odpraviti moramo delavsko Bužnjištvo, ktero muči in ickorišča Bvoje Žrtve ne gledč na poltno barvo, na narodnost ali vero.
Na gomilah onih, kteri bo juca ški umrli ca pravico in svobodo, moramo si biti svesti vevišene dolžnosti, ktera nam veli, da moramo, ako treba, tudi sedaj žrtvovati življenje ca oprostitev iz sedanjega Bužnjištva. To je najpleme-niteji dar, kterega zamoremo podeliti mrtvim ic državljanske vojske.
Z Bogom neodvisnost!
V	Londopu vlada radost in veselje. Povscdi je Blišati zvonenjt zvonov, kteri naznanjajo konec ju-goafriške vojske in vrednost afriških vrednestnih listin neprestane raste. Ko bode londonska vlade izdala proklamacijo, s ktero bodt naznanila kronanje kralja Edwar-da VJI, pozdravljalo ga bode ljudstvo gotovo, kot kneza miru, kajt Boerci in Angleži bo sklenili mir.
V	bcerskem mestecu Vereeni-gung, na skrajnem jugu bivše re publike Transvaal, zavladala je med tamošnjimi rodoljubi žalost, ali vendar se je malo mestece na deenem brfgu reke Vaal probudilo iz svoje zaspane jednoličnosti, kajti dne 31. maja zvečer podpisali so zastopniki obeh nasprotnih narodov listino, ktere vsebina so mirovni pogoji.
Po neizmernih ravninah in rude-čej zemlji jugcafriških Kcpje hite jezdeci od kraja do kraja, in ka morkoli pr.hajajo, tam se širi žalost in tuga, kajti oni naznanjajo svojim rojakom, da je vojska končana. Vse je bilo caman : vojska ca svobodo, požrtvovalnost in junaštvo možkih, ženskih in dečkov.
Tudi po deželah Boercev čuti je evonenje, ktero se raclrga nad rac-valinami pežganih boerskih kc č nad opustošenimi in c redko travo obra£čenimi njivami, nad neštetimi grobovi, v kterih spe tisočere žrtve, ktere je cahtevala 32 mesecev trajajoča vojska. Umrli bo v boju; drugi so žrtve cavratnih umorov in copet tretji prcminoli so v concentrado taboriščih. Tudi tamkaj zvone evonovi, toda njih glas nazDanja emrt boerske svobode.
Dvaintrideset mesecev je trajala vojBka. Bi li vojska ca Boerce ugodneje izpadla, ako bi pri oble ganju mest Ladyemith, Mafeking in Kimber!ey odločneje postopali, je danes le postranskega pomfna. Vendar pa bodo juraštva De Weta ir D« la Rfya ter nfustrašnoet vsega naroda, kteri je vzajemno in ju oaški branil nesrečno mu domovino, ter umiral ca svobodo in neodvisne st, estala v svetovnej zgodo vini kot najkrasnsji spomenik boer skega domoljubja in smrti njegove Bvobode. Ako bi Brercem njihovi rojaki v Kapskej koloniji pravočas no priskočili na pemeč, bi bili Angleži gc tovo poraženi, teda pomoč je prišla prepozno.
Anglija slavi svojo zmago. Toda konec vojske je vendarle drugačen, kakor Bta si ga predstavljala stara zaveznika imperializem in kapitalizem. Slednjega so privabila trans vaalska zlata in diamantna polja v južno Afriko, dočim je angleškemu imperializmu geslo: „Afrika mora biti angleška od Kapa do Nila!" NenasTtnost Angležev je bila tolika, da bi vsled nje tudi Anglija Bkoraj prrpala. Tcda končno je le zmagala brutalna sila in Transvaal ter Oranje Bta poBtali angleški koloniji Javni upor bo Angleži v južnej Afriki zatrli, toda sovražtva do Angležev, ktero je naBtalo v Afriki fsled žalostnih spominov na siste-mat čno opustošenje dežele, na smrt neštetih žensk in otrok v concentrado tabori čih, na barbarsko vojskovanje, bode živelo še v poznih generacijah sedanjih jugoafri ški h bojevnikov. Anglija bode imela 300 000 Afrikanderjev, od kterih živita dve tretjini v Kapskej koloniji in vsi bodo njeni cagricem sovražniki, kteri bodo cahtevali za doščenje in osveto.
Vničenje celega naroda, opustošenje vse dežele, moren je ženskih in otrok nepozabni Verunigung,
kjer so morali boerski vodje potrtim srcem podpisati smrtno obsodbo neod-isnesti in samostojnosti svojih republik — vse se bode maščevalo !
Anglo-boerska vojna.
Nade polna Anglija.
London, 31, maja. Ako bode, kakor je pričakovati, v ponedeljek dolenja zbornica naznanila sklenitev miru v južnej Afriki, cavladalo bode v Londonu veselje, kakoršne-ga v Angliji še ni bilo.
PovBodi v Londocu Be ljudstvo že sedaj pripravlja ca prireditev ta-kocvanih mirovnih slavnosti, ktere se bodo vršile v ponedeljek zvečer. Da se bodo ob tej priliki v capad-nem aristokratičnem Londonu vršile vsakovrstne parade, kterih sa bode vdeležilo tudi ljudstvo ic ist( čaega Lcndona, ie samoumevno.
V dolenjej sbornici so že sedaj vsi Bedeži oddani in ako se imeno vanega dre pričakovanja Angležev obietinijo, potem breedvomno v cvecnej kraljevini ne bode nihče delal, pač pa se bede vsakdo radi konca vojske ver »lil.
Cape Town, 31, maja. Tukajšnje ljudBtvo pričakuje z veliko nestrpnostjo konca vojske, cajedno se pa boji, da Boerci še v zajed nem trenotkn mirovne pogoje Angležev ne ca vrže j o.
Boerski vodja Fouckfe je včeraj pri Riponu napadel Angleže. Po trdem boju Be je umaknil. Poboje stranskih izgubah ni nič znanega
Pietermaritcburg, Natal, 31. maja. Governor McCallum je včeraj dejal: „Boerci zahtevajo vselej več nego jim hoče Anglija dovoliti. Tukaj zbrani delegatje se na stroške Anglije veseli in radi tega so obravnave tako dolgotrajne.
Pretoria, 31. maja. Predsednik Stein je nevarno zbolel in radi tega ne more več prisostevati mi rovnej konferenci, On je odpoto val v Ki iigersdorp.
Velik požar na Rackt way Beach.
Minolo nedeljo zjutraj razdejal je ogenj na newyorSkem zabavališču Rockawcy Beach več hotelov in koncertnih ter plesnih dvoran. Goreti je pričelo zjutraj ob 4. uri v KaBtenovem hotelu, kjer Be je razletela gazolinova peč. Od tukaj Be je cgenj hitro razširjal na obe Btrani. Valed pomanjkanja vode so gasilci zamegli še le dve uri kasneje pričeti z gašenjem. Skupna škoka znaša $1S0.C00.
V razvalinah so našli štiri mr. tvece, kteri so bili tako ožgani, da jih ni bilo prepoznati. Tudi več osob je bilo ranjenih.
Za $20 000 volne vtihotapili.
Trgovec z oblekami Jakob Wener št. 719, Broadwty v N. Y., vtiho tapil je is Kanade za $20 000 volnenega blsga, radi česar so ga dne 2. t. m. zaprli.
Vanderbilt strojevodja-
Ko je minolo Boboto odhajala sotnija G. 12. polka z vlakom ix New Yorka v PeekBkill, naprosil je mladi Vanderbilt, kteri je poročnik iste sotnije, strojevodjo, naj mu dovoli voditi lokomotivo. Jed-va je Vanderbilt odpel ventil, že Be je vlak tako stresel, da so vojaki popadali na tla, pri kterej priliki je vojak John Williams tako nesrečno padel, da je nezavesten obležal. Ko je na cnamenje vlak copet vstavil, Btoril je to tako hitro, da so vojaki copet popadali na tla in še le potem Be je mladi milijonar prenehal igrati.
Okamnele ladije v Alaski
Tacoma, Wash., 31. maja. Uredniku tukajšnjiega lista ,, Northern Light" so nacnanili Indijanci, da so našli v gorovju severne Alaske dve okamneli ladiji. V dokaz svoje trditve prinesli so razno čudno ka-menito orodje. Ko se prične sneg topiti, bode odšla posebna ekspedi-cija na imenovano mesto.
Indijanci pravijo, da sta ladiji oddaljeni jedrna od druge kacih £00 yardov. Blico njih je velik okamneli gozd in kacih deset milj dalja v gorovju so nepregledni ledeniki.
Nemiri v južni Ameriki.
Castro zopet v skrbeh.
Willemstad, Curfca^, 31. maja Dne 28 maja zasedlo je ven^zuelsko vladino vojaštvo mesto Garupano v državi Bermudez, kajti vstaši so mesto dva dni pred prihodom vojaštva ostavili. General Matos, vodja venecueUkih vstašev se je dne 25. maja ickrcal na veneiuel-skej obali. Prišel je ic Port of Spain na otoku Trinidadu in je sedaj s 650 vstaši ic Carupano, Cumana in Barcelona, na potu v Caracas, kamor bode prišel v 14 dnevih. Ko je venecuelBka vlada dobila to vest, ni vedela kaj početi. Mesto Ccro v drŽavi Falcon in Valencia v Pa robolo so v nevarnosti.
Od vseh Btrani se poroča o VBtaji proti predsedniku Castro. General Uribe Uribe, vodja colombijskih vstašev, kteri je nedavno prišel na otok Trinidad je sedaj v Caracas, kjer je obiskal predsednika CaBtro.
Tri hiše zgorele.
V Passaic, N. J., zgorele so dne 31. maja cjutraj tri hiše v takozva-nem Dundee okra;u. V hišah je stanovalo OBem rodbin, kterim je egorelo vse imetje. Vsi gasilci me sta so prihiteli na pemoč in tako preprečili nadaljno nesrečo. Škodo še niso cenili.
Tovarna za žeblje zgorela.
Sunbury, Pa., 31. maja. Ic ne poent nih verokov nastal je včeraj v tukajšnjej tovarni za žeblje, ktera je last ,,American Steel Co." požar, kteri je v primerno krstkem času tovarno razdejal. Škoda cnaša 50 tisoč dolarjev.
Znižanje naše stalne vojske
Washington, 31 maja. Da vlada dokaže, kako Be je polcžaj na Filipinih „icboljšal(>, je iedal predsednik Roosevelt ukaz naj se Število naše vojske od 7.7 000 mož zniža na 66.000 mož. Skadrona konjiče bode imela odslej v nadalje mesto 35 le 75 mož. Število ii fanteriji se zniža za 10 000 mcž.
Združenje bank.
Chicago, 111, 30. maja. Delničarji prve nacijonalne banke in j^etropolitan" banke so pri danes Be vršečej Bkupnej seji odobrili zje-dinjenje obeh imenovanih denarnih zavodov. PoBlovna glavnica nove banke znaša S 100.000.000. Predsednik preoBnovanega podjetja bode James B. Forgan.
V znamenje noža.
Chicago, 111., 31. maja. V navzočnosti 50 osob sta se včeraj zvečer na vogalu 23. ulice in Dearborn St z noži bojevala dva zamorca. Boj se je končal s tem, da je zamorec Aleksander Shirlf y obležal mrtev na bojišču, dočim so njegovega ranjenega nasprotnika zaprli.
Buffalo, N. Y., 31 maja. Na iudijanskej rezervaciji blico Law-ton postaje je vCeraj Charles Suew umoril polnokrvnega Cattarauga-Indijanca Adam Jacobsa. Indijanec je slednjemu radi neke indijanske deklice racbil okna, nakar ga je Sncw zaklal.
Ubogi Chicažanil
Chicago, III., 31. maja. V hotelih in restavraotih danes ni mogoče dobiti mesa, ker vozniki ledu štrajkajo.
Jetniki v Bridenell zaporih, kacih 2000 po številu, bodo morali ostati jutri brec mesa. V zaporih rabijo vsaki dan pol tone mesa, kterega bedo Bedaj nadomestili c močnatimi jedili in sadjem.
Orkan v Nebraski.
Omaha, Neb., 31. maja. Danes popoludne je v bližnjem mestu Terraville racdejal vihar 25 hiš. Več osob je ranjenih. Tudi v Central City je bilo več poslopij razdejanih in mnogo ljudi ranjenih. Tovarna „Caledonian Stamp Mills" je zginola b površja. Škoda cnaša več stotisoč dolarjev.
Carrie Nation pomiloščena.
Topeka, Kans, 2. junija. Governor Stanley je pomilostil protialko hclko Carrie Nation, ktera je bila obsojena v jednomrsečno ječo iu plačilo denarne kazni v znesku 1 0 dolarjev, ker je razbila pohištvo v nekej gostilni.
Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo
sv. Barbare
v Forest City, -	Pennsylvania.
ODBORNIKI:
John Drašler, predsednik;	John Telban, I. tajnik;
Alojz Kres, podpredsednik ;	Anton Trei.c, II. tajnik;
Martin Muhič, blagajnik.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Jožef Zalar, Jožef Bucfnei., John Žigon, Jakob Terček«
Dopisi naj te pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa.
Glasilo ,,GLAS NARODA".
Dvanajst Poljakov vtonilo.
St. Paul, Mion, 31. mBja. I. Vinnippga, Manitoba, se poroča da se je pri Edmontonn podalo 40 Poljakov s plavom po reki v Victo rijo. Dvajset milj južno od Edmon-tona se je plav prevrnil in 12 Poljakov je vtonilo.
Nesreča pri streljanju.
Wichita, Kans , 31 maja. Med tem, ko bo tukajšnji topničarji ba terije A, pripravljali topove za streljanje v proslavo pracnika kinčanjf grobov, racletel se je top imenovane baterije. Trije topničarji so bil) ranjeni, med njimi jeden smrtno.
Boji z Indijanci.
Nogales, Arizona, 31. maja. Me hikanski vejaki so Ypqui Indijance, kteri so v novejšem času pričel j preganjati bele naslednike, SO mil; od mesta Hermosillo premagali. Osem Indijancev in dva vojaka j* bilo usmrti nih. Število indijai s^ih vojščakov cnaša 400.
Tucson, Aric., 2 junija. Bataljon mehikanskih vojakov, ktere je vodil general Torres, se je včeraj pr; ElTarque, blico HermcBilla, bojeval i Yfqui Indijanci. Indijanci bo bili por. ženi; na bojišču je OBtal< 40 mrtvih in 70 ranjenih Indijancev, dočim so Mehikanci zgubili 15 mrtvih.
Pribili farmarja na drevo-
Hul tsville, Ala., 31. maja. Včeraj popoludne sta dva nepoznana lopova napadla farmerja Tom Har-lessa blizo Berklcya. Z revolverji sta ga prisilila, da jima je dal ves denar, na kar sta ga c velikim žeblji pribila Bkozi roke ca drevo. Nesrečnika so k sreči pravočasno našli, ranjen je tako, da dalj časa ne bede mrgel delati.
Razvaline prazgodovinskega mesta v Mexico.
Mrxico Ciudad, 31. maja. Prcfn sor Leopold Batres, kteri se je te dni vrnil iz države Orača, kjrr je obiskal razvaline mest nepoznai ib davnih narodov, poroča, da je naS^l tamkaj razvaline iz prazgodovinske dobe. Razno tega je našel ostanke indijanskih trdnjav na gori Monte Albano. Na iBtej gori našel je tudi ostanke morakih živali in razne školjke, kar dokazuje, da je bilo nekoč tam, kjer je sedaj 1800 čevljev viBoka gora Monte Albano, morje. Profesor Batres trdi, da je bil pred 3000 let oni del Mexike še pod vodo. Razvaline indijanskih stavb so zelo podobne onim v Egiptu.
Razstava v Charlestonu končana.
Charleston, 8. C., 31. maja. Tukajšnjo razBtavo bo z današnjim dnem zaprli. Točno o polunoči ugasnili so vse električne luči, god be so zaavirale mirocov in krasna ,,Souch Carolina Interstate & West Indian" razstava spada v minolcst Razstavo so otvorili dne 1. decembra minolega leta. Med tem ki število obiskovalcev v prvej polovici racBtavne r6be ni bilo veliko, prihajali so gcetje v zadnjih trt h mesecih trumema. V finančnem pogledu racBtava ni vspela in delničarji ne bodo dobili svoj genar nacaj, dasiravno primankljaj ni baš velik.
John Venzel,
30 King St., Cleveland, O., izdelovalec kranjskih in nemških
M&BMQNI&
se priporoča rojakom za iedelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cena trivrstnih od $22 do $45, plošče so ic najboljšega cinka; izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine, cena trivrstnim je od $45 do $80. Več iu natančno povč.
JOHN VENZEL,
SO Kina- Str»et.	HIeland. Ohio
haravna Kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct galon s prsodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct galon s posodo vred
Izvrstnatropavica od $2 50-$3.00
galon b posodo vred. Manj nego deset galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošlejc denar ociroma Money Order.
Spoštovanjem:
Nik. Radovich,
702 Vermont St. San Francisco,Cal
Agente
iščemo za prodajanje stavbenih lotov po $450 na črti E. 17« th St., Bronx Borough, N. Y. City. Pišite po mape. 20 odstotkov komisijona. Hiše po $300. Naš naslov je: Mr. H. P. Rose, 31 W. 43 St., New York City, Spalding Building.
Kretanje pamlkev.
v New York doipell :
,,Lucania" 31. maja iz Liverpoola z 921 potniki.
,,L'Aquitaine" 31. maja iz Havre z 900 potniki.
,,St. Paul" 31. maja iz Southamptona s 624 potniki.
,,Celtic" 31. maja iz Liverpoola s 133S potniki.
,,Ryndam" 31. maja iz Kotterdama s 1270 potniki.
,,Kurnessia" 1. junija iz Glasgowa s 317 potniki.
,,K.aiserin Maria Theresia" 2. junija iz Cienove
z 8l6 potniki. ,,Mk»ltke" 2. junija iz Hamburga.
'Dospeti I ■ t j o 1
,,Friesland" iz Antwerpena.
„Prinzessin Victoria Louise" iz Hamburga.
,,Germanic" iz Liverpoola.
,,KoeIn" iz Bremena.
,,Barbarossa" iz Bremena.
,,La Lorraine" iz Havre.
,,Etruria" iz Liverpoola.
,,St. Louis" iz Southamptona.
,,Lahn" iz Genove.
,,Rotterdam" iz Kotterdama.
,, Ethiopia" iz Glasgowa.
,,Kaiser Wilhelm der Grosse" iz Bremena.
,,Bremen" iz Bremena.
,,Southwark" iz Antwerpena.
„Patncia" iz Hamburga.
O d p 1)a 11 tot
,,Kronprinz Wilhelm" 3. junija v Bremen. „l'alatia" 3. junija v Genovo.
Od pl j ali b od o 1
,,Zeeland" 4. junija v Antwerpen. ,,Majestic" 4. junija v Liverpool. ,,St. Paul" 4. junija v Southampton. ,,Grosser Kurfiirst" 5. junija v Bremen. ,,Columbia" 5. junija v Hamburg. ,,L'Aquitaine" 5. junija v Havre. ,,Furnessia" 7. junija v Glasgow. ,,Pietoria" 7. junija v Hamburg. ,,Lucania" 7. junija ▼ Liverpool. .,Ryndam" 7. junija » Rotterdair. ,,Moltke" 10. junija v Hamburg. ,,Prinzessin Victoria Louise" IO. junija v
Ham Durg ,,Friesland" ii. junija v Antwerpen. ,,St. Louis" 11. junija v Southampton. ,,Germanic" 11. junija v Liverpool. ,,Barbarossa" 12. junija v Bremen. ,,La Lorraine" 12. junija v Havre. ,,Lahn" 14. junija v Genovo ..Ethiopia" 14. junija v Glas^Qw-„Etruria" 14. junija v Liverpool. ..Rotterdam*' 14. junija w Rotterdam
i | II m | I I I 1 1 I | I || | | II m
SLOVENSKA
Pratika
za leto 1902
je dohiti po 10 centov komad. , GLAS NARODA"|
■ I III111111111111111 M II »
Ill
|| Jugoslovanska Katoliška Jednota. |||
»n

■ ikorporirana due 24. januvarija 1901 v državi Minneaota,
8edoz v ely, minnesota.
GRADNIKI :
Predsednik; John Habjas, Box 303, Ely, Minnesota; Podoredte link : John Globokab, Box 371, Ely, Minn. ; [, tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ; £1. ,, John LovSin, Box 291, Ely, Minnesota; blagajnik: Ivan Gov*«, Box 105, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI:
Ivan Pari*, Box 278, Ely, Minn.;
Mike Zunič, 431 - 7th St., Calumet, Mich.;
Josip GoriSek, 5136 Ruby St., Pittsburg, Pa.
POROTNI ODBOR:
John Keržišnik, predsednik, Box 138, Federal, Pa. John Gkrm, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Frank Vlahovič, 1202 S. 13th St., Omaha, Nebr.
PRISTOPILI:
društvu sv. Cirila in Metoda štev. i, Ely Minn., Jakob Geršič rojen 1876.	Društvo šteje 309 udov. društvu Srca Jizusa Štev. 2, Ely, Minn., Filip Arko 1866, Ivan Mat-ko 1883, losip Samsa 18S3, Ivan Tomažič 1879, JosipKapš 1S83, Franc Martinčič 1869, Anton Skerbec 1873.
Društvo šteje 221 udov. društvu sv. Jožefa Štev. 20, Sparta, Minn., Marko Butala 1884, Ivan Knaus 1874, Luka Lužar 1874, Josip Majerle 1880, Frank Mezik 18;6, Frank Stritar 1872, Peter Staudahar 1884, Frank Germ 1878, Ij-nac Kralj 1879, Pavi Mihelič 1868, Ign. Markovič 1859, Matija Petkovštk 1862, Josip Stritar 18S0, Franc Šuštaršič 1877, Anton Zupančič 1871.	Društvo šteje 64 udov.
SUSPENDIRANI : i a sv. Cirila in Metoda štev. 9, Calumet, Mich., Ivan Moravec.
Društvo Šteje 131 udov.
ČRTANI :
(».t ibuštva Srca |e/u?a Štev. 2, Ely, Minn., Josip Verand, Ivan Mihelič, Janez Horvat.	Društvo šteje 218 udov.
J o bi p A g ui teb, I. tajnik.
Od tli
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : Joe Agnič. 80* 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan G o v i e, & * 105, tCly, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Eyropejske in druge vesti.
Dunaj, 31. maja. Avatrijaki mi-niiterski predsednik Xoerber je v državnem zboru naznanil, da je sprava med Avstrijo in Ogrsko skoraj nemogoč«, kajti Avstrija ne more dati Ogrskej dovoljne koncesije. Zatoraj bode moral lopet c*aar Fran Josip med obema državnima polovicama posredovati in spi« Slo ae domneva, da bode ceaar podpiral obobožauo Avstrijo proti siromašnej Ogrski. Vsekako je pričakovati krizo.
Algier, severna Afrika, 31. maja. Bliso Dileae v Sahari, napadli ao Tuaregi oddelek Francoaom naklonjenih Arabcev, kt*re je vodil neki poročnik na oazo Ain Sala Arabci ao napad odbili. 71 Tuaregov je bilo usmrtenih. Arabci ao zgubili tri mrtve in 10 ranjenih.
Barcelona, 31. maja. Danea ao zaprli tri ugledne karliate, medkte-rimi je tudi Marki Lacour, pobofinik vodje Carlistov, generala Moore.
London, 31. maja. Povabila, s kterim je vlada povabila irske poslance naj se vdeležijo slavnosti „kronanja" kralja Edwardarposlan ci Irske niso sprejeli. Pri prihod njej seji bodo Irci naznanili vzroke, radi kterih slavnosti nečejo pri soatovati.
Joseph H. Choate, ameriški poslanik se bode o priliki slavnosti kronanja peljal z navadno ekvipa žo, ktero rabi VBaki dan. Kralj mc je dal na razpolago državno ekvi-pažo, toda Choate je ponudbo odklonil.
London, 31. maja. Križarica Zjed. držav „San Francisco" je od-pljula od tukaj v Zied. države. Čast niki imenovane vojne ladije so bili v zapadnje afriškej republiki Liberia, kjer ao v imenu washington-ske vlade pričeli obravnavati, radi vstanovitve premogove postaje Zjed držav v Liberiji.
Paris, 1. junija. Pri proviiorič nih volitvah predsednika francoske poslanske zbornice ;e bil Leon Bourgeois izvoljen predsednikom.
Petrograd, 1. junija. Minister notranjih zadev Plehwe, bode dne 15. junija objavil ukas, daje car kmetovalcem odpustil 25,000.000 rubljev davkov.
Lakota v Koreji
San Francisco, Cal., 31. maja. I* Koreje v severoiztočnej Aziji se poroča, da je tamkaj zavladala strašna lakota, io da je 40 000 ljudi v nevarnosti. V Kjohi našli so pet trupelj, ktera ao ležala pod dre vesom, od kterega so nesrečneži oglodali kožo. V nekej vasi je več stari šev poklalo svoje otroke, ktere so pojedli. Najhujše vlada lakota v pokrajini Wang Ha.
Svoboda tiska na Kubi-
Havana, Kuba, 31. maja. Zastopniška zbornica je danea razveljavila vae vojaške ukaze, kteri ao avobodo tiaka omejevala.
V	Cienfuegos ao roparji nekemu bogatinu ukradli otroka in zahte vali 60 centenea odškodnine. Roparji ao denar dobili in odšli ne da bi dečka dali nazaj roditeljem. Kasneje ao našli dečkovo truplo, kterega so krokarji že na pol auedli.
Drobnosti
V	Ameriko se je odpeljalo dne 20. maja z ljubljanskega južnega kolo dvora 100 osob.
Slovensko-amerikanski
KOLEDAR za I. 1902
j« dobiti samo io elegantno vezani z« 40 centov.
Umrla je v Kranju gospa Ivana Majdič, rojena Sturm, mati vele tržca in posestnika gosp. Ivana Majdiča. Bodi blagi gospe prijazen spomin.
* * *
Žepne tatvine. O priliki birmo-vanja v stolni cerkvi v Ljubljani s d se izvršile žepne tatvine. Tako je bila ukradena Jeri Blahovčevi, delavki v tobačni tovarni iz žepa črna usnjata denarnica, v kteri je imela dva tolarja in nekaj drobiža. — PoBestnikovi hčeri Tereziji Zajčevi iz Podgrada št. 50 je bila ukradena rujava denarnica, v kteri je imela desetak, dva komada po 5 kron in
pet komadov po 20 vinarjev.
* *
*
Strašna smrt. 171etni Fr. Kmet is Soteske pri Toplicah je pri delu na žagi Franca Reparja padel pod cirkuiarno Žago in bil aeveda takoj mrtev.
• •
*
Poskusen nlom. Neznan zlikovec ae je v noči od 13. na 14. maja utihotapil v pisarno stavbnega podjetnika Ceconija v Radovljici in s krampom poskusil razbiti železno blagajno, v ktero je bilo 80 000 K. Poskus ae pa ni poBrečil.
Tatvina. Krojaškemu mojBtrn
Melhiorju Koširju v Hilšerjevih ulicah v Ljubljani je v času od 13 do 18. maja ukradel neznan tat iz zaklenjene omare zlato verižico, vredno 96 kron, in srebrno uro, vredno 20 krcn. Sumljiv je tatvine krojaški pomočnifc V. K., kteri je pri njem delal in je bil zaradi tatvi
ne predkaznovan.
* *
*
Ubil se je v noči cd 17. na 18 maja 75 let stari berač Pavel Zrim-šek. Ponoči je šel na hlev na Poljanski cesti štev. 26 v Ljubljani spat. V pijanosti je zgrešil tla in padel skoz senomet v hlev in Be ubil. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Krištofu.
* *
*
Slovenci pod noži Bruneežev. Iz
Bohinja se poroča : Od 16. do 1& maja so se pri nas zgodili trije slučaji krvavega nasilstva. Italijani-Brunččži bo tri Slovence napadli; 2 napaden ca sta bila zabodena, jeden je dobil z boksarjem smrtno-nevaren udarec po glavi. Isti, ki je bil 16. maja zaboden, je 20. maja umrl v bolnišnici, drugi, ki je bil zaboden, je v največji nevarnosti in tudi glede tretjega, ki je udarjen po glavi, ni gotovo, če ga bo mogoče rešiti. Vsa ta nasilstva bo storili italijanski Brunččži. To so ljudje, ki pri vsaki besedi, če jim ne ugaja, primejo za nož. In te ljudi protežira podjetnik konte Cecconi, ki je prevzel zgradbo tunela kolikor le more. Cecconi je sam Lah in jemlje najraje laške delavce. Ako pride Slovenec vprašat za delo, ga ne dobi, čež, imamo dovolj delavcev, če pa pride uro pozneje 20 eli 30 Brunččžev, dolč vsi delo. In vendar so ti Brunčeži naravnost občenevaren živelj. Ko so 19. maja ob 6. uri zvečer lovili tistega Brunččža, ki je Slovenca a štiletcm zabodel v trebuh, stal je v Boh. Bistrici gostilničar in trgovec p. d. Hrovat pred svojo hišo. Bežeči Brunččž be je brez vzroka zagnal b 25 centimetrom dolgim nožem na Hrovata, in ko bi ta ne bil odskočil v vežo, vid9l bi bil v trenutku svoja
Čreva pred seboj.
* *
*
Postojnska jama. O letošnjih binkočtih je prišlo gledat postojnsko jamo nad 3000 obiskovalcev. Obisk je bil primeren lanskemu. Vsa krasota in mogočneBt jame se je videla še le letos, in sicer vsled naprave polne električne raza vet ljave. Sedaj še le je bilo videti, kako l^pi so kapniki, sedaj de le je bil razsvetljen vsak kotiček in je dobil obiskovalec popoln in harmoničen utis. Č.m se izve po svetu koliko j a jama pridobila s elektri čno razsvetljavo, se število obiskovalcev gotovo zopet pomnoži. Grajati pa ae mora nedoBtatno nadzor stvo. Bilo je premalo paznikov, dasi je znana grda razvada premnogih ljudij da brezobzirno polomijo tudi najlepše kapnike „ta spomin". Videli smo na pr. piranrdo, na kteri Be je pcznalo, koliko so se ljudje trudili, da jo razdenejo, pred plesiščem pa se obiskovalci tako tolkli po kapnikih in jih lomili, da je kar donelo.
* *
*
Novi bankovci. Kakor smo že poročali, izdala je avstro ogrska vlada dne 26. maja nove bankovce po 50 K. Ti bankovci, ki so datirani z dne 2. januvarija 1902, bodo 150 milimetrov široki in 100 milimetrov visoki. Podoba na noti je v modri barvi izdelana, temelj pa je rudeče-vijolčast. Na jedni Btrani je nemški napis, poleg kterega je v osmih deželnih jezikih — tudi v s ovenskem — povedana vrednost bankovca, na drugi strani pa je samo napis v madjarskem jeziku.
DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje t staro domovino. Mili-
lijone kron pošljem vsako Teto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti ! Kako redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov ali pošt. Izvrstne bančne zveze na Dunaju, Budapešti, Trstu, Ljubljani in druzih mestih mi omogočijo hitro, pošteno poslovanje.
Sedaj pošljem 100 kron za $20.45
in 15 centov poštarine bodisi da kilo pošlje $5 ali S500.
PAEOBEODNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli'cor megoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi dohod po kterej železnici
___in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji,
odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam dojde na kak kolodvor naj nas pokliče na telefonu in sicer 3795 Cortlandt. Rojaki se naj vedno name obrnejo, solidno in pošteno postrežbo jim jamči že moje dobro ime v devetletnem poslovanji.	Z veleštovanjem,
FRANK SAKSER, 100 Greenwich Street, n. Y.
OP" Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, daje druga številka vse eno, v tem
obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Habsburški vladarji napram Ma-žarom. Velika mažarska slabost j^ njihov šovinizem in neprim^rnr zaljubljenost v svoje običajp, noš itd. To slabo stran bo poznali tud habsburški vladarji ter jo izkori ščali v sv^j prid. Tako je daleko-vidni vojvoda MakBimiljan, ko j^ leta 1598 potoval v Sedmcgraškr, že v Košicah oblekel mažarBk*-hlače. Vojvoda Matija, ko prišel podpihovat zoper kralja Rudolfa, oblekel si je v Požudu mažarsk narodno nošo, pa tudi brke si j namazal in navihal po mažarsko Tudi Marija Terezija je prišla * Požun s celim spremstvom oprav ljena v mažarsko nošo, ko je bil
treba Mažare za varstvo prestola.
* ♦
*
fndakinja. Nedavno je umrla dp Dunaju vdova ritmojstra Ida Rohr-weg-Rohrheim. Bila je pravcat: ženska čudakinja. Celih 14 let 1 zapustila Bvoje sobe v hotelu ter i-živela zelo ubežno. Po smrti pa so d&šli po raznih kotih, v postelj: in škatljah vrednostnih papirjev ii dragocenosti za milijona kron Napravila je legate la dijake, vdov^ in sirote itd. ter zapisala svojo zadnjo voljo na 18 testamentih, k pa so vsi brez podpisa, toda neveljavni.
* *
•
Zaradi eopernije tri mesece ječe. Obsodba pa se ni pripetila mordf v srednjem veku, temveč dne 8 maja v Tipperary na Irskem. N' Irskem vlada namreč praznoverja, da se zamoro 1. maja zacoparit tuji živini v hlevu. Vsled tega pre-fuj^jo kmetje to celo noč v svoji* hlevih na straži. Tako je tudi strs žil kmet Russell, ko se proti jutri rfs priplazi njegov d bri r-s-d, d: bi začaral kravam za mieko. Russ-'l pa ga je zgrabil ter oddal sodišču ki mu je prisodilo tri meseca ječ* sez motivacijo na vlom v tuje^pc Blopje.
KRONPRINZ WILHELM
odpliuje iz New Yorka
dne 3. junija ob 2. uri popoludne.
nag- Pljuje samo 6 dni.
Parobrodne listke je dobiti pri: Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York.
Kurz.
Za 100 kron avBtr. veljave tre* a je dati $20 45 in k temu še 15 centov za poštnino ker mora biti ^arna pošiljat^* registrira*
Slovenec, ki tudi* dobro angleški zna, dobi lepo službo v lekarni (Drug Store) kot
lekarniški pomočnik.
Plača je Sioo na mesec in sčasoma še več, ako pride pravi mož. Več
pove:	Frank Ker/išnik.
Rock Springs, Wyo.
Služkinja
dobi stalno delo, a ne preveč trpežno, plače je na mesec 515 do $20. Več pove: lacob Blatnik, Box 66. Altlridge, Mont., Park Co.. ali pa
na G. Zobec, Box 65, Aldridge, Montana.
OVOJ' K SvOJ'<Tl -
Podpisani se priporočam bratcu Slovencem in Hrvatom, da blage ^olijc obiskati moj
društvo sv.:trojice,
št. 82 N. H. Z.,
▼ PUSBLO, COLO.,
ma svoje redne seje vsako nedeljo po 15 dnevu v mesecu. Odborniki: Anton Pleše, predsednik; Daniel Badatovit, podpredsednik; Marko m. Stepan, I. tajnik; Marko Relič, II. tajnik; Martin Geršič, blagajnik; John Plut, predsednik bolniškega odbora, stanuje i2i9Soutb Santa Fe Avenue, Pueblo, Colo.
Podpisani naznanjam, da sem Ely, Minn., otvoril svoj
Smešnice.
Grozno. KrČmar: ,,Vi niti pojma nimate, kako mi je moj sosed nevošljiv in kako skuša moje goste pridobiti." — Gost: ,,Kako pa vam škoduje?" — Kičmar: ,,Sedaj je cel6 pričel točiti pravo vino."
Zadolžen. A.: ,,Čemu se pa ne oženiš, ako se dolgov ne moreš znebiti?" — B.: ,,Jedna žena v pokritje dolgov ne zadošča, radi bi gamije pa nečem biti kaznovan."
Zlatonosne dežele Leta 1899 je dala zlata Avstralija 119,352 kg Afrika 110.182 kg, Zjed. države 106 911 kg, Rusija 33.354 kg, Ka nada in Nova Fundlandska 32 086 kg. Britska Indija in Mehika okoli 12 000 kg. Brazilija 3234 kg, AvBtro Ogrska 2925 kg, Nemčija 112 kg Anglija 88 kg, Italija 250 kg, Švedska 106 kg. Vsega zlata skupaj sije izkopalo 1. 1899. na avetu okoli 461.305 kg, ki je vredno 1287 mil mark. Srebra se je iskopalo leta 1999. 5,202.309 kg. ki pa velja le 421,349,000 mark.
3- 2tprf-m točim vedno sveže piv dobra vina in whiskey, kaki čudi druge likere in prodajam fi. » sinod ke.
Naznanjam tudi, da pošiljam de
jarje v staro domovino pc nizk-:eni in sem v zvezi z g Fr ^ai«
i>. 5 »poštovai."-cL	*
ii^rtu. ifj'l
1
Slovencem in Hrvatom, poseon-delavcem pri d gah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, TeneBse« •td. priporočam svoj
St. Nicholas Hotel
Corner Main in Washington Streets v Memphisu, Tenn.
Pri meni bode vedno dobiti čedn. m ceno stanovanje in hr a-n a, dalje sveže pivo, vinoii whiskey kakor tudi fine s m o d k e, vse po nizki ceni. K obilnem' obisku se priporočam Slovenes^ % Hrvatom • spoštovanjem
v kterem vedno točim izvrstno pivo, fina vina in whiskey, prodajam tudi domače in importirane smodke.
Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje v staro domovino
in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, ali potuje v Ftaro domavi-no. Z veleštovanjem
Ivan Govže;
saloona *.
NAZNANILO.
Slovencem in Hrvatom priporočam moj
SAJLOOiV
1202S,13thSt., Omaha,Neb.,
v obilen poeet. Zagotavljam vaem j obiskovalcem izvrstno postrežbo a izborno pivo, izvrstnim domačim in caiifomškim vinom, dobrim whia« keyem in izvrstnimi smotkami. Priporočam ae tudi rojakom potujočim skozi Omaho, kterim preakrbim vožnje listke do Ljubljane. Kdor pride na kolodvor, naj mi telefonira, moja Številka je 2172 in takoj pridem po njega. S spoštovanjem
JOSIP PEZDIRTZ,
Omaha 5T»H
Zmota. Gospodična (nadležnemu častilcu: ,,Ali me hočete v resnici osrečiti ?" — Gospod: ,,Go tovo!" — Gospodična: ,, Potem me pustite v miru !"
A v d i j e n c a v Afriki. Suženj: ,,Xeki misijonar želi z Vašim veličanstvom govoriti, naj ga li naš kuhar takoj pripravi za današnji table d' hote ?"
J OSI p Li04ieUlr
1 East Helena, Moo«
priporoča -jvc-is
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVAL iS možke, ženske in otroke Daha TINO FINE SM0D7E in ŽGA NJE in KUHINJSKO QPB£."W
T*?"*?: "R" 'ttf — s*.* T-i ft"	-
Math. Graheb,
1201—1203 Oor. Mesa in Santa Fee A.vs.,
PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vrste, kakor tudi svojo bogato zaloge
pcerijsta Map
in železnine; v zalogi ima tudi Tri-nerjevo grenko vino.
fjC" Pošiljam denarje v star« domovino najceneje in najhitreje
ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakserjem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK, lastnik.
Star znanec. Prosjak: ,,Gospod Pavlovič, dajte vendar vašemu staremu znancu miloščino !" — Gospod: ,,Staremu znancu? Jaz vas ne poznam !" — Prosjak: ,,Naravno da me poznate, jaz sem oni, ki je vašej soprogi ukradel zlato uro. Ravno sedaj so me izpustili iz ječe."
Tudi kazen. Sodnik: ,,Trikrat ste že bili kaznovani?" Toženi: ,,Da; toda vselej po nedolžnem." — Sodnik: ,,Pustimo to; ali ste oženjeni?" — Toženi: Da.... tudi po nedolžnem !"
Naravno rudeče vino
iz Concord grozdja.
gatona velja 33 ct, ako se kopi sod od 50 gil.
To vino je povsem naravno in ni ponarejeno ali zbrozgano.
Uzorce pošiljam na zahtevo. Moj naslov je:
ADAM BECKER,
440 Greenwich S*.. New York.

V mrazu.
Spisal Vladimir Korolenko.
Peljali smo se proti jugu iu zima nas je od severa B3mkaj dohitela. Vendarsmopazamoglimisliti, daje* prišla nam nasproti, in daje sledeč vodotoku rek, prihajala od zgoraj navzdol.
V septembru je bilo okrog Jakut-ska še precej toplo in reka ni bila niti zamrrnena. Na nekej bližnjih postaj nas je celo čarobna mesečna noč izvabila, iu mesto da bi prenočevali v dolgočasnej jurti, ktero so radi obdižauja toplote z gnojem obložili, vlegli smo ee ob bregu v naše čolne, ktere smo pripravili za ležišča in smo se pokrili z jelenovimi kožami. Po noči se mi je pa dozdevalo, kakor da bi kedo mojo desno lico z ognjem žgal. Radi tega sem se probndil in videl, da je mesečna noč postala še bolj bela. Vae naokrog je bilo pobeljeno s slano in ojivjem, ktero je pokrivalo tudi moje ležišče in ojivja se mi je dozdevalo tako vroče.
Tudi mojemu tovariša, ki je v istem čolna prenočeval, se je naj-brže to sanjalo. Mesec mu je svetil naravnost v obraz, na kterem sem opazil vsakovrstno pačenje. Njegovo spanje je bilo trduo in najbrže mučno. Potem je v bližnjem čoluu vstal moj dragi tovariš in se oprostil odeje ter kož, v ktere je bil zavit. Vse je bilo belo in tudi on st? mi je dozdeval kakor bela prikazen, ktera se je nepričakovano pojavila v mrzlem sjaju slane in divne mesečine,
,,Br," dejal je. ,,Mrzlo je brate."
Čoln se je pričel pod njim majati in v vodi je bilo slišati šumenje, kakor da se je steklo razbilo.
To je bil prvi led, kteri je naetal na mestih, kjer tok reke ni bil tako jak; bil je še tenek iu na njem je bilo opaziti sledove dolzih kristalnih igel, ktere so, ko jih je čoln zlomil, zvenele kakor steklo. Nam se je dozdevalo, da je postala reka v prvem mrazu nekako svinčena, dočim se nam je težko skalovje ob bregovju dozdevalo bolj lahko. Skale so bile polne slane in so zginje-vale v mesečnej daljini ter svetile uprav čarobno.
To je bil prvi pozdrav mrata ob pričetku naše dolge poti; in ta pozdrav je bil prijeten, prijazen in skoraj vesel. Md tem, ko smo počasi in z dolgimi prestanki nadaljevali svojo pot proti jugu, postajalo je vedno bolj mrzle. Zalivi so bili pokriti s temnim čistim ledom in ako smo zagnali od brega kamenj na led, se je dolgo časa valil po svetlej ravnini in provzročil vedno višje glasove, kteri so od pogor-skih sotesk odmevali. Potem je nastal led tudi ob ostalih bregovih reke in ob ledovja zalivov ter se je tako upiral toku vode. Zima je s svojo zmago nadaljevala in led je postajal vsaki čas večji; na njem je bilo opaziti dolge proge, ktere so anačile, do kjer je še pred kratkem segala tekoča veda, ktera se je morala ledu zopet za jeden ali dva aažna umakniti.
Kasneje je ležal na ledu tudi sneg, od kterega je bilo uatančuo ločiti le na pol zamrzoeuo reko. Boja med mrazom in toploto udeležile so se tudi druge mauje in po-gorske vode, ktere bo postajale vedno večje. One so ob svojem ustju odtrgovale led in ga prinašale v velečastno Ljeuo, ktere prosta voda radi tega ni zamogla pravilno odtekati in se toraj boja proti mrazu ni zamogla z vso Bilo udeležiti. Kupi razbitega ledu na reki so po-Btajali vedno večji in ledeni hlodi, ktere je izmetaval tok na robove ledu, bili so vedno debeleji. Tako bo nastale ograje in od brega smo videli, kako divje je bilo valovenje med omenjenimi ograjami. To je bila reka, ktera je na ledene trdnjave jezno metala plavajoče hlode ledu, kteri so Be razbijali v tisočere kose, igle in sneg, kteri pa vendar niso zamegli škodovati vedno večjim iu močnejšim trdnjavam. Potem se je zopet dokazalo, da se je led razširil, in da je Btruga široke reke postala ožja. Posledice tegf naravnega boja so bile večkrat iz-vanredne in nec^go dne smo začu-
deno obstali pred velicim stolpom ledenih hlodov, kteri se je dvigal na ozkem zemskem pomola, kraj kterega smo se peljali. Bil je najmanj seženj (2,13 metru) visok, spodaj ozek, zgoraj širok in pokrit z veliko gladko ploščo ledu, ktera je pokrivala stolp, kakor klobuk. Mi nismo zamegli zapopasti, kako je reka napravila tako poslopje in smo bili skoraj prepričani, da je izvrstno stavbo zgradil kak Btav-benik. Toda kedo bi bo v divjini s tako stvarjo ukvarjal? V ostalem je pa reka našo dvomljivost kmalu vstavila: med tem, ko smo čudežno stavbo opazovali, zaslišali smo od reke sem močan vdarec, na kar Be je stolp pred nami za jeden palec vzdignil, kakor da bi kaka nevidna moč dejala zopet nov hlod ledu pod stolp ; potem se je stolp nagnil naprej in padel na tla, na kar se je razbil v neštevilne male kosce. Tam, kjer je preje stal stolp, pričeli bo iz odprtine prihajati drugi hlodovi. Vob rob ledu se je pre mikal, kakor da bi oživel in veliki kosi leda so se zdrobili kakor pena.
Kolikor dalj časa je ta prirodni boj trajal, toliko velečastneji je bil. Iz reke sedaj niso prihajali drobni kosci ledu, temveč pravo prozorno skalovje, ktero se je v največjem neredu nakopičevalo drugo na drugo. Slika okolice postajala je vedno obupna. Blizo bregov postal je led visok in širok, dočim se je v sredi reke še vedno premikal in valovil. Bilo je, kakor da bi bila vsa narava napolnjena s strahom in žalost nim pričakovanjem. V osamelih obrežnih votlinah odmevalo je ža-loBtno pokanje in šumenje ledu.
Minolo še nekaj časa in tudi t^mno vodotočje v sredi reke je po stalo belo: tiho se vrteč in vdaria-joč drug ob druzega plavali so gost', beli ledeni hlodi, kteri so trk reke končno Fcvladali.
(Dalje prihodnjič.)





*
* 9
cA-3

m: *

Rojakom v CALUMF.Tl' in DOLLAR BAY naznanjam, da sem otvoril tudi na CALL"MKTU svoj SALOON.in imam sedaj
Central Saloon
JOHN BARICH, Prop.
v Dollar Bay and Calumet, Michigan.
V obeh saloonih bodem točil vedno sveže pivo, najboljši whiskey in druge likere, kakor tudi dobra vina,
ter prodajal fine smodke. Rojaki počastite me mnogokrat.
Dalje naznanjam, da sem tudi v zvezi z g. Fr. Sakser-jem, 109 Greenwich St., New York, ter po isti ceni pošiljam novce v staro domovino, ter rojakom tudi vse drugo potrebno preskrbi m.
john barich,
DOLLAR BAY & CALUNET, Mich.

Jacob Stonich

39 Jt. Madison St., Chicago, IE
JFrank Gule,
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N.Y.,
priporoča rojakom svoj
hotel florence,
v kterem vedno toči sveže ameriško in plzensko pivo, najboljša domača kakor tudi importirana vina, izvrstne smotke največjih tovarn. Nadalje ima na razpolago jako lepo
KEGLJIŠČE
r,'hileo obisk Be priporoča
FRANK QUL.E.
Slika predstavlja uro za gospode^16 Size) x dvojim pokroyom (Bosscase) in so vsakomu znani najljoljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane a
7 kamni $15^ 15 kamni $18.
Rojaki, kteri Selite kupiti dobro uro. se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro za male denarje.
Za obile narožbe se priporcfcam z	A
spoštovanjem	V
Jacob Stonich-
89 K. Madison St., Chicago* IlL
STA	.Ti. »LTi-fc*.
matija pogorelc,
PRODAJALEC
ar, verižic, atano? is drugs zlatnine.
*0«UŽE fltl
Bogata zaloga raznih knjig.
Cenik knjig pošiljam p o i t n i n e proalo PiSite po-nj!
Cene uram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels $6.00 15 Jewels Waltham $9.00 Srebrne ure z enim
pokrovom - $12.00 z. 3 pokrovoma $16.00 in višje.
Boss case 20 let garancije 16 size 7 Jewels $15.00 „ 15 „ $18.00 Boss case 25 let garancije 16 size 7 Jewels $25.00 >> »7 >> $30.00
Naznanilo.
Slovencem in Hrvatom na Ely,
Minn., in okolici priporočam mojo
prodajalnico,
v kterej prodajam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mi< ze, stole, peči in vsakovrstno žo : leznino. Dalje oskrbujem tudi
in t>dredim vse potrebno za nje-preskrbim krste in kar Bpada v tr stroko. Govori se tudi Bloveneki in nemški. S spoštovanjem
m. E. 6LEASON,
ELY, MINN.
V svoj 1 aaloffi mam tudi
Fin pismeni papir z navedenim! okraski v narodnih barvah.
CENA:
V	kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15
V	škatlji 2 ducata „ „ $0.350.600.75
Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgir ali Waltham, kakorinega kdor želi. Blago pošiljam po Express C. O. D.
vsk moj* blago jk garantirano!
Naslov v naročbo knjig je napraviti:
M. POGORELC,
Box 226, P. O. Wakefield, Mich.
E^" Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej" pošiljajo pod naslovom:
Math. Pogorelo,
Care of B. SCHUETTE, 52 State St., Chicago, 111.
« KNJIGE
ktere imamo ▼ naši salogi in Jih odpošljemo poituine prosto, ako se nam snegek naprej poilje:
F. G. Tassotti,
67 Montrose Av., Brooklyn, N.Y.,
naznanja Slovencem in Hrvatom, da je v zvezi z g. Fr. Sakserjem v Nf?w Yorku in pošilja po Ceni, brzo in zanesljivo
denarje y staro domovino
po dnevnem kurzu. Rojakom da navodila in pouk kako naj potujejo v staro domovino, ali koga od tam
sem želfc vzeti. Se spoštovanjem
F. G. Tassotti,
67 Montrose Ave., Brooklyn, N. Y.
Marsikomu je znano, da se velike tovarne WestinghouBe Worka nahajajo v East Pittsbargu, Pa., tam pa ima podpisani lepo urejeni
St. Charles Hotel,
v kterem toči izvrstno pivo, vino in whiskey, kakor tudi prodaja fine domače in importirane smotke.
Ako kdo v ta kraj pride, naj ms
obišfie.
Chas. Božič,
posestnik St. Charles Hotels, East Pittsburg, Fa.

Molitvene knjige: Fino vezane s imitacijo slonove kosti, ali v finem uBnju in s ilato
obrezo:
Spomin na Jezusa 45 ct., 35 ct Rafael, platno 75 ct.
„ usnje 85 ct. Kruh angeljski, 65 ct. Vrtec nebeški, 45 ct. Duhovni studenec, 65 ct. Vodnik v nebesa, 65 ct. Rajski cvet, 65 ct. Jezus prijatelj otrok, 60 ct Hvala božja, 60 ct. Evangeliji, 50 ct-
Druge knjige: Pavlinov slovensko - angleški slovarček, nova izdaja, 50 ct. Hitri računar, 40 Ct. Pratika, mehko vezana, 10 centov, Abecednik za slov. mladei, 20 ct. Druga nemška vadnica, 30 ct. Pavlinov Blovenako- nemški ilo-
varftek, 40 ct. KOLEDAR za leto 1902, 40 ct. Sveto pismo Btare in nove zaveze z
razlaganjem — 6 zvezkov $6. Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct.
" " " velika " 50 ct. Bleiweis slovenska kuharica $1 SO Dimnik avBtrij. junaki vezane 90 ct " broširane 75 ct Slovenski Šaljivec 30 cfc-Velike sanjske bukve, 30 ct. Boerska vojska 30 ct. Mrtvi goBtač 20 ct. Admiral Tegetthof 30 ct Marjetica 50 ct. St. Genorefa 18 ot.
Voiika na Turškem 38 ct Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, oba 50 ct. Strelec, 25 ct.
Eno leto med Indijanci, 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Najdenček, 20 ct. Mirko Poštenjakovič, 20 ct. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šalj ivi Slovenec [zbirka kratkočasile itd.] 90 ct. Nezgoda na Palavanu, 20 ct. Izanami, 24 ct. V domačem krogu, 25 ct. Kako je izginol gozd, 20 ct. Doma in na tujem, 20 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50 Prešernove poezije, vezane 75 ct.
,, broširane 50 ct. Spominski^liBti iz avstrijske zgodovine 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct Mlinarjev Janez 40 ct Poslednji Mohikanec 20 ct. Stezosledec 20 ct. Naseljenci 20 ct. Repoštev 20 ct. Pod turškim jarmom 20 ct. May Erie—amerikan. povest 20ct. Nikolaj Zrinaky 20 ct. Na Preriji 20 ct. VBtajenje 30 ct. Zemljevid celega sveta 25 ct Zemljevid Zjedinj. državah 25ct. Urn«« (5mi Juri) 20 at Vrtomixov pritan 20 ot Lažnim kljnk*o SO ot
telefon kadar doBpeš na kako postajo v New York in veš kako priti k Fr. Sakserju. Pokliči številko 3795 Oortlandt in govori slovensko.
Compagnie Generale Transatlantique,
Franeoska parobrodna družba.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARiS-SVICO-iNNSBRUK LJUBLJANA.
,,La Lorraine ,,La Savoie", ,,La Touraine ,,L" Aquitaine' ,,La Bretagne",
POSTNI PARNIKI SO:
na dva vijaka.................. 12.000 ;on,
1» >• •» ................ 12.000 ,,
II I« n ................. 10.000 ,,
10,000 ,, 8.000 „
„La Champagne",............... ............. 8.000
,,La Gascogne", ............................... 8.000
25.000 konjskih moči 25.000 ,, ,, 12.000 ,,	„
16.000 ,,	,,
9.000 „ ,, 9.000 ,,	,,
9.000 ,, „
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno cb četrtkih ob 10 uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob M rton Street "L'Aquitaine	5 juo. 1902. *La Lorraine 10. jal 1902
*La Lorraine *La Touraine La Savoie
La Bretagne
12
19
26. 3.
jun
jui ju 3.
jal.
1902 1902 1902 1902.
*La Touraine *La Savoie
La (ti se g ne La Bretagne
17.	jui.
24.	jui.
31.	ju!.
7.	avg.
1902 1902 1902. 1902.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Glavna agencija: Si BROADWAY, NEW YORK.
RBD STAi?
(prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda'4)
New Yorka v Antwerpen Philadelphia v Antwerpen
vozi naravnost ;z
prevaža potnike z stovečimi pGŠtnimi parniki:
A
n
VADERLAND na dva vijaka
12000 ton.
ZEELAND............I200& ton.
KENSINGTON na dva vijaka
8669 ton.

S0UTHWARK na dva vijaka
^ 8607 . >D
FRIESLAND
7116 ton
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana
najboljša postrežba
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike |/ *li V Avstrijo : na Kranjsko, Št ajersko, Koroško, Primorje, Hrvatske
Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomoli It. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILA DELPHI JE vsako drug sredo od pomola ob vznožju Washington St. Slede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti ^a
International Navigation Company
73 Broadway, NEW YORK. — Oor. Dearborn & Washington Stres., 0HI0AG0. — 30 Montgomery St., SAN FRA.N0IS00- — Third & Pine Strs., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike.
Holland-america Line
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA? fOZi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med
New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer
N00RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13.000 ton.
RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 13.000 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 13.000 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10.500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8.300 ton.
MAASDAM ainn AMSTERDAN.
Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA v s a k o soboto ob 10. uri zjutraj.
HOLLAND AMERIŠKA C BTA,
»■raMway, HEW YORK.	86 La Salla St. CNIGABB, IU