THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSKI PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/VAH. Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI UST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 249. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 29. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 29, 1927. LETNIK XXXVI. PREDSEDNIK COOL1DGE ZA BOLJŠE PRIJATELJSKE ODNOŠAJE Z LATINSKO AMERIKO. — PAN-AME-RIŠKA KONFERENCA SE BO OTVORILA 16. JANUARJA 1928. Washington, D. C. — Predsednik Coolidge namerava privesti do boljših prijateljskih odnošajev z drugimi ameriškimi republikami. Ce mu bo u-spelo, jo drugo vprašanje, a pripravljen je na vse in upa na najboljše, ko bo podal svoje mnenje na šesti pan-ameriški konferenci v Havani, na Cubi, ki se bo otvorila 16. januarja 1928. 1:1. januarja odpotuje Coolidge iz Washingtona na Cubo, kjer namerava ostati dva dni. V Havani bo gost predsednika Machada v palači, kjer se vršijo že priprave za sprejem tako odličnega gosta, kakor je predsednik Zed. drž. Severne Amerike. Predsednik Coolidge bo o-tvoril konferenco z govorom, v katerem bo povedal zastopnikom ameriških republik, da le v sporazumu eden z drugim, imajo lahko koristi eden od' drugega. Predmet Coolidgeove-ga govora je le za tesnejše zbližanje s sosednimi republikami. V nekaterih krajih latinske! Amerike so imeli agenti, ki so sovražni Zed. državam Severne Amerike srečo, da so mnenja latinskih Američanov ta-korek^č zastrupili s strupom sovraštva. Coolidge pa hoče v svojem govoru dokazati, da so bili zapeljani, in da hočejo Zed. drž. živeti le v prijateljstvu s svojimi sosedi, ne pa v sovraštvu. To je prvič v zgodovini, da bo šel predsednik Zed. drž. Sev. Amerike osebno, v katero sosednih ameriških republik, z namenom, za dosego boljših prijateljskih odnošajev. Če bo Coolidgeu uspelo, da bodo njegove besede padle na rodovitna tla, bodo imele koristi od tega ne le Zed. drž., temveč tudi vse ostale ameriške republike. Narodi, ki žive eden z drugim v sovraštvu, nimajo od tega nobenih koristi. -o- AVTOMOBILSKE NESREČE. Chicago, 111. — Prazniki niso minuli brez avtomobilskih nesreč. Na 8018 St. Lawrence Ave., živečo rodbino Samuela Simonsa, je zadela nesreča, ko so se peljali v avtomobilu in na osemdeseti ter State cesti trčili skupaj z nekim drugim avtomobilom. Mrs. Lena Simon je bila na mestu ubita, soprog je zadobil tako težke poškodbe, da visi med življenjem in smrtjo, voznik avtoja, 19 letni sin Simona je zadobil le lahke poškodbe, Lena, hči stara 15 let je zelo težko poškodovana, tako tudi drugi sin Frank. Na 22. cesti in Hoyne ave. je prišel neki avtomobil med dve poulični kari, avto je zdrobilo, v katerem sta bila dva moška, ki sta zadobila težke poškodbe. Poleg teh je bilo še več drugih nesreč z avtomobili. --o- — Hopewell, Va. — Ogenj je izbruhnil v Grand Central hotelu, plameni ao trinadstrop-no poslopje uničili; pet oseb je prifilo ob življenje, škoda j6 cenjena na $150,000. HICKMAN PRIZNAL ZLOČIN. Mariano je umoril že drugi dan, ko jo je odpeljal iz šole. — Z obrisačo jo je zadavil, nakar je truplo razkosal v kopalni kadi. Los Angeles, Cal. — William E. Hickman je v ponedeljek priznal, da je umoril Mariano Parker, staro 12 let, katero je odpeljal iz šole, pod pretvezo, da se je očetu dekleta nekaj pripetilo. Izpovedal je, da jo je že drugi dan. ko jo je odpeljal, umoril, ker se je bal, da bi ne vpila in ga ne izdala. Z obrisačo jo je zadavil, potem je položil truplo v kopalno kad ter ga razkosal. To je storil v stanovanju, kjer je začasno bival. Po umoru je šel v gledališče. Proti večeru se je vrnil v stanovanje, vzel je dele, ki jih je odrezal od trupla, v avtomobil in jih peljal v park, kjer jih je vrgel proč. Truplo, katerega r.e je držala le še glava, je pobasal v kovčeg ter se peljal proti kraju, katerega je določil očetu deklice, Perry M. Parkerju, da bo prišel po odkupnino in mu izročil otroka. Truplo je tako spretno zavil in glavico s pomočjo žice podprl, da je zgledalo, kakor bi bila deklica v resnici živa, a speča. Tako je videl oče, ko je izročil Hickmanu denar v znesku SI,500 kot odkupnino. Ko je Ilickman dobil denar in povedal očetu deklice, kje bo dobil Mariano, se je odpeljal v mesto, kjer je pustil svoj avtomobil. Takoi nato je šel v neko kavarno, kjer je naročil večerjo in račun plačal s prvim 20 dolarskim bankovcem, od denarja, ki ga mu je dal oče od umorjene deklice. Po večerji je šel Hickman k počitku. Drugi dan je nekega šoferja prisilil, da ga je peljal par blokov daleč, nakar mu je vzel denar v znesku $15.00, šoferja porinil iz avtomobila in se z njegovim avtomobilom odpeljal proti San Francisco, kamor je vozil celo noč. Ilickman je tudi priznal, da mu ni nihče pomagal in je zločin popolnoma sam izvršil. Vse to je Hickman priznal med potjo v vlaku proti Los Angelesu, kamor so ga peljali v posebnem' vozu. Izpoved Hickmana je bila tako strašna, da je okrajni pravdnik Asa D. Keyes, ki je slišal že mnogo izpovedi morilcev, moral iti na zrak, da mu ni prišlo slabo. Dolgo ga niso mogli pripraviti do tega, da bi govoril. Ko pa mu je Keyes rekel, naj pomisli na svojo mater in pove resnico, je* obdolženec prosil za papir in pero, rekel je, če mu dajo najprej kaj jesti, bo vse zapisal tako kot je v resnici bilo. Izpoved, ki jo je napisal, je groze poln dokument, kjer so zabeležene vse podrobnosti brutalnega umora. Zapisal je vse, kako je deklico odvedel iz šole, kako jo je u- NE KUHANA HRANA ZA OTROKE. Slika nam predstavlja Dr. St. Louis Estes-a iz New Yorka, njegovo žena in njunih pet otrok. Najmlajšemu je bilo dva tedna, ko je bila slika vzeta. Vsi so zdravi in trdni, dasi vzivajo le jestvine, katerih ni treba kuhati. POTRES ¥ ITALIJI. V Rimu so čutili strahovite potresne sunke; škoda je velika in večje število oseb je zadobilo poškodbe, smrtnih žrtev ni bilo. Rim, Italija. — V ponedeljek ob 4. uri popoldne se je začelo tresti v Rimu in tudi v okolici so čutili potresne sunke, ki so trajali 4 minute. Ljudstva je bilo vse polno na ulicah in letališčih, ko se je začelo tresti. Nastala je panika; ženske in otroci, pa tudi moški, so begali sem in tja, ne vedoč kaj početi. Potres je napravil precejšnjo škodo posestnikom, več oseb je bilo ranjenih, ubit k sreči ni bil nihče. Od leta 1915 že tukaj niso čutili tako hudega potresa. Središče potresa je bilo v mestu Nemi, ki je oddaljeno 12 milj od Rima. Mesto leži ob jezeru. Prizadeto je tudi bilo mesto Velletri. V Rimu sta zelo poškodovani dve veliki hiši; stara zgodovinska poslopja niso bila prizadeta. SMRT V GLEDALIŠČU. Chicago, 111. — Mrtvi se ne smejejo. Do tega prepričanja je prišla tudi Mrs. James Joseph, 1429 East 67th place, ki je šla s svojim soprogom v kino gledališče. Slike so bile za smeh in Mrs. Joseph se je prav od srca smejala. Čudno se ji je pa zdelo, kaj je soprogu, da mu filmi niso všeč, in se ne smeje. Ko ga nekoliko podrez-ne, r.i dal od sebe nobenega znaka življenja — bil je mrtev. Policisti iz Woodlawn postaje so prišli in truplo odnesli iz gledaliSča. — S. S. Mauretania. — Mrs. Mac Andrews, se je s svojim soprogom .vračala iz Anglije na parniku Mauretania v Zed. drž. V Evropi sta bila štiri mesece. Dan pred Božičem je pa štorklja obiskala Amerikanko na visokem morju in jo obdarovala z dvojčki, deklici. Vse zdravo. KRIŽEM SVETA, — Washington, D. C. — V teku osmih let je padlo nad 200 človeških žrtev od krogel prohibicijskih agentov. V kongresu se bo o tem razpravljalo in prepovedalo agentom streljati na kršitelje prohibicijske postave. — New York, N. Y. — Walter Nickols, star 74 let, kino igralec, ki je bil priljubljen o-biskovalcem gledišč, je med tem, ko je delil štirim otrokom božična darila, se zgrudil mrtev na tla. Bil je zadet od ka-pi. — Chicago, 111. — Charles W. Gray, predsednik Yellow Cab kompanije, je jezdil v Jackson parku konja, s katerega je pa tako nesrečno padel. da je na mestu umrl. Star je bil 52 let, bil je na glasu kot dober prijatelj svojih uslužbencev. — New York, N. Y. — Domači pes je ponoči pri družini James Snipe snel s plinove pečice gumijovo cevko, nakar je uhajal plin iz peči, in napolnil sobo. Gospodar je bil že mrtev, ko so sosedje udrli v hišo, njegovo 18 letno hčer so nezavestno prepeljali v bolnišnico, kjer je prišla k zavesti. -o- SMRTNA KOSA. V torek je preminul v bolnišnici v Oak Forest, 111. prekmurski rojak Matjaž Horvat, doma iz črensovske fare, star 49 let. Spadal je h društvu sv. Ivana Krstitela, štev. 13. DSD. Na mrtvaškem odru leži v mrtvašnici Andrew Glavach Undertakers Co. na 1941 West 22nd Street, katera tvrdka ima v oskrbi pogreb. Sprevod se vrši v petek ob 9. uri dopoldne iz cerkve sv. Štefana. Sorodnikom sožalje, pokojnemu pa R. I. P.! moril in razkosal. Ko je vse zapisal kar je imel na vesti, se je globoko oddahnil, postal je bled kakor zid. RUŠILCI IŠČEJO LETALO Dva rušilca in vodilni zrako* plov Los Angeles iščejo pogrešano letalo, na katerem so štiri osebe, med temi tudi Mrs. Grayson. Iz Jugoslavije. MED JUGOSLOVANSKO IN AVSTRIJSKO DELEGACIJO NI PRIŠLO DO SPORAZUMA ZA TRGOVINSKO POGODBO---DRUGE ZA NIMIVE VESTI. New York, N. Y. — Rušilca Sturtevant in Mahan križariia na črti Cape Cocl do Sable o-toka ob vzhodni obali Nove Skotije, kjer iščejo pogrešano letalo "Dawn", ki je odplulo v petek iz Roosevelt letališča proti Harbor Grace, kamor pa ni dospelo. Poročano je bilo, da je ujel operator na Sable o-toku radio signale od ponesrečenega letala, tudi operator radio postaje v Catham, Mass. je ujel signale, za katere sodi. da so bili poslani od letala Dawn. Signali so bili tako pomanjkljivi, da se ni moglo nič pravega iz njih ugotoviti. Takoj so bili poslani parniki in letala na več krajev, kjer je bilo upanje, da bodo našli letalo. Vsi so se pa vrnili, ne da bi imeli kakšne uspehe. Po zadnjih poročilih posnemamo, da je tudi vodilni zrakoplov Los Angeles iskal nesrečneže, ki pa tudi ni imel uspeha. Na letalu so štiri osebe med njimi Mrs. Frances Wilson Grayson. XELIK P0ŽAR. Washington, D. C. — Ogenj ie izbruhnil na Boiling polju, kjer je veliko letalsko postajališče. Plameni so uničili skladišče, kjer je bila zaloga delov za aeroplane in nove obleke za vojaške letalce. Škoda je velika. o ■ - - . . ŠIRITE AME& SLOVENCA! POVODENJ Y EVROPL Pari«, Francija. — Neprestano deževje v Franciji, Španiji in Belgiji je povzročilo, da so reke narastle in ogrožajo prebivalce, ki bivajo v nižje ležečih krajih. Iz Belgije poročajo, da je reka Meuse narast-la in prestopila bregove in voda se je razlila po dolini. V Ardennes je več tisoč akrov polja pod vodo. V severni Franciji je tudi reka Lys izstopila, voda iz Sambre je preplavila polje. Na Španskem je divjal strahovit orkan, ki je napravil veliko škodo v Burgos provinci. Deževalo je nenavadno hudo in voda je udrla v več hiš ter trgovin v mestu Seville. — Cicero, 111. — Ravno o-polnoči na sv. večer je dobila Mrs. J. Horejs,. 1915 So. 57th Ave., deklico. To je bilo prvo dete rojeno na Božič v Chicagi. Trgovinska pogajanja z Avstrijo razbita. Belgrad. — Avstrijska in jugoslovanska delegacija sta se pogajali jrlede revizijo trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. Že na prejšnjih sejah teh delegacij je prišlo do velikih nasprotij, ker sta se obe delegaciji postavili na popolnoma nasprotujoča si stališča. O poteku seje, na kateri je prišlo do formalnega prekinjenja, poročajo sledeče: 14. novembra so se v Belgradu pričela pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe med Avstrijo in 3HS. Sedaj so se pogajanja začasno prekinila. Pogajanja so prišla do sledečega rezultata: Delegaciji sta se sporazumeli v številnih postavkah. O največji zahtevi, to je glede revizije postavk, ki se tičejo mesa in živine, kakor tudi vseh postavk glede industrijskih predmetov. pa se ni dosegla rešitev. -o- Grozen zločin pijanega straž-- nika. Na dan narodnega praznika se je pripetil v Temerinu pri Nov em Sadu grozen zločin. — Občinski tajnik iz Kule je prišel v Temerin v družbi s stražnikom Danilom Cerovsijem, da napravi tam neki obisk. Med tem, ko je čakal na tajnika, se je Cerovsi v bližnji krčmi napil in postal v svoji pijanosti tako zelo nasilen, da je na cesti napadel nekega katoliškega duhovnika, ki je le s težavo pobegnil pred pijanim stražnikom. Divji od jeze je pianil Cerovsi na nekega kmeta, ki je ravno tako pobegnil pred pi-cem in se skril v bližnji hiši, kjer so ravno plesali. Cerovsi je tekel za njim in je v svoji togoti večkrat ustrelil z revolverjem med plesalce, ki so se vsi prestrašeni razkropili, do-čim sta padla dva mladeniča, oba od več krogelj zadeta, smrtno ranjena na tla. Cerovsi je streljal še naprej, ne meneč se za svoji žrtvi. Gostje so poklicali orožnike, ki so ga le s težavo prijeli in uklenili. -o- Nagla smrt. Lacko Jera iz Dornove pri Ptuju je pripeljala na mariborski trg zelje. Pri prodaji jo je zadela kap in žena se je mrtva zgrudila. ——o- Samomor. V soboto, 3. decembra zjutraj ob 6. si j d pognal skozi desno sence v glavo kroglo komaj 201etni knjigovodja 2elko Piščanec v Mariboru. Rešilni oddelek ga je hotel prepeljati v bolnico, a je umrl med potjo. Pred samomorom, kojega povod je nesrečna ljubezen, je pisal še pet pisem. -o- Nesreče v Trbovljah. Gospa Ana Forte, gostilni-čarka na Vodah, je padla na stopnicah in si zlomila nogo. — Prt zgradbi meščanske šole v Trbovljah je padel zidar Cr-nigoj Franc z odra na beton- sko ploščo ter se na glavi močno poškodoval. Prva leži v domači oskrbi, medtem ko so drugega prepeljali v Ljubljano v bolnico. Mož obstrelil svojo ženo. V ponedeljek, 5. dec. zvečer se je dogodil v Straži pri Novem mestu žalosten zločin. Gostilničar Alojzij Vintar se je. spri s svojo ženo. Prepir se je tako zelo poostril, da je Vintar pograbil v hipnem razburjenju revolver in šestkrat ustrelil na svojo ženo. Dve krogli sta zadeli peč, ostale štiri pa ženo in sicer ena v glavo, dve v prsi in ena v no#e. Smrtno ranjeno ženo so prepeljali nezavestno v bolnico v Kandiji, mož pa jo izginil. Drugi dan zjutraj so je sam prijavil sodišču v Novem mestu. Ranjena žena niha med smrtjo in življenjem ter ni več uoanja, da bi prebolela svoje rane. od katerih so tri, in sicer na glavi ter dve v prsih smrtne. Zločin sicer splošno znanega Vintarja je dal v novomeški o-kolici priliko za mnoge komentarje ter vzbudil mnogo obžalovanja nesrečne Vintarjeve žene. Smrt zaslužne redovnice. V Šmihelu pri Novem mestu je v samostanu šolskih sester de N. D. umrla 30. novembra č. s. Mar. Joana Oblak, stara 74 let. Redovnica je bila 51 let. Prednica 35 let v Šmihelu in Jsicer od početka tega samostana. Tiha, pa velika žena ni bila le sestra, ampak mati svojih sester, neštetih učenk, in še posebno mati gluhonemih deklic kot njih izučena učiteljica v Gorici in v Šmihelu, kjer jih še sedaj nekaj biva. -o- Nesreča. V Travniku pri Loškem potoku je debel hlod padel pri delu v gozdu na delavca Jak. Lavriča in ga tako težko poškodoval na glavi in hrbtu, da so ga morali prepeljati v bolnico. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraja hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite nase banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-Ie cenah: S00 Din ____________________$ 9.40 1,000 Dia ____________________ 1R.50 2,500 Din ___________________ 46.25 5,000 Din__________ 92.00 10.000 Din______________ 182.00 100 Lir ______________________$ 6.10 200 Lir ...........................SI 1.90 500 Lir ................_..........$28.75 1000 Lir .....................I......$56.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestainosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Platna in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 455 W. 42nd ST, NEW YORK, N. Y. AMERIKANSKi SLQVKftEC AM ERI K ANSK I SLOVENEC Četrtek, 29. decembra 1927. Prvi m BsjiUrejfi ilovcniki lut ▼ Ameriki. Ugttnovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razen nedelj, ponedeljkov In dnevov po praznikih* Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chic*go, 111. Telefon: CANAL 0098 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, UL Phone: CANAL 0098. Naročnina: Za celo leto______$5.00 Za pol leta_________2.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.00 Za pol leta________3.00 Subscription: For one year-------—~ For half a year _______ Chicago, Canada and For one year _________________ For half a year --------------- .$5.00 2.50 Europe: .$6.00 . 3.00 POZOR i—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do lcedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo'številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Industrijska kriza davi tudi Italijo. Tudi na gospodarskem polju prihajajo v prakso bombe. Dober teden pred vestjo o ponesrečenem atentatu na Mussoli-nija, je milanski gospodarski list "Sole" natisnil, da se bo izvršila "legalna" stabilizacija lire na tečaju 100 lir za angleški funt; istočasno je vest priobčila pariška "Information". Vest se je zdela čisto verjetna, ker je v gospodarskih krogih mnenje, da stane sedanja "faktična" stabilizacija na kvoti 90 preveč žrtev. Kvota 90 se smatra za previsoko izbrano in se ta visoka izbora pripisuje fašistovski miselnosti, ki hoče tudi na gospodarskem polju ustvarjati čudeže. Pred zadnjim padcem se je namreč lira držala okoli 120 za angl. funt in gospodarski krogi so pričakovali stabiliziranje lire kvečjemu okoli 100. Mussolini pa je skočil kar na 90, morda tudi pod pritiskom špekulacije. Če že vsaka stabilizacija po inflaciji prinese industrijsko krizo, je bilo toliko bolj pričakovati krizo v Italiji, kjer je stabiliziranje združeno z odločno deflacijsko politiko — mesto okoli 110 se lira skuša ustaliti na 90 — in kjer dobršen del industrije, posebno tisti, ki so ga izbrali na dan vojne in povojne razmere ter potencirani protekcijoni-zem, še vedno životari in se ni odločil za prostovoljno likvidacijo. Kdo bo potem štel v zlo industrijcem, če so se vesti o stabilizaciji na 100 mesto 90 oprijeli kakor rešilne nitke? Fašistovski tisk se je tako razljutil, kar je malo poprej ugotovil, da .se v industrijski krizi kažejo znaki boljšanja, medtem ko bo vest o stabilizaciji lire na 100 se te uspehe pokvarila. Cene na debelo so se že ustalile okoli 467 (oktober 467 .september 465. avgust 465, julij 467) in se že prilagodile kvoti 90 ter so v stanu konkurirati na mednarodnem trgu. medtem ko so se pred pričetkom deflacijske politike, avgusta 1926, sukale okoli 633. S širjenjem glasov o stabilizaciji na 100 želijo šibki industrijci zopet dvigniti cene in rešiti svoja podjetja, "ki niso v stanu ekonomsko proizvajati in skrčiti proizvajalnih stroškov", kar so druga zdrava podjetja dosegla z velikimi žrtvami. Industrijska podjetja poleg tega krčijo svoj obrat in odpuščajo delavstvo. Z natančnimi podatki je težko postreči, ker je gotovo, da niso uradni popolnoma točni, ker bi ne bilo taktično razburjati javnost. Vendar so tudi uradni podatki o brezposelnosti zelo zgovorni. Uradni list izkazuje te številke: Avgusta 1927 je bilo 291,821 delavcev popolnoma brezposelnih (avgusta 1926 le 83,090) in 134,251 deloma brezposelnih (avgusta 1926 le 26,634), meseca septembra 305.930 (lani 89,434) popolnoma in 333,568 (14,519) deloma brezposelnih. Brezposelnost torej naglo narašča. Podjetja si tudi pomagajo s krajšanjem delovnega urnika. Trgovci se skušajo iznebiti predvsem zastalih zalog in naročajo malo novega blaga, kar seveda kvarno vpliva na industrijo. Plasiranje blaga je silno težko: Medtem ko je dohod na mednarodni trg radi dviga lire zelo otežkočen, je domači trg skoro zaprt, ker je masa obubožala. Delavcem so se plače znižale za kakih 20 odstotkov, za malo manj državnim nameščencem, znižale so se pokojnine, prispevki za fašistov-ske sindikate požrejo mnogo denarja, letošnji pridelek, posebno vinski, je pod normalo. Domači trg je prenasičen in čujejo se že glasovi o nadprodukciji. Da nam kdo ne bo mogel očitati pristranosti, bomo zajeli nekaj misli o sedanji industrijski krizi iz direktnih italijanskih virov. V Bieili se je te dni vrjyl občni zbor "Fašistovskega udruženja italijanske volnene industrije". Poročilo odbora govori predvsem o težkočah, na katere zadeva italijanska volnena industrija na Balkanu, "ki bi moral predstavljati narav- na privlaČilna središča italijanske industrije; to je eden izmed najbolj posebnih pojavov v izvozu italijanske volnene industrije v zadnjih ietih. Poročijo predpisuje poiav le.pro-tekcijonizmu balkanskih držav, dasi bi bilo treba iskati vzroke čisto drugje; tudi politične intrige imajo včasih čisto gospodarske posledice. To leto, pravi poročilo, je bilo leto težav in krize za našo industrijo; niti ni položaj še premagan, dasi se kažejo nekateri znaki boljšanja. Na eni strani imamo skrčenje kupčij doma in v inozemstvu, ki ima za posledico skrčenje dela v tovarnah, ki je že delj časa pod normalo; na drugi strani moramo tožiti nad počasnostjo in nerednostjo inkasov in povečanje rizikov in trgovskih insolvenc. Naše cene v* zlatu so pogostokrat višje kakor cene zunanje konkurence, ki nam skuša odvzeti pridobljena tržišča. Mnogo činiteljev proizvajalnih stroškov se še ni prilagodilo kvoti 90; cena denarja je še ista, prevozni stroški so še visoki, pomorske prevoznine imajo tendenco celo na povišanju, davki so še visoki. Položaj na domačem trgu je še poln nevarnosti za našo industrijo, ker je produkcija previsoka za notranji konsum. Kar velja za volneno industrijo, velja za bombaževo, avtomobilsko, železno in večino drugih. Razumljivo je, da se vlada na vso moč trudi, da bi olajšala krizo, ko gre za njen prestiž, ko gre za "gospodarsko bitko", ki se bije že leto ' dni in od katere izida je odvisen obstoj režima. Predvsem daje podjetjem velike dobave najrazličnejše narave. Država skuša obuditi stalno industrijo, ki baje absorbira 30 odstotkov ostale in jo je zadnji stanovanjski zakon skoro uničil. Tudi veliki bančni zavodi so znižali eskomptno mero za kratkoročne papirje od 6.50 na 6 odstotkov. Industrija sama pa se skuša rešiti predvsem s koncentracijo. BOŽIČNI PRAZNIKI PRI SV. ŠTEFANU. Chicago, 111. Za nami je božično veselje, za katerega smo se cele tedne vsi pripravljali, vsak na svoj poseben način. Kakor vsako leto, se je tudi letos v naši cerkvi obhajal Božič na kar najlepši način. Cerkev je prijazno in vabljivo okinčana znotraj. Lepe jaslice sredi zelenih lepih smrek, okrog električne lučke raznih boj, okrog velikega al-tarja velike zelene smreke, da ie izgledalo, kakor bi altar in jaslice stale sredi zelenega smrekovega gozda, tam v blaženi tihoti. Smreke obsipane s srebrnim ivjem so izgledale, kakor bi jih nebo obsipalo s svojimi srebrnimi snežinkami. Takoj kmalu po četrti uri na sveti dan zjutraj oglasili so se naši znani svetoštefanski pritr-kovalci v linah svetoštefanske-ga zvonika in drobili so božične melodije, ki se na božično noč slišijo bolj milo kakor ke-daj kak drugi dan v letu. In ob 5. uri se je služila polnočna sv. maša, katero je služil preč. g. župnik pater Anzelm Murn. Veličastno so se oglasile na ko-ru orgle in za njimi močan številni pevski zbor Adrija. Kako blagodejno je valovala božična himna, kako blažilno je uplivala na srca! Cerkev je bila topot zopet veliko premajhna. Sploh pri vseh sv. mašah je bila na ta dan cerkev polno nabita. V ponedeljek je pa slavila naša naselbina svoje farno 'že-gnanje". Ob 10. uri dopoldne služila se je slovesna sv. maša z leviti, katere se je udeležila do malega vsa fara in cerkev je bila zopet veliko premajhna. Sveto mašo je služil preč. g. pater Aleksander. Slavnostno pridigo na ta dan pa je pro-povedoval preč. g. pater Alfonz Miklavčič iz Lemonta. Tako smo svetoštefanci kar najlepše proslavili in prebili lepe božične praznike. Vreme je bilo za praznike tako prijazno, da je izgledalo vse bolj kakor Velikanoč in ne Božič. Brez snega, lepo suho in ravno toliko hladno, da je slana padla. Stari ljudje ne pomnijo že več desetletij tako lepega vremena, kakor smo je imeli baš letošnje praznike. — Kakor lepi popoldanski prijazni dnevi indijanskega poletja v jeseni, tako je bilo. Ljudje so bili vsi zunaj, zlasti na Štefanovo je bilo po parkih vse polno ljudstva, kamor jih je privabilo na zrak lepo čisto gorko popoldne. Da bi le nadaljevalo tako. Zdaj pa je nastopil že pred-pustni čas. Zdaj bo doba do pepelnice, ko bodo ljudje ljudi jemali, ko bodo na programih zabave in drugo veselje. Na starega Jieta ali Silvestrov večer priredi društvo sv. Jurija Kat. Borštnarjev svojo veselico v šolski dvorani. To društvo priredi vedno izborno zabavo in jo bo gotovo tudi letos. Ker sta ravno dva praznika skupaj, je pričakovati, da bo udeležba kar najboljša. -o- NOVICE OD SV. JOŽEFA V FOREST CITY. Forest City, Pa. Kakor se neizprosna smrt pogosto oglaša po drugih slovenskih naselbinah v Ameriki, tako se tudi pri nas v Forest City. Dne 21. dec. je preminula tukaj znana ugledna rojakinja Mrs. Mary Cerar, stara 68 let. Mrs. Cerar je bila vdo- va .komaj kake tri mesece, ko so pokopali njenega soproga; zdaj mu je sledila še sama. Bivala je v Ameriki nad polovico svojega življenja. Tu žalujeta po njej dva sinova: William in Frank. Pogreb se je -vršil iz slovenske cerkve sv. Jožefa na pokopališče sv. Jožefa. Preostalim sorodnikom naše iskreno sožalje, pokojni pa večni mir in pokoj! V sosednjem mestecu Castle Garden pa je preminul te dni Alojzij Cibular, star šele 38 let. Preminul je za sušico. Za Cibularjevo družino je bil to prav žalosten slučaj. Oče je ležal na mrtvaškem odru, njegova žena pa je morala na porod. V ponedeljek so pokopali očeta, v torek naslednji dan pa se je rodila njegovi ženi hčerka, ki ne bo nikdar videla svojega očeta. Taka je usoda. Zapušča žalujočo ženo in več sorodnikov in prijateljev. Tudi njemu naj sveti večna luč in naj spava v miru! Vsem preostalim pa naše globoko sožalje! Ker je bilo zadnje dni vedno spreminjajoče se vreme, se nahaja več naših ljudi bolnih. Rojak John Mihelc s Hudson St. se nahaja bolan v bolnišnici. Mrs. Helen Zaverl je tudi v bolnišnici. John Kotar je moral tudi v bolnišnico. Vsem bolnikom, tem in drugim, želimo skorajšnega okrevanja! Poročevalec. PROSLAVA BOŽIČNIH PRAZNIKOV PRI SV. ROKU V LA SALLE. La Salle, 111. Kakor druge naselbine, proslavili smo tudi v naši slovenski cerkvi sv. Roka na prav lep način božične praznike, zlasti božično noč. Ob polnoči služila se je slovesna polnočna sv. maša, katero je daroval naš preč. g. župnik Frančišek Šalo-ven. Imel je tudi krasno božično pridigo, ki bo ostala vsem v najlepšem spominu. Tudi na- v naši cerkvi in misijonski zvon bo vabil tudi tebe, dragi prijatelj, ali boš prišel? Hočeš sam sebi dobro? Na to si daj pa odgovor vsak sam . . . -o- KAJ JE NOVEGA V DRŽAVI PELINA IN PESKA? Rock Springs, Wyo. Tukajšnji premogorovi obratujejo, ker v Coloradi in drugih državah premoga primanjkuje. Zato ga skušajo izvoziti več iz Wyominga in iz Utah. Toda delavcev je tukaj dovolj, ker vedno še kak pride odkod za delom, in vsled tega ni za svetovati nobenemu, da bi hodil sem. Zimo smo že tudi imeli in nas je že parkrat dobro pocukala za ušesa. Toda nam je za to malo mar, naj le čuka sedaj, ko je njen čas, pa se naj rajši spomladi umakne prej. Država Wyoming je precej bogata država na ovčji reji. Farmarji zdaj strižejo ovce in prodajajo volno. Cena volni za enkrat je 35c funt. Nekateri bi mislili, da je to veliko, ali volna ne tehta mnogo in jo ni kmalu en funt. Zanimivo je opazovati ovčarske "barberje", ki strižejo ovce. Plačani so od ovce toliko in toliko. S posebnimi stroji strižejo tako hitro, kakor bi ovco slekli iz suknje, naenkrat je gola. Nesreč je pa tudi med nami vedno dovolj. Te dni so našli Paul Kovačiča, rodom Hrvata, mrtvega. Šel je na obisk k svojemu bratu Petru na Oakley. Padel je po nesreči s hitro vozečega vlaka in se. kakor sklepajo, takoj ubil. Našli so ga šele drugo jutro mrtvega tračni delavci, ki delajo na progi. Dne 19. decembra pa je umrl nagle smrti John Dugas, 66 let star. Zadela ga je kap. Pokopan je bil iz slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda. Sorodnikom obeh naše sožalje in pokojnikoma pa R:I:P:! Božične praznike smo prebi- ši vrli pevci so se pokazali pri j li v kar najboljšem razpolože-polnočnici, kakor tudi pri de-1 nju. Na sv. večer smo imeli pol- seti veliki maši na božični dan. Vsa čast in priznanje jim, ker se toliko trudijo za svojo slovensko cerkev! Z novim letom pa se prične pri nas v naši župniji, kakor že poročano, sv. misijon, ki ga bo vodil znani slovenski misijonar frančiškan pater Odilo Hajnšek, ki slovi po svojem iz-bornem govorništvu. Rojaki, to bodo dnevi milosti božje; pridite vsi od blizu in daleč. Imate svoje prijatelje, privedite jih seboj. Življenje je težko, pehamo se noč in dan za naše življenje na zemlji in le malo posvetimo časa svoji duši. Bratje, te dni nas vabi Gospod, kakor oče svoje otroke, pridite, prenovite se dušno in dajte tudi duši, kar ji gre. Ne vemo, kolikim je zapisana tudi med nami smrt v novem letu, toda preteklost nam jasno kaže, kako padajo tudi med nami zelo pogosto stari in mladi, ker smrt nič ne izbira. Koliko novih grobov imamo Slovenci v tem letu? Bratje in sestre, pripravimo se tudi mi, tudi nam je zapisana enaka usoda in kdo ve, če ne kmalu. Sv. misijon bo nočnico, katero je daroval naš preč. g. župnik Dr. John L. Za-plotnik. Ob osmih na sv. dan se je služila tiha sv. maša in ob 11. uri dopoldne pa slovesna peta instrumentalna sv. maša, pri kateri je sviral 12 mož bro-ječi orkester. Bilo je nekaj krasnega, kar bo ostalo vsem v trajnem spominu. Na bolniški postelji se nahajajo Anton Z a vršn i k Jr., ki je moral na lahko operacijo. Isto-tako je bila operirana Mrs. An-tonia Gosar. Obema želimo skorajšnega okrevanja! Poročevalec. MOŽGANI ZNAMENITEGA PISATELJA. Ne gre, kako veliko množino možganov ima človek, temveč, kakšni so. Akademija za medicino v Parizu se je bavila z možgani znamenitega mislc-ca in pisatelja Anatole France. Dr. E. E. Free poroča, da so France-jevi možgani tehtali 1017 gramov, dočim tehtajo priprostega možgani človeka, enake velikosti, do 1350 gramov. Torej ne kvantiteta, marveč kvaliteta velja. Uganka št. 21. — Najbolj črno je, pa vendar ves svet razsvetljuje? Kaj je to? — Onemu, ki ga bo sreča objela izmed onih, ki bodo pravilno rešili to uganko, bo poslal mi-chiganski farmar, če moški, lepo ovratnico, če ženska, par robcev za spomin. Rešitev bo objavljena okrog 10. januarja 1928. z * * Uganko št. 20 so pravilno rešili: Ana Jerman, Joliet, 111.; Mary Vrček, Cleveland, O.; Tilka Rejc, Detroit, Mich.; Fr. Kernc, Joliet, III.; Mary Koče-var, Steelton, Pa.; Rose Oven, Forest City, Pa., John Kolarič, Pardee, Ont., Kanada; Angela Berus, Conneaut, O.; Katarina Ambrožič, Chisholm, Minn.; Mimi Tomažich, Chicago, 111. Sreča je objela to pot Angelo Berus, Box 384, Conneaut, O., kateri naj zdaj Naročnik iz Montane pošlje obljubljeno nagrado. Pravilna rešitev je: "Ponarejeni denar". Prazen je! — V božični številki smo na tem mestu nagla-sili božanski upliv sv. božičnega dneva, ki vzbuja tudi v brezvercih neko notranjo zavest, da je to dan, mimo katerega ne more kar tako tudi najbolj prazen brezverec. In g. Moleku to ni po volji. Ne vemo, so ga li tiste vrstice tako dirnile, da je moral malo po-kašljati in s tem hotel pokazati, da je zanj Božič prazen. No, če je zanj božič res prazen, potem ne moremo drugega, kakor da potrdimo, da je Mo-lek in vse njegovo modrovanje vrlo prazno. To smo sicer vedeli že poprej, še bolj to vemo pa zdaj, ko se je vsa njegova praznota v njegovem zgornjem "štuku" pokazala . . . Srečanje. — Vrnil se je rojak iz Amerike v domačo vas. Ko se snidejo stari znanci, jelo se je popraševati Amerikanca, kako je kaj v Ameriki. Odgovarjal in pojasnjeval jim jj to in ono. Pogovor nanese tudi na prohibicijo. "Pa kaj vi tam pijete?" se je zadri vmes Borštnarjev Miha. —* "E, pijemo, tudi pijemo . . .", je odgovoril Amcrikanec. — "Ampak kam pa gredo Amerikanci, kadar se z ženskami skregajo?" je siknil Mlinarjev Pepe ter nadaljeval: "Zame bi Amerika že ne b'la . . . Kadar se s ta staro skregava, grem v oštarijo. da s par literčki poplahnem, pa me mine jeza, kakor bi odrezav . . RIBA S TREMI OČMI. Joseph King iz Bostona je te dni ujel ribo, ki je imela tri oči. Dvoje ob strani, kakor vsaka druga riba, tretjo pa na vrhu glave. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! iiiHfliMitiiiitiinniiin^ Rev. K. Zakrajaek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Pa za nas Amerikance je vseeno trg ali mesto. Mi te razlike ne poznamo. Res,.slavna zgodovina! Gotovo še Koče-varji nimajo tako slavne. Z zanimanjem človek zato ogleduje ta trg, ko duh uhaja nazaj v davno zgodovino in si slika pred duhovno oko vse te zgodovinske dogodke, ki so se tu odigrali. Prav gotovo je, da sta bila na Vrhniki tudi sveta Ciril in Metodij, ko sta šla v Rim. Saj vemo, da sta šla skozi Oglej, torej sta šla po glavni državni rimski cesti s severa proti Rimu. Vrhnika kot trg šteje 2462 prebivalcev, torej za štiri duše več kot Novo mesto. Tudi je tukaj več tovaren kot v Novem mestu. Tu je tovarna za konzerve "Impex", več opekarn, milijonar Polak ima tu svojo veliko strojarno, tovarno za parkete, za harmonije, krznarna. Jako razvita jc tudi lesna trgovina. Tu je tudi sodnija in davkarija, kamor se hodijo tudi naši Preserci prepirat in to-žarit in tudi zapirat. In pa naše davke tam "spravljajo". Vrhnika je sedež dekanatu, kjer je sedaj dekan preč. g. Kette. Ko sem po Vrhniki hodil, skušal sem se tudi spomniti, kateri mojih znancev iz A-merike so tukaj doma. Pa sem se takoj spomnil svojega izbornega doktorja "avto-mobilologije", mojega garage-mana, Mr. Millerja, ki ima tisto veliko bolnico za bolne avtoje tam na Ashland Ave. prj "tre-kah", kjer je moja nepozabna Colurabija bil® precejkrat, ko je dobila kak kašelj, aH ji je "srce" začelo puščati, ali se je preveč napihovala, pa ji je kaka noga počila. Da, včasih, ko se je sredi pota kje spuntala in šla na štrajk, pa jo je Dr. Miller znal vsi-kdar takoj ozdraviti. Tolik rešpekt je imela pred njim, da jo je Dr. Miller samo pogleda*, pa je hotela kar sama bežati, precej je bila zdrava. Bog te živi, ljuba Vrhnika, senr ji dejal. Slavna je tvoja zgodovina! Pa kaj zgodovina?! Kaj bi meni ta zgodovina pomagala, kadar je Columbia začela "cajhnati", da jo kaj boli. Zato te imam r^d,.da si d$la Chicago tako izvrstnega mehanika, Dr. Alartina Millerja. Kako bi se ga bil zveselil, če bi se mi sedaj le izza kakega ogla nasmejal s tistim avtomobilskim nasmehom in prijaznostjp, ki je Martinu tako lastna, da mi ni s svojo spretnostjo ozdravil samo Columbije, temveč večkrat še mene pozdravil, kadar sem imel tisto znano "St. Stephanitis", ali še večkrat "Lemontitis", ali kakor so se že vse te chi-kaške fajmošterske bolezni imenovale. Ker ga pa ni bilo in ga je oko zastonj iskalo, mu pa pošiljam prav srčne pozdrave od Sv. Pavla tja daleč v Chicago. "Hallo, Martin!" Tu so doma tudi možje, katere pozna Amerika prav dobro, namreč Opekati. Franka Opeko v Waukeganu, kdo ga ne pozna. Saj je bil zadnjih 20 let menda na vseh konvencijah in vedno v glavnem odboru KSKJ. In g. kanonika Opeko, pesnika in pisatelja, katerega smo imeli srečo in čast pozdraviti v Ameriki. Še en brat je župnik v Tuhinjski dolini, ta je bil pa moj sošolec. Tudi teh sem se spominjal in Vsem pošiljam pozdrave. Morda je še več znancev in prijateljev tu doma, pa mi ne pride: jo na misel. Naj bo, pa kar vse obenem pozdravljam. Pa naj bo danes dovolj o Vrhniki. Je še marsikaj, kar me je zelo zanimalo in bi gotovo zanimalo tudi moje čitatelje. Posebno ko bi opisal romantične izvire, katerim pravijo Vrhničarnje "Vretje", bi vsi kar strmeli, da je tam tako lepo. Je, je, prav lepo je tam. Do sedaj smo vedno culi o lepotah Gorenjske. Tako so Gorenjci kričali, da vse druge Združene države niti v "štih" nismo prišli. Zato je pa prav, da se kedaj čuje še o kaki drugi lepoti in krasoti in romantiki, kakor je divna Gorenjska. Gospod urednik, pa lahko noč! Moram iti spat. $ $ v Ker smo imeli nekoliko dni deževja in nisem mogel nikamor ven, sem se pa lotil kovčeka, ki je ostal prav do sedaj še zaklenjen in nedotaknjen, namreč kovčeg s pošto zadnjih tednov pred odhodom iz A-merike. Nad dvatisoč pisem, kart in brzo-javov je bilo. To so bili pa dragi spominki mojih Jjubljenih prijateljev iz cele Amerike za moj jubilej. Morda bo ta stavek komu dišal nekoliko po bahariji. Pa mu ne morem pomagati. Sem pač res ponosen in vesel teh pisem in častitk, da sem vsem, ki so se me spomnili ob tej priliki, res prav iz srca hvaležen. . rl 0200480002235353485323232353235348488900532323534853489001000001022300532323535323485302 Četrtek, 29. decembra 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Na starega lata večer. , ^ i. ii Jernačev France je bil pijanec, da ga mu ni bilo kmalu para. Napil se je, kolikorkrat se je le mogel in to je bilo vsaj enkrat na teden prav gotovo. Še večkrat na teden bi se bil rad, pa se mu vsaki teden ni posrečilo. Ni Vilo potrebnega cvenka. Kredita po gostilnah pa tudi ni več imel. Gostilničarji so vedeli, da nikdar ne bo plačal. Žena mu pa ni hotela plačevati takih dolgov, sam pa tudi ni imel. Kadar je imel, je šlo pa sproti. Na starega leta večer je bilo. Tak velik dogodek, ki je samo enkrat v letu, se pa ne sme pustiti, ne da bi se ga dostojno proslavilo. Tudi se spodobi, da se primerno svojemu življenju poslovi od starega leta. Toli-krat je bil v njem v "rožicah", sramota bi bila, ko bi ga trezno končal. Ravno je dobil nekoliko denarja, ko je peljal drva na prodaj v mesto. Žena ga je pogosto svarila, pa je bilo vse zastonj. "Jaz sem gospodar pri hiši", ji je odgovarjal. ' "Jaz bom delal, kar bom sam hotel. Ženske, tiho!" In tiho je morala biti. Jokala je in molila zanj, to je bilo vse, kar je mogla storiti. Ko se ga je precej navlekel že popoldne, prišel je vendar k večerji. Ko se je navečerjal, je pa ravno zvonilo "skupaj" k zahvalni pobožnosti, ki je bila v cerkvi, da so se župljani skupno zahvalili z zahvalno pesmijo Bogu za sprejete dobrote minulega leta. "Bom pa še jaz šel nocoj v cerkev", je dejal in jo res mahnil v cerkev. Malo težko je šlo in vsak ga je grdo pogledal, ko se je prizibal v cerkev in sedel v zadnjo klop. Lepo se je vršila cela pobožnost in Francetu se je prav dopadlo. Še malo ginjen je bil. Pobožnost je pa minila in ljudje so odhajali počasi drug za drugim iz cerkve. Slednjič je ostal popolnoma sam v cerkvi. Njemu se pa kar nič ni mudilo nocoj iz cerkve. Sedel je in sedel tam, pa sam ni vedel, zakaj. Cerkovnik je prišel in pogasil vse luči in odšel. Ko pa tako sedi v cerkvi, se naenkrat odpro zakristijska vrata in nekdo pride s "kajfe-žem" in nažge vse sveče na velikem oltarju. France ga gleda, gleda. Kakšen človek je pa to? Glave ni imel. Zagrnjen je bil samo v dolgo belo platno. Ko je nažgal sveče, šel je čudni človek nazaj v zakristijo. — Kmalu pa pride iz zakristije duhovnik s kelihom v roki in gre pred oltar, kakor bi hotel maševati. France ga zopet gleda, gleda. Čudno, tudi ta duhovnik ni imel glave, vsaj France je ni videl. Prestraši se, kaj bi to pomenilo. Že je hotel zbežati iz cerkve, ko se duhovnik obrne po cerkvi in pravi:* "Maševal bi rad, pa nimam strežnika. Ali je kdo tukaj, ki bi hotel biti moj strežnik?" "Zakaj ne?" se ojunači France v klopi in gre s strahom sicer, vendar pogumno pred oltar in streže. Ko je bil še deček je itak bil ministrant in je znal še nekoliko molitvic in streči. Vendar cela maša je bila tako čudna. Nič ni bilo prav. Vendar je France vstra-jal in stregel dalje. Ko pride pa do umivanja rok, ko je moral zliti iz ko-zarčeka vodo mašniku na prste, bi bil pa skoro strahu za-vpil, tako se je prestrašil. Duhovniku je vlil na prste vodo, toda prsti so bili same kosti. "Mrlič!" je šepnil sam pri sebi in zona ga je obšla. Zopet je že hotel zakričati strahu in zbegati iz cerkve, pa ga je neka čudna moč držala pri oltarju, da ni mogel ne zavpiti in ne zbežati. Tresel se je, kakor šiba na vodi, kaj bo iz tega pri-»ol , . maso in SKLADIŠČE NEMŠKEGA ZLATA. Duhovnik konča gresta v zakristijo. Tu se pa duhovnik obrne k njemu in mu pravi: "France, ker si mi stregel pri maši, ti za plačilo povem, da boš ravno danes ob letu umrl." Ves prestrašen hiti iz cerkve in teče domov, kolikor so ■ga le noge hitro nesle. Šele doma se zave, kaj je doživel. "Danes leto boš umrl", mu je zvenel mrtvaško votli glas duhovnika iz cerkve. "Toraj še eno leto imam življenja? Malo je. Sedaj je treba drugače začeti!" sklepa sam pri sebi. "Pijačo pustiti! Prid- f no moliti in Bogu služiti. Eno leto bo kmalu ven!" je sklenil z vso resnostjo. Žalosten in potrt je hodil nekoliko dni okrog. Žena ga je izpraševala, kaj se mu je zgodilo, kaj mu je, če je bolan? Pa je le molčal. Veselilo jo je pa zelo, ker je mislila, da se je sedaj France popolnoma poboljšal. Ko je tako en teden popolnoma drugače preživel, kakor je živel do sedaj, postal je pa zopet hudo žejen. Začelo ga je mikati, da bi šel zopet v gostilno. Dolgo časa sfe je bojeval sam s seboj. "Ne, ne!" je govoril sam sebi. "Samo eno leto bom še živel! Sklenil sem, da bom to leto prav dobro in krščansko preživel. Ne grem! Toda žeja je bila vsaki dan večja, skušnjava vsaki dan vabljivejša. "Eh, saj je leto dolgo. Pol leta pokore bo dovolj. Pol leta pa še lahko veselo in 'luštno' preživim", se je slednjič udal skušnjavi in jo zopet zavil v Pouk o tem in onem. Slika nam predstavlja prostor, kjer ima nemška vlada shranjeno zlato. To je, v poslopju Državne banke, kjer je na tisoče in tisoče ton zlata. To zlato pomaga, da se drži nemška marka na sedanji viso čini. * LETALO V BODOČNOSTI. seveda je pa pozabil na vse, tudi na smrt. Tako pride večer. Dasi vinjen, vendar toliko se je še zavedel, da je to zadnji dan. — Kolikor bolj je premišljeval, kaj ga nocoj čaka, toliko bolj je bil trezen. Ves se je tresel na celem telesu. Vest ga je . , , ,, , , . , „ ' . , , j . f-, i je zlato", tedaj bo za potnike strasno pekla, da ni porabil le- . , , .. , . ^ , , . ' i i -, m sploh ljudi, ki bi radi prišli ta bolje, kakor je bil sklenil. , . . , -u •,. „ t , V • i - ' j < naglo iz kraja v-kraj, najbolj- Celo leto je prepil in grdo zi- v , , i *. J * 1 b -se prevozno sredstvo — letalo. Raznoterosti. Ni več dvoma, da se bo v bodočnosti ves transportacijski promet vršil le po zraku. Ako se O NAJVIŠJI GORI V ALPAH IN O LEDENIKIH. Visoke gore so bile za človeštvo že dolgo časa nekaj, kar je vzbujalo strah in grozo. Ne "samo da je človek mislil, da ne more nanje, bil je prepričan, da ne sme, ker je tam domovina nadnaravnih bitij, ki Jbi ga mučila, če bi si upal v njihov dom. Ko pa se je začel Človek truditi, da pobliže spozna svet, na katerem biva, so ga zamikale tudi gore, kamor ga je gnalo hrepenenje, da spozna tudi ta dotlej nepoznani del prirode. A ne samo želja po novih spoznanjih, še nekaj drugega ga je gnalo na strme, odljudne snežnike; preizkusiti je hotel svoje sile, kljubovati zaprekam zmagati. V naslednjih vrsticah bomo skušali povedati nekaj o najvišji gori v Evropi. Tej gori je ime Mont Blanc (izgov. mon-blan), francoska beseda, po naše bi se reklo Bela gora. Ime ima od tega, ker jo odeva večen sneg. Leži na meji treh BAL SE JE MRTVEGA SOPOTNIKA. Koroner M. E. Pickett, Raw- držav: Švice, Francoske in Ita-lins, Wyo., je bil pozvan v oko- lije. bo še vpošteval izrek: "Čas'lic°> nai odpelje nekega mrli- Dolgo Časa je minilo, preden ča v mrtvašnico. Ko je truplo si je človek upal priti na to naj- vek Za zadnji dan je odkladal, da se bo spokoril. Zadnji dan, da, zadnji večer je tukaj, pa Ko bi bil vsaj spoved opravil! Pa nič! "France, kaj bo pa sedaj?" mu je klical strašni glas. Šel je v svojo sobo in se ves obupan vlegel v posteljo. Cela postelj se je tresla, tako ga je strah stresal po vseh i vtis, ki ga napravijo ledeni orjaki in ledeniki skupine Mont Blanca je neprekosljiv. Zlasti ledeniki presegajo vsako domišljijo. Triindvajset jih je, največji pa je tako zvano Ledeno morje, ki se vleče proti severu skoro v dolino reke Arne, v kateri leži Chamonix, najznamenitejše izhodišče za Mont Blanc. Snežniki so stisnjena ledena gmota. Nastali so iz padavin, ri v višini 4000 metrov padajo na zemljo kot sneg. Deset do dvairajsč metrov je visok dro-ban sneg, ki se vsako leto zniža po lastni teži na dva do pet metrov, in ko izgine iz njega ves zrak, nastane iz tega pol-drug do dva in pol metra debela plast ledu. Ta led pa ne o-stane na istem mestu, ker bi bil mogel zrasti že v ogromne višine. Lednik teče. Najvišji alpski snežniki se premikajo 50 do 100 metrov na leto, pri močnem strmcu celo do 300 m, to je, lednik se premakne na dan za 15 do 85 cm (na Himalaji v Aziji so opazovali premikanje do 3 metrov, na Gronlan-diji do 30 metrov). Lednik teče tako nepretrgoma, nekoliko počasneje pozimi, nekoliko hitreje, kadar solnce na spodnjem koncu led-nika močneje greje in topi led, udih. "Kaj bo nocoj! Kaj bo gostilno, se napil in potem ži- nocoj! Umreti moram, pa ne-vel, kakor je živel preje in še pripravljen!" slabše in se še večkrat napil. . Tako je ležal na postelji in Minilo je pol leta. Vest se je v strašnem strahu čakal polno-zopet oglasila in ga opomnila či, ko naj pride napovedana prikazni v cerkvi na starega smrt. leta večer. Malo se je ustrašil in začel premišljati, kaj bi naredil? "Eh, kaj pol leta! To je preveč! En mesec pokore pa bo dovolj. Le veseli bodimo. Saj je to zadnje leto mojega življenja. Zadnji mesec bom začel pokoro delati." In šlo je staro pot naprej. Toda čas hitro beži. Prišel je zadnji mesec prav hitro. Vest ga je zopet opomnila njegovega sklepa in prikazni. "Eh, kaj bi celi mesec delal pokoro, saj bo en teden dosti. Zadnji teden bom pa res začel prav spokorno živeti. O-pravil bom dobro spoved in se lepo pripravil na smrt. Če se spokornik na smrtni postelji pripravi na dobro smrt v eni uri ali včasih še hitreje, zakaj bi se jaz v enem tednu ne?" In še več je pil. "Če vse zapravim in zapijem, saj bom kmalu umrl. Ženi pa tudi ni treba preveč pustiti, se bo pre- Le počasi so' minevale ure. • Strašno dolge so bile. France se je premetaval po postelji in se potil, da je bil ves moker. Slednjič — še eno minuto, pa bo polnoč! "Joj, joj! Kaj bo z mano se-dajle?" je skoraj obupno kričal in jokal. In res ura zaropota! Dvanajst je začelo biti. France bi bil najraje planil po konci in bežal. Pa ni mogel več. V tem pa ga nekaj strašno strese in zakriči nad njim, da bi bil kmalu skoprnel od strahu. Mislil je, da je že smrt. Poruka ga drugič in nekdo še bolj nad njim zakriči. In France — se prebudi in gleda prestrašen okrog sebe. "Kaj pa ti tukaj delaš, pijanec grdi? Domov se spravi spat, ne pa tukaj v cerkev!" zakriči nad njim — cerkovnik. France je namreč med po-božnostjo v cerkvi zaspal. — Cerkovnik je sedaj prišel zapirat cerkev in našel pijanega odkuril. -o- ZA VIŠJO TARIFO NA KORUZO. Gotovo je, da se bodo aparati tako izboljšali, da ne bo večje nevarnosti leteti po zraku, kakor je z vlakom ali avtomobilom po zemlji. Nemčija ima že napravljen načrt za "letalo bodočnosti", ki bo nadomestova: lo avtomobile, s sedeži do o-sem oseb, pa tudi večje. Vožnja po zraku bo veliko cenejša kakor pa z vlakom. -o- KADILEC NA VEŠALIH. Obsojenca so pripeljali pod vešala, da bi ga obesili. Ta pa je začel prositi, da naj mu.dajo še pipo tobaka, da bo med tem, ko ga bodo obešali, še zadnjo pipo pokadil. In dali so mu jo. Krvnik mu je dal vrv na vrat in izpodmaknil stolico. Zanjka pa je zdrsnila in smuknila preko glave ter mu med tem izmaknila pipo iz ust. O-bešenec je telebnil na tla, ko pa se je pobral, je hitro skočil, po pipo in začel močno vleči, poleg tega pa se je pritcžil: "Skoraj mi je pri tem špasu fajfa ugasnila!" -o- IZGUBLJENI DRAGULJI NAJDENI. Harry Chandler, lastnik tek-; sija iz Jersey City, je našel v svojem avtomobilu majhen zavitek. Ko ga je odprl, je videl, L , . , j , . j t- ... rišel na originalno idejo. V ' elgradu je vzel vagon, v 1 .terega je natovoril 1250 p? ov čevljev, dočim jih je na '.ikturi dal zabeležiti 12,500 parov. Z \ lakom, kateremu je bil priklopljen ta vagon, je potoval tudi Petrovič in je pri pretovarjanju vagona v Kruševcu začel izvrševati svoj načrt. V vogon je postavil na primerno mesto vžigalno vrvico, s pomočjo katere bi v primernem tr»motku zažgal vagon. Z uničenim vagonom bi se Petrovič, seveda, lahko izgovarjal, da mu je višja sila — požar — preprečila izpolnitev obveznosti. Prilika za požig se mu je videla najprimernejša na postaji Frača pri Sarajevu. Možak se je priplazil neopaženo do vagona in prižgal vžigalno vrvico. V nekaj minutah je bil vagon v plamenih, toda tedaj se je zgodilo nekaj, če.^ar Petrovi«'' ni predvideval. Požar je bil }>o železniškem osobju počasen, in to prej, nego so zgoreli \:;i zaboji v vagonu, zaradi česar se je ugotovilo, da se je v vagonu nahajalo le 1250 parov in ne toliko, kolikor je bilo označeno na fakturi. Petrovič je bil aretiran in je scclaj pri razpravi priznal svoj zločin. Obsojen je bil na pet let težke ječe. * --o-- ZELENO SOLNCE. Slikarji rabijo dosti ultra-marina, če upodabljajo mesečino, za solnčne pokrajine pa upotrebljajo kromovo rumeni-lo ter okro. To ni prav, trdi Charles Nordman, ravnatelj pariškega observatorija, češ, po spektralni razkrojbi se vidi, da je solnčna luč razmeroma bolj niodra in mnogo manj žol-ta nego lunina svetloba. Pri tem se sklicuje na nizozemskega oftalmologa Tseherninga, ki je v tem oziru napravil zanimive poskuse. . . Naši barvni dojmi izvirajo odtod, ker vsebuje mrežnica trojni element, različno dovzeten za rdečino, želenino in vijolično barvo. Občutek boje izhaja torej iz možganske spojitve zadevnih vti-skov. Na drugi strani pa vemo, da je občutnost mrežnice tem večja, čim šibkejšo luč dobiva. Opazujmo jako svetel predmet, vsebujoč v neenakem razmerju rdeče, zelene in violet-ne žarke; zdel se nam bo skoro bel, saj če so n. pr. rdeči prameni znatno manj krepki nego vijolični, bode sprejemljivost mrežnice za rdečino sama po sebi jflčja nego občutljivost elementov, dovzetnih za vio letno. In obratno. Torej če hoče« doumeti pravo barvo, moraš oslabiti luč. Vzemi 15 do 20 cm dolgo cev, odprtino pred očesom zatvarja črn papir, ki ima luknjico od bucike, drugo pa drug papir s predrti flo nekaj mm v premeru. Gle dajte z obema odprtima očesoma, postavi cevko pred eno oko — in oblak ali solnčna pokrajina se ti bosta zdela lepo zelena. S tem je obenem pojasnjeni prosluli pojav "zeleni žar", ki se pogosto opaža na obzorju ob samem solnčnem zatonu. . . Ali vse to menda ne bo podrezalo življenja prisrčni pesmici: Sijaj, sijaj, solnce, oj solnce rumeno! -o- IZRABA PREMOGOVEGA PRAHU. Družba Maryland Drydock v Baltimoru je pogodila zanimiv način kurjenja parnih kotlov, ki je baje silno ekonomičen. Prvi poskus se je vršil s parnim kotlom na ladji Mercer, kjer so zažgali premog, ki je bil tako fino zdrobljen kakor moka. Poskus se je sijajno posrečil. Toplota, ki jo ie proizvajalo to gorivo, je baje znatno večja od one navadnega premoga, vrh tega pa se je mnogo prihranilo tudi na kurivu. Premogov prah v trenutku zgori, pepel pa pade na rešetko, kjer ga z raznimi pripravami avtomatično odstranijo. Strokovnjaki omenjene a-meriške družbe trde, da je za proizvajanje iste energije poraba kuriva za eno tretjino nižja kakor pri uporabi Dieslo-vega motorja. Slične naprave so že dolgo časa v rabi v Gornji Šleziji in tudi drugod, toda poskus, ki smo ga gori omenili, je prvi te vrste. Na ladjah namreč dose-daj še niso uporabljali premo-govega prahu za gorivo. Da se ta sistem obnese, je važno le, da mora biti premogov prah zelo fino zdrobljen. Pomen ameriškega izuma leži predvsem v tem, da je ž njim mogoče docela izrabiti kuriva, ki dajejo sicer malo kalorij in od katerih ostane o-bilica pepela. RAZBURLJIVI PRIZORI Z BLAZNO ŽENSKO. V soboto, 26. novembra dopoldne je prišla na kolodvor v Zagorju žena rudarja Lenarta, ki se je hotela odpeljati proti Ljubljani. Bila je gologlava in zelo površno opravljena, tako da se je takoj opazilo, da njeno duševno stanje ni v redu. S seboj je imela dojenčka, ki ga je pritiskala .na razgaljena prša. Otrok je ves premražen kričal in opozarjal ljudi na svojo mater. Železniški organi na kolodvoru so imeli mnogo opravka, da so nesrečnici preprečili dohod k vlaku, h kateremu je silila. Tako so imeli posla z njo dobrih pet ur, preden je prišel občinski redar in spremil ubogo ženo domov. Ko jo je občinski redar odvedel, so se železničarji na kolodvoru oddahnili, ker so bili rešeni skrbi, da jim nesrečna žena pride pod vlak. Družina rudarja Lenarta živi zelo siromašno. Lenart se je pred štirimi leti ponesrečil in so mu morali odrezati levo roko. Zaradi težke poškodbe o-pravlja sedaj le lažja dela,y zbog česar je njegov zaslužek pičel. Bedi so se pridružili še družinski prepiri med obema zakoncema, kar je ubogo ženo pognalo v blaznost. Pač pretresljiva slika iz življenja naših rudarjev! 1 * . -o- TAT, KI SO GA PRESENETILI NA LEŽIŠČU. V Parizu je vdrl v vilo portugalskega poslaništva bandit Bernard Spaner. Prevrtal ie blagajno in nabasal ukradeno blago v svojo torbo. Svedrov-stvo ga je tako utrudilo, da ga je premagal spanec. Legel je v posteljo z namenom, da nekoliko podrema in se odpočije ter jo potem pobere z ukradenimi predmeti naprej po svetu. Spanec, ki ga je premagal, pa je bil tako trd, da so nočnega gosta ljudje zjutraj našli v sobi. Sobar, ki je stopil v izbo, je videl, da lezi v postelji neznanec in brž mu mu je šinilo v glavo, da ima opraviti z nepridipravom, ki se ni vtihotapil v vilo brez slabih namenov. Poklical je policijo, ki je žur-no prišla po svedrovca. Njegova suknja je še ležala na stolu, poleg nje pa je bila obešena vrhnja obleka zločinca, ki je še vedno smrčal. Stražnik je položil roko na svedrovčevo ramo, povedal, po kaj je prišel, in bandit je moral vstati ter se napotiti v temo pariške ječar-ske celice, kjer bo sedaj pre- mišljal, koliko velja spanec y okradeni vili. o- KRVAV PRETEP MED RUDARJI. Rudarji, ki delajo v rudni- IGRO "KAKRŠEN GOSPOD —TAK SLUGA1 PRIREDI DR. SV. MARTINA ŠT. 1 Z.S.Z. Denver, Colo. V nedeljo, dne 8. januarja, job 8. uri zvečer priredi dru-ku Sitarjevec pri. Litiji, so v štv0 sv Martina povodom 20- nedeljo 4. dec. praznovali god letnice svojega obstanka burko sv. Barbare in so se korpora-|v x dejanju. Omenjena igra je tivno udeležili službe božje v.zelo lepa in humoristična. _ Smartnem. Dobili so kot dar se je marljivo uče, zato po 20 Din. Od veselja so zavili je upati? da bo, ista predstav. v gostilno, da to, kar so prejeli, ljena v najlepšem redu in v za-pozenejo po grlu. Veselje se je dovoljstvo občinstva. Zato se kmalu spremenilo v žalost. Vi-jže danes prosi rojake in roja_ njeni so se začeli prepirati, iz kinje v DenVerju in okolici, da tega se je razvil pretep, zabli- naj ne pozabijo nas posetiti v skali se nozi. V boj so posegle Dvorani slov> Društev zgoraJ tudi ženske Mir je napravilo omenjenega večera, oroznistvo. Ranjencev je bilo, Neo5hodno potrebno ie, več. Enemu so izpulili lase in da Mathilda Lisdwig MODERCE PO MERI — ŽENSKE POTREBŠČINE. 2202 West 22nd St., Chicago, ill. SREČNO NOVO LETO 1928, priporoča sc za nakup božičnih daril — koristnih predmetov. Nogovice ("extra size) v vseli barvah, trpežne. Rokavice iz usnja, boljših ne dobite nikjer. Žepne robce v krasnih škatlah za božična darila. Punčke za dc-klicc in mnogo drugih igrač. Ako kupite pri nas. prihranite denar. Dobite za manj denarja boljše blago, kakor drugod. OTTO S0K0L0VSKY 1907-9 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Trgovina s pohištvom. Nanovo pre vre jen a, kjer je velika zaloga raznega pohištva, preprog in vse kar spada k stanovanju. Vsakovrsten linoleum za kuhinjska tla. Zahvaljujem se odjemalcem za naklonjenost in se priporočam še nadalje za obisk. VW3 CENE N A J N I 2 J E V MESTU. ^PJ Pridite in prepričajte se! - potegnili z glave tudi del kože. Dva sta bila lahko ranjena. Težko pa je bil ranjen Jožef Skubic iz Sitarjevca, oče petih otrok. Dobil je več sunkov v hrbet. Po boju je odšel še v neko drugo gostilno. Krvavel je močno, kamor se je vsedel in naslonil, je bilo takoj vse krvavo. Vsled hude krvavitve je obnemogel in so ga morali z vozom peljati k zdravniku. Konštatiral je globoke rane. Da bi okreval je malo upanja. To je zopet nov dokaz, kako potreben je boj alkoholu. -o- UBOJ S SEKIRO. V Milaševcu pri Zagrebu sta se sprla kmeta Rade Skomec in Štefan Margetič. Med prepirom je Margetič s sekiro tako silno udaril Skomca, da je ta naslednji dan umrl v zagrebški bolnici, kamor so ga prepeljali. -o- — Guatemala City, Guatemala. V Zaculen rudniku so našli zlato krsto, v kateri sta dve dobro ohranjeni mumiji. gremo na roko enemu ali drugemu društvu, kadar društva kaj prirede, kajti vsako društvo je dobro in za naš delavski narod priporočljivo, da smo vsaj v en par društvih, ali še več, ako je nam to mogoče. Vsakega rojaka v Denverju in okolici je pa dolžnost, da spada najprvo v svojo domačo organizacijo: Zapadno Slovansko Zvezo, kajti ravno v Denverju je tekla zibelka ZSZ. — Pred 20 leti so se zbrali naši pijonirji ter ustanovili najprvo samostojno društvo "Sv. Martina", iz kojega društva je do danes zrastla mogočna ZSZ. na zdravi podlagi, tako v fi-nanci, kakor tudi v članstvu. V nedeljo, dne 18. decembra je za vselej zatisnila oči naša dobra sosestra Agata Pavlako-vich. Pokojna je bila ustanoviteljica ženskega društva Kraljica Sv. Rožnega Venca št. 7 ZSZ. Obenem je bila prva tajnica in vedno vneta delavka za ZSZ. Njeno truplo je ležalo dan pred pogrebom »v Domu Slov. Društev, kjer se je udeležilo število njenih prijateljev in prijateljic ter tam opravili za njo lepe molitve. Sprevod je vodil v najlepšem redu in zadovoljstvu naš sobrat in rojak Joseph Snider. Da je bila po-kojnica zelo priljubljena je dokaz, ker je bila cerkev polna, dasiravno je bil pogreb na delavnik. Žalujočemu soprogu moje iskreno sožalje! Končno še enkrat opominjam vse rojake in rojakinje, da se gotovo vsi udeležite naše lepe igre. Torej na svidenje dne 8. decembra zvečer. Članstvu ZSZ. želim srečno Novo leto ter Vas bratsko pozdravljam Clan odbora, za igro. Ako se ti Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na- -oče i JOS. LASSICK & CO. sprejema vsakovrstna kleparska dela. katera izvršuje točno in trpežno po najnižjih cenah. Furnace in ventilacijo, sploh vse kar spada v to sroko. Obrnite se zanesljivo na nas, da se prepričate o naši dobri .postrežbi. 1609 W. 19th Str., Chicago, 111. Ph. Roosevelt 4397 Rezidenca: 1847 West 22nd Street. JACOB GEKEND POHIŠTVO IN POGREB NI ZAVOD 704-706 N. 8th Street, Sheboygan, Wis. Tel. 377-J. 4080-W. Jeweler On the Cor. 8th Str. and New York. ave., Sheboygan, Wis. . ^OOOOC>00000<>00000000000000<>OQO<>0000<><>0000■■ PRVA NARODNA BANKA CALUMET, MICH. % Ko pošiljate denar v staro domovino, pridite k nam. Mi pošiljamo denar na vse strani sveta po najnižjih cenah. OPRAVLJAMO VSA BANČNA DELA — TOČNO, POŠTENO, ZANESLJIVO. Plačamo na hranilne vloge po 3%. Naše geslo je: TOČNA IN ZANESLJIVA POSTREŽBA. First National Bank CALUMET, MICH. °^°^<><>o<>co<><><><><><>^^ <"Q^<>^<>00000000<>000000<>0<><><><>0<><>0<^ Merchants & Miners Bank CALUMET, MICHIGAN Glavnica $200,000 vu MWjyj Preostanek $200,000 Ncdeljeni dobiček........$190,000. GORDON R. CAMPBELL, predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. KAKO SE JE 1ZNE-BILA REVMAIIZMA Vedoč po svojih laštuili izkušnjah, j koliko človek trpi, kateri ima revnia-lizem. je Mrs. Ilurst. ki živi na 2(14, Davis Ave.. F-101. BloomiiiKton. IIL. tako hvaležna, dn si prizadeva, kjer h-more. šc drugim trpečim poved -i. Kako sc lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem (!••-mu. Mrš. Ilurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošlji?', z Vašim imenom in naslovom njej: ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno, rišite takoj, da ne pozabite. IŠČEM SLUŽKINJO, j bodisi mlado dekle ali sta- j rejšo žensko, za lahka clo- \ mača dela.Hrana in stanova- f nje v hiši. Dobri don . Plača po dogovoru. Za pojasnila \ vprašajte v upravništvu te- ? ga lista ali na domu: 1941 Orchard Str., Chicago. II!. SLUŽBO IŠČE postarano dekle, zmožno voditi pri prosto gospodinjstvo, najraje v Chicagi, ali pa tudi v kakšni drugi naselbini. — Pisma naj se naslove na: M. R. W. Kobal, 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6th & Portland Strs. Tel. 25 CALUMET, MICH. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^ Pohištvo je najbolj koristno darilo za Božič. — pri — Calkins White Bros. Furniture Co. DOBITE NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE. 409 No. Santa Fe, Phone 220 PUEBLO, COLO. PREVOZ . DRVA - KOLN BnjsVom m priporočamo a n*. rotila n premoč — drv« in prm> AmiJ* pohištva ob časa mIHt*. Pokliči* 9 Tilrfut RooMveh C221. LOUIS STRITAR •on w. m M Ant. Jaksetic, potovalni zastopnik. COLORADO: Canon City. — Ana Susnian. Colorado Springs. — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, _ G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John Zelcznikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril. O.S.3., T. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — A. Jclenčič. Elmhurst, — Karolina Milost. Joliet, — M. Bluth, Jos. F. Muhich. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La* Salle, — Annie Ovnik, Anton Strukel. Lockport, — John Korcltz. No. Chicago, — Joseph Drasbler. Peoria, — Mary Zabukovcc, Math. Papich. So. Chicago, — Ant. !',a' lo"b. George Fcrcnchak. St. Louis, Mo. — John Mihelich. Kansas City, Mo. — Mathew Papich. So. Omaha, Nebr. — Ant. Krasovec. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Newark, N. J. — Jennie Mevzek. Helper, Utah. — August Topolovcc. Valley, Wash. — Mary Swan. Thomas, W. Va. — John Lahajnar, Četrtek, 29. decembra 1927. POTOP HENRIK S1ENKIEWICZ Is p<*j»iiii prorel Dr. Rudolf Mol*. "Kakopak!" je odgovoril tujec. "Razsodnost to je temelj! Toda jaz nisem govoril z gospodom o razsodnosti. Čemu torej, Če čutiš krivico, ki jo trpi domovina, milostivi gospod, ne greš k onim vrlim vojakom na Pod-lesju in ne vstopiš v kak prapor? S tem storiš uslugo i Bogu i lahko sam dosežeš srečo, zakaj že marsikak siromak je prišel kot gospod iz vojne. Vidi se, da si drzen in odločen človek, in ker ti tvoj stan ne stavi ovir, prideš lahko kmalu do precejšnjega bogastva, ako ti Bog nakloni plen. Če se le ne zapravi, kar tu pa tam pade v roke, tedaj se tudi mošnja napolni. Ne vem, če imaš kako posestvo ali ne, toda lahko bi ga dobil; z denarjem ni +ežko priti do zakupa, pa od zakupa do lastnega posestva z božjo pomočjo ni daleč. In tako začenši od bednega šlahči-ča umreš lahko kot tovariš ali pa v kakem deželnem uradu, samo da se ne poleniš, zakaj kdor rano vstaja, temu kruha ostaja." Kmitic si je grizel brke, ker ga je lomil smeh. Lice mu je drgetalo in se obenem krivilo, ker ga je včasih zabolelo od posušene rane. Tujec je nadaljeval: "Tam te drage volje sprejmejo, ker potrebujejo ljudi, sicer pa mi ugajaš in te vzamem pod svoje pokroviteljstvo, katero ti zagotavlja prihodnost." Tu je mladenič ponosno dvignil svoj zabuhel obraz in se začel gladiti z roko po brki-cah; naposled je rekel: ' Ali hočeš biti moj oproda? Nosil boš-za menoj sabljo in imel nadzorstvo nad služab-ništvom." Kmitic se ni mogel več zdržati in je prasnil v odkritosrčen, vesel smeh, da so se mu zabliskali vsi zobje. "Čemu se srneješ, gospod ?" je vprašal tujec ter nagrbančil čelo. "Iz veselja do te službe." Toda mladi dostojanstvenik se je zelo zavzel in rekel: "Bedak, kdor te je naučil takega obnašanja, in pazi. s kom govoriš, da ne prekoračiš meje zaupljivosti." "Gospod, oprosti," je dejal Kmitic, "baš ne vem, pred kom stojim." Mladi gospod se je podprl ob boke: "Jaz sem gospod Rzedzian iz Vonsoše," je rekel ponosno. Kmitic je že odpiral usta, da bi povedal svoje izmišljeno ime, ko je Bilous naglo stopil v sobo. "Gospod povelj. . ." Tu je vojak naenkrat umolknil, prestrašen po groznem Kmitičevem pogledu, se zmešal, zajecljal in naposled izblebetal: "Prosim, gospod, nekakšni ljudje prihajajo." "Odkod?" "Od Ščučina." Tu se je gospod Kmitic nekoliko zmešal, toda kmalu prikril svojo zadrego in dejal: "Pazite se! Ali jih gre mnogo?" "Bo kakih deset konj." "Imejte pripravljene samokrese. Pojdi!" Ko je vojak odšel, se je obrnil h gospodu Rzedzianu iz Vonsoše in rekel: "Kaj, če niso Švedje?" "Saj vendar jezdiš k njim, gospod," je odgovoril gospod Rzedzian, ki je nekaj časa z začudenjem ogledoval mladega šlahčiča, "torej jih moraš prej ali slej srečati." "Rajši bi imel Švede nego kake druge raz- KANADA DELA DOBRE KUPČIJE Z ZED. DRŽ. Toronto, Ont. — Če so kje zadovoljni s prohibicijsko postavo ki vlada v Zed. drž., v Kanadi so prav gotovo. Kanadčani delajo s suho Ameriko dobre kupčije. To leto so izvozili v Zed. drž. žganja v vrednosti $16,148,701. To je trikrat več, kakor so ga prodali Ameriki leta 1925. Bolj ko stopajo na prste v Zed. drž. moonshi-nerjem, toliko boljše kupčije delajo Kanadčani. -o- NE ČAKAJ, da pride kdo po naročnino v hišo; ako ta je potekla naročnina, pošlji jo sam čimprej moreš na upravo lista oooooooooooooooooooo-OOOOOOOOOOOOOOOO PISANO POLJE ■^ooooooooooojoooooooooooooooooooooooo bojnike, katerih je vse polno povsod. . . Kdor potuje s konji, mora potovati oborožen in mora biti oprezen, zakaj to je kaj kočljiva stvar." "Če je res, da stoji v Ščučinu gospod Volo-dijovski," je odgovoril gospod Rzedzian, "bo to gotovo njegov oddelek. Preden se nastanijo, se hočejo prepričati, če je kraj varen, zakaj v švedski soseščini bi bilo težko mirno živeti." Ko je gospod Andrej zaslišal te besede, se je zasukal in sedej v najtemnejši kot v izbi, kjer je okap ognjišča metal veliko senco na konec mize; medtem pa je prihajal izpred veže topot in prskanje konj in črez nekaj časa je stopilo v sobo nekoliko ljudi. Na čelu je šel ogromen kmet in trkal z leseno nogo po prhlih deskah, s katerimi je bila tlakovana izba. Kmitic je pogledal nanj in srce mu je zabilo v prsih. Bil je Jozua Butrim, imenovan Breznogi. "Kje je gospodar?" je vprašal in se ustavil sredi izbe. "Tu sem!" je odgovoril krčmar, "ter sem na uslugo vaši milosti." "Konjem krme!" "Nimam je, kvečjemu Če jo ti gospodje posodijo." Po teh besedah je pokazal krčmar na Rzedziana in konjske trgovce. "Čigavi ljudje so to?" ie vprašal Rzedzian. "A kdo si ti, gospod ?" "Starosta iz Vonsoše." Rzedziana so imenovali kot najemnika starostva navadno lastni ljudje starosto in on sam se je tako imenoval ob važnejših prilikah. A Jozua Butrim se je zmešal, videč, s kako visoko osebo ima opraviti, zato se je odkril in rekel z vljudnim glasom : "Klanjam se, velmožni gospod. . . V temi ni mogoče spoznati dostojanstva." "Čigavi ljudje ste?" je ponovil Rzedzian ter se podprl ob boke. "Lavdanci smo izpod nekdanjega Bilevi-čevega prapora, ki pripada danes gospodu Volodijovskemu." "Za Boga! Torej je gospod Volodijovski v Ščučinu ?" "Osebno in z drugimi polkovniki, ki so prišli iz Zmudže." "Hvala Bogu, hvala Bogu!" je ponovil radostno gospod starosta. "A kateri polkovniki so z gospodom- Volodijovskim ?" "Bil je gospod Mirski," je pravil Butrim, "a ga je zadela na poti kap, je tudi gospod Kovalski, dva gospoda Skrzetuska. . ." "Kakšna Skrzetuska?" je zakričal Rzedzian. "Ali ni eden izmed njiju gospod Skr-zetuski iz Burca?" "Tega ne vem odkod," je odgovoril Butrim, "vem le to, da je ta gospod Skrzetuski Zbaražec." "Za božjo voljo! Saj to je moj gospod!" Tu je opazil Rzedzian, kako čudno se glasi ta vzklik v ustih gospoda staroste, in je dodal: "Moj gospod kum, sem hotel reči." e . . ( S temi besedami se gospod starosta ni zlagal, saj je res držal pri krstu prvega sina Skrzetuskega, -Jaremka. IZŠEL JE novi slovenski molitvenik z velikim tiskom IMENUJE SE: Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. Molitvenik je lično vezan v močno elegantno usnje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, zlata obreza; na kratko: to je molitvenik, kakoršne-ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je priročne oblike in lahko čitljiv. AKO HOČETE SVOJE DRAGE POSEBNO RAZVESELITI ZA BOŽIČ, PODARITE JIM TA MOLITVENIK. Cena $!.§© NAROČA SE PRI: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. m PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti Posluje že 34. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku $3,000,000.00 TA JEDNOTA JE SOLVENTNA, IN SICER V AKTIVNEM ODDELKU 100.61%, V MLAD. ODDELKU 140.26%. Njeno premoženje znaša $1,700,000.00. Članstva v obeh oddelkih šteje nad 31,000. Ima 179 krajevnih društev sirom države. Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika (co) našega krajevnega društva. •— Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite aa glavnega tajnika: Jo*. Zalarja, 1004 N. Chicago 0L, Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20.90. V MLADINSKI ODDELEK SE SPREJEMA ČLANE V STAROSTI OD 1—16 LETA. KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI 1 Rev. J. Plaznik: KAKO POTUJEJO BREZŽIČNA POROČILA. S tem kratkim odstavkom ne nameravam podati nikakih znanstvenih opisov ali opisovati različnih strojev, katere rabijo za razpečevanje brezžičnih poročil. Namen tega odstavka je samo to, da dobe či-tatelji nekak pojem o pošiljanju elektrike brez žic, da jim ne bo vse skupaj popolnoma tuje, velikanska skrivnost ali morda celo čarovnija. Le pred malo leti so začeli spoznavati, da ni žica neobhodno potrebna, če hočemo pošiljati ali prejemati oddaljena poročila, kakor jih navadno pošiljajo po brzojavu in telefonu. Najprej so iznašli brezžični brzojav. — Zdelo se nam je, da smo strašansko napredovali, ko smo začeli prvič i tre jemati znake po brezžičnem brzojavu. Sedaj najdeš napravo za sprejemanje brezžičnih poročil skoro v vsaki hiši v Združenih državah, 'fcator Tu sede ljudje doma in čujejo, vse novice. Zvečer poslušajo koncerte, igre iz opernih gledišč. slišijo, kako ljudstvo v gledišču ploska; poslušajo govore in vsemogoče druge stvari. Poslušaš koncert v mestu Chicago: če se ti ne dopade, lahko v enem trenutku dobiš koncert v St. Paulu, v Davenport u, San Franc iscu, New Yorku ali iz tujih držav. Na kak način potujejo ti glasovi, oziroma električni znaki, o tem hočem na kratko govoriti. Električna moč potuje od postaje do postaje s pomočjo e-lektrjčnih valov. Deček lahko pretrese ceio malo jezero samo s tem, da vrže v njega kamenček. Kamen bo padel na tla, a pričeli se bodo valovi okrog prostora, kamor je padel kamen. Ti valovi bodo povzročili druge valove in tako nap: Valovi pa ne gredo samo naprej, ampak prihajajo tudi nazaj, gredo gor in dol in če vzamemo kaj lažjega mesto* kamena, bomo opazili, da bo šel ta predmet gor in dol. Ko opazuješ lokomotivo, katera je še oddaljena, boš opazil paro prihajati iz parne piščalke, a piska ne boš čul takoj, ampak šele potem, ko ne vidiš več na- J re. Če je lokomotiva oddaljena j eno miljo, bo preteklo pet se-J kund, predno boš čul pisk. — Glas se naredi na ta način, da se ta piščalka trese vsled pare. S tresenjem pa se delajo zračni valovi, katerih ne občutiš toliko časa, dokler se niso razširili ravno tako, kakor vodni valovi in prišli do tebe. Vodni valovi postajajo vedno slabot-nejši v daljavi. Ravno tako je z zračnimi valovi. Zato je glas toliko slabotnejši. čimbolj si oddaljen. Zračnih valov, to je, zraka ne vidiš; imaš pa posebno dober aparat, kateri prestreže zračne valove; ta aparat je tvoje uho. Da je vse v redu, kakor mora biti, v ta namen so potrebna tri sredstva: Vzrok, kateri začne kako stvar, sredstvo, katero to delovanje prenese in stvar, katera sprejme to delovanje. V slučaju lokomotive začneta para in piščalka delovanje; tu je raz-pošiljalna postaja. Zrak je sredstvo, katero nosi začete zračne valove; uho je sredstvo, o jih sprejme. (Dalje prifc.) -o- POŽARI NA FARMAH. Po raznih krajih v Zed. državah nastajajo požari tudi po farmah, ki napravijo veliko škodo. Ugotovili so, da taki požari naredijo letno do 150 miljonov dolarjev škode, kar pride dnevno na Sli,000. Vsako leto požrejo požari do 740 miljonov čevljev lesa, ali o-sminko tega. kar ga letno zraste po Zedinjenih državah. Z lesom, ki ga uničijo požari letno, bi se lahko zgradilo do 37.-•500 hlevov ali šup, katerih vsaka bi bila vredna do $2,000. Največ teh požarov zanetijo strele. Na drugo mesto pridejo kakšni nedostatki pri ognjiščih ali pri dimnikih. -o- Opozarjajte svoje prijatelje in znance na zanimive povesti v "AmerikanskeTTi Slovencu!" NOTARSKA DELA kot kupne pogovlbe, poobia stila, izjave, ifldavite za dobiti vaJe domače '7. stare ga kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN JERICH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago, HI. VABILO — NA — ELICO katero priredi Dvor sv. Jurija, štev. 960, REDA KAT. BORŠTNARJEV Na Silvestrov večer v soboto, 31. decembra 1927 V DVORANI SV. ŠTEFANA NA WEST 22. in LINCOLN CESTI, CHICAGO, ILL. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 50c. Prav uljudno vabimo na to prireditev* vsa katoliška društva v Chicagi in okolici, kakor tudi vse posameznike. Zabave bo dovolj za stare in mlade. V zgornji dvorani bo igrala izvrstna godba za mladino "Turk and hi$ Syncopating Rajahs", v spodnji dvorani pa harmonika. Ob polnoči bo prizor — odstop starega in nastop novega leta. . - Za raznovrstna okrepčila bo v najobilnejši meri preskrbljeno. Pripeljite seboj svoje znance in prijatelje. ODBOR. k000000000000<>00000<>00000<>00000^000000000000<>000-^