41 Če kateri že koli predmet raziščete pravilno, se z njim pokaže vsa družba. Andre-Georges Hadricourt … Tokrat se skušam spomniti dni, ko se nam je utrnila misel o izdajanju Okenca. Pošteno sem se moral potruditi, celo s prijatelji sem stopil v stik, da sem izvedel vso resnico, kajti prve številke nisem nikjer našel. Bil je topel junijski večer 1974. leta. Menda je bilo že pozno v noč. V Retovju smo pekli »kupljeno kuro ali zajca«. To tudi ni važno. Takrat je naša aktivnost kar prekipevala in hoteli smo jo spraviti tudi na papir. Ta ideja je vse prevzela in celo noč smo debatirali o vsemogočem. Menda naj bi se po prvi zamisli glasilo ime- novalo po naši prelepi soteski Retovje, a smo se potem odločili za Okence … se je v uvo- dniku že 8. številke glasila Okence junija 1979 spominjal urednik glasila – Gabrijel Hladnik. Okence je bilo glasilo mladih iz Verda; prva številka je izšla leta 1974, zadnja pa je ugle- dala luč sveta maja 1987. TATJANA OBLAK MILČINSKI BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … OKENCE, GLASILO MLADIH IZ VERDA Glasilo je izdajal Okrajni odbor zveze soci- alistične mladine Slovenije Verd (OO ZSMS Verd), prve številke so tiskali v IGRAD-u1, od 5. dalje pa je priskočila na pomoč Občin- ska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Vrhnika (OK ZSMS Vrhnika). Posamezni izvodi so izhajali različno, naj- večkrat enkrat letno, kdaj enkrat na par let, nekajkrat pa celo dvakrat letno. Mnogokrat so izdajo zaključili v zadnjih tednih leta, zato so v glasilu pogosta tudi novoletna vo- ščila in vabila na praznična srečanja. Glasilo je mladina začela izdajati predvsem zato, da bi zapolnila vrzel med tovrstnimi publikacijami in da bi obveščala krajane in javnost o delovanju OO ZSMS Verd in doga- janju v domači krajevni skupnosti2. Okence je bilo edino glasilo v KS Verd in eno redkih, ki so tedaj sploh izhajala v občini Vrhnika. Ko je urednik poslal (verjetno) 5. številko na uredništvo oddaj V korak z mladimi, so prejeli za glasilo naslednjo oceno: Okence, glasilo mladih iz Verda, kaže mikavno za- vzetost, da se del energije tamkajšnje mla- dine zgosti tudi v pisani besedi, pa naj gre za informacijo, pozivanje k aktivnosti ali za poizkuse izpovedi v literarni pisavi.3 BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 42 Vrhniški razgledi Glasilo Okence je bilo tehnično enostavno razmnoženo (ciklostil, platnice od 4. števil- ke dalje tiskane), s pisarniškimi sponkami vezano glasilo. Razen 1. številke, ki so jo za- man iskali že pet let po izidu, je ohranjenih vseh nadaljnjih štirinajst izvodov4. Glasilo je izhajalo v različnem številu izvo- dov; od 150 do 300. Uredništvo in pisci član- kov so se podpisovali s polnimi imeni, ime- ni, vzdevki, psevdonimi in šiframi, v zadnjih številkah pa je v Okencu – oknu, očesu, ogle- dalu časa – čedalje več člankov anonimnih, nepodpisanih. Podpisani avtorji in zbiralci besedil in sesta- vljavci križank in ugank (v posameznih šte- vilkah): Benkovič Mojca (6), Bole Boris (11), Bolha Janez (10), B. Tanja (15), Cunder Ma- tjaž (2, 3, 4), Cunder Tomaž (7), Dobrovoljc Andrej (9, 12), Dobrovoljc Blaž (8), Dobro- voljc Katarina (12), Dobrovoljc Marija (11), Dobrovoljc Marinka (10, 11), Dobrovoljc Niko (13), Drašler Boris (10, 13), Drašler Janez (3), Drašler Tanja (15), Frumen Tone (12), Gorenc Marta (12), Hladnik Gabrijel, Elo, Ele (2, 3, 4, 5, 6, 8, 10), Hren Stanka (9, 10, 11), Jarc Irena (11), Knapič Mateja (10), Martinšek Bojan (3), Miklavčič Ksenija (8, 9), Močilar Matjaž (10), Novak Peter (10), Oblak Mirko (5, 7, 9, 10, 11, 12), Petrič An- drej (8, 10, 11, 12), Petrič Ksenija (5), Rihar Branka (9, 10), Rihar Marjan (5, 8, 9, 10, 11), Stržinar Mojca (9), Susman Jakob, Jaka (2, 3), Škof Zvone (2, 3, 4), Troha Tamara (15), Vidmar Janko (5, 6, 7, 8, 9, 10, 11), Žakelj Janez (3), Žirovnik Matjaž (4). Okrajšana imena in psevdonimi (v posa- meznih številkah): Aero bik (13), Alergičen gospod (4), Alkoholno navdahnjeni (15), An- drej (5), Andrej (14), B'čk (11), Blaž (14, 15), Bojan (15), Boris (14), Brigita (6), Češnjica 83 (13), Darja (15), F. G. (12), Gabrijel (3), Gita (15), Helenca (7, 8), H. G. (12), Irena (6), Irena (14), Jak (5, 7), Jana (9), Jani (9), Jerdna (13), Jest – Ogi (15), Joco (13, 14), Joži (11, 14), J. V. (13), Katka (15), Kroglični ležaj (13), Ksenija (4, 6, 7, 8), Ksenija (14), Kuharski mojster (2), Laik (3, 5), Lavro (15), Lenart (14), Leon (ni treba) (15), Marija (8, 10), Marina (8), Marjan (5, 6), Marjeta (14, 15), Mateja (7, 8), Mateja (15), Mladinka (11), Mojca (14), M. R. (11), Nekdo (11), Ne- posredni udeleženec (8), Nesrečni Romeo (4), Niko (14), Nina (5, 10), N. N. (6, 10), Opozicija (14), Oštir (11), Pastor (14), Pavla (15), Pika (3), Polona (10), Premraženi mla- dinci (11), Prešernov Franci (8), Prvošolček Dobrovoljček (11), Referent za fantovšne (10), R. M. (11), Samc (5), Sam Ms Doland, Dog street 13, New Castle, Sckotland (5), Si- romak Mozga (2, 10), SMB oblaki (14), Smi- ljan (15), Sodelavci (4), Sončna uprava TOZD Javni WC Verd, direktor V. T. (5), Sony (15), Splošno prepisovalstvo Fratr (11), Stanka (8, 10), Suljo (6), Sv. Jaka (2), Šminka (12), Špe- la (14), Šrangar (11), Štirje kovači nakladači (7), Tanja (12), Tatjana (14), Team strokov- njakov (4), Tine (15), Tine Zainteresiran (7), Toni (11), T. P. Lenart (13), Utrujeni mladi- nec z lopato (14), v. a. (3), Veliki lažnivec (3), Vili (5), Vojak Marjan (12), Vojnik Stane (3), Vremenoslovna družba Von Britaf, pri Cerkvi št. 17 (15), Žalujoči ostali (4), ŽNJ (10, 11), 13-1-10-12 (2, 3, 4). V vsaki številki je na začetku objavljen nago- vor urednika, poročilo o delu mladinskega aktiva ter program za naslednje leto, sledijo poročila o dogajanju v Krajevni skupnosti, reportaže z različnih pohodov, analize špor- tnih dogodkov in tudi poročanja s političnih srečanj tistega časa. Kulturno delovanje je bilo v veličastnem raz- cvetu; v Domu5 sredi Verda in ob različnih spomenikih so mladinci pripravljali recitale, proslave in spominska srečanja. Vsako sezo- no so se lotili novega gledališkega teksta in delo večinoma okronali z uspešnimi premi- erami in gostovanji v drugih krajih občine. 43 V glasilu Okence so mladi objavljali tudi svoja dela, prve literarne poskuse; prozo, poezijo, šale, anekdote, uganke … in vedno znova vabili k sodelovanju in ustvarjanju prispevkov tudi druge krajane. Želeli so si, da bi glasilo postalo splošno informativno sredstvo o dejavnosti krajevne skupnosti6. Iz leta v leto so mladi novinarji in dopisniki ugotavljali, da je Okence sicer v kraju med najbolj priljubljenimi čtivi, a zanj pišejo vseeno le sami. Da bi povečali število dopi- snikov, je predsedstvo OO ZSMS Verd spre- jelo več sklepov. Prvi je bil, da naj vsi člani predsedstva napišejo po en članek. Tega se je večina sicer držala, vendar to ne more biti dolgoročna rešitev, saj se krog dopisnikov tako ne povečuje, pa tudi vsebina člankov je enostranska, saj prihaja »od zgoraj«, ne pa iz širokih vrst mladih … na ta način bi se Okence preimenovalo v glasilo predsedstva mladinske organizacije. Drugi, boljši sklep je bil, da poleg svojega – vsak član predsed- 16. Pred spomenikom talcem, padlim borcem in žrtvam 2. svetovne vojne se je odvijala večina krajevnih proslav vse od odkritja leta 1958 do konca devetdesetih let. (arhiv Polona Gruden) stva poskrbi še vsaj za en članek od sedaj neznanega dopisnika, vsi dosedanji redni sodelavci pa naj mrežo dopisnikov čimbolj razpletejo.7 S pregledom posameznih številk se pred nami razpre čas, ki je danes, štirideset let kasneje, že del zgodovine. 70. in 80. leta 20. stoletja so bila leta, v katerih so bili otro- ci, rojeni med 2. svetovno vojno, že starši, in čas, v katerem so se rojevali in odraščali današnji kreatorji Slovenije. V tistih dneh si lahko srečeval in klepetal še z ljudmi, roje- nimi v 19. stoletju, leto 2000 pa se je zdelo kot del znanstvene fantastike. Nismo po- znali mobilnih telefonov, računalnikov, med prvimi avtomobili so kopitljale še konjske vprege, bil pa je to še čas, ko so tudi mladi prevzemali odgovornost za družbene poja- ve in aktivno prispevali k razvoju domačega kraja. Pa prelistajmo teh štirinajst snopičev! BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 44 Vrhniški razgledi V drugi številki Okenca Gabrijel Hladnik poroča, da je bilo leto 1974 za mladino Ver- da med najuspešnejšimi doslej.8 V želji, da postanejo najboljši aktiv v republiki, so se mladi zbrali in začeli delovati na različnih področjih že septembra 1973. Prirejali so plese, zabave, tekmovanja, srečanja z dru- gimi aktivi, proslave, hodili na pohode, pri- Najboljši amaterski mladinski aktiv v Sloveniji … 17. Okence 2 Okence 2, december 1974 Glavni urednik: Jakob Susman Odgovorni urednik: Gabrijel Hladnik, Zvone Škof in Janez Drašler Tipkopis: Janja Dobrovoljc, Jelka Levec Naslovna stran: Gabrijel Hladnik 150 izvodov 11 strani in črno-bela naslovnica pravljali različne akcije in oživljali odrska dela. Trud se jim je bogato obrestoval, saj so s prostovoljnim delom in zrelostjo dosegli zastavljeni cilj. V naslednjem letu so načrtovali nadaljevati tekmovanje v akciji Naš klub 19759; prazno- vanje Novega leta so organizirali v Zadru- žnem domu, januarja so pripravljali premi- ero odrskega dela Večna lovišča, traso za gozdni smuk Češnjica so obsekali že jeseni, sama športna prireditev pa je bila odvisna le še od ugodne zime. Takoj po praznikih so jih čakala prva tekmovanja v znanju in fizični moči med mladinskimi aktivi. 18. Udeleženci tekmovanja Naš klub v Celju; od leve Matjaž Žirovnik, ?, ?, Cvetka Vrhovnik, ?, Zvone Škof, zadaj Brane Štimec, Matjaž Leitgeb, Djordje Nikolčić ml., spredaj na levi Janez Žakelj. (arhiv Matjaž Žirovnik) 19. Zima 1970. leta; Janez Dobrovoljc, Tomaž Go- rišek, Franc Gorišek kupuje od Matjaža Žirovnika vstopnico za ogled gozdnega smuka Češnjica. (arhiv Matjaž Žirovnik) 45 Iz prispevka Jake Susmana izvemo, da je mladina, nabita z energijo in polna elana, želela postaviti manjšo kočo na Pokojišču. Našli so propadajočo kočo na Zavrhu, se z več delovnimi akcijami lotili obnove, a jih je 20. Franci Susman na zgornjem delu gozdnega smuka Češnjica, opazuje ga France Turšič.(arhiv Polona Gruden) 21. Priprava proge Češnjice sredi 70. let: spredaj levo Matevž Pleško, Gabrijel Hladnik, Janez Žakelj, Tone Furlan, Minka Škof, Inga Rizman, v sredini Stane Jakopič, Jernej Drašler, Igor Žilavec in Lidija Drašler, zadaj Janez Drašler in Aleš Petrič. Na telovnikih imajo nekateri pripeti »švicarske« belo rdeče križe, saj je Verd že več kot stoletje šaljivo poime- novan tudi Švica, Verjani pa Švicarji. (arhiv Matjaž Žirovnik) sredi dela ustavila ta presneta birokracija. O odlični uvrstitvi na tekmovanju v gasilskih veščinah, ki je bilo po dvajsetih letih v sep- tembru ponovno organizirano na Vrhniki, poročajo tudi mlajši verdski10 gasilci. BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 46 Vrhniški razgledi Zvone Škof objavlja drugo poglavje zgodo- vinske črtice Kartuzijan iz Bistre, Matjaž Cunder pa zapiše, kako nadaljuje svoje razi- skovanje kraškega sveta jamarska sekcija: … Raziskujemo predvsem brezna, kajti jam pri nas skoraj ni. Pojem brezno bi si nekdo raz- lagal, da je to samo razpoka, globoka 5 do 10, morda celo 75 m in se konča tako, kakor se začne. Toda to ni res. Na dnu take razpoke je ponavadi nadaljevanje podzemne jame, ki se vije valovito pod površjem. V tej jami je če- sto tudi brezno, ki se spušča še globlje … Po 20 minutah vožnje (proti Pokojišču) smo priromali do prvega brezna. Vsi napeto pri- čakovani raziskovalci hitro poskačemo iz avtomobila, vzamemo potrebno orodje in že smo pri vhodu. Od zgoraj navzdol pogled ni nič kaj prijazen, ko opazujemo temo pod seboj. A nismo se ustrašili. Brezno je bilo z vejami zasuto, tako da ga skoraj ni bilo mo- goče opaziti. Pritrdili smo vrvi in že lezemo navzdol, po mastnih in gladkih skalah. Po kakšnih 10 m smo že na tleh. Malo se raz- gledamo po okroglem prostoru, ki ima 3 m premera ter ugotovimo, da je našega razi- skovanja konec. Z zadnjimi upi posvetimo v skalnate razpoke, kar nam nadaljnjo pot odpre netopir, ki prileti iz ozke razpoke, torej brezno se nadaljuje. Z rokami hitro odmeče- mo zemljo, veje in kamenje in že lezemo v notranjost. Šele sedaj se nam odpre podzem- ski svet. Nekaj kapnikov v podzemski dvora- ni stoji že tisočletja in služi za oporo stropu. Nekako vodoravno po hodniku pa je razpo- ka, iz katere visi nešteto majhnih kapnikov, ki so bolj rjavkaste barve zaradi zemlje, ki jo voda spira v notranjost. Po tleh v ilovici opa- zimo sledove našega predhodnika. Jama se nadaljuje še kakih 300 m. Tu vidimo polno netopirjev, pripetih na steno. Ti živijo v teh hladnih jamah pri temperaturi 50C, ne glede na letni čas. Ko pridemo do konca, pa vidimo podpise predhodnih jamarjev. Najstarejši podpis je iz leta 1812. Priimka nismo razločili, kajti uni- čil ga je zob časa. Poleg tega je še nekaj mlaj- ših podpisov, največ iz vojnega časa. Iz tega razberemo, da so bili tudi naši partizani vneti raziskovalci kraškega sveta, kajti poleg podpisov je tudi peterokraka zvezda ter par pesniških verzov … Ker se je mračilo, se odlo- čimo še za ogled nam najbližjega in nekdaj zelo lepega Štefinovega brezna. Na žalost pa se zadnje čase vse bolj spreminja v smetnjak. Neznani barbar je pripeljal razne ostanke avtomobilske industrije in jih začel stresati tako, da je že velik kup. Jama že izgublja na- ravni videz in je sedaj že zelo oravbana, kajti nekdo je od tu odpeljal kapnike kar s kripco za svoj muzej v domačem okolju … Za izžrebano rešitev novoletne križanke obljublja uredništvo kot 1. nagrado 30 ND (novih dinarjev), drugo- in tretjenagrajene- ga pa čaka 20 in 10 ND. V Bistri največji lovski muzej v Jugoslaviji … 22. Okence 3, prva varianta. 47 Okence 3, 22. maj 1975 Uredniški odbor: Glavni urednik: Elo Hladnik Odgovorni urednik: Janez Drašler, Pavle Mrak, Matjaž Cunder, Jakob Susman, Tipkopis: Janja Dobrovoljc, Jelka Levec Naslovna stran: Pavle Mrak Tisk: IGRAD 300 izvodov 31 strani in črno-bela naslovnica Ohranjeni sta dve različni naslovnici tretje številke. Ta popisuje bogato kulturno, špor- tno in družbeno življenje kraja. Med najbolj priljubljenimi je prav gotovo kulturno-ume- tniška dejavnost. Dramska skupina s petnaj- stimi mladinci se je po Treh tičkih in Rožma- rinu lotila tretjega odrskega dela – komedije v desetih slikah Večna lovišča (Miro Štefanec). Po več kot desetih nastopih v drugih krajih so z igro nastopili tudi na Naši besedi 75.11 23. Okence 3, druga varianta. Občinska revija Naša beseda je bila letos v domu JLA na Vrhniki organizirana že dru- gič. Od 7. do 13. aprila sta se s svojimi deli predstavila tudi mlada literata iz Verda: Ga- brijel Hladnik in Zvone Škof. V odmevih na Našo besedo 75 lahko preberemo za skupi- no iz Verda naslednjo kritiko: Verdjani so se nam v tej sezoni že tretjič predstavili v Več- nih loviščih. Od vseh predstav v kulturnem tednu je bila ta še najbolj postavljena v da- našnji čas in po tej plati najbolj zanimiva. Slabša stran predstave so peti vložki, ki se ne vključujejo v igro; mogoče bi bilo bolje, če bi imeli glasbeno spremljavo. Drugače pa moramo igralce pohvaliti, od lanskega leta so napredovali in so sedaj že prav dobri amaterji. Spet se je pokazalo, da so gledal- cem najbolj simpatični tisti igralci, ki imajo simpatične vloge. Popolnoma človeška reak- cija, tega res ne gre očitati nikomur. Ravno zato ženski liki niso prišli toliko do veljave. Razlika je še toliko bolj opazna, ker je med Verdjani že nekaj prav dobrih igralcev. v. a. Pripravili so tudi nekaj drugih kulturnih dogodkov; za otroke obisk Dedka Mraza, za žene in delavke iz tovarne LIKO (Lesno industrijski kombinat) proslavo ob 8. mar- cu, 15. marca proslavo za žene iz ZB (Zveze 24. Dedek Mraz je sredi 70. let. Maticu Mraku prine- sel kitaro. (arhiv Polona Gruden) BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 48 Vrhniški razgledi borcev) in SZDL (Socialistične zveze delov- nega ljudstva) pa obletnico gasilcev. Izbrali so tekmovalce za kviz Spoznavajmo svet in domovino12, organizirali diaprojekcijo ob obisku iz Španije, s prispevki pa mladinci iz Verda sodelujejo tudi v občinskem časopisu Pota mladih. Oživili so tudi komedijo iz prejšnje sezone Trije tički in z njo dvakrat nastopili na gosto- vanju v bratski republiki Makedoniji. Dram- ska skupina je od 24. do 28. aprila namreč vrnila obisk kulturno-umetniškemu društvu Josif Josifović iz Gevgelije. Obisk v Make- doniji podrobno opisujeta Jakob Susman in Gabrijel Hladnik. Mladi so za tekmovanje spretnosti in znanja organizirali tudi glasbeni nastop, veliko pev- cev pa se vključuje v zbor Parketarne Verd. O moškem pevskem zboru, ustanovljenem ob 100. obletnici Parketarne, pove več v svo- jem prispevku Janez Žakelj: Takoj na začet- ku se je zbralo 30 pevcev in številka je kma- lu narastla na 37 članov. Pod zborovodjem Tonetom Jurjevčičem so s petjem obogatili številne občinske prireditve in njihov prvi sa- mostojni nastop v polni dvorani Cankarjeve- ga doma so pozdravljali burni aplavzi konec vsake zapete pesmi. Med prvaki OO ZSMS so se znašli tudi mladi športniki iz Verda; tako v posameznih zimskih športnih panogah, kot na Trnovskem marato- nu, Bloškem teku, teku na Vršič in Po poteh partizanske Ljubljane. V vseh osmih panogah sodelujejo pri športni olimpijadi, štirje člani pa so prejemniki Trofeje vzdržljivosti. Mladinci sodelujejo z vsemi krajevnimi or- ganizacijami; SZDL, RK, KS, PGD, ZB, imajo svojo gasilsko desetino in vsi člani so podča- stniki. Tečaj, ki ga je minulo zimo organizi- rala Občinska gasilska zveza za gasilce vseh krajevnih skupnosti, v posebnem prispevku opisuje Matjaž Cunder. 25. Dramska skupina na gostovanju v Gevgeliji: spredaj levo Marinka Jevec, v sredini Jakob Susman, v sredini med gostitelji Matjaž Žirovnik in Janez Žakelj, zadaj Niko Nikolčić, Zvone Škof, Janez Drašler, Stane Nagode in Aleš Petrič. (arhiv Matjaž Žirovnik) 49 Jamarska sekcija namerava zgraditi Jamar- ski dom (koča v tlorisu 6 x 7 m), ki bo izho- diščna točka za terenske raziskave. V tej šte- vilki je zopet predstavljen kraški svet, tokrat speleološka karta Vrhnike in njene okolice. Gabrijel Hladnik poroča z odprtja največje- ga lovskega muzeja v Jugoslaviji, v Bistri, 10. maja 1975: … Na pobudo lovske zveze Slove- nije so preuredili ves levi del gradu ter vanj razvrstili vse vrste živali. Na otvoritvi so po- leg lovcev sodelovali tudi Stane Dolanc, Fran- ce Popit in Leopold Krese, ki so tudi strastni lovci. Vsak od njih je prispeval nekaj živali. Povabljen je bil tudi tovariš Tito, ki pa zaradi parade ni utegnil priti. Živali so razvrščene v več skupin in to glede na bivanje in velikost. Takoj na začetku naj- demo vsemogoče ptiče iz močvirja in gozda. Sledijo jim manjše gozdne roparice in divjad. Poseben oddelek predstavljajo tudi živali s strmih pečin, največ pozornosti pa vzbuja gozdna pošast – medved. Naj ravno o medve- du, ki je razstavljen, povem nekaj več. To je medved – svetovni prvak. Ustreljen je bil v revirju Graševka v lovišču GD Jelen Snežnik. Ustrelil ga je nek zahodnonemški lovec. Izčiščen je tehtal 315 kg. Na mednaro- dni razstavi trofej v Torinu je leta 1973 komi- sija medvedovemu kožuhu (223,5 x 145,5) priznala 419,50 točk in dodelila naslov Sve- tovni prvak. Zavod za spomeniško varstvo narave ga je proglasil za naravni spomenik in prepovedal izvoz in tako zdaj krasi Bistri- ški muzej. Sledi nekaj pesmi, večinoma podpisanih s psevdonimi, Janez Drašler nam po virih rojaka Marijana Marolta predstavlja prve omembe in razvoj vasi Verd. Še posebej opi- še cerkev svetega Antona, po vojni podrto kapelico sv. Florijana sredi vasi in poziva druge mlade, naj tudi sami iščejo zgodovin- ske podatke o domačem kraju, naj se pogo- varjajo o minulih časih s starši in starimi starši, naj zbirajo stare predmete in druge zanimivosti iz preteklosti. Na koncu je objavljeno poročilo o delu Kra- jevne skupnosti. Na zadnjem občnem zboru so sprejeli sklepe, ki naj bi oblikovali bodočo podobo in ustroj Verda: Mirke naj postanejo zazidano območje, nova žaga naj se gradi ob podani dokumentaciji na levi strani poti, ki pelje proti železniški postaji, na desni strani pa se namesto naselja Planum13 nameni pro- stor za solidarnostna stanovanja – vrstne hi- šice, ki jih bo gradilo podjetje LIKO. Obenem se mora na križišču cest planirati prostor za vrtec in trgovino14. V Janezovi vasi so načrtovali ureditev novih pešpoti, ureditev bregov Ljubljanice, ob ce- sti Vrhnika–Verd nov pločnik, čez Ljubljani- co pa novo brv od Čepona do vrtca in razši- ritev obstoječega mostu. 27. Ob desni strani ceste so načrtovali izgradnjo sta- novanj, vrtca in nove trgovine. Stroške asfaltiranja ceste je sredi 70. let od križišča do tovarne v celoti kril Kamnolom Verd. (arhiv Naš časopis) 26. Naselje Planum, v katerem so med gradnjo avto- ceste stanovali delavci. (arhiv Muzejskega društva Vrhnika) BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 50 Vrhniški razgledi Upravičeno ponosno naštevajo, kaj vse se do- gaja na območju KS Verd na gospodarskem nivoju: Lesna industrija, Opekarna, Kamno- lom, Muzej Bistra, Kmetijsko posestvo Barje in 15 večjih kmetij (pred vojno je bilo kmetij 63, poleg tega pa še 4 veleposestva). »Na enem tistih tenkih belih lističev bo napisano moje ime.« Ivan Cankar, Bela krizantema 28. Okence 4. Okence 4, 13. januar 1976 Uredniški odbor: Zvone Škof, Janez Drašler Naslovna stran: Pavle Mrak Tipkopis: Janja Dobrovoljc, Brane Štimec Ilustracije: Minka Škof Tisk: IGRAD Naklada: 200 izvodov 13 strani in črno-bela naslovnica Četrta številka Okenca je posvečena stoletni- ci rojstva Ivana Cankarja. Med teksti je ob- javljenih nekaj podob velikega rojaka, ki jih je poustvarila Minka Škof, v Mislih ob 100. obletnici Cankarjevega rojstva pa Zvone Škof spominja: … Sto let je minilo, kar je na svet prijokal nebogljenec, umetnik in se vsekakor kot upornik postavil po robu tedanji družbi. S svojo umetnostjo je postal glasnik ljudskih množic, v boju za napredek in pravico. Rojen iz proletarske družine je prebil trpko, grenko mladost siromašnega otroka. V dunajskem predmestju je spoznal bedo velemestnega proletariata. Vzel je na rame težki križ ume- tnika, ki svoje umetnosti ni stavil v službo vladajoči družbi, ampak je bil njen dosledni in neizprosni kritik. Zato je živel in umrl kot siromak … V tej številki je nanizanih še nekaj misli iz Cankarjevih del in iz del drugih svetovnih klasikov ter opis našega kraja v rimski dobi. Sledi še nekaj humoresk, zbadljivk in šal, ki jih Alergični gospod cinično zaokroža z va- bilom v Retovje: Če želite prijeten in koristen sprehod, pojdite v Retovje. Cesta je oskrbovana in posuta s pe- skom. Ogledali si boste različne (ne novejše izvedbe) rezervne dele koles, ki imajo novo- letni 100 % popust. Na odlagališču smeti v Retovju se je posteljno pregrinjalo že posušilo in prezračilo in ga je nekdo pozabil vzeti z grmovja, kamor je bilo obešeno. V smučarskih alpskih centrih so ob tekmo- valnih progah razne reklame, za katere je bilo treba odšteti veliko denarja. Na stari pro- gi legendarne Češnjice pa so razstavljeni že celo izdelki raznih oblik, ki oskubljajo nara- vo in nudijo čudovit vtis. Posebno na spodnji progi od Retovja do avtoceste Slovenike. Češnjica, Češ'nca je tradicionalni gozdni smuk, ki ga ob pomoči starejših sokrajanov že dolga desetletja dalje pripravlja mladina iz Verda. Osnovna organizacija ZSMS Verd 51 je v 70. in 80. letih ob prireditvi izdajala tudi po dva biltena; v prvem so bili našteti člani organizacijsko-tekmovalnega odbora (častni predsednik, predsednik prireditve, vodja tek- movanja, namestnik, vodja proge, sodnik na startu, vodja časomerilcev, časomerilci, UKV zveze, vodja kontrol, kontrolorji, zapisnikar- ji), ura in mesto prijav (gostilna Marinčič) in poimensko navedeni, ki so skrbeli za ozvo- čenje, preskrbo s čajem, propagando, prevoz opreme na start, prijavo tekmovanja, strojno urejanje proge, pisanje diplom, zdravstveno pomoč, zbiranje praktičnih nagrad, nabavo medalj, izdelavo startnih številk, zastavic in vrvi, okrasitev cilja, proge in vasi, ograditev prostora, transparente in zastave. Seveda so zadolžili tudi ekipo, ki je poskr- bela za oznako nevarnih mest na progi. V prvem biltenu so bili popisani vsi prijavljeni tekmovalci, splošna pravila za tekmovalce; v drugem biltenu pa so bili objavljeni rezultati tekmovanja, ki so jih javno razglasili zvečer v Zadružnem domu. Prireditev je bila pravi vaški praznik15. Almanah je takoj za naslovnico prvega bilte- na ob vsaki prireditvi znova sporočal: Ustna izročila naših očetov in dedov pripove- dujejo, da je »Smuk s Češnjice« tradicional- no tekmovanje, ki ima res lepo zgodovino. Verdski kmečki fantje so tudi pozimi odha- jali v gozd na delo. Sekali so hoje pod Lju- bljanskim vrhom, zvečer pa jih je čakala še 29. Ob prijavi na gozdni smuk Češnjica je vsak tekmovalec prejel skico z označeno dolžino proge (2210 m), višinskimi razlikami (272 m), kontrolnimi točkami (Tisovški brezen, Ravnina, S, Smrtna dolina, Avtocesta) in kritične točke (I: Tisovški brezen; nevaren ovinek, brezno, II. Ravnina; huda strmina in več ostrih ovinkov, III. S; zaradi skalnega useka najbolj kritična točka Češnjice, IV: prečkanje proge s cesto Verd-železniška postaja). (arhiv Mirko Oblak, družina Dobrovoljc) BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 52 Vrhniški razgledi utrudljiva pot domov. Da bi si jo olajšali, so jemali s seboj smuči in pod mrak so smuka- li v dolino. Tako so si olajšali hojo po debeli snežni odeji. In fantje ne bi bili fantje, če se ne bi pomerili, kdo je hitrejši! Ker je bila goz- dna pot s Češnjice najprimernejša, so se leta 1938 prvič spustili po njej – za zmago, z vrha Češnjice do Zadružne žage. Od tistega časa pa do danes se je zvrstilo že veliko tekmovanj. Nihče pa se ne spomni, koliko. Če je bilo snega dovolj, so tekmovanje pripravili; zakaj Češnjica je postala tradicija in verdski zimski praznik. Misel nanjo se je Verjanu ukoreninila. Že ob prvih snežinkah pomisliš: »Morda ga bo dovolj za Češnjico! Da bi ga le bilo!« Češnjica je postala tudi merilo delovanja mladih generacij v vasi. Or- ganizacija tekmovanj, njeno najtežje breme, leži na ramenih mladih. Naj bo in naj osta- ne zimska Češnjica verdski praznik, praznik mladih in starih. Tudi ta bilten naj pripomo- re k tej misli. 30. Plakat, ki je vabil na Češnjico 1976. (arhiv Mirko Oblak) 31. Vstopnica za Češnjico 1976. (arhiv Mirko Oblak) 53 34. Mirko Oblak pod »železniško kolono«. (arhiv Mirko Oblak) 32. Diploma tradicionalnega gozdnega smuka Če- šnjica 1976. (arhiv Mirko Oblak) 33. Mirko Oblak s pokalom, diplomo in zmagovalni- mi smučmi. 1976. (arhiv Mirko Oblak) BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 54 Vrhniški razgledi vomajskem kresu. Za jeseni že načrtujejo spopad z novim dramskim besedilom. Komisija za klubsko dejavnost bo organizi- rala plese, kulturne večere ob diapozitivih, predavanja in različne kvize, komisija za šport pa že napoveduje nov tradicionalni gozdni smuk Češnjica 78, organizacijo tek- movanj v šahu in namiznem tenisu ter sode- lovanje na mladinski športni olimpijadi. Komisija za informiranje in propagando obljublja izdajanje glasila Okence na vsakih šest mesecev, načrtuje sodelovanje z gla- silom Mlada pota in Našim časopisom ter prevzema stalno nalogo – urejanje vitrine ob vhodu v klubske prostore. Komisija za mladinske delovne akcije načr- tuje takojšnjo pripravo in izvedbo gozdnega smuka, spomladi dokončno ureditev parka in čiščenje okolja s pionirji iz Verda. V sodelova- nju s KS in Komunalnim podjetjem so bili za- dolženi za nasipavanje materiala pri gradnji pločnika proti Vrhniki, skupaj z ZKO Vrhnika (Zvezo kulturnih organizacij) za pomoč pri prenovi Mik'lčeve kašče, obljubili so uredi- tev športnega igrišča v Matjaževki in ureditev klubskih prostorov. Ob tem so zbirali tudi udeležence za nove mladinske delovne bri- gade. Komisija za LO (Ljudsko obrambo) in DS (Družbeno samozaščito) pa je načrtovala kurjenje kresov pred republiškimi in državni- mi prazniki, ustanovitev mladinske pohodne enote, sodelovanje na pohodih in vključeva- nje v akcije, ki jih organizira ZRVS (Zveza re- zervistov in veteranov Slovenije). Klubska dejavnost je bila vsekakor več kot razvita. V prostore v Zadružnem domu so vabili vse, pripravljene sodelovati z mladimi. Klub je bil odprt ob urah, ko so imeli mladi največ časa, zlasti med vikendi. Starejšim in tistim, ki so vse te aktivnosti opazovali le od daleč, pa je glavni urednik s prispevkom Rdeča luč naj ne pomeni STOP, sporočal: … zelo neslane so razne govorice o tem, kaj vse se dogaja v teh prostorih pri »rdeči luči«. Menda nekateri mladi prav zato ne zahaja- Rdeča luč naj ne pomeni STOP! Okence 5, 22. december 1977 Uredniški odbor: Janko Vidmar, Mojca Stržinar, Andrej Telban Glavni urednik: Darinka Zalovič, Gabrijel Hladnik Odgovorni urednik: Ksenija Petrič Naslovna stran: Janez Drašler Tipkopis: Darinka Zalovič Tisk: Občinska konferenca SZDL Vrhnika Naklada: 150 izvodov 22 strani, (rdeča, vijolična, bela) Peta številka Okenca se je pojavila v novi obleki, s tiskano naslovnico v treh barvah. Takoj na začetku nam različne komisije za- upajo načrte za prihodnje leto. Komisija za kulturno dejavnost napove premiero nove igre O, ne, ščuke pa ne in organizacijo in izvedbo proslav ob 2. februarju – prazniku Krajevne skupnosti Verd, 8. marcu in ob pr- 35. Okence 5 55 jo v naš »dom«. To pa jim ni opravičilo, saj vemo, da so naši najboljši mladinci vseh ge- neracij prehodili vso to pot. Zato vse mlade, ki se dolgočasijo ob zimskih večerih vabimo, da se pojavijo med nami. Ne grizemo in ne pohujšujemo, temveč smo družabni, zabav- ni in svobodno gledamo na moderni svet, svet, ki nam ga ponujajo. Pridite – skupaj bomo reševali probleme! Na stare čase Verda je ob knjigi Arheološka najdišča na Slovenskem spomnil Janko Vid- mar: … Prav gotovo ste že vsi videli Straži- šarjevo hišo, kateri manjka eden od vogalov. Arheologi so ugotovili, da so pri tej hiši upo- rabljali za ogelni odbijač hiše – zatrepni del rimskega nagrobnika. Le tega so odkopali in je sedaj shranjen v križnem hodniku v Bistri. Vendar pa to ni edina arheološka najdba pri nas. Pri izkopavanju temeljev za Jakopičevo hišo so izkopali žarni grob, ki je nastal v 1. ali 2. stoletju našega štetja … Spomine na NOB (Narodno osvobodilno borbo) pa je skozi kraje in skupaj z borci 10. in 11. septembra 1977 obujalo dvesto poho- dnikov iz štirih notranjskih občin: Cerknice, Logatca, ljubljanskega Viča in z Vrhnike. Pot od Logatca, preko kurirske postaje TV 17 za Ljubljanskim vrhom, do vrhniške kasarne Ivan Cankar, pa potem za Kurenom in Ja- mnikom do Podlipe. Tam so prespali na se- nikih in kozolcih ter se naslednji dan obrnili spet proti Vrhniki, kjer je vojake, borce in mlade aktiviste pozdravil narodni heroj Sva- run16. Dopisnik Mirko Oblak je bil eden od petih udeleženih pohodnikov iz Verda. Kaj se je tistega leta še dogajalo v samem Verdu, lahko izvemo iz šopka bodic: V Ver- du so prenovili ljubijski most v skakalnico. Skokov ne bomo več hodili gledat v Planico.17 Češnjica bo, če bo sneg (torej dvakrat »če bo«). Če »če« ne bi bil če, bi na kahli ne če- peli, ampak peli. Glavna ulica v Janezovi vasi še naprej dobiva nove luknje. Kje se bomo potem vozili, ko bo ena sama luknja? Spojili se bomo z Ljublja- nico in čolnarili. Na koncu naše KS je desetletja uspešno obra- tovala opekarna. Sedaj sameva. Na oni stra- ni Ljubljanice se bohoti nova – jalova. Predla- gamo; preuredite jo v športno halo. Oglejte si gradbeni dosežek današnjega časa – naš pločnik! Seveda brez ljubezni in spraševanj o smi- slu življenja v glasilu mladih ne gre. Proza, pesmi, nekaj šal in ugank pa zaključuje kri- žanka, za rešitev pa obljubljajo več kot mi- kavno nagrado – brezplačno smučanje na letošnjem snegu!!! 36. Eden od številnih spominskih pohodov se je vil tudi mimo Štampetovega mosta. (arhiv Naš časopis) BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 56 Vrhniški razgledi Na Dan mladosti, 25. maja 1978, je bilo v Vr- tojbi zaključeno že peto republiško tekmo- vanje Naš klub. Mladinci iz Verda priznava- jo, da so bili v preteklih sezonah uspešnejši. 1974. in 1975. so bili v vrhniški občini prvi, 1976. peti, 1977. četrti, 1978. pa jih je prehi- tela Stara Vrhnika. V republiški konferenci so bili prvo leto drugi, drugo leto pa celo zmagovalci. … in čisto slučajno smo si za raziskavo izbrali Verd. 37. Okence 6. Okence 6, junij 1978 Uredniški odbor: Glavni urednik: Gabrijel Hladnik Odgovorni urednik: Ksenija Petrič Pomočnik: Janko Vidmar Naslovna stran: Mojca Dobrovoljc Tisk naslovne strani: Janez Drašler Tipkopis: Iva Tisk: OK SZDL Vrhnika Naklada: 150 izvodov 17 strani (opečno rdeča, bela) 38. Večina članov Okteta Kašča ob odprtju slikarske razstave Pavla Mraka v Ribiškem domu v Sinji Go- rici: Matjaž Žirovnik, Mitja Drašler, Janez in Jernej Drašler, Pavel Mrak, Jože in Janez Lenarčič, Bojan Martinšek, Urban Žirovnik, Tone Zakrajšek. (arhiv Matjaž Žirovnik) 39. Dan mladosti pred domom JLA na Vrhniki. Reci- tator Matjaž Žirovnik.(arhiv Matjaž Žirovnik) 57 40. Leta 1978 so se mladi gasilci udeležili tudi tekmovanja v Borovnici. Spredaj: Andrej Dobrovoljc, Miha Rihar, Vili Šubic, Rudi Dobrovoljc, Janez Štimec. Druga vrsta: Marko Ogrin, Tomaž Gorišek, Tone Kondardi, Dušan in Marko Oblak, Silvo Nagode in Darko Kondardi. Zadaj: Tone Kuhar, Rudolf Dobrovoljc st. in Tone Šubic. (arhiv Marko Ogrin) živi in ustvarja strelski entuziast Petrovčič Janez. Upal bi si trditi, da ima največ za- slug za ustanovitev strelske sekcije. Le ta je zaživela in fantje so pridno vadili celo zimo … Med pionirji je zmagal Štimec Janez, pri mladincih pa po zagrizenem boju Bizjak An- drej pred Bedrač Marjanom. Pri članih je bila konkurenca najmočnejša, vendar je kljub temu prepričljivo zmagal Dobrovoljc Rudolf. V ženski konkurenci pa je prvo mesto osvoji- la Vidmar Sonja. Tudi šahistov je pri nas veliko. Tako se ve- dno najdeta vsaj dva nasprotnika, ki bijeta neizprosen boj. Boji so res zagrizeni, lahko bi rekli na življenje in smrt, saj se igra tako rekoč do kraljev … Najboljši šahist je letos Skubic Boris, malo manj dober je Starc Vili, na najnižjo stopnico zmagovalnega odra pa je stopil Žilavec Igor. V dvorani imamo po- BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … Najboljši so bili ves čas vsekakor v kulturi; kolikor jim ni prinašala uspehov gledališka skupina, so bili uspešni z Oktetom Kašča.18 Za uspešno delovanje so kot ena najaktivnej- ših organizacij na Vrhniki prejeli to pomlad tudi občinsko priznanje OF. V mesecu mla- dosti, maja, je OK ZSMS Vrhnika organizi- rala mladinsko športno olimpijado, tradicio- nalno tekmovanje mladih. Ekipe mladincev iz Verda so tekmovale v košarki, nogometu, odbojki, streljanju in v kegljanju. V skupni uvrstitvi so bili sedmi, mladinke pa so z ne- kaj zmagami, zlasti v odbojki in namiznem tenisu in malo slabšimi rezultati v streljanju in kegljanju, dosegle tretje mesto. Janko Vidmar v prispevku Točke, minute, sekunde podrobno poroča, kako se loteva- jo svojih nalog mladi športniki: Med nami 58 Vrhniški razgledi 42. Mladincem je na partizanski postojanki TV 17 o dogodkih iz NOB spregovoril nekdanji partizanski kurir Jože Vintar. (arhiv Našega časopisa) 41. Pionirji in mladinci spremljajo Štafeto mladosti, ki zapušča Vrhniko in nadaljuje dolgo pot do tovariša Tita. (arhiv Našega časopisa) 59 stavljeno tudi staro namiznoteniško mizo … Berginc Jože je povsem gladko opravil z na- sprotniki in zmagal. … Poleg alpskega smučanja smo začeli goji- ti tudi klasične smučarske discipline. Naša najvztrajnejša tekača sta Cunder Matjaž in Hladnik Elo. Kulturniki pa so ob siceršnjih zmagah in visokih uvrstitvah na različnih tekmovanjih opazili, da ob televiziji, prezaposlenosti, zahtevnem študiju in konec koncev – tudi ob odraščanju – prihajajo časi, ko bo amaterska kriza vsemu trudu navkljub zdesetkala de- lovanje skupin, ki so med mladimi nastajale v začetku 70. let skoraj masovno19. Priprava igre O, ne, ščuke pa ne! je bila kot začarana. Pisec Klander namiguje, da že sam naslov pravi, da te priljubljene komedije ni mogoče postaviti na oder. Z vajami so začeli decem- bra 1976, do junija naslednje leto sta ekipo zapustila igralka in režiser … in ščuka je splavala po vodi. Naslednjo sezono je bilo iskanje igralcev še težje; skupaj so se po Češnjici, gripi in ob številnih drugih obveznostih spravili šele za- dnji teden pred premiero in v samorežiji na vaškem odru poželi bučen aplavz. Po 68-tih vajah. Vaško življenje je popestril tudi Raziskovalni tabor I-77. Dijaki Gimnazije Ivana Cankarja iz Ljubljane20 so želeli … v izbrani pokrajini v okolici Ljubljane podrobno proučiti neka- tere njene posamezne elemente ter njihovo povezanost; in sicer predvsem proučitev ve- getacijske odeje, živalskih združb in vpliv človeka na življenje in rastje. Nekje smo mo- rali začeti z uresničevanjem našega načrta in čisto slučajno smo si izbrali Verd. 32 dijakov se je z lovilnimi mrežami, herba- riji, raznimi posodami odpravilo na lokacije med Verdom in Bistro, pa na Ljubljanski vrh, v Podlipsko dolino, dolino Bele in do Bevk. Brodili so po vodi, lovili metulje, kače … se spuščali v jame in brezna, etnografi in soci- al-grafi so obiskovali in anketirali domačine, jih povpraševali o noši, gospodarjenju. Komisija za preučevanje insektov je eviden- tirala 15 vrst metuljev, 4 vrste čmrljev (naj- pogostejši med njimi je nižinski Bombus Lapidaryus). Druga skupina je raziskovala favno ob vo- dnih pritokih; v Močilniku so najpogosteje zastopane enodnevnice, našli pa so tudi ve- liko postranic in vodnih polžev. Mladoletnic ob izvirih skoraj ni bilo, pač pa so se poja- vljale nižje v toku. V vodah je precej alg, najpogostejše so zelene in jarmaste alge, predvsem spirogira. V Retovju so našli pre- cej dvoživk, Bistra pa je ob številno zastopa- nih živalih in rastlinah izredno bogata tudi z ribami. Komisija za dvoživke je ugotovila, da so na barju ugodni pogoji za dvoživke, predvsem žabe; ob izvirih je pogosta Nana Dalmatina, na travnatih bregovih pa zelena rega. V mirnih vodah in tolmunih so pogoste navadne krasta- če in zelene žabe, na samem barju pa domini- ra gorski urh, ki ga ob potokih skoraj ni. Skupina za limnologijo je zapisala: Zaradi dokaj hitrega toka voda in tolmunskega tipa izvirov, pa tudi zaradi dokajšnje neone- snaženosti so v vodi zastopani predstavniki salmonidov (potočna zlatovščica, potočna postrv), pogosti pa so tudi lipani in glavači (številno zastopani so predvsem v okolici izvirov). Med naseljem smo opazili podu- sti, plotnice, lipane in številen ribji drobiž. V Močilniku so bili zapaženi veliki primerki potočnih zlatovščic in veliko kapičev. V Re- tovju smo opazili ribji živelj šele, ko izviri dobe pritoke z desne strani in postane struga dovolj vodnata za naselitev. Salmonidi so se umaknili plotnicam in podustom, ki so se BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 60 Vrhniški razgledi prišli drstit (drstenje smo opazovali z mostu v Verdu). Drstišča smo opazili pri opuščeni žagi, kajti tu je voda dovolj nizka in teče po prodnatem dnu. Glede na pogoje predvide- vamo, da v Močilniku in Retovju žive tudi kleni, mrene, kleniči in seveda številčno za- stopan drobiž. Skupina za plazilce poroča: Barska tla so primerna za naselitev vodnih kač. Ker voda nima padca, ni hitro tekoča, poraščenost bregov je precejšnja – vse to pogojuje kar primeren biotop (okolje) za vodne kače kot so belouške, kobranke in smokulje. Za naši strupenjači je teren prevlažen. Apnenec je premočno zarasel z gozdom (Ljubljanski vrh), zato je tu zastopan le gož. Le nekate- re jase, obrobje gozda, območja pašnikov in travnikov v okolici Močilnika ter seveda sta- ri kamnolom dajejo možnost za številčnejšo poselitev plazilcev. V kamnolomu je idealen biotop za modrasa. Številčnejše kot kače so zastopani kuščarji – mnogo je martinčkov, zelencev. Skupina za botaniko se je posvetila rastlinju in naredila obsežen popis vsega, kar je od- cvetelo, kar je cvetelo in kar še bo zacvetelo: Posvetili smo se predvsem redkim ostankom visokega barja, kjer še vedno uspevajo šte- vilni šotni mahovi, rosika, navadna rožma- rinka, mahovnica. Ugotavljali so, da je izsu- ševanje barja omogočilo celo pridobivanje koruze, rumene kolerabe in krompirja, a ob poplavah so najbolj občutljive ravno rastline z gomolji in koreni. Spremembe doživljajo tudi gozdovi: Lju- bljanski vrh je obsežen gozdni kompleks, ki ga pokriva dinarski gozd bukve in jelke, ki pa jo vse bolj izpodriva smreka (predvsem zaradi človekovih posegov). Prisotne so ilir- ske in balkanske vrste (spomladanska to- rilnica, lovorolisti volčin, kranjski mleček, velecvetna mrtva kopriva). Gozd je močno poraščen, kar je glede na namočenost dinar- skega sveta razumljivo. Ker je poleti v buko- vo-jelovo-smrekovem gozdu le malo svetlobe, so številno zastopani spomladanski efemeri- di (rastline, ki hitro zaključijo svoj življenj- ski ciklus), npr. pomladanski grohot, čemaž, podlesna vetrnica, brstična konopnica … Vse te rastline so v času našega raziskovanja že odcvitale. Dinarski gozd ima veliko gospo- darsko vrednost in je produktiven, vendar iglavce močno napada lubadar, na jelki in smreki pa je pogosta bela omela. Delo skupine za social-geografijo pa je bilo malo drugačno. Podali so se med ljudi: Verd meri 3 km2, ima okrog 1420 prebival- cev; to je 443 gospodinjstev, ki stanujejo v 270-tih hišah. Verd je nekoč živel od žage, danes pa daje zaslužek kamnolom, parke- tarna in posestvo Ljubljanskih mlekarn. Industrija se ne razvija, saj je v bližini in- dustrijsko večja in pomembnejša Vrhnika, ki zaposluje delavce iz bližnje okolice – torej tudi iz KS Verd. Kmetijstvo v Verdu močno nazaduje, saj se danes s kmetijstvom ukvarja le 18 gospodar- stev (pred drugo vojno 60–70). Ksenija zaključuje z zapisom, kako so mladi Verjani sprejeli obiskovalce – raziskovalce: Sprva smo se res gledali nekoliko postrani in najbrž so se dvomi pojavljali na obeh stra- neh. Kmalu pa smo začeli navezovati prve stike in na koncu postali že pravi prijatelji. Spoznali smo, da so ti mladi iz Ljubljane prav taki kot smo mi, da so družabni in ve- seli in sprejemljivi za vragolije, ki smo jih Verjani polni. Tako smo več večerov preživeli skupaj. Organizirali smo tekmovanja v nogo- metu in odbojki, svoje sile in znanje pa smo pokazali v kvizu. Na plesu, ki je sledil, smo se poslovili od naših novih prijateljev v upa- nju, da jim bodo na bivanje v Verdu ostali sami lepi spomini. 61 Izdajanje glasila sledi načrtovanim termi- nom. V enem letu je tu že tretja številka. Uredništvo se sicer pritožuje, da ima kraj s 150 mladimi le tri dopisnike, k dopisovanju in delu v klubu poziva še druge dopisnike, JAK pa v svojem prispevku vse fraze, ki jih ta leta uporablja mladina – vzorno zapakira v narekovaje in »naloži«, kako nastane posa- mezna številka Okence: Ker je danes poklic nakladača zelo cenjen in se z njim ukvarjajo vsi (nekateri celo z veli- kim uspehom), bom tudi sam naložil nekaj o zakulisnem dogajanju ob izdajanju našega Okenca. Ponavadi se začne takole: »Štefin, bi tiska- li cajtnge? Seveda, fantje in dekleta, pišite članke!« Temu sledi mučno zbiranje član- kov. Narod prosiš, mu groziš, se »mečeš pred njim na trepalnice«, skratka poskušaš vse, da bi ga nekako »nategnil«, da ti napi- še članek, toda ponavadi je vse skupaj bob ob steno. Pri tem zbiranju je zelo pomembna vztrajnost. Ko tako »težiš« vsak dan okrog naroda in mu »hodiš po glavi«, da te imajo že vsi »poln kufer«, se te le usmilijo in nakra- cajo nekaj vrstic, samo da jim daš mir. Ta prva faza traja ponavadi osem do deset tednov. Ko se nabere dovolj člankov (kdaj je dovolj, pove vsemogočni glavni urednik), se vsa stvar prevesi v drugo polovico, to je pre- gledovanje člankov. Pri tej stvari je najbolj te- čen, kdo drug kot odgovorni urednik. Ko greš s člankom k njemu (njej), te je že vnaprej strah. Če nisi ravno super literat, se lahko mirne duše pripraviš na lekcijo iz slovnice: »Ja, to ni dobro, to bi se dalo lepše napisat, nimaš pojma o slovnici, pišeš kot kura.« Ti, človek nevedni, pa se braniš kot veš in znaš. »Ja, to je povsem O. K., saj smo na periferiji in narod ne bo vedel, da tako ni prav, ma, baba, ne bod tečna!«… in spokaš in jo po- brišeš domov. Po poti vso stvar le še enkrat premisliš in ugotoviš, da ima odgovorni vse- eno prav. Koprive v parku nas pečejo že od daleč. 43. Okence 7. Okence 7, december 1978 Uredniški odbor: Glavni urednik: Gabrijel Hladnik Odgovorni urednik: Ksenija Petrič Pomočnik: Janko Vidmar Naslovna stran: Tone Vidmar Tisk naslovne strani: Drašler Tipkopis: Iva Tisk: OK SZDL Vrhnika Naklada: 200 izvodov 17 strani (modra, bela) BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 62 Vrhniški razgledi Ko oko cenzure skrbno pregleda in popravi vse članke, se začne iskanje »šlibarce«. Ta ima polomljen pisalni stroj, druga nima časa, končno pa le uloviš eno, ki ti je pripra- vljena »sklofat« matrice. Sledi tiskanje »cajtnga«. Ko prideš v uredni- štvo »big brotherja« (beri Naš časopis), te tam skušajo prepričati, da nimajo časa in da boš pač moral počakati kakšen teden. Ko se le ne daš kar tako odgnati, najdejo nekaj trenutkov in ti stiskajo tistih 150 kosov na- klade. Vendar pri taki naglici kaj rado pri- de do pomote. Tako ti natisnejo prve strani 170 krat, druge pa samo 70. Zdi se ti, da je nekaj narobe, a ostaneš tiho. Pobereš, kar ti dajo in jo pobrišeš domov. Ko doma zlagaš in spenjaš cajtnge, ugotoviš, da ga je tiskar- ski škrat spet polomil, pošlješ vse skupaj v P. M. in potegneš na dan stare številke. Ob njih obujaš spomine na tista leta, ko je vsa stvar potekala hitreje in neprimerno lažje. Toda nobena kaša se ne poje tako vroča kot se sku- ha, pravijo. Kmalu se pomiriš in spneš tiste številke, ki so kompletne. Tako se rodi nova številka cajtnga, ki mu na naslovni strani piše Okence. Slovar neznanih besed za tiste, ki se v tem žargonu ne znajdejo najbolje: Nakladanje: govorjenje Nakladač: človek, ki veliko (preveč) govori Cajtnge: časopis Nategniti: prav gotovo veste, kaj to pome- ni, saj ste bili tudi sami že kdaj nategnjeni Teženje: trmasto vztrajanje pri neki stvari Šliberca: strojepiska Sklofat: spisati na stroj Big brother: veliki brat P. M.: kletvica V 7. številki OO ZSMS Verd zopet napove- duje različne akcije v naslednjem letu, dela inventuro uspehov in napak minule sezone, med največje uspehe pa štejejo štiri delov- ne akcije, na katerih so priskočili na pomoč starejšim sokrajanom in se končno tudi sami lotili urejanja parka sredi vasi. Mateja piše: Že desetletja nam našo vas krasi ali pa tudi ne – park z razkošnimi starimi drevesi, ci- presami in drugim bolj ali manj negovanim grmičevjem. Ne bom pisala o zgodovini na- šega parka. Vsak ve, da je bil nekdaj park ponos bogate družine in mnogo bolj negovan kot danes. Pisala bom o tem, kaj smo storili in bi še morali, da bi parku vrnili nekdanjo lepoto. Mladina se za park ni preveč brigala. Šele v zadnjih letih, ko so starejši vaščani uredili pločnik, zasadili živo mejo … smo se zagnali v stezice, jih okopavali, ruvali plevel, a kaj ko narava ni mrtva; plevel, bršljan, vse raste in že po nekaj dneh ni videti, da smo tam dobili žulje … Postrigli smo liguster, očistili travo, dela ni zmanjkalo, še veliko je osta- lo neopravljenega. Morda še ne veste, da ob delu začutiš veselje. Tudi med šalami smo lahko sukali lopate in grabili. Ali bi privabili več mladih, če bi v park napeljali zvočnike in postregli z glasbo? Vse bi storili, da bi akci- ja uspela. Veseli smo bili, ko nam je starejša vaščanka, ki se sama ni mogla udeležiti ak- cije, prinesla piškote. Zbudite se vi, ki imate čut z naravo! Tomaž Cunder v dolgem prispevku spomi- nja na 200-letnico od prvega vzpona na Tri- glav, Mirko Oblak pa opisuje enkratna doži- vetja v mladinski delovni brigadi: Letos sem se z brigado Ivan Cankar prvič udeležil Mladinske delovne akcije, ki se je začela na Brkinih 24. junija. Brkini so pla- nota med Kozino in Ilirsko Bistrico. Naše na- selje je bilo v Tatrah, ki so nekako na polovici te poti. Naše delo je vključevalo pripravljanje ceste čez sleme Brkinov in gradnjo brkinske- ga vodovoda. Naša brigada, ki je štela 45 brigadirjev, je v prvi dekadi druge izmene pripravljala cesto za asfaltiranje. Tu je bilo potrebno poravnati in napraviti bankine in izkopati obcestne jarke za odtok vode in po- rezati travo na cestišču. Delo je zahtevalo od nas veliko truda, saj je bil teren skalnat in 63 zelo krušljiv … Če se danes, ko pišem tale sestavek, zapeljete preko Brkinov, vas bo pot peljala po lepem novem asfaltu, ki so ga po- ložili v začetku septembra 1978. To je za vse nas velik uspeh in zadovoljstvo, saj smo marsikateremu Slovencu približali košček naše domovine. V drugi dekadi pa smo delali vodovod Ilirska Bistrica – Tatre. Trasa je dolga približno 17 km, zato mladinske delovne brigade gradijo vodovod že več let. Potrebno je bilo precej mi- niranja, vrtanja s kompresorjem, največ pa krampanja in lopatanja. Pa na samokolni- čarje ne smemo pozabiti, saj smo le-ti opra- vili veliko dela … … Zdaj pa še o opisu brigade Ivana Cankar- ja; vključevala je še dvanajst pionirjev, ki so sestavljali 3. četo in so zelo marljivo delali. Ker smo večkrat presegli normo, smo si tako zaslužili 13 udarniških značk in ravno toliko pohval. Bil sem edini udeleženec iz KS Verd. Vsem mladim toplo priporočam, da bi se ta- kih in podobnih manifestacij v bodoče udele- ževali v čim večjem številu. Kdor je bil v brigadi le enkrat, je prav gotovo ne more pozabiti in se med brigadirje vrača vsako leto znova. Z D R A V O !!! Okence 8, junij 1979 Uredniški odbor: Glavni urednik: Gabrijel Hladnik Odgovorni urednik: Ksenija Petrič Janko Vidmar in Mateja Knapič Naslovna stran: Janko Vidmar Tisk naslovne strani: Drašler Tipkopis: Iva Tisk: OK SZDL Vrhnika Naklada: 200 izvodov 22 strani, dvobarvna naslovnica (zelena, bela) Takoj po uvodu, v katerem se urednik spo- minja nastanka glasila, so objavljena pri- znanja, ki jih je OK SZDL Verd ob prazniku OF podelil najzaslužnejšim krajanom. Pri- znanje in bronasto značko OF je prejel tudi 44. Mirko Oblak (na levi), vodja centra za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS, na razstavi, ki so jo pri- pravili ob intenzivnih pripravah na nove mladinske delovne akcije v domu KS Vrhnika. Poleg Jana Vin- tar, Niko Nikolčič in Maja Kajdiš. (arhiv Naš časopis) 2. februar – praznik krajevne skupnosti Verd 45. Okence 8. BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 64 Vrhniški razgledi uredniški odbor Okenca. Seveda je bila po- hvala mladim v veliko čast in v spodbudo za nadaljnje delo. Izvemo tudi, da 2. februarja Krajevna sku- pnost Verd praznuje dogodek, ki ga je kro- nist opisal takole: Dne 1. februarja 1942 je bataljon, ki je štel 140 dobro oboroženih bor- cev, krenil na nov bojni pohod. Napadel naj bi postajo Verd. Partizani so imeli namen za- vzeti postajo, ustaviti tovorni vlak in ga nato z vso hitrostjo spustiti proti Borovnici, kjer bi se most zaradi velike hitrosti vlaka močno poškodoval ali celo zrušil. Ta načrt pa se ni posrečil, ker so borci kašlja- li in jih je patrulja prekmalu opazila. Vrgla je bombo in tako alarmirala celotno posadko. Pričela se je borba. To je bilo 2. februarja ob 0.15 uri. Partizani so napadli posadko, kjer je bilo 19 mož in 2 oficirja ter bunker nad cestnim podvozom, kjer je bilo 9 italijanskih vojakov. S postaje so pregnali skoraj vso posadko, samo na pod- strešje niso mogli, ker so Italijani metali na- nje bombe. Obvladali bi jih le, če bi zažgali poslopje, tega pa niso smeli, ker so stanovali na postaji tudi civilni ljudje. Demobilizirali so postajo, razbili kretnice in minirali progo. Toda mina je progo premalo poškodovala, vlak je lahko vozil čez razbiti del proge. Par- tizani so na lokomotivo streljali in jo delno poškodovali, prestrelili so tudi nekaj naftnih cistern. Med bojem je bilo ranjenih 6 italijanskih vo- jakov, 3 pa so partizani ujeli. Ubit je bil tudi 1 partizan. Po opravljeni akciji so se partiza- ni umaknili nazaj proti Padežu. Sicer pa mladina priznava, da ji pohaja sapa in da niso več tako aktivni kot par sezon na- zaj; za novo igro se dramska skupina ne more in ne more sestati, ničesar zmeniti, razoča- rani pa so tudi nad skromnim obiskom pro- slave, ki so jo v Zadružnem domu pripravili ob mednarodnem dnevu žena materam in ženam iz Verda. Tudi za novo delovno briga- do, junija nekam Bosno, ni posebnega nav- dušenja. Pripravijo nekaj predavanj: Kultura in njen pomen v družbi, Sodobni politični terorizem in Planine in planinstvo pri nas. Planinski spisi so še vedno med najbolj do- živetimi pisanji; če ne požene mladih v viso- kogorje (Komna) želja po druženju in spo- znavanju narave, jih spomini na obletnice partizanskih bitk (Stol). Med sokrajane se mladinci prvič podajo s fotoaparatom in mikrofonom, saj so pre- pričani, da je informiranje v Verdu rak rana Krajevne skupnosti, bogatemu plakatiranju in oglasnim deskam navkljub. V Janezo- vi vasi anketirance Marjan Rihar in Janko Vidmar kar naravnost povprašata, če vedo, čemu služi »hišica« pri Čeponu. Odgovori so pestri: »Narobe je postavljena!«, »Na njej so v glavnem obvestila, kdaj pride kdo za vodo in elektriko pobirat …«, »Ne vem, kaj piše na njej, ker že dolgo nisem pogledal…«, starejši krajan pa prizna, da sla- bo vidi in da ve, da včasih nekaj visi tam, a za to že ne bo nosil očal s seboj. Sredi vasi jih zanima, kaj menijo o današnji mladini. Prvi vprašani je z njo zadovoljen, ker ravno ne razgrajajo po vasi, le park bi lahko uredili; sosedo Zadružnega doma pa motijo disco plesi, saj je vse skupaj prehru- pno. Mladim svetuje, naj ozvočijo samo toli- ko, da bodo le sami slišali glasbo. 46. Postaja Verd po napadu 2. februarja 1942 (arhiv Muzejsko društvo Vrhnika). 65 Največ prahu pa dviga utrjevanje brežine Ljubljanice in vrtov nad njimi. Govorice so hitrejše od tovornjakov, ki vozijo kupe skal in jih nasipavajo ob breg. »Ob Ljubljanici gradijo pristanišče za jahte!« Mladi si ne morejo kaj, da bi sosedov ne povprašali, ali pričakujejo dobiček ali izgubo ob novi mari- ni. Ena od vaščank modro odgovori, da veli- ko koristi gotovo ne bo, če bodo zapluli v to odplako … 47. Potem, ko je sredi poletja voda v Verdu ogrozila nekaj hiš, je Območna vodna skupnost zaradi nevar- nosti posedanja in nagibanja začela utrjevati brežino Ljubljanice (arhiv Naš časopis). Andrej Petrič šegavo spregovori o Verdu kot turistični destinaciji: Prebivalci naše Krajev- ne skupnosti pravijo, da v Verdu nimamo nobene zanimivosti, ki bi jo bilo vredno po- kazati radovednim turistom. Toda, če stvar pogledamo bolj optimistično, vidimo, da ni tako. Kamorkoli stopiš, naletiš na kakšno znamenitost, nenavaden, celo redek pojav. Človek mora imeti samo malo domišljije in že vidi, kako v blagajno KS priteka turistična taksa. Pričnemo lahko pri kraških pojavih. Ker so kraške jame že iz mode, lahko pokažemo turistu jame na naših cestah. Najlepše pri- merke, prave bisere, lahko vidimo na cesti proti Bistri. Med kraške pojave spadajo tudi požiralniki. Odličen primer le teh je pločnik proti Janezovi vasi, ki z razliko od pravih po- žiralnikov požira le denar. Bogati smo tudi z razvalinami. Turistu lahko pokažemo pogorišče stare žage – kot arheolo- ško najdbo iz rimskih časov. Pa tudi marsi- katera stavba v vasi daje videz razvaline. V vasi imamo tudi pravcati vulkan, ki bruha dim in saje, s katerimi posipa hiše, da se Verd spreminja v druge Pompeje. Morda bo kdo trdil, da je to le dimnik tovarne LIKO. Toda ne ozirajmo se na take nasprotnike tu- rizma. Če je turist ljubitelj živali, si lahko ogleda pravi kavbojski pohod goveje črede, ko naši neposredni kmetijski proizvajalci napajajo živino. Ogleda vredne so tudi kamionske dirke skozi vas. Posebno zanimiva prireditev je, da kdaj pa kdaj kakemu vozilu odpovejo zavore. V Verdu sicer nimamo gledališča ali kino- dvorane. Zato pa imamo trgovino, kjer lah- ko vidiš vse od komedij do vojnih spektaklov, samo črnega kruha ne. Glasbeno navdah- njen gost pa bo lahko ob poznih večernih urah užival ob arijah priznanih vaških kro- nikov. Kakor v Benetkah imamo tudi pri nas most vzdihljajev. Samo s to razliko, da na bene- škem vzdihujejo zaporniki, na našem pa jekleni konjički in njihovi lastniki. V mislih imam seveda gradbeno mojstrovino čez Lju- bijo. Značilnost malega mostu čez Ljubljani- co pa je prehitevalni pas, po katerem lahko greš, ne prideš pa nikamor. Zato bi ga pripo- ročal le plavalcem, po možnosti treznim. Za obveščanje pa poskrbi naš visokofrekvenčni radio oddajnik Bab(j)ilon, ki ima to poseb- nost, da v glavnem zaposluje le starejšo žen- sko govorno silo. Na svojih komentatorskih mestih, na oknih, za vogali, novinarke ve- stno beležijo vse novice in jih še tople oddaja- jo naprej, seveda v večjem obsegu. No, tako vidite, imamo tudi možnosti postati turistična Meka. Z zasluženim denarjem bi lahko popravili vse turistične zanimivosti …. V 8. številki se pojavijo tudi prispevki mlajših dopisnikov; prve ljubezni, otožna razmišlja- nja, koprnenja in spraševanja o smislu življe- BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 66 Vrhniški razgledi nja prebujajo vedno nove generacije src. In po nekaj letih je za nagradno križanko zopet razpisana konkretna nagrada: 150 000 din! Tokrat gre čisto zares, potrudite se! Naj bo in naj ostane Češnjica praznik Verda, praznik mladih in starih … 48. Okence 9. Okence 9, december 1979 Uredniški odbor: Glavni urednik: Gabrijel Hladnik Odgovorni urednik: Ksenija Petrič Janko Vidmar Naslovna stran: Mojca Dobrovoljc Tisk naslovne strani: Drašler Tipkopis: Marija Trček Tisk: OK SZDL Vrhnika Naklada: 200 izvodov 20 strani, večbarvna naslovnica Od sedemdesetih let 20. stoletja se poslavlja- jo tudi z 9. številko Okenca. Poleti, 26. avgusta, so se tudi mladi iz Verda udeležili osrednje slovenske proslave ob 60. obletnici SKOJ-a na Mali Planini. Resolucija o enotnosti delavske in delovne mladine, ki so jo takrat sprejeli pod vodstvom Ive Lole Ribarja, se v praksi ni vedno uresničevala; leto 1979 je bilo namreč tudi leto vsesloven- ske akcije NNNP21. Akcija Nič nas ne sme presenetiti je mlade iz Verda več kot presenetila; bili so razoča- rani, saj jih ni nihče povabil k sodelovanju. Janko Vidmar piše: Nosilec akcije je bila so- cialistična zveza. Žal od nje nismo bili niti z besedo obveščeni o tej akciji in o nalogah, ki bi jih mladi lahko opravili, kaj šele, da bi skupaj z ostalimi DPO (družbeno politični- mi organizacijami) in OZD (organizacijami združenega dela) v KS pripravili in uskladili programe. Ravno tako je na nas pozabil odbor za LO (ljudsko obrambo) in DS (družbeno samo- zaščito) pri krajevni skupnosti. Ker nismo imeli programa, nismo vedeli, kaj početi. Sklenili smo, da povprašamo v štabu, če ima- jo kakšne naloge, ki bi jih mladina lahko opravila. Bili smo odslovljeni z odgovorom, da naj pač kar nekaj delamo, kljub temu, da jim je primanjkovalo ljudi za opravljanje nalog, ki bi jih bil zmožen opraviti vsak mla- dinec. Še več, naknadno nas je nekdo celo spodil iz poslopja, v katerem je bil štab in nato še iz parka. Čez tri tedne smo izvede- li, da je ta tovariš ravnal sicer pravilno, kajti ravno takrat je bil letalski napad in vsi ljudje so se morali umakniti v zaklonišča. Naj bo, toda tega nam takrat niso povedale ne sirene ne kdo drug! Kljub temu, da je akcija pokazala nekatere slabosti, je bila koristna. Pokazala je, da bomo morali tudi v naši KS pogledati čez plo- tove raznih organizacij, sesti za skupno mizo ter pripraviti vse potrebno. Le tako bomo lah- ko naslednje leto tudi pri nas pisali o uspeli akciji NNNP 80. 67 To je bil čas, ko so se ljudje začeli zavedati pomena čiste narave in zdravega okolja; ne- znani avtor je prispeval tudi članek o razsta- vi Uporaba sončne energije, ki jo je v sode- lovanju z Avstrijci pripravil Tehniški muzej Slovenije. Pred hišami so se pojavili prvi smetnjaki, divja odlagališča sredi gozdov in na brežinah rek so postala moteča večini prebivalcev. Janko Vidmar pa ob pogledu na izvire pod Orehom opozarja, da pljuvamo v lastno skle- do: Z asfaltne poti zavijem na makadam in nato po klancu navzdol. Pred menoj izvira izpod velike temne skale voda. Naslonim se na kovinsko ograjo in se zazrem v vodno gla- dino. V mislih preletim nekaj let, vse do tja, ko še nismo imeli vodovoda. Mnogo krajanov je hodilo po vodo ravno na ta kraj. Domov so jo nosili v vedrih, nekaj nižje pa so hodile matere in žene prat perilo. Tudi sam sem se velikokrat ustavil tu in se napil hladne vode. Toda nekega poletnega dne je nekdo v ta izvir odvrgel smeti. Vsi smo se raz- burjali in obsojali to dejanje. Najbolj glasni in najbolj prizadeti pa so bili najbližji stanoval- ci, ki so morali hoditi po vodo drugam. Kmalu zatem smo dobili vodovod. Nič več ni bilo potrebno hoditi po vodo in gospodinje so 49. Akcija Nič nas ne sme presenetiti je potekala tudi v Osnovni šoli Ivana Cankarja. Učenci so vadili, kako ukrepati med bombnimi napadi (deklica v sredini je Berta Kuhar iz Verda, na desni je Marjanka Petkov- šek z Vrhnike) (arhiv Naš časopis). 50. »Ranjenim« so takoj po bombnem napadu nudili prvo pomoč (arhiv Naš časopis). perilo prale doma, le kakšen sprehajalec se je še napil sveže vode. Izvir je dobil povsem novo vlogo – vlogo smetišča, kjer odlagajo smeti ravno tisti krajani, ki so se tu celo vrsto let oskrbovali z vodo. Tako sem imel priliko že večkrat videti mlajšo gospodinjo, kako tu odmetava smeti, vendar se mi vsakič le na- smehne in jo odkuri v svojo belo hišo. Tudi Stanka Hren ob vseh prelestih in zgo- dovinskem bogastvu domačega kraja ne more mimo onesnaženja: … Že v preteklosti se je tu začela razvijati industrija. Vrhnika slovi po predelavi usnja, saj so prodajalne z njenimi izdelki tudi v drugih mestih Sloveni- je. Med predelavo pa se izločijo velike količi- ne odpadkov, ki se stekajo v Ljubljanico. Od izvira pa do pritoka Bele je voda še kar čista, nato pa postane sivo modre barve. Po gladini plavajo kosi usnja. Če si želiš ogledati dno, je edina možnost, da počakaš praznike. Ta- krat tovarna ne obratuje in se voda nekoli- ko sčisti. A kaj, ko je dno prekrito s plastjo umazanije. Tudi rastlin, ki še vztrajajo, se drži obloga. Uboge ribe, race in druge vodne živali, kako naj žive?! Tudi vonj, ki se širi po okolici, še zdaleč ni prijeten, Večje kose usnja vozijo tudi v gozd, kjer z njimi polnijo doline in uničujejo lepoto narave … BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 68 Vrhniški razgledi V dobro voljo nas spravijo šele športna poro- čanja. Branka Rihar sporoča, kako je mogoče kraške doline uporabljati mnogo koristneje kot za industrijske odpadke, za šolsko pr- venstvo v krosu: … Po malici smo odšli proti Meletovi dolini. Med klepetom smo bili hitro na cilju. Ko smo se preoblekli, je bilo na vrsti ogrevanje. A kmalu zatem se je začelo tek- movanje. Najprej so bili na vrsti peti, potem šesti razredi in ko so tekli fantje šestih razre- dov, je moja trema vedno bolj naraščala. Čez deset minut je bil že štart za učenke sedmega razreda. Med njimi sem bila tudi jaz. Kmalu je štarter zaklical, naj se postavimo v vrsto. Vsa dekleta smo se hotela postaviti v prvo vr- sto, a tako ne gre. »Zdaj!« in usule smo se po progi. Nekaj časa sem bila druga, a kmalu sem začela voditi … V cilj sem pritekla prva. Mirko Oblak se je razgovoril o pripravi za- dnje Češnjice. Sledijo popotniški pozdravi, vtisi in spomini, tokrat s prvega vzpona na Triglav, pa z obale Ohridskega jezera in s prostrane Vojvodine … in še nekaj iskric na račun krajevne in državne oblasti: Dobimo sodoben most čez Ljubijo! Ampak šele, ko bo direktorju republiške skupnosti za ceste, ali pa kakšnemu občinskemu možu na sedanjem mostu crknil njegov »fičko«. Do takrat pa malo potrpite, kajti obveščeni smo, da so pogosti obiskovalci tega čuda. Kakor so sporočili v luški kapetaniji »nad štacuno«, je naša ladja KS Verd finančno potonila v pločniku in v javni razsvetljavi, vendar krajevni strokovnjaki zatrjujejo, da bodo ladjo v najkrajšem času spet dvignili na površje. Za pravilno rešeno križanko dobi letos na- grajenec 100 din, na duri pa zopet trka De- dek Mraz: … Pred novim letom je vse sve- čano. Vsi se ga veselimo – posebno otroci. Vemo, da nas bo obiskal Dedek Mraz. Prine- sel nam bo mnogo daril. Doma imamo okra- šeno jelko. Na zadnji večer v starem letu, ki že odhaja, me bodo pod njo počakala najlep- ša darila … na zadnji dan v starem letu bom naredila sadno solato … Dedek Mraz tudi tam, kjer je zaposlen oči, ni pozabil name … piše Ksenija Miklavčič, spodaj pa je pri- pisana želja uredništva, da bi se bralcem v prvem letu novega desetletja izpolnil vsaj košček skritih želja. Vas stricev se podira … Okence 10, julij 1980 Uredniški odbor: Glavni urednik: Andrej Petrič Lektor: Ksenija Petrič Člani: Matjaž Močilar, Boris Bole Napisala: Marija Trček Naklada: 300 izvodov 29 strani, črno-bela naslovnica Leto 1980 je zaznamovala smrt predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita.22 Par mesecev po tem, ko je Modri vlak odpeljal tovariša Tita iz Ljubljane na zadnjo pot proti Beogra- du, je Janez Bolha obujal spomine na nasta- 51. Okence 10. 69 nek legendarnih vagonov: Po končani vojni so v železniško delavnico za popravilo vago- nov v Smederevu pošiljali veliko razbitih va- gonov. Pogoji za delo so bili zelo slabi, ni bilo niti orodja niti materiala – vendar so delavci delali zagnano in s trdno voljo. Po nepoja- snjeni poti je tako prispel v delavnico »Heroj Srba«, nekdanji vagon – salon feldmaršala Erwina Rommela, komandanta nemške ar- made B, ki je bil uničen v požaru. Sindikat železniške delavnice je predlagal, da ta va- gon popravijo, prenovijo ter ga pošljejo mar- šalu Titu. Ves kolektiv, ki je štel približno 300 delavcev, se je odločil, da poleg vsakdanjega rednega dela, s prostovoljnim delom izdela Titov vlak. Kljub izredno težkim delovnim pogojem so delavci z zanosom in izredno voljo premagovali težave. Tapete, žamet in razno opremo za vlak so našli v nekem skladišču v Zagrebu, delovno obleko pa so si sešili kar iz vrečevine. Delali so vsi, tudi za- posleni v pisarnah. Po cele dneve so ostajali v tovarni, utrujeni so spali po nekaj ur v de- lavnicah na klopeh ali po vagonih. Domači so jim nosili čisto perilo, srajce in hrano. Nič jim ni bilo pretežko, niti delo na prostem, v dežju ali na soncu. Resnično so bili vredni občudovanja. Opravili so približno 5000 ur prostovoljnega dela, večinoma udarniškega. Vlak so po- barvali z modro barvo, zato tudi ime Modri vlak. Titu so ga poslali za 1. maj leta 1946. Mladina je v zori osemdesetih let 20. stoletja še vedno živela in ustvarjala v kolektivnem duhu socializma. Zavedala se je svoje odgo- vornosti v družbi, vloge, ki jim jo je nalagal tedanji družbeni ustroj. Misli tovariša Tita ob 10. kongresu ZSMJ strne uredništvo v kar nekaj člankov: Mladinska organizacija mora razvijati množično politično delo in v različ- nih akcijah zajeti čim več članstva. V siste- mu samoupravljanja in delegatskega odloča- nja lahko le široka dejavnost zagotovi ZSM 52. Proslava ob Dnevu mladosti na Osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki, maja 1980 (arhiv Naš časopis). BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 70 Vrhniški razgledi vlogo pomembne in napredne sile v druž- benopolitičnem odločanju. Z eno besedo, mladi ljudje morajo biti aktivni oblikovalci svoje lastne bodočnosti, prevzeti morajo svoj delež obveznosti in odgovornosti za razvoj naše družbe. Ne glede, če delajo v tovarnah, če študirajo, če so v mestu ali na podeželju – morajo vsak dan živeti s problemi svojega okolja in biti prvi v akciji reševanja teh pro- blemov … Samo požrtvovalnost in popolna odgovor- nost pri delu bosta mladini zagotovili vlogo, ki ji pripada v družbi, s tem pa tudi pravico, da z optimizmom in zaupanjem gleda v la- stni jutri in bodočnost naše družbe. Okence 10 poziva k novim akcijam, resne- mu delu in se veseli doseženih uspehov in priznanj. Ponosni so, da so na oder postavili novo gledališko delo23. Marjan Rihar razmišlja, kako privabiti k delu še več mladih ustvarjalcev iz Krajevne sku- pnosti: … Nobena DPO (družbeno politična organizacija) ni v zadnjem času na prosto- voljni bazi uspela aktivirati toliko svojih čla- nov in pritegniti toliko ljudi na akcije. Kdaj se je nazadnje zbrala na enem mestu v Verdu taka množica ljudi kot je bila letos na spre- jemu lokalne štafete, na proslavi 8. marca, na igri Robinzoni … in še bi lahko našteval. Uspeli smo zbuditi krajane, tako mlajše kot starejše. KS Verd je sestavljena iz več strnjenih naselij. To je tudi vzrok, da se še mladi do nedav- nega nismo dobro poznali. V Janezovi vasi smo uspeli v zadnjem času aktivirati večino mladincev. To je lep uspeh, saj živi tu skoraj polovica mladih iz Verda. Popolnoma pa se je od nas odrezala Bistra. Tu živi več mladincev, ki se sicer športno udejstvujejo, niso pa povezani z našo špor- tno organizacijo. Naša naloga je, da poišče- mo take oblike sodelovanja, ki jih bodo prite- gnile v našo sredino. Na Mirkah tudi živi okrog 10 mladincev, ki so neaktivni. Kljub rednemu obveščanju o akcijah se jih udeleži le malo, v sestav pred- sedstva ali pa v komisije pa kljub prošnjam nismo dobili nobenega. Zato tudi ne vemo, kakšne interese imajo. Čaka nas torej še mnogo nalog, katerih re- alizacija je odvisna od naše zavesti in na- šega dela. Hoditi moramo po Titovi poti in izpolnjevati njegove zamisli: učiti se, delati, samoupravljati, izgrajevati se v poštenega delovnega človeka. In mladi kot vsako leto premierno odigrajo novo igro (Robinzoni), prirejajo dogodke ob kulturnih in državnih praznikih, športniki organizirajo namiznoteniško prvenstvo Ver- da, se udeležijo in bolj ali manj uspešno tek- mujejo na Mladinski športni olimpijadi na površinah ob TVD Partizan in v Zadružnem domu na Stari Vrhniki. Na spomladansko soboto sredi marca se množica krajanov, med katerimi so pred- vsem mladinci in pionirji, zapodi v Retovje, k Ljubljanici, v park, ob številne ceste in poti, očisti nekaj divjih odlagališč in zbere polne vreče različnih odpadkov. Mirko Oblak po- hvali akcijo in v imenu vseh na »Odpadkovni tekmi« udeleženih mladincev skromno za- ključi: »Dobro blago se samo hvali!« Janko Vidmar pa se veseli novega hrama kulture sredi Verda: Sami ste bili priča, kako je sredi naše vasi do nedavnega propadala stara bajta, ki smo ji pravili kašča. Končno je ta napol podrta starina le padla nekomu pri Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika v oko in za kaščo so se pričeli boljši časi. Kaščo so si najprej ogledali predstavniki Za- voda za spomeniško varstvo. Ti so strokovno ugotovili, da stavba ni starejša od 500 let, ter da so na njej nujna sanacijska dela, kar smo vedeli tudi sami. Tistim, ki še niste prestopili praga te stavbe, naj povem, da je stavba zidana iz mešanega materiala, kamna in opeke. Obodno zidovje 71 je debelo 70 cm. Stavba obsega po en prostor v kleti, v pritličju in podstrešju. Strop je ma- siven obok, klet grobo ometana. Vhod v nad- stropje omogoča pokrito arkadno stopnišče, ki je sicer starejšega datuma od ostale stavbe. Konec lanskega poletja smo dočakali tudi sa- nacijo. Prišli so delavci, ki so zamenjali stre- ho, zazidali razpoke v zidovih ter stavbo od vrha do tal prebelili in odšli. Ker pa teh delavcev do danes ni nazaj, da bi dokončali delo, me je pričel mučiti čisto na- vaden firbec. Skočil sem k investitorju – ZKO Vrhnika in povprašal kako in kaj je sedaj s to našo kaščo. Povedali so, da so stavbo odku- pili, ter da so glavna dela opravljena. Postaviti morajo še nekakšno ogrevanje, stavbo od znotraj prebeliti in narediti ključ od vhodnih vrat (ta naj bi bil tak kot pravi, kot so jih imeli včasih) in zgradba bo lahko služila svojemu namenu. In kakšen naj bi bili njen namen? Vsekakor naj bi bili to razstavni prostori. Kakšna raz- stava naj bi bila, še ne vedo natančno. V za- četku nam bi radi pokazali nekaj del našega rojaka Petkovška. Tu se srečujejo z velikimi težavami pri zbiranju slik. V teh prostorih nameravajo občasno pripra- vljati tudi intimnejše komorne večere, bodisi glasbene ali literarne… 54. Galerija Kašča je zaživela šele 16. maja 1981, naj- prej s črno-belimi reprodukcijami najbolj znanih del Jožefa Petkovška24 (arhiv Naš časopis). 53. Miḱ lčeva kašča sredi Verda čaka na odprtje nove galerije (arhiv Naš časopis). N. N. naredi intervju s sovrstnikom, ki je sklenil postati, ostati kmetovalec. - Čeprav imajo vsi mladi možnost študirati na srednjih ali višjih šolah, si se odločil postati kmet. Koliko rodov v preteklost sega vaša kmetija? - Nastala je že pred mojim rojstvom, vendar ne bi mogel povedati, koliko rodov v pre- teklost sega. - Ali misliš še dalje kmetovati? - Da. - Zakaj? - Že od rojstva sem v stiku z živino in tako mi je postalo kmetovanje kot nekomu šola ali poklic. - Kako samoupravljate na kmetiji? - Vsak lahko pove svoje mnenje, potem pa se dogovorimo tako, da smo vsi zadovolj- ni. - Koliko glav živine imate? - Sedaj je ravno 30 glav, ena plemenska ko- bila in nekaj perutnine. Včasih se najde tudi kakšna miš! - Ali sodelujete s kakšno zadrugo? - Da, sedaj sodelujemo z vrhniško kmetij- sko zadrugo. BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 72 Vrhniški razgledi - Ali ste z mehanizacijo preskrbljeni? - V zadnjem času se je mehanizacija močno izboljšala. - Kakšne so cene in kvalitete kmetijskih pro- izvodov? - Cene kmetijskih proizvodov so prenizke, to pa zato, ker je med proizvajalci in kup- ci preveč posrednikov. Posebno nizka je cena mleka. - Imate tudi kakšne probleme? - Velik problem so dragi stroji in goriva, včasih pa tudi tečni policaji. - Iz česa je sestavljena silaža? - Sestavljena je iz koruze ali trave, dodamo lahko tudi urejo (dušično gnojilo). - Kako se obnese silaža? - Dobro. - Ni dolgo tega, odkar si se vrnil od vojakov. Kako se počutiš po vrnitvi? - Dobro. Tudi prijatelji so me dobro sprejeli. - Ali ti je bilo med služenjem vojaškega roka dolgčas po kmetiji? - Včasih tudi. - Ali se ukvarjaš s kakšnim konjičkom? - Zbiram značke, včasih pa vzamem v roke tudi knjigo, če imam čas. - Kako je z ljubeznijo na kmetih? - Po eni strani predstavlja problem, ker se dekleta nočejo poročiti s kmetom. - Ali se misliš kmalu poročiti? - O poroki še nisem razmišljal. Referent za fantovš'ne pa poroča, da se vas stricev končno podira: Tako bi lahko ozna- čili dogodke letošnje pomladi, ko so verdski fantje množično pričeli zapuščati ledik stan. Obstajala je bojazen, da se bomo bolj težko oddali, saj imamo v Verdu precej »samcev«. Baje je ta bolezen celo nalezljiva. Rešilna bil- ka je bila le ta, da je vrsta za ženit prišla na fante letnik 1953. To pa je generacija, ki se ji lahko reče »ta lepi«. Da take generacije niso vsakdanjost, je dokaz že to, da se 1953 zgle- dujejo po 1904. letnikih, čeprav med njimi živi tudi nekaj stricev. Torej, važno, da je steklo. Namen imam na- mreč opisati, kako med fanti potekajo pred- zakonske ceremonije. Teden ali dva prej se namreč fantje pa tudi že možje poslovijo obi- čajno ob dobri kapljici in prigrizku. Zberemo se pod večer in ko se temperatura v glavah nekoliko dvigne, steče program. Novoporo- čencu fantje dajejo še zadnje napotke za sku- pno življenje, dobi pa tudi nekaj tehničnih pripomočkov za urejanje družinskih neso- glasij (valjar, metlo, ščipalko). Veseljačenje se zavleče pozno v noč. Gospodar ni ura, ampak sod, katerega običajno spraznimo do dna. Sam konec bi bolj težko opisal, se ga vedno slabo spominjam. Verjetno se razidemo v želji, da bi se z istim namenom sestali še večkrat. 55. Priprave na dvojno fantovščino; Marko Furlan in bodoča ženina Matjaž Cunder in Matjaž Žirovnik (arhiv Matjaž Žirovnik). To so bila leta, ko so, kadar so bili fantje posebno dobre volje – večere spremljale po- doknice. Mnogokrat v zboru, pa tudi v solo izvedbah in nemalokrat so bile na hiše, v ka- terih so spale mladenke, zjutraj prislonjene dolge lestve. Največkrat kar na slepo, ne da 73 bi kam vodile. Z dvema pesmicama Nina in Siromak mozga na koncu številke opisujeta te romantične čase. Vaški fantje Ko se zvezde prižgejo, se fantje zberejo in zapojo naglas, ko hodijo skoz vas. Ko pod okno pridejo, lepe pesmi zapojo, vztrajnosti ne manjka jim, čakajo, da se zbudim … Vaško dekle Zvečer, ko temačno postaja, dekletu se misel na fanta poraja, čeprav ven iz hiše ne sme, okence svoje odpre. Res zapeli smo lepo, le v sob' je še vedno temno, da pa lažje še bi pel, na klop ob hiš smo posedel. Dolgo nismo več čakal, pršla je punca v noč'n hal, res šnopc nam je prnesla, polne glaže ga natresla. Fante šnopc je tko razgrel, da še eno smo zapel, pol pa smo se poslovil in k drugi ljubici zavil. Take punce so na vas, še spat ne morjo, če ni nas. Če pa bi pri njej ostal, stavim da b' na pragu spal. Na koncu glasila je objavljen razpis za idejni osnutek značke OO ZSMS Verd, tokratna kri- žanka pa ne obljublja nobene nagrade. Pionirji in cicibani rešujejo čast mladinskega prostovoljnega dela 56. Okence 11. Okence 11 24. november 1980 Uredništvo: Glavni urednik: Andrej Petrič Lektorica: Ksenija Petrič Boris Bole, Matjaž Močilar Tajnica: Marija Trček Tisk naslovnice: Drašler Tisk: OK ZSMS, Silva Naklada: 350 izvodov 35 strani, (zelena, bela) V začetku zime izide že druga številka Oken- ca v tem letu, sicer 11. po vrsti. Opremljena je z novo oblikovano naslovnico, uredništvo pa sporoča, da s količino prispelih člankov BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 74 Vrhniški razgledi nikakor ni zadovoljno, saj je le-teh tako malo, da nimajo česa izbirati in morajo na koncu objaviti skoraj vse. Morda so se prav zato odločili, da bodo v bodoče komentirali nekatere prispevke. Razpis iz prejšnje številke je očitno uspel, saj urednik napoveduje skorajšnjo izdelavo značke OO ZSMS Verd: Če bo dovolj interesa, bomo spomladi zopet izdelali majice, ki bodo poživile naše skupne izlete, akcije ipd … Pohodi, tudi spominski so še vedno privlač- na oblika preživljanja prostega časa mladih. Mladostno zagnano se spominja mladi Ver- jan šestnajstih dni, ki jih je skupaj s 110 dru- gimi preživel na pohodu Po poteh slovenske delegacije na zasedanje AVNOJ-a. Iz Ljublja- ne preko Žužemberka v Dolenjske Toplice, potem skozi Kočevje in Bazo 20, čez Belo Krajino do Kolpe, preko Korduna, Plešivice do samega Jajca. Z doživljajskim potopisom se je oglasil tudi Čuri Muri, dopisnik Toni iz Afrike, ki se je s tovorno ladjo kot mlad pomorščak pogu- mno podal na dolgo štirimesečno pot, s pe- smico Jelenov ruk pa je Joži opisal povsem drugačno, strahopetno torej – dogodivščino z lovskega pohoda. Delovna akcija, na katero je vsaj teden dni vabil napis na kupu peska pod košato lipo ob parku, pa ni ravno uspela. Marjan Rihar poroča, da so »glavnemu« par dni nazaj sko- raj vsi mladinci bolj ali manj zagreto oblju- bili udeležbo: Zdaj, ko je čas za začetek, pa ni nikogar, še glavnega ne. Mine nekaj časa, ko se pripelje prva, pa ne mladinka, ampak pionirka, z grabljami in polna delovne vneme. Ob spo- znanju, da je prva in edina, gre dalje svojo pot z obljubo, da se vrne in kot garancijo pu- sti svoje orodje mimoidočim v opomin. Sle- dnjič pride tudi glavni in še nekaj mladincev in delo se lahko prične. Situacija je čez nekaj časa taka: dela mnogo pridnih rok, pionirji in cicibani rešujejo čast mladinskega prostovoljnega dela. Mladinci in mladinke pa se vozijo in hodijo mimo … Kup peska se kljub temu počasi manjša. Delo zavira nekaj »direktorjev«, ki s svojim neod- govornim početjem naslanjajo svoje krhke ude na lopate in drugo orodje, slabijo de- lovno moralo. Tako storilnost počasi pada, pada pa tudi mrak in še ena delovna akcija se končuje. Nekateri so zadovoljni, drugi razočarano in zaman pričakujejo »zasluže- no« pogostitev. Mine noč, jutro, dopoldan in prav tu, kjer se je včeraj iskril delovni zanos mladih, se zbi- rajo nastopajoči. Nemo se premikajo v pol- krožni vrsti, treme nimajo, saj so že navajeni takih nastopov. V soju reflektorskih žarkov njihovi obrazi iščejo tiste, katerim je vse to namenjeno. Teh pa ni. Nekaj mimoidočih, nekaj otrok in le sem ter tja kdo, ki ni slučajno prišel mimo. Predstava se začne, poteka ob hrupu z bli- žnje ceste. Konec. Ljudje se razidejo in pozabijo. Pozabijo, ali pa se niti ne domislijo, koliko truda in do- bre volje je bilo vloženega, da je vse v redu potekalo. Ali se splača za peščico krajanov zapraviti več popoldnevov v mrzli dvorani in hladen, hladen večer? In ko prireditev izzveni, gre hvala tistim, ki so se najmanj trudili, ki so obupavali že na začetku, tisti, ki so bili vseskozi pri stvari, pa so krivi le za napake. Prireditveni prostor prekrije sneg, nekaj dni snežinkam, dežju in vetru kljubuje le še po- zabljena zastava – kot v posmeh resnično odgovornim. Janko Vidmar piše, da je mladina nezado- voljna tudi s procesi, ki se dogajajo v ama- terskem gledališču in v kulturni politiki na- sploh: da »pokapiraš«, moraš biti izobražen: 75 V razgovoru Gledališče in družba25 so bili izpostavljeni številni problemi današnjega gledališča. Med drugim so se pogovarjali in tarnali tudi o problemih dojemanja dana- šnjega teatra (ne samo vrhniškega). Tako je bila izrečena tudi naslednja misel, ob kateri se velja zamisliti: »Zaradi nizke izobrazbe neposredni proizvajalci ne morejo sprejeti teatra takega, kot danes je!« Kaj to pomeni? Mar to ne pomeni, da je bil teater do sedaj usmerjen v vode, kjer lahko ribarijo samo posebej izobraženi ljudje… mar ni to nepo- sredno odtujevanje teatra do širokih ljudskih množic, mar ni to pojav elitizma, ki še pove- čuje obstoječe razlike … Andrej Petrič svetuje, kako organizirati in voditi uspešne sestanke, uredništvo je obu- pano nad krajani, ki niso bili pripravljeni ko- mentirati aktualnih dogodkov v KS, saj so se z mikrofonom in fotoaparatom napotili po vasi brez uspeha. Edini odgovori, ki so jih dobili so bili: »Ne, tega pa ne bi vedel … Ne povem ničesar … Mučite raje koga drugega … To ni za nas, ženske …« Tudi iskrica – humorna osmrtnica ne napo- veduje svetlih časov: V globoki žalosti vam sporočamo, da je v tihem poletnem večeru, po dolgi in zahrbtni bolezni iznenada pre- minila naša draga JAVNA RAZSVETLJAVA. Namesto cvetja na njen grob nakažite denar v sklad za njeno ponovno oživitev. Potrebuje- mo tudi nekaj pridnih rok. Žalujoči: KS Verd, DES, Obrtni center Vrhnika. Druga iskrica pa je razumevanja polna po- svečena staremu mostu: Naš most čez Lju- bljanico mora biti že krepko v letih, ker ga tako »revma daje«. Nič čudnega, ko pa celo življenje stoji v vodi. Boris Bole v dolgem prispevku osvetljuje novo glasbeno smer, ki je opljusknila tudi naše kraje. PUNK (šaljiva razlaga kratic je Potpuno Uvredljivo Negiranje Klasike). Na koncu povpraša, kaj mislijo o punku – tudi mladince iz Verda. Večina jih meni, da so knofljice, s katerimi prebadajo punkerji svoje obleke in telesa trapaste, prav tako se jim zdijo neokusne obleke starih očetov, v katere se oblačijo, na živce jim gre tudi njihovo dretje in vpi- tje in hitlerjevske ideje angleških punkerjev. Nekaterim so všeč besedila njihovih pesmi, aktualna sporočila, eden od anketirancev je kratek: »Punk je kozlarija, ki se je pojavila v tem desetletju. Muha enodnevnica. Dol s punkom!«, drugi pa sporoča: »Ja, mama je 57. Stari most med Verdom in Vrhniko je stal na precej trhlih nogah več desetletij (arhiv Naš časopis). BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 76 Vrhniški razgledi rekla; ko ni več dober za učit in delat, je šel pa za punk …« Avtor zaključuje članek z mislijo: »Brez pun- ka mi živeti ni!« Mirko Oblak pa načrtuje, kako bi Verd pri- šel v Guinessovo knjigo rekordov: Menda so mladi nekje na Štajerskem »porivali« avto celih 60 ur. Pade ideja, da bi tudi mi orga- nizirali podobno akcijo. Štefin naj bi poso- dil spačka (čeprav o tem on zaenkrat prav nič ne ve), mi bi le tega pehali po vrhniškem stadionu, ki tako ali tako ne služi ničemur. To bi morali delati nepretrgoma vsaj 62 ur, da bi dosegli nov rekord in tako prišli celo v Guinessovo knjigo rekordov! Porodi se ideja v ideji. Zakaj ne bi raje po- rivali vrhniškega krpana v Ljubljano? Prav. Toda to bi zahtevalo veliko več priprav in precej več sodelujočih. Nič zato. Šli bi v osta- le KS in tam dobili mladince, ki bi bili za- interesirani. Koliko pa naj bi nas bilo? Naj- manj 120, da bi lahko potisnili krpana preko Dolgega mostu. Ampak vso stvar bi morali najprej prijaviti na UJV (Uprava javne var- nosti) in vprašati, če je kaj takega sploh mo- goče. Mogoče že, mogoče, samo podnevi je gost promet, zakaj ne bi tega storili ponoči? Bomo poskusili, mar ne? Saj boš ti tudi prišel pomagat, kajti to bo lepa priložnost za spo- znavanje mladih in sploh. Kako bomo prišli pa nazaj? Morda bi lahko poprosili našega Bana za pomoč ob volanu, vsi bi imeli mesečne vozovnice in bi nas po- peljal nazaj na Vrhniko. Ideje pa take, bodo rekli starejši … Sanje in ideje so bile in so brezplačne in jih ni mogoče zaustaviti z nobenim gospo- darskim ukrepom, niz kakršnih je bila t. i. stabilizacija26 tedaj in kakršna je recimo recesija danes, trideset let kasneje. A ugan- karska stran je bila vseeno poimenovana kot stabilizacijska … uredništvo je takoj razloži- lo zakaj: Če se morda sprašujete, zakaj stabi- lizacijska stran – zato, ker tokrat ni nagrad. Nujno rabimo večje število aktivnih mladincev. Lahko tudi malo rabljenih. ŠIFRA: Zdesetkano predsedstvo OO ZSMS Verd. Okence 12, 27. december 1981 Uredništvo: Glavni urednik: Andrej Petrič Lektorica: Ksenija Petrič Andrej (Dobrovoljc), Tone (Vidmar), Katarina (Dobrovoljc), Boris (Bole), Andrej (Telban), Polona (Telban), Mirko (Oblak), Marjan (Rihar), Elo (Hladnik), muc Šminka Naslovna stran: Ivan Drašler Tajnica: Agata Herauer Tisk: OK ZSMS Vrhnika Naklada: 300 izvodov 22 strani, (rjava, bela) 58. Okence 12. 77 V uvodniku urednik našteva vidnejše dogod- ke, ki so se zgodili v zadnjih trinajstih me- secih, odkar je izšla zadnja številka Okenca. 60. Diploma s tradicionalnega gozdnega smuka Če- šnjica 1981. Češnjica, tekmovanje Mladi in SLO (Splošen ljudski odpor), Mladinska športna olimpija- da in še nekaj manjših tekmovanj je krojilo življenje mladih športnikov: Mladi so tudi veliko pripomogli k uspešni izvedbi občinske proslave v Bistri. Pečat letu 81 pa je dala iz- vedba dramskega dela Brezjansko polje, pod vodstvom neumornega Eleta. 59. Plakat, ki je vabil na Češnjico 1981 (arhiv Mirko Oblak). 61. Cilj tradicionalnega smuka Češnjica 1981. Na traktorski prikolici beležijo rezultate Marta Rijavec, Marija Trček in Polona Gruden, o rezultatih poroča Matjaž Žirovnik (arhiv Marta Rijavec). BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 78 Vrhniški razgledi Morda ste tudi sami opazili, da je po nekaj plodnih letih v Verdu nastopilo mrtvilo. Kljub odličnim delovnim pogojem, obnovljenemu domu, se odziva vedno manj mladih. Prej- šnje stalno število 25 do 30 se je skrčilo na 5 do 6. Vendar ni vse tako črno, kot zgleda prvi hip. V dom zahaja vedno več mlajših osmo- šolcev. A tudi oni ne morejo kar tako poprije- ti za delo, če jih v to nihče ne bo vpeljal. A osmošolci so se znašli: ob popuščanju za- gretosti v domači mladinski organizaciji so se udeleževali tekmovanj v okviru Osnov- ne šole Ivana Cankarja. Andrej Dobrovoljc poroča: Tako je letos kot že vrsto let potekal kviz pod geslom »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Letos je osnovno gradivo obsega- lo celotno Titovo delo med vojno in po njej. Tega kviza so se udeležile skoraj vse osnovne mladinske organizacije, oziroma njihove eki- pe. Na žalost je bila med izjemami, ki jih ni bilo, tudi OO ZSMS Verd. Naša ekipa se je dober teden pred tekmova- njem informirala in pod vodstvom tovarišice Maje Korenč predelala vso snov ter se z vso resnostjo pripravljala tudi doma, vendar je bilo časa vseeno premalo za tako obširno snov, da bi se vse naučili res dobro. Tako smo 5. novembra pod vtisom izreka: »Ni važno zmagati, važno je sodelovati!« od- šli na tekmovanje. Že prvi pogled na ostale ekipe nam je zaprl usta, saj so bili v ostalih ekipah tekmovalci stari 20 let in več, le ena ekipa nam je bila po starosti enaka (OŠ Log Dragomer). Ko smo dobili liste z vprašanji, je naš manjvrednostni kompleks splahnel in vprašanja so ostajala za nami in kaj kmalu smo imeli vse odgovore ter odšli z upanjem na čim boljšo uvrstitev. Naše upanje se je čez pol ure spremenilo v veselje, saj smo posekali sami sebe z osvojitvijo drugega mesta, le za eno točko smo zaostajali za Borovnico … 12. novembra je bil datum finalnega obra- čuna. Poleg naše ekipe sta bili še ekipi iz 62. Sprejem Kurirčkove pošte pred domom JLA na Vrhniki, spomladi 198127 (arhiv Naš časopis). 79 Borovnice in iz Zaplane. K naši ekipi so se priključili še trije vojaki. To tekmovanje je bilo javno in udeležilo se ga je veliko poslu- šalcev. Za zabavo pa je poskrbel vojaški an- sambel. Na tem kvizu so bila vprašanja veli- ko bolj zahtevna, vendar smo se kljub temu kar dobro odrezali. Tudi tokrat smo zasedli drugo mesto in zaostali za Borovnico le za točko … Vse urice, ki smo jih porabili za uče- nje, so se nam lepo obrestovale. Precej člankov poziva krajane k sodelovanju z mladimi, pa naj gre za očiščevalne akcije, kot tudi k izvedbi zahtevnejših gledaliških del, kakršna je recimo Kreftova igra Celjski grofje, s katerimi se je igralska skupina iz Verda v sezoni 1955/56 proslavila daleč na- okoli28. Gabrijel Hladnik, dolgoletni urednik glasila Okence in zavzet amaterski igralec in režiser, se zaveda mlačnosti in otopelosti, s kakršno se tako velikega dela ne more nihče lotili; članek naslovi: Celjski grofje letos, ali nikoli več. Vseeno pa se je na odru Zadružnega doma 8. maja 1981 odvila ena zadnjih velikih pre- mier gledališke skupine Verd, delo Željka Kozinca – Brezjansko polje. S predstavo so gostovali še na Pokojišču, v Blatni Brezovici, Breg-Paku, v Rovtah… 29 Večje število radovednežev se je zbralo na kresni večer, ko se je 25 mladih slušateljev udeležilo predavanja dr. Huberta Požarni- 64. Plakat za predstavo Brezjansko polje (arhiv Mirko Oblak). 63. Priprava predstave Brezjansko polje; Stane Ma- lovrh, Igor Žilavec, Matjaž Žirovnik, Magda Japelj (arhiv Mirko Oblak). 66. Priprava predstave Brezjansko polje; Toni Žnidar- šič in Janko Vidmar (arhiv Mirko Oblak). 65. Priprava predstave Brezjansko polje; spredaj Mojca Čepon in Stane Kržič (arhiv Mirko Oblak). BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 80 Vrhniški razgledi 67. Brezjansko polje: Mirko Oblak, Tone Žnidaršič, Zvone Škof, Gabrijel Hladnik in Janez Bolha (arhiv Mirko Oblak). 69. Brezjansko polje: Mirko Oblak, Gabrijel Hladnik, Tone Žnidaršič, Zvone Škof, Matjaž Žirovnik. (arhiv Mirko Oblak) 70. Brezjansko polje: Gabrijel Hladnik, Janez Dobro- voljc, Mojca Stržinar, Mirko Oblak (arhiv Mirko Oblak). 68. Brezjansko polje gostuje na Pokojišču (arhiv Mirko Oblak). 72. Na odru kulturnega doma sredi Verda je nasta- jalo in gostovalo veliko predstav, tudi Mož s stotimi funkcijami (arhiv Matjaž Žirovnik). 71. Gabrijel Hladnik med pripravo predstave Mož s stotimi funkcijami (arhiv Matjaž Žirovnik). 81 73. Priprava predstave Brezjansko polje; Dušan Oblak in Darko Kondardi (arhiv Mirko Oblak). ka in predstavnika posvetovalnice Živa – O življenju med spoloma. Večurno podajanje odgovorov na številna vprašanja je bilo spro- ščeno. Mlade je bolelo le, da zopet ni bilo odziva starejših občanov, s katerimi bi lahko skupaj premostili zadrege, ki na to temo na- stajajo med njimi30. Sicer pa nam tokratna številka sporoča še, da so prenovili prostore v domu in da se vse rekreacije v dvorani (tenis, plesne vaje) po novem odvijajo v copatih, pa da so ime- li četrtošolci – tako kot precej generacij prej – šolo v naravi zopet v Valovinah na Hr- vaškem. Dva hribolazca, Andrej in Mirko, sta uresničila sanje zavednega Slovenca in se podala v slovensko planinsko Meko, na Triglav torej, Tone Frumen pa se spominja najlepšega srednješolskega leta – ko je ma- turiral in se s sošolci podal na stabilizacijski maturantski izlet na Pohorje. V duhu obdo- bja stabilizacije se je odvijal tudi njihov ma- turantski ples, saj je tej generaciji prireditev enostavno odpadla. F. G. pa opisuje, kaj vse tare mlade v kme- tijstvu: V Verdu je še 27 kmetij. Vendar se vsi ne ukvarjajo s kmetijstvom, kot bi se lahko. Mnogim je gozd edini ali pa glavni vir do- hodka. Nekaterim pa je glavni vir dohodka celo zaposlitev izven kmetije. V Verdu so kmetje sorazmerno dobro opre- mljeni s stroji, vendar so le ti slabo izkori- ščeni. Deloma zaradi strukture zemljišč in razdrobljenosti parcel. Mladi kmetovalci imajo še vedno nekakšne predsodke pred drugimi poklici. Temu je kri- va slaba vzgoja doma in v šolah. Med starej- šimi kmeti pa je še vedno prisotna miselnost, da je kmet samo tisti, ki ima veliko zemlje, pa čeprav je ta slabo obdelana ali pa celo neobdelana. Če za primer pogledamo barje iz ptičje perspektive, vidimo, kako veliko je »morje« neobdelane zemlje … mnogo njiv je preraslo grmovje in celo velika drevesa že ra- stejo tam. Potem se pa vsi čudimo, zakaj je vse tako drago. Del krivde nosijo tudi starejši gospodarji, ki nočejo predati kmetije mla- dim, dokler jim ne teče voda v grlo. Potem je pa že kasno, ker je »prestolonaslednik« že izgubil voljo do kmetovanja … Velik problem je razdrobljenost parcel, pa tudi lastništvo, saj nima nihče posebnega veselja obdelovati družbeno zemljo, ki ti jo lahko lepega dne vzamejo. Zemlja pa je brez vrednosti, če je nihče ne obdeluje. Letošnje leto se vidi, kako so pričeli obdelovati njive na »črnem morju« in to sami mestni ljudje. Njive na Pjalcah in v Žabjaku pa so »samo- postrežba« za slabe ljudi … Številka glasila se tudi to pot zaključuje z literarnimi prispevki, večinoma čustvenimi pesmimi in večnimi vprašanji o smislu ob- stoja, pomenu življenja in o iskanju najglo- bljih resnic. Na koncu pa seveda ugankarski prispevek; tokrat ga je oblikoval Marjan – vo- jak. BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 82 Vrhniški razgledi Sta Ljubljanica in Bistra odpisa- ni? Narave se ne da pretentati … Okence 13, 24. junij 1983 Uredništvo: Andrej (Petrič), Ksenija (Miklav- čič), Andrej (Dobrovoljc), Mirko (Oblak), Janko (Vidmar), Tatjana (Oblak), Irena (Jarc), Jože (Telban), Janez (Dobrovoljc), Jana (?), Boris (Bole), Katarina (Dobrovoljc), Niko (Dobrovoljc), Marija (Dobrovoljc), Polo- na (Telban), Lenart (Jesenovec) Naslovna stran: Ivan Drašler Tisk: OK ZSMS Vrhnika Naklada: 150 izvodov 22 strani, (temno modra, bela) Leto in pol kasneje je tu nova številka Oken- ca. Uredništvo zopet prosi bralce, naj malo pobrskajo po podstrešjih, saj bi rado arhivi- ralo zgodnejše izvode mladinskega glasila. Manjkajo jim številka 1, 2, 4 in 6. Kot vemo, prve številke niso našli vse do danes, ko na- staja ta prispevek (2015). 74. Okence 13. V prvem članku izvemo, kakšen uspeh je zopet doživel gozdni smuk Češnjica: … pri pripravi tradicionalne športne prireditve se je angažiral praktično ves Verd. Mladim in mladim po srcu so pri organizaciji pomagali tako TOZD-i (Temeljne organizacije združe- nega dela) kot tudi zasebniki, ki so v teh sta- bilizacijskih časih prispevali lepo število na- grad. Pa še komentar letošnjega zmagovalca in novega rekorderja proge Toma Lavrenčiča: »Res zgledno ste pripravili tole tradicionalno prireditev, na kateri zmaga pomeni več kot pa recimo zmaga na občinskem prvenstvu v veleslalomu. Na svidenje prihodnje leto!« Mislimo, da to pove o Češnjici 83 vse, kljub temu pa imamo povedati še marsikaj; od tr- ganja plakatov dalje. Hvala vsem, še enkrat! Pa pojdimo dalje. Za 8. marec je recitatorska skupina pod vodstvom Magde Japelj zaple- sala nekaj lepih plesov in razveselila svoje mamice, ki jih ni bilo malo. Omenjena sku- pina je pripravila tudi tradicionalni sprejem Dedka Mraza. 75. Blaž Dobrovoljc v cilju Češnjice, 23. februar 1983 (arhiv Blaž Dobrovoljc). 83 … V maju je bilo izvoljeno popolnoma novo predsedstvo, tako je krmilo prevzela mlajša generacija. Upamo, da imajo ti mladinci kaj več zagnanosti in idej, kot smo jih imeli prej- šnji. Seveda se stara generacija ni popolno- ma izključila iz delovanja, še naprej bomo poskušali pomagati pri delu, saj upamo, da bomo še dobrodošli.31 Staro predsedstvo poroča, v kakšnem duhu je mineval čas med pomladjo 1982 in 1983; priznavajo, da je generacija starejših mladin- cev brez pravih idej in volje. Maja 1982 so se le uspeli udeležiti športne olimpijade, poleti pripravili izlet v hribe, na Cerkniško jezero … Zadružni dom sredi Verda pa je gostil zlasti igralce namiznega tenisa in šaha, kvartopir- ce in skupino, ki je si je vneto mirila živce z igrico Človek, ne jezi se! Obisk doma je bil res velik in probleme z onesnaževanjem so poskušali reševati s tedensko izmenjavo dveh dežurnih mladincev in generalnim či- ščenjem enkrat mesečno. Ta način vzdrže- vanja reda se je obnesel le kak mesec. Težave so nastajale tudi zaradi številnih de- javnosti, ki so potekale v domu ena za dru- go ali kdaj celo sočasno; sestanki družbeno političnih organizacij, vaje recitatorske sku- pine, delavnica in shramba scenskih pripo- močkov, kostumov in igralskih rekvizitov, plesi, kratkočasne dejavnosti … vse to se je prepletalo iz dneva v dan, iz tedna v teden – tako v mali sobi, kot na odru in v dvorani. Zlasti v zimsko pomladnem času se je zvrsti- la priprava različnih proslav; Dan republike, 29. novembra, obisk Dedka Mraza in pra- znovanje Dneva žena, 8. marca in Osvobo- dilne fronte, 27. aprila. Novoletni dogodek je največkrat spremljala igrana igrica, za kate- ro so od scenarija, režije do zadnjega rekvi- zita poskrbeli mladinci in pionirji kar sami in mnogokrat vključevali v igro tudi mlajše brate in sestre, ki so bili takrat še predšolski cicibani. Velik zalogaj je bila tudi organizacija ple- sov ob petkih ali sobotah zvečer. Potrebno je bilo urediti prostor, organizirati prodajo vstopnic, pijače in redarsko službo. Leto kasneje so bili plesi začasno ukinjeni, saj je na enem od njih prišlo do pretepa, sosednje kmetije pa so se pritoževale, da dajejo krave po takih hrupnih disco nočeh mnogo manj mleka kot ob jutrih, ko se prebujajo ob naro- dno-zabavni glasbi. Iz naslednjih prispevkov izvemo, da so čla- ni novega predsedstva stari v povprečju 17 let, novo izvoljeni predsednik je Lenart Je- senovec. Prva naloga jim je uspela – izdali so novo številko Okenca. Načrtovana delov- na akcija v Matjaževki je propadla, saj med mladimi ni bilo pravega interesa zanjo. Pri- pravljajo se že na jesenski čas in naloge v novi sezoni.32 Kot prostor za izživljanje tistim, ki se z umazanimi čevlji zaletavajo v nedavno prebeljene stene Zadružnega doma – pre- dlagajo za plezanje in krotovičenje Retovje; niti v sanjah si ne mislijo, da bo že dvajset 76. Dedek Mraz v vsako vas! Urban Žirovnik je pope- stoval tudi malo Tino Turk Japelj (arhiv Sonja Japelj). BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 84 Vrhniški razgledi let kasneje taisto Retovje priljubljena desti- nacija športnih plezalcev, Zadružni dom pa prezidan v mala stanovanja. Janko Vidmar pa se o Retovju in izvirih Lju- bljanice razpiše iz povsem drugih skrbi in svari pred načrtovanimi poskusi z naravo: Da se narave ne da pretentati, vedo ljudje že dolgo. Toda nekaterim to ne gre v račun. Zato to vedno znova in znova poskušajo, vendar brez velikega uspeha. Za enega takih poskusov lahko štejemo tudi večnamensko akumulacijo Cerkniškega jezera … v hidro- energetske namene, s pomočjo tesnilnega nasipa z globinsko injekcijsko zaveso, ki naj prepreči vodi v Cerkniškem jezeru odtok v spodnji del jezera, kjer je večina ponikalnic. Tako bi se v zgornjem delu ustvarilo 19 km2 veliko akumulacijsko jezero. Vse površinske pritoke Cerkniškega jezera bi zajezili tudi ob izvirih in jih po cevovodih speljali v akumulacijo. Od tod bi vodo speljali po rovih v Bistro, kjer bi bila hidroelektrarna Bistra I. in nov izrav- nalni bazen, ki bi omogočil delovanje hidro- elektrarne Bistra II. Z izvedbo tega projekta bi močno posegli v prostor … Slovenci bi si uničili dobršen del naravne dediščine, po kateri slove v svetu. Uničeni bi bili: - Cerkniško jezero; spodnji del bi bil suh, zgornji pa akumulacija, katere gladina bi nihala za več kot deset metrov. Tako svetovno znanega presihajočega jezera ne bi bilo več. - Rakov Škocjan; reka Rak in vodne jame bi se praktično osušili - del Planinskega polja z delom Unice bi bil potopljen - izviri Ljubljanice, Ljubije, Bistre bi bili zajeti, zabetonirani in uničeni z akumu- lacijo - Pekel v Borovnici bi bil docela spremenjen Poleg tega je vprašanje, če bi bilo vse to sploh možno. Nekateri trdijo, da je, drugi pa spet, da ni. To je stvar stroke. Za laika pa je zadržati vodo sredi Krasa isto, kot bi hoteli zadržati vodo v rešetu … Do istih rezultatov so prišli tudi na Baškem in Nikšičkem polju. Akumulacija na Baškem polju ni dosegla niti polovice predvidene pro- stornine vode, za katero so »strokovnjaki« prisegli, da jo bo. Tako si je nekdo spet posta- vil lep in drag spomenik. Projekt predvideva tudi močne posege v pro- stor naše občine in KS Verd. Tako bi bili izvi- ri Ljubljanice uničeni (zabetonirani), poleg tega bi izravnalni bazen v Bistri požrl velike površine obdelovalne zemlje. Zato je delegacija KS Verd aprila postavila skupščini delegatsko vprašanje, v katerem opozarja, da krajani s projektom niti z nje- govimi posledicami niso seznanjeni. Od skupščine je zahtevala, da se projekt javno razgrne ter povpraša ljudi, kaj mislijo o tem … Vendar odgovora do začetka junija še ni. Ne bi rad, da bi se ponovila tista stara zgod- ba, ko nekdo v pisarni odloča o milijardah ne glede na to, kaj menijo ljudje. Sledi niz literarnih prispevkov, pod katerimi je pojav nove mode podpisovanja več kot očiten – večinoma so brez podpisa. V prvih številkah glasila mladih Okence so bili vsi prispevki opremljeni s podpisom; če ne s polnim imenom in priimkom, vsaj z imenom, kraticami ali psevdonimom. Tudi člani uredniškega odbora so se prva leta ve- stno in vzorno predstavljali bralcem. V 80. letih pa se začne uveljavljati želja in pravica do anonimnosti, morda tudi naivna prepričanost, da je itak vse za vedno jasno in je uredništvo vsakič predstavljeno le z imeni, čeprav se nekatera večkrat ponavljajo. Težko je ugotoviti tudi, kdo so bili člani zaporednih predsedstev, saj se v uvodnih člankih podpi- sujejo kar kot »predsednik« ali »predsedstvo«. 85 Anonimni so seveda zlasti bolj različnih ču- stev polni prispevki. Niko Dobrovoljc pa se smelo podpisan spo- minja svojega deda – železničarja: Moj ded je bil železničar, da sem bolj točen, bil je čuvaj proge. V majhni hišici ob progi je nadzoroval vlake, ročno zapiral zapornice, postavljal si- gnale … Takrat so se po železnicah še vlekle lokomotive na parni pogon. Na lokomotivi sta delala dva delavca, strojevodja in kurjač. Prvi je uravnaval vožnjo, drugi pa je z lopato metal v peč premog. Oba sta imela težko in odgovorno delo. Železniški promet se je naglo razvijal. Danes vlečejo vlake električne lokomotive. Te so hi- trejše in upravlja jih le en delavec. Starši so mi povedali, da je bila tudi od Ljubljane do Vrhnike železnica. Kakšna škoda, da so jo odstranili! Cestni promet ne bo nikoli preka- šal železniškega. Če premislimo, koliko tovo- rov prepelje en vlak in koliko en tovornjak. Tudi potniški vlak pelje desetkrat več potni- kov kot avtobus. Slišal sem že, da v velikih mestih gradijo podzemeljske železnice. Tako promet nemoteno poteka … Iz zbadajočih iskric in oglasov izvemo nasle- dnje resnice in dejstva tistega časa: Delo naših občinskih športnih funkcionarjev navdaja pravi olimpijski duh. MISLIJO, DA ŽIVIJO NA OLIMPU! Češnjica 83 KMETIJSKI NASVETI Kmetje (takšni in drugačni)!!! Če hočete svo- jim kravam (takšnim in drugačnim) pove- čati mlečnost – naj se ukvarjajo z aerobiko! Aero bik Z našo krajevno »vlado« je menda nekaj na- robe. Opažamo, da se je naš »kancler« ogra- dil pred ljudstvom. Tudi nas tare stabilizacija – zato je tokrat samo 150 izvodov. GD Verd namerava za svojo 100-letnico po- staviti temeljni kamen za nov gasilski dom. Samo, da ne bo ta temeljni kamen postal »nagrobni«! 77. Stoletnico Prostovoljnega gasilskega društva Verd je pred novim Gasilskim domom počastila tudi vrsta mladih gasilcev: Janez Petrovčič, Tone Kondardi, Miha Rihar, Dušan Oblak, Tomaž Gorišek, Marko Ogrin in Silvo Nagode (arhiv Marko Ogrin). BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 86 Vrhniški razgledi Okence 14, 1984 Uredništvo: Andrej (Petrič), Jože (Telban), Rudi (Dobrovoljc), Tomaž (Gorišek), Marjan (Rihar), Marko (Ogrin), Andrej (Dobrovoljc), Marija (Dobrovoljc), Lenart (Jesenovec), Tatja- na (Oblak), Katarina (Dobrovoljc) … Naslovna stran: Tatjana Oblak Tisk naslovne strani: Ivan Drašler Tisk: OK ZSMS Vrhnika Naklada: 250 izvodov Stari predsednik sporoča, da je mladina iz- brala novega predsednika in prizna, da ima predsednik ob prijetnih tudi manj prijetne naloge: Skrbeti moraš, da delovne akcije po- tekajo gladko, paziti moraš na red v domu KS in se včasih celo prepirati, se udeleževati sestankov OO ZSMS Vrhnika, KK SZDL Verd (Krajevne konference Socialistične zveze de- lovnega ljudstva), sveta KS Verd … Poroča o zelo uspelih proslavah v minulih sezonah; letos jo je kulturna skupina priredila tudi za dan Osvobodilne fronte. Športniki so pripravili novo Češnjico, proga je prinesla nov rekord … da so uspehi pri tej tradicionalni prireditvi zavidljivi, pa kažejo tudi različne govorice – letos »naj bi se na smuku menda nekdo celo ubil in ga bodo v bodoče prepovedali!« Udeležili so se tudi mladinske športne olim- pijade. Okence – tolmun sreče in mladosti! 78. Okence 14. 80. Diploma s tradicionalnega gozdnega smuka Češnjica, 1984 (arhiv Mirko Oblak). 79. Zlata (1984) in srebrna (1986) medalja (arhiv Mirko Oblak). 87 83. 5. februarja 1984 so rezultate gozdnega smuka na cilju spremljali …, Matjaž Žirovnik, Marija Dobrovoljc, Tatjana Oblak, Katarina Dobrovoljc, Mirko Oblak, za prikolico stoji Blaž Dobrovoljc, spredaj pa Tone Frumen (arhiv Marija Telban). 82. Progo skozi gozd so dobro zavarovali, mestoma nasuli in robove označili s smrekovimi vejicami. Smukač Marko Ogrin (arhiv Marko Ogrin). 81. Pokal Češnjica 1984 (arhiv Mirko Oblak). BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 88 Vrhniški razgledi V zasneženi zimi so mladinci večkrat očistili most preko Ljubljanice in pločnik proti Jane- zovi vasi, spomladi pomagali čistiti park, de- lovna akcija v Matjaževki pa je letos propadla zaradi dežja. Z novim opleskom so polepšali prostore Doma KS Verd. Kakšne zgode in ne- zgode (med drugim je v sanitarijah počila vo- dovodna cev) so se še godile v domu, pa opi- suje nekaj naslednjih iskric in ugank: Gajba pri gajbi, kaj je to? – Mladinski dom v Verdu NLP Flaše letijo, omet pa odpada; našim mladin- cem pa maček nagaja. JLA Opombe: NLP neznani leteči predmeti, JLA jaz ljubim alkohol Razvade zmanjkuje, grla so suha, moč pojenjuje … nastale poplave težave so dale. Stopnice so v hipu brzice postale – pa so se vsaj enkrat oprale. Sledi rubrika Poskusi mladih literatov; Moj- ca opazuje domačo hruško, Ksenija pomla- dno jutro, Boris bleščeče se morje, Niko opi- še dom, Joco pa se sprašuje: Smo danes sploh mladi? Z rojstvom postanemo starci. Ali je sploh še kak človek, ali smo vsi roboti brez srca in ljubezni? Irena opisuje Okence – tolmun sreče in mla- dosti, kakšna so bila poletja v Retovju – v Matjaževki in v Malem Okencu, v katerega mrzlih vodah je hladila razgreto mladost mladina iz Verda. »Ej, ali boš danes prišla kaj v Okence?« Ne vem … morda nisem pa čisto prepričana. Mami mi ves čas trobi na ušesa, da bom pre- živela počitnice kot nekakšen divji človek, ki živi samo v naravi. Take in podobne pogovore smo slišali med počitnicami pri nas v Verdu. Res, naše kopa- lišče je bilo eno samo doživetje, ki se je preli- valo preko celih počitnic. Preljubo Okence je vzbujalo neko skrivno- stno silo, ki nas je vlekla vase. V svoji tišini je izpovedalo veličino in ponos narave. Ta tolmunček je res pravi romantični kotiček v prelepem Retovju, govori o mehkobi in pra- vljičnosti narave. Mislim, da ni mladega člo- veka v Verdu, ki ne bi v njem preživel vsaj minuto svojega prostega časa. Ptičjemu petju se je velikokrat pridružil tudi glas kasetofona, ki je popestril naše brez- skrbno življenje. Nekateri so se tudi zaljubili, a vsi skrivnostni trenutki so se s časom zabrisali, kakor tudi kratkotrajne počitnice. Na njivah je koruza že kar dobro zorela in bila pravšnja za peko. Kaj boljšega!? 84. Blaž Dobrovoljc na progi gozdnega smuka Če- šnjica (arhiv Blaž Dobrovoljc). 85. Maj 1984; spredaj Jože Telban, Silvo Nagode, Miha Rihar, Mojca Miklavčič in Dušan Oblak, v drugi vrsti Katarina Dobrovoljc, Špela Vrhovec, Marija Do- brovoljc, Marjeta Pajnkihar, Vesna Šubic in Tanja Fru- men, zadaj ? in Sabina Zalović (arhiv Marija Telban). 89 Topel večer in velik kup žerjavice, s katere je valovil vonj po pečeni koruzi. Prostora pa je bilo več kot dovolj. Seveda! Matjaževka! Ob popoldnevih so se v njej odvijale prave nogo- metne olimpijade, v katerih ni bilo nikakr- šnih starostnih razlik. Proti večeru pa se je potuhnila v spokojno starko, ki je mirno po- čivala in si nabirala moči za naslednji dan. Vidite, tako je bilo naše življenje, ki je trajalo le dobra dva meseca. Kakor narava, smo si tudi mi nadeli druge maske; imamo malo časa, tako malo, da komaj moreš na spre- hod, da bi videl uspavane dele Retovja, v ka- terih smo poleti našli prava razodetja. A čas se bo hitro zavrtel in nam ponudil spet nove čudovite počitnice. Blaž pa nam razkriva svoj nov hobi: Lansko leto sem pristopil k moškemu pevske- mu zboru LIKO. Dvakrat na teden z bratoma hodim na vaje. Pojem 1. tenor. Čeprav rad prepevam, mi je včasih kar odveč zvečer še na vaje. Vendar prišli so nastopi ob raznih praznikih, prireditvah, srečanjih. Vesel sem bil teh nepozabnih nastopov. Višek sreče pa je bilo snemanje plošče za RTV Ljubljana v mesecu juniju. Več večerov smo se potili in prepevali, da bo plošča pol- na. Lansko jesen je ta plošča izšla. Prišla je nova sezona vaj in za začetek ima- mo vsi pevci piknik v Meletovi dolini. Zdaj sem slabe volje; ugotavljam namreč, da mi glas nagaja. Bliža se mi obdobje mutacije in tako bom moral z glasom eno leto počivati. Upam, da bo že prihodnje leto moj glas spet lep, čist in zveneč. Sklenil sem, da bom tudi v prihodnje rad hodil na pevske vaje. 86. September 1984; Leon Kržič, Miha in Branka Ri- har, Tatjana Oblak, Silvo Nagode in Tomaž Gorišek (arhiv družina Oblak). 87. Ovitek nove plošče, ki jo je leta 1983 ob svoji 10-letnici posnel moški pevski zbor LIKO Verd (arhiv Zavod Ivana Cankarja Vrhnika). 88. Krst novih pevcev zbora LIKO Verd je največkrat potekal v gostilni Marinčič; Janez Drašler in Matjaž Žirovnik (arhiv Matjaž Žirovnik). BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 90 Vrhniški razgledi Čas, ko je številčno močna generacija fantov letnik 1964–1965 oblekla vojaške uniforme »sivo maslinaste boje«, napoveduje nasle- dnja vremenska napoved: Že na začetku leta smo dobili sivino v našo kotlino; obetajo se nam še bolj sivi dnevi, vrhunec pa bo sredi poletja. Nad naše kraje pa dotekajo še bolj sivi tokovi. SMB oblaki! Srednješolci, ki se dnevno vozijo v ljubljan- ske šole, pa vabijo v svoje vrste nove člane: V Verdu se je septembra formiral nov športni klub … ugotovili smo, da imamo naravnost idealne pogoje za treninge surfaške sekcije, ki potekajo na krpanu33, na liniji Vrhnika Ljubljana. Sprva je naše društvo štelo le oko- li deset članov, do danes pa se nam je pri- družilo že več talentiranih nadobudnežev iz mlajših vrst. Vsak, ki bi se želel včlaniti v to naše društvo, lahko plača članarino pri Integralu poleg Črnega orla. Vsakega novega člana bomo zelo veseli. Vpisni pogoji: uspe- šno končana osemletka in vpis v usmerjeno izobraževanje. Uredništvo za pravilno rešen rebus obljublja 100 din, na koncu pa pozdravlja novo številko Okenca po vzoru Valentina Vodnika: »Ilirija oživljena!« in klicem: »Okence preplavljeno!« Okence 15, maj 1987 Uredništvo: Blaž (Dobrovoljc), Marija (Dobro- voljc), Tanja (Drašler), Boris (Drašler), Bojan (Zupan), Marjeta (Pajnkihar), Brigita, Gita (Petrič), Darja (Jarc), Lavro (Cene Lavrič), Ta- mara (Troha), Sonja (Japelj) Naslovna stran: Tatjana Oblak Tisk naslovne strani: Ivan Drašler Tajnica: Marija Dobrovoljc Računalniška obdelava, oblikovanje: Blaž Dobrovoljc Tisk: OK ZSMS Vrhnika Naklada: 300 izvodov Pred nami je 15. številka glasila mladih iz Verda. Izhaja po treh letih ustvarjalne krize, medtem je bila mladina tudi dobro leto brez predsedstva: 90. Okence 15. Naša razigrana mladost, leta našega sijaja …34 89. Lenart Jesenovec slači vojaško suknjo (arhiv družina Jesenovec). 91 Marca 1987 je bilo izvoljeno novo predsed- stvo, zopet med najmlajšimi do sedaj. Izvoljeni so bili naslednji: predsednik Blaž Dobrovoljc, podpredsednik Matic Mrak, taj- nika Albert Pajnkihar in Sonja Japelj, bla- gajničarka Marjeta Pajnkihar, predstavniki za šport Boris Drašler, Tine in Igor Oblak, predstavnik za obveščanje Andraž Drašler, predstavnik za klubsko dejavnost Leon Kržič in predstavnice za kulturo Tatjana, Nataša in Katka Oblak. Letos imamo v načrtu ureditev Matjaževke (verjetno se ne bodo izvršila vsa potrebna dela, ker je dela čez glavo), ureditev doma (nakup potrebnega inventarja ter ureditev ostale notranjosti: pleskanje, kitanje, popra- vljanje uničenega in poškodovanega inven- tarja), ureditev parka, pozimi čiščenje mo- stu, priprava gozdnega smuka Češnjica in izid naslednje številke Okenc. Sledi predsednikovo poročilo, kaj vse je za- dnje mesece zaposlovalo mlade. Očiščeval- na akcija v parku je bila obsežna, saj so bile površine precej zanemarjene. Na pomoč z orodjem je priskočil sosed Ban, s pijačo pa sta mlade pogostili domača Krajevna sku- pnost in trgovina Kmetijske zadruge. Lotili so se tudi kopanja lukenj za drogove, saj je bilo potrebno prestaviti električne dro- gove za novo napeljavo nad samo udorno dolino Matjaževko. Kulturniki so izdali novo Okence, pripravili tradicionalne proslave v Domu, pri katerih je sodelovala skoraj vsa mladina iz Verda, za 1. maj so pripravili tradicionalno kresova- nje; organizirali prodajo pijače, pripeljali iz starega gasilskega doma nekaj klopi, zaradi česar so številni, ki so lahko sede klepetali in prepevali ob ognju, ostali mnogo dlje kot prejšnja leta. Nasploh je družabno življenje v Verdu ta leta doživljalo pravi razcvet. Gasilske veselice so privabljale številne veseljake iz cele občine, kulturni dogodki in proslave so bili dobro obiskani, tradicionalno postavljanje mlajev je postajalo naloga širšega kroga vaščanov; pred leti so mlaje nevestam postavljali le za možitev godni mladeniči, zdaj so se jim pri- družila tudi dekleta in na obeljenih mlajih so se pojavili tudi okrašeni venci in slikoviti napisi. "Na mlajčkih" je dolgo v noč vrvelo mlado in staro. 91. Pred Dobrovoljčevo hišo Bojan Zupan, Blaž Do- brovoljc in Andrej Zakrajšek urejajo posamezne li- ste zadnje številke glasila Okence (arhiv Blaž Dobrovoljc). 92. Tudi spenjanje glasila poteka pri Dobrovoljče- vih; Andrej Zakrajšek, Katarina, Niko in Marija Do- brovoljc, Bojan Zupan in Domen Drašler (arhiv Blaž Dobrovoljc). BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 92 Vrhniški razgledi Športno leto je bilo osiromašeno, saj je zara- di dežja in slabe organiziranosti mladincev odpadel gozdni smuk Češnjica. So se pa na tekmovanju na Vrhniki dobro odrezali strelci. Na razcepu življenjskih poti, pred izbiro sre- dnje šole in s prvimi odločitvami v življenju se znajde nova generacija; Tanja B. se spra- šuje, kdo bo ustavil krvave vojne po svetu, Sony s prispodobo sprehoda skozi gozd išče pravo stezo iz brezskrbnega otroštva v sreč- no odraslost, osamljena Tamara si želi v ve- solje, Gita želi doseči sonce, Pavla pa opisuje neko Nedeljo – po volji drugih, ne po moji. Lavro nam zaupa odlomek Vrata v kletko se odpro iz nedokončanega romana Žele- zni križec, Katka iztrga List iz detektivovega dnevnika. Mateja opisuje Prvi nesrečni dan na morju, Ogiju pa je morje ostalo v drugač- nem spominu: Buči, buči morje adrijansko naše šotorišče je cigansko rdeči smo kot pleme indijansko to naredi pivo istrijansko in pa sonce, ki žge strašansko ker vsaka cena presega lansko nas tošl vleče na zemljico barjansko. Zabave v domu postajajo vse bučnejše; za- radi divjega plesa in poskakovanja se neke- ga večera s stropa utrga luč v trgovini pod dvorano in ob naslednjih plesih so se morali kar malo brzdati, da bi se kaj podobnega ne ponovilo. A dom je še vedno dobesedno drugi dom že kdo ve katerih novih generacij. Leon opiše petkovo popoldne: Privlečem se iz Ljubljane, izmučen od naše »kolm kište«. Za neštudirane ljudi lahko povem – to je Integralov avtobus. Tu te tako trese, da če bi imel v roki tetrapak s smeta- no, bi se na Vrhniki lahko okrepčal s stepeno okusno sladko smetano. Vesel sem, če stojim vsaj na eni nogi, toda kaj, ko tudi ta ni ve- dno moja. Med vožnjo se odprejo pravi bese- dni zakladi trpečih potnikov. Zobne proteze letijo iz ust, ko le ti robantijo nad cesto, kjer je več lukenj kot asfalta. Pa to se še pretrpi, a ko pomislim na delo doma, me vse mine. No, petkovo popoldne je. Kam naj se dam? Dvakrat lahko ugibate … čestitam, že v pr- vem poskusu ste uspeli; v dom! »Še žrt naj ti dajo tam!« Premišljujem … žrejo samo živa- li, jaz pa nisem žival, mar ne. Tisti poetični verz pa je izumila moja mami. Sledi nadaljevanje: »Nič ne delaš, samo oko- li se podiš!« 93. Pletenje vencev; Grega Rome je priskrbel nosil- ne obroče za vence – dele starega kolesa (arhiv Blaž Dobrovoljc). 94. Pletenje vencev je prevzela »sekcija za kulturo«; Katja, Nataša in Tatjana Oblak, Leni Kondardi in Katka Oblak (arhiv Blaž Dobrovoljc). 93 A ura je pet; iščeta me Jurjeva pobalina. Igor me že pri vratih vpraša, kje imam matema- tični zvezek. »Ni, muca vzela!« jima odgovorim … mimo- grede, če ju srečate kdaj na cesti, ničesar ne recite čez Olimpijo, nad katero sta zelo nav- dušena, pa tudi Dražena Petrovića ne hvalite preveč – ni dobro za zdravje, vam povem! Ko pogledam pa Andraža, se komaj neham smejat, saj ga ni trenutka, ko bi se mu na ustih ne igral nasmeh. In kaj počnemo vse v domu; igramo namizni tenis, goljufamo pri kartanju … Albert me bo pa ustrelil; porabil sem mu že polovico svinčnika … zmanjkuje papirja, konec luštnega! Nič več se vam ni potrebno mučiti z mojimi modrovanji (pa naj mi Can- kar ničesar ne zameri!) 95. Na odru in v dvorani v Domu so se odvijali tudi mnogi družabni večeri, tudi silvestrovo 1986; v prvi vrsti: Igor Oblak, Sandi Rizman, Boris Drašler, Tine in Dušan Oblak, Blaž Dobrovoljc, Leon Kržič, Špela Vrhovec, Grega Rome; v drugi vrsti: Nataša Oblak, Matic Mrak, Smiljan Pajnkihar, Peter Levec, Tomaž Drašler; tretja vrsta: Andrej Zakrajšek, Jure Krašovec, Bojan Zupan, Miran Drašler, Andraž Drašler, Marjeta Pajnkihar, Sonja Japelj, Štefan Bogataj, Andrej Turšič, Franci Drašler, Tatjana Oblak, Tone Kondardi, Leni Kondardi, zadaj Robi Petrovčič (arhiv Blaž Dobrovoljc). 96. Mladi iz Janezove vasi in Verda na silvestrovo 1988; Barbara in Polde Strajnar, Marko Ogrin, Cene Lavrič, Matjaž Strajnar in Špela Majer (arhiv Marko Ogrin). BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … Svinčnik je romal dalje; očitno so mladinci dobili nalogo – spisati prispevke za novo šte- vilko Okenca kar v domu. 94 Vrhniški razgledi Kakšno je tam življenje, zdaj prelije v rime tudi Marjeta: V domu smo že vsi, vsak posebej kje čepi. Nekdo si muziko navija, pri tem marsikdo uživa. Eden plesat se uči in se tako močno poti, z živci že na koncu je pa ga kmalu mine vse. Ostali osla se gredo, se za mizo drenjajo, skrivaj si karte menjajo, oslu izogibajo. Za drugo mizo špilajo tarok, a tudi to ne gre od rok, stalno se prepirajo, drug drugega sekirajo. Življenje v domu tako je. A moti to starejše vse, z nami se ne strinjajo, ker pač tako življenje uživamo. In sledi še niz drugih pesmi, ki so jih ne- kateri spisali kar v paru, vseh sedem pa je združenih v Variacije na temo: Nore mlado- stniške ljubezni (Puberteta). Bojan in Smiljan zapišeta: V srcu ogenj mi gori, ki po tebi hrepeni, a ko vidim z drugim te, hrepenenja konec je. V domu dostikrat si bila, pa si druzga gledala, želel sem si, da to ni res, ko z drugim stopala si v ples. Ko na samem ga dobim, ga zadavim, to želim, drug druzga gledava grdo, da se vsak hip kaj zgodilo bo. Preden jeza je minila, je oba že zapustila, opazujeva še zmeraj te, če boš … vrnila se. 97., 98. V domu sredi Verda se je ustavil tudi Pust (arhiv Blaž Dobrovoljc). 95 Bojanu se pridruži zdaj še Tine: Že več let te opazujem in se ti približujem. A ti kakor kamnita me gledaš kot pribita. Vmes me druga je ogrela, med nama pesem je odpela, všeč si mi še zdaj, zato upam, da bo med nama kaj že za 1. maj. Koliko prvomajskih praznikov je že minilo od leta 1987! Pa so med bregovi Ljubije in Ljubljanice še vedno nova in nova mlada srca, iskrive misli, večna hrepenenja, ki prav gotovo ogrevajo in burijo tudi večino tistih ustvarjalcev glasila mladih iz Verda, ki danes vstopajo že v peto, šesto, sedmo desetletje. Pogled skozi štirinajst ohranjenih številk glasila Okence nam razkriva življenje mla- dih v Verdu pri Vrhniki od sredine 70. do druge polovice 80. let 20. stoletja. Čeprav je minilo od zadnje, 15. številke, že skoraj trideset let in so naš prostor in čas prevetrile številne družbene, socialne in teh- nološke spremembe – so Okenca v Retovju še vedno polna čiste, bistre vode in kdo ve, če lepega dne ne privre na dan tudi 16. šte- vilka glasila mladih iz Verda. Morda prav na nek topel junijski večer … BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … Opombe: 1 Gradbeno podjetje Igrad. 2 Uvod, Okence 4. 3 Uvod, Okence 6. 4 Številke od 2 do 13 je Domoznanskemu oddelku Cankarjeve knjižnice na Vrhniki podaril Andrej Petrič, kopiji 14. in 15. številke Tatjana Oblak Mil- činski. 5 Zgradbo, v kateri je bil po letu 1945 organiziran Zadružni dom, je Karol Jelovšek postavil leta 1891 kot gospodarsko poslopje s hlevom na nek- daj Marjanč'nkovi domačiji. Mladinski klubski prostori so bili v prvem nadstropju stavbe, ime- novane tudi Kulturni dom, Dom krajevne sku- pnosti, Mladinski dom ali največkrat na kratko – Dom. Ob stranski sobi je bila dvorana z odrom. V prvem nadstropju je imela pisarno tudi Krajev- na skupnost Verd. Po gradnji novega Gasilskega doma v 80. letih so bili prostori zdaj že nekda- njega Zadružnega doma po letu 2002 pregrajeni v nekaj novih stanovanj. 6 Uvod, Okence 2, str, 1. 7 V Okence pišimo vsi. Okence 11, str. 2, 3. 8 Hvalica, Doro, 1974: Njihova beseda 74, Naš časo- pis 12, str. 4. »Občinska konferenca ZMS na Vrhniki je s pomo- čjo Temeljne kulturne skupnosti in Doma JLA or- ganizirala v dneh od 8. do 13. aprila občinsko re- vijo Naša beseda 74 in na njej predstavila v Domu JLA: literarni večer, revijo pevskih zborov, burko »Trije tički«, dramo »Rožmarin« in klubski ve- čer »Spomenik brez podstavka«; v Cankarjevem domu pa dramo »Pisana žoga«. Že naslovi nam pripovedujejo o pestrosti in vsestranosti dejav- nosti mladih na področju kulture v naši občini. In prireditev je tudi bila dokaz takšne dejavnosti. Morda je bil vrhniški kulturni teden (upravičeno ga namreč lahko tako imenujemo) resničen od- raz želja in prizadevanj mladih, saj je po oblikah, kvaliteti in vsebini bil tako zelo različen, kot so lahko le mladi. Strog in neizprosen kritik (kar jaz nisem) bi imel seveda na račun kvalitete marsi- kaj povedati, saj res ne gre, da bi pod izgovorom »amaterizem« skrivali vse vrste diletantizma zla- sti kar zadeva izbor neprimerne, nekvalitetne in predpotopne literature. Zato je morda pomemb- nejša mobilizacijska vloga Naše besede, ki je ne- dvomno za teden dni združila veliko število mla- dih v dvorani Doma JLA in Cankarjevega doma. Mladi so v tem tednu dobesedno natrpali dvora- no vsak večer — s čimer se Vrhnika ne more vse- lej pohvaliti. Mlada publika je tokrat, kar zadeva moralne podpore in občutka pripadnosti svoji 99. Nad Okenci, v Andrejčkovi dolini na topel juni- ski večer leta 1989 (arhiv Blaž Dobrovoljc). 96 Vrhniški razgledi da jih publika pozdravi, jih sprejme, jim zaplo- ska, sledi predstavi, se nasmeji ali se zamisli ob dogajanjih na odru. Da, veseli so, da jih preprosti ljudje bolj ali manj razumejo; boli pa jih, da ne slišijo kritične ocene od ljudi, posameznikov, ki bi jih moralo zanimati, kaj ti mladi počno. Pa gre vse to mimo njih nevede, (ker ne berejo plaka- tov), ali vede s pridušenim nasmehom in mislijo, češ spet nekaj »špilajo«. Morda mislijo, da igrajo zase, morda ne vedo, da jih ljudje pridejo gledat in poslušat. Motijo se in krivični so. Kolikšna pa je ta njihova krivda, naj premislijo sami.« 12 Javna radijska oddaja, kviz za mladino. 13 Naselje delavskih hiš, ki so bile postavljene v času gradnje avtoceste Vrhnika–Razdrto na pre- lomu 60. in 70. let 20. stoletja. 14 Danes je na tem mestu na levi strani res žaga že propadlega podjetja LIKO, na desni strani pa niso nikdar gradili stanovanj, vrtca in trgovine, pač pa računalniški oddelek že ukinjenega podjetja LIKO PRIS in nov Gasilski dom in Dom KS Verd. 15 S. S. 1999: Tradicionalni gozdni smuk Češnjica 99. Naš časopis št. 252. str. 32: »… Pred začetkom starta je Franc Turk povedal nekaj o zgodovini smuka: Prvi smuk smo imeli leta 1939, ko je na- stopilo od 20 do 30 mlajših fantov domačinov, ki so si upali spustiti po ozki smučini, ki je izgledala kot bob steza. Kmetje so namreč s Češnjice vozili hlode in tako umetno naredili ozko smuk progo. Starejši Verjani so organizirali tekmo, mi, mlajši pa smo se spustili po progi. Seveda nismo imeli takšne smučarske opreme kot sedaj, zato smo na nekaterih mestih palice dali med noge in tako smo »bremzali« v dolino. Tudi sankali smo se po tej progi, tako da so bile zimske radosti nas mla- dih res potešene. Prvi zmagovalec smuka je bil Frenk Jeran, drugi čas pa sem dosegel sam.« 16 Rudolf Hribernik-Svarun, slovenski general, ko- munist, prvoborec, partizan, zgodovinar, politik in narodni heroj, * 10. april 1921, Horjul, † 10. januar 2002, avtocesta pri Logatcu. 17 Zaradi poškodb in dotrajanosti starega mostu je bila Ljubija nekaj let premoščena z mobilnim vo- jaškim mostom z zelo strmimi klančinami. Med gradnjo novega mostu je bil organiziran obvoz po znova odprti prastari cesti, ki jo je pod obronki Javorča zagradila pred leti Parketarna Verd. 18 Malavašič, Ivan, 1978: Oktet »Kašča« iz Verda — oktet mladih, Naš časopis 40. »Verd. Kraj pri Vrhniki, tik onkraj Ljubljanice, ki se stiska pod novim viaduktom avtoceste in mu temnozelene vode iz Retovja šumljajo skrivno- stne napeve iz notranjskega podzemlja. Ta kraj je že od nekdaj znan po dobrih pevcih. Tudi sedaj, organizaciji, prav gotovo položila izpit. Izpit so seveda položili tudi organizatorji prireditev, saj je prav gotovo tudi njihova zasluga, da je bilo toliko mladega občinstva ...« 9 Tekmovanje klubov, zlasti pa organizacijskau- reditev področij delovanja mladih je bilo med osnovnimi usmeritvami 9. kongresa ZSMS, ki je od 2. do 4. oktobra potekal v Moravcih pri Mur- ski Soboti. 540 delegatov, ki so zastopali 380 000 slovenskih mladink in mladincev, je na kongre- su sprejelo statut ZSMS ter resolucijo o nadaljnji vlogi in akcijah mlade generacije pri gradnji sa- moupravne socialistične družbe. Z neposrednim angažiranjem, s požrtvovalnim delom v proce- sih družbenega upravljanja se naj mladi tvorno vključujejo v uveljavljanje delegatskega sistema kot obliko neposrednega odločanja delovnih lju- di. (Vir: ZSMS – enotna, učinkovita in akcijsko sposobna razredna fronta mladih ljudi; Naša sku- pnost, str. 12, 28. september 1976.) 10 V različnih številkah se pojavljajo različno zapi- sani pridevniki, izpeljani iz imena Verd; verdski, verjanski … pa tudi prebivalci Verda; Verdjani, Verjani … 11 Drašler, Janez, 1975: Le čevlje sodi naj kopitar. Naš časopis 18, str.12 »Mladi v Verdu spet igrajo. Da jim ne bi tako kot lani kdo spet očital starokopitnosti (seveda upra- vičeno), so posegli po sodobni temi. Na odru se gredo nebesa in TOZD hkrati. Vse so stlačili v isti koš; še sreča, da ne oni, ampak avtor komedije v desetih slikah Miro Štefanec. Poskušajo, se tru- dijo in se gredo amaterski teater. Mladi so, lah- ko bi jih zaneslo na stranpota. Pa jih ni. Vsi za enega, eden za vse! To je njihovo geslo pri delu v »Domu«. Delajo, študirajo, se zabavajo in se gredo teater; najslabši, slab, povprečen, še kar, dober, najboljši, odličen. Kdo pa ve? Gredo se pač, kljub temu, da gre vsa stvar vede ali nevede mimo tistih, ki bi morali jasno in glasno pove- dati, kakšno je njihovo delo, ga kritično oceniti, kolikor se pač da, ali kolikor je kdo sposoben oceniti, da bi mladi vedeli pri čem so, kajti kljub treznosti in samokritičnosti, ki je je v njih dovolj, tega ne vedo. Vrtijo se v začaranem krogu bolj ali manj vmestnih pripomb ljudi, ki so izrazili svoje mnenje o delu dramske skupine iz Verda zgolj z eno ali dvema besedama. Tako je, brez ocene ni napredka. Da pa se vsi ne razumejo na — da ne rečem na gledališče, ampak na igranje, je pa tudi povsem jasno. Kar pa je takih, ki vedo, kaj je odrsko delo, pa je njihova beseda seveda kritična. Prav to, da tisti, ki bi morali spregovoriti molčijo, pa mlade iz Verda najbolj boli. Boli jih že nekaj časa, že nekaj let. Zanje je velika nagrada, da lju- dje polno zasedajo dvorane, kjerkoli se pojavijo, 97 pod okriljem Parketarne, tu že vrsto let uspešno deluje dober moški pevski zbor. Sredi vasi stoji stara kašča, ki jo kanijo preurediti v razstavni prostor in galerijo in ob rojstnih hišah Petkovška in Sternena bo nov kulturni pomnik. Nič čudnega torej, da so mladi pevci iz Verda, ki so ustanovi- li moški oktet, temu dali ime Kašča. Oktet je bil ustanovljen na pobudo Janeza Drašlerja, ki poje kar v več zborih, med drugim tudi pri Komornem zboru RTV Ljubljana in pri Akademskem pev- skem zboru Tone Tomšič. Takoj po ustanovitvi so začeli z resnim delom. Vaje imajo dvakrat te- densko. Uči jih kar član okteta, prvi tenorist Mitja Drašler, ki jih uči note, Janez Drašler, prav tako prvi tenorist, pa skrbi za tehnično obdelavo. Po- leg prvih dveh tenoristov pojejo še: Jernej Dra- šler in Slavko Žilavec, ki prepevata drugi tenor, prvi bas pojo Urban Žirovnik, Bojan Martinšek in Francelj Modrijan. Podlago, ki se ji pravi dru- gi bas, pa imata na skrbi Tone Furlan in Bojan Kukec. Če fante preštejemo vidimo, da jih prepe- va v oktetu devet, torej je to nonet, za te pa je značilna ženska zasedba. Pri večini pesmi, ki jih mladi Verjani prepevajo, pa ima baritonist solo in tako še vedno ostane v bistvu oktet in prav v taki zasedbi zveni pesem najlepše. Glavni poudarek v svojem programu so fantje namenili narodni, zlasti koroški pesmi. Vadijo in pojo pa tudi ume- tne, latinske (Gallus) in moderne pesmi. Njihova želja pa tudi je, da bi nastopali z lastnimi sklad- bami. Ker imajo v svojih vrstah tudi skladatelja, to je Mitja Drašler, se jim bo ta želja prav goto- vo kmalu uresničila. Fantje pa ne le, da pridno vadijo, temveč tudi pridno nastopajo. Tako so že jeseni leta 1976 v tednu Komunista z naslovom »Človek, delo, kultura« nastopili v vseh krajevnih skupnostih v občini, ko so na zanimiv in izredno uspešen način prepletli slovensko narodno pe- sem in Cankarjevo besedo. Tudi v sosednji Italiji, v pobratenem mestu Gonarsu, je že zvenela nji- hova pesem, pa na srečanju oktetov v Šentjerne- ju, kjer so strokovnjaki pohvalili njihovo petje, pa na mnogih manifestacijah in proslavah v občini. Povsod, kamor so jih že povabili ali jih še bodo, bo iz mladih grl zazvenela njihova pesem. Seve- da, tudi načrte imajo; snemanje na RTV in pa sa- mostojni koncert, na katerem bodo pokazali ne le svojo kvaliteto, ampak tudi ljubezen do slovenske pesmi, s tem pa tudi ljubezen do svojega naroda, ki ljubi to pesem in bo ob njihovem petju dele- žen tiste tihe, tople in le dobrim ljudem dostopne sreče. Številni so okteti, ki prepevajo po Sloveniji. Lepo je to in tega smo lahko veseli. Še bolj pa smo lahko veseli tega, da pri nas prepeva oktet mla- dih, ki s svojim delom dokazujejo in potrjujejo, da bo slovenska pesem živela tudi med prihodnji- mi rodovi, da je ne bodo spodrinile tuje melodije. Kajti pesem, ki se rodi v srcih ljudi tistega naro- da, ki je v svojem zgodovinskem nastajanju veli- ko prestal, se trdno bojeval s potujčevalci za svoj obstoj in v tem boju tudi zmagal, je večna. Pesem je spremljala junake v boj, delavce pri delu, ljudi v veselih in žalostnih trenutkih. Naj nas ta pesem spremlja tudi v prihodnjih sončnih dneh, v katere verujemo! Zato odprimo svoja srca na stežaj pe- smi, ki jo med nas prinašajo mladi iz Verda!« 19 Škof, Zvone: Vremena Kranjcem bodo se zjasnila ali razmišljanje ob sedanji amaterski krizi. Oken- ce 6, str. 5. 20 Nekdanja »šubička«, danes Gimnazija Jožeta Plečnika, Šubičeva 1. Ljubljana. 21 NNNP je bila obrambna akcija, v kateri so slo- venske občine preizkušale svojo usposobljenost, čvrstost in enotnost in vse oblike obrambnih aktivnosti. Pri akciji naj bi sodelovale vse oblike ljudske obrambe in družbene samozaščite, enote teritorialne obrambe in JLA. 22 V. J., 1980: Dan mladosti v Verdu. Naš časopis 65, str. 4. »Dan mladosti smo letos proslavljali kakor vsako leto, vendar brez ljubega tovariša Tita, našega vodje in vzornika. Prav to je vse mlade zavezova- lo, da so bile vse majske slovesnosti predvsem de- lovne in tako je bilo tudi v Verdu. Ta dan so mla- dinci sprejeli svoje vrstnike iz delovne organiza- cije Sap-Viator. Skupaj so obiskali nekaj spome- nikov v KS Verd, znanih po dogodkih v NOB. Na kurirski postaji TV-17 so jih sprejeli partizanski kurirji, le ti so jih seznanili z življenjem in delom kurirjev med NOB. Ob svojem prazniku so mladi pripravili tudi fotografsko razstavo s kulturnim programom. Na razstavi so prikazali svoje delo zadnjih nekaj mesecev. Videli smo, da so mladi pošteno zavihali rokave in pokazali kaj vse zmo- rejo in znajo. V tem času niso bili aktivni samo na kulturnem in športnem področju, marveč so veli- ko pozornost posvetili tudi mladinskemu prosto- voljnemu delu, obujanju revolucionarnih tradicij ter vključevanju mladih iz vseh delov KS v enotno in močno osnovno organizacijo. Pripravili so tudi prijateljsko nogometno srečanje, kjer sta se po- merili ekipi Verda in Bistre, dan pa so zaključili z družabnim večerom v zadružnem domu. 23 Hladnik, Gabrijel, 1980: Robinzoni – zakaj potice. Naš časopis 65, 1980, str. 8. 24 M. R.: Odprta galerija Kašča. Naš časopis št. 76, str. 6, maj 1981. 25 Razgovor je vodil Niko Nikolčič. 26 Po naftni krizi leta 1979 je nastopila globalna re- cesija in drastičen dvig obrestnih mer je nekda- njo Jugoslavijo in večino nerazvitih držav pahnil BIL JE TOPEL JUNIJSKI VEČER … 98 Vrhniški razgledi v dolžniško krizo. Pod predsedstvom Milke Pla- ninc je leta 1982 nastopila stabilizacija – obdobje varčevalnih ukrepov redukcija električne energi- je, nafte, pomanjkanje pralnega praška, kave in drugih luksuznih surovin. 27 Kurirčkova pošta varno preko preprek: Kurirčk- ovo torbo, ki so jo naši pionirji prevzeli od pio- nirjev iz Logatca na TV-17, so štiri dni uspešno prenašali po skrivnih kurirskih poteh v naši občini. Na TV-17, kjer so prevzeli torbo, je bilo slovesno kot že dolgo ne. Zbrali so se številni pi- onirji in borci-kurirji, ki so mladim spregovorili o pomenu, delu in boju nekdanjih kurirjev na TV- 17. Nato so pionirji nesli torbo po Mirški poti do Mirške kolone in mimo Štampetovega mosta v kasarno Ignaca Voljča-Frica. Tu so ji vojaki pri- pravili sprejem, nato pa je nadaljevala pot na Par- tizanski klanec, do nekdanje kurirske javke Sova. Od tu so jo pionirji ponesli na Drčo k spomeniku, kjer so počastili spomin padlim, nato pa preko Močilnika in Mirk pred dom JLA na Vrhniko. Tu so jih pričakali številni pionirji in občani. Zbra- nim je spregovorila članica predsedstva OK ZSMS Maja Kajdiš. Po kulturnem programu so podelili knjižne spominske nagrade pionirjem, ki pišejo proste spise o vstaji in narodnoosvobodilnem boju v naši občini. Z osrednje občinske prireditve so pošto preko Retovja prenesli v Parketarno v Verd, kjer so jo mladinci prejeli v čuvanje in pre- nočevanje. Naslednje jutro so jo v Bistri od pionirjev Cankar- jeve šole prevzeli borovniški pionirji, ki so jo pre- ko vseh preprek prinesli pred šolo v Borovnici, kjer je bila proslava, in pionirjem podeljene spo- minske knjižne nagrade. Nato so torbo ponesli na Breg in Pako in jo izročili mladincem iz Fenolita, ki so jo uspešno čuvali preko noči. Zjutraj so jo borovniški pionirji ponesli do Kamina, kjer so pi- onirjem priskočili na pomoč ribiči in jo popeljali na drugi breg Ljubljanice ter jo izročili pionirjem iz Bevk, ki so torbo ponesli do šole in pripravili proslavo. Potem pošta nadaljuje pot na Log, kjer ji pionirji pripravijo sprejem. Prenoči. Naslednje jutro krene mimo domačije herojinje Marije Ku- cler na Drenov Grič, kjer tudi prenoči. Z Drenovega Griča je po skrivnih poteh prišla v Ligojno, kjer so jo naši pionirji na Razpotju pre- dali pionirjem iz Horjula … Naš časopis, št. 76, junij 1981, str. 4. 28 Tatjana Oblak Milčinski: Kulturno življenje Ver- da in Verjanov v 20. stoletju, Vrhniški razgledi 9, str. 204 do 233. 29 Po pripovedovanju Mirka Oblaka. 30 Po pripovedovanju Mirka Oblaka so želeli mladi s predavanjem ozavestiti sebe in starše, ki so veči- noma dvomili v spodobno in odgovorno obnaša- nje na mladinskih akcijah. 31 Dobrovoljc, Andrej, 1983: Okence. Naš časopis 100, str. 12. 32 Dobrovoljc, Andrej,1983: Pozimi bo v Verdu ži- vahno. Naš časopis 102. »Poletje je minilo. V tem obdobju OO ZSMS Verd ni organizirala nobenih posebnih aktivnosti, saj je večina mladih po svoje preživljala počitnice. Prve dni septembra pa so se naši mladinci udele- žili teka in kolesarjenja v Logatcu. Z njimi je od- šlo tudi nekaj mladincev, ki so jih na tekmovanju bodrili. Dosegli pa so tudi velik uspeh, saj je bil Mirko Oblak tretji v kolesarski preizkušnji, v teku po ulicah Logatca pa sta Branka Rihar in Boris Drašler zmagala v svojih kategorijah. Prvi sesta- nek v jesenskem obdobju smo imeli v začetku septembra. Tu smo si zastavili nove naloge, ki naj bi jih uresničili tja do novega leta ter analizirali minulo delo. Največji problem, ki smo ga skuša- li rešiti na tem sestanku, se je nanašal na potek klubskih dejavnosti. Šibka točka je prav gotovo čiščenje prostorov po končanih aktivnostih, ki pa smo ga vsaj začasno odpravili, saj se doslej nobe- na metoda ni ravno dolgo obnesla. Sestavili smo tudi program, ki se bo odvijal ob zimskih večerih. Tja smo uvrstili razna predavanja z diapozitivi, glasbeni večer, kvize in podobno. Organizirali bomo tudi plesne vaje, saj je med nami veliko interesentov. Celo zimo pa bodo v domu pote- kale razne interesne dejavnosti, kot so namizni tenis, šah in podobno. 29. in 30. novembra bomo organizirali še prvenstvo Verda v namiznem te- nisu in šahu. Hkrati s klubsko bo tekla tudi kul- turna dejavnost. Tako bomo priredili proslavo ob Dnevu republike, na koncu tega obdobja pa še prireditev za naše najmlajše vaščane – proslavo ob Dedku Mrazu. Poleg vseh teh nalog nas ob dobrih snežnih razmerah čaka organizacija goz- dnega smuka Češnjica, pri katerem pa nam bodo morali priskočiti na pomoč tudi starejši občani. Iz vsega tega je razvidno, da bo življenje v domu KS v zimskem času zelo pestro. Začrtali smo si zah- teven program, ki pa ga bomo lahko uresničili le z dobrim delom in aktivnim sodelovanjem vseh mladincev.« 33 Krpan je ime za zgibni avtobus mestnega in pri- mestnega prometa. 34 Tamara Troha: Se bodo lastovke še vrnile. Oken- ce 15. str, 15.