Ljubljana, četrtek 11. februarja 1932 Cena t niti Upravništvo: LjuOljana Knatljeva uhca 5 — Teieton št. 3122. 3123, 3124 3125 3126 Inseratni oddeleK: Ljubljana Selen-curcova ut 3 — Tet 3492 in 2492. Podružnica Mar bor: Aleksandrova cesta št 13 — Teleton št 2453 Podružnica Celie: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 100 Račun: Dri pošt iek zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 7« ISO Wien 5t I0S 241 Naročnina toasa uicacCDc 23— um. za »nozemstvc 40 — Din Uredništvo: Liubliana Knatheva ulica 5 Telefon št 3122 3123 31 M 3125 in 313*. Maribor Aleksandrova ce*ta 13 Telefon št 2440 (pono^ 2582). Celie Kocenova al S Teiet 5t J00. Rokopisi se ue vračajo. — Oi2.as PC tar^fu Vatikan v službi fašizma Pred imenovanjem msgr. Sirottija za goriškega nadškofa — Zanimiva poljska sodba o žrtvovanju katoliškega slovanskega življa v Italiji in odnošajih med Vatikanom in fašistično Italijo Rim, 10. iebr. g. Jutri dopoldne, na dan tretje obletnice podpisa lateranske pogodbe, bo mmistrski predsednik Mussoli-ui prvič oficijelno posetil papeža Pija XI Mussolini bo odšel v Vat.kan v spremstvu vatikanskega poslanika, pravosodnega ministra, državnih podtajnikov v ministrskem predsedstvu in pri zunanjem uradu, tiskovnega šefa in poslaniškega osobja. Sprejem pri papežu bo nad vse svečan in / vsemi vojašk.mi častmi. Avdijenca bo v papeževi zasebni knjižnici. Po avdijenci bo MussoHni predstavil papežu svoje spremstvo. Pozneje bodo vsi visoki državni Funkcijonarji posetili še državnega tajnika kardinala Paccelija in baziliko sv. Petra Varšava, 10. februarja. M. Tukajšnji list »Denn-ik« objavlja daljši članek pod naslovom »Težka usoda katoliške slovenske narodne manjšine v Italiji«, v katerem ostro kritizira postopanje Vatikana, ki se je v zadnjem času postavil popolnoma v službo fašizma in tudi s svoje strani pospešuje raznarodovanje jugoslovenske narodne manjšine. List piše med drugim: Iz Julijske Krajine prihajajo neprestano rove vesti o preganjanju naših slovanskih bratov. Svet ve. s kakim orožjem so italijanski nacionalistični imperijalisti po vojni kljub vsem svečanim obljubam z najvišjega mesta za tira vali avtohtoni element na tem ozemlju. Italijanskim nacionalistom ni bilo nobeno sredstvo preslabo in prepodlo. da ie ne bi izkoristili proti Jugoslovenom v Julijski Krajini. Fašizem je uničil vse narodne pridobitve jugoslovenske manjšine, od iole pa uo gospodarskih organizacij. Povsod je izgnal i>Iovenski jezik in se nI ustrašil niti pož:gov in pokoljev. Zapori so prepolni rn vse. kar čuti slovensko, mora iti na otoke smrti. Nasilno se poitalijančuiejo -•lovenska imena in neoboroženo prebival" stvo ie izpostavljeno najstrašnejšemu terorju. kdor ne more zatajiti svoje slovanske narodnosti, dobi sramotno kroglo v hrbet. Fašizem je storil vse, kar si je le mogoče izmisliti. Nad slovensko Julijsko Krajino vlada danes tišina grobov. Kljub italijanskemu videzu ps živ: na tem ozemlju še vedno vseskozi slovanski duh, ki ne bo nikdar izginil, kajti jugoslovenski narod v Julijski Bene-č'ii živi daje in veruje v lepšo bodočnost. Slovenski jezik ki so ga izgnali iz šole, uradov iu «.ploli iz javnega življenja, se je naposled zatekel v cerkev, toda fašizem se tudi pred cerkvijo ni ustavil. Pri tem svojem peklenskem načrtu pa je našel fašizem podporo in sodelovanje tam, kjer je katoliški jugoslovenski narod v Julijski Krajini to najmanj pričakoval, v vodstvu katoliške cerkve. V v prašanju pravic jugoslovenskih katoličanov v Julijski Krajini so cerkvene vrhovne oblasti v Rimu popolnoma popustile, samo da bi si ohranile gotove privileg-je za cerkveno hierarhijo, ki jih v ostalem fašizem v praksi niti ne priznava. Vodstvo katoliške cerkve ie odstopilo od najosnovnejši pravic katoliškega naroda. V iateranskein sporazumu iz 1. 1929 med Vatikanom in italijansko fašistično vlado niso niti omenjene pravice slovenskega jezika v Julijski Krajini. Kljub temu pa ie Vatikan dotlej še vsaj kolikor toliko upošteval in ščitil slovenski jezik v cerkvi. Po podpisu tako zvanega drugega snorazuma iz f. 1931 pa ie stopil Vatikan pooolnoma v službo fašistične politike in italijan^acije slovanske manjšine v Julijski Benečiji. Najznačilnejši dogodek tega preokreta je tragedija goriškega nadškofa dr. Sedeja, ki je Dostal prva žriev te nove vatikanske politike. Na ozemlju, ki ga je Italija odcepila oj jugoslovenske narodne celote, je pet ško- fij, in sicer v Trstu, Porečju. Reki. Zadru in Gorici. Na tem ozemlju jo nad dve tretjini prebivalstva slovanske narodnosti in tvori to prebivalstvo kompaktno celoto. Goriški nadškof ie bi! zaradi tega vedno Slovenec, kar se je razumelo samo po sebi. Prav tako so bili Slovenci odnosno Hrvati na ostalih škofijskih stolicah. Ko je prišlo to ozemlje pod Italijo, je Vatikan dopustil, da so te škofije razen goriške nadškofije, prevzeli Italijan:, tako da je jugoslovenska narodna manjšina kljub svoji dejanski večini imela samo enega škoia. ki pa je storil vse. da bi ohranil svojim vernikom materinski jezik vsaj v cerkvi. Pri tem ie računal na podporo vodstva katoliške cerkve v Rimu, pri čemer pa se je grenko prevari!. Že leta in leta so fašistični krogi zahtevali, naj cerkev prisili nadškofa dr. Sedeja, da poda ostavko. Dr. Sedel je kljub vsem naporom ostal na svo" jem mestu do 1. 1931, ko je postal pritisk nevzdržen. Vatikanski krogi so se takrat odločili, da za vsako ceno prisilijo dr. Sedeja k odstopu. Poslali so v Gorico apostolskega vizita-tor.ia, kapucinskega profesorja, ki jo neprestano pritiskal na dr. Sedeja, naj se umakne. Dr. Sedej se ie branil in .ie pristal šele takrat .ko mu je vatikanski odposlanec da! zagotovilo, da bo prišel za naslednika dr. Sedeia človek, ki bo enako pravičen tudi napram slovenskim in hrvatskim vernikom. Po tej njegovi izjav? se je Vatikanu nad vse mudilo, da je imenoval za »začasnega« naslednika največjega neprijatelia vsega, kar je iugoslovensko. msgr. Sirottia. To imenovanje pomeni udarec v obraz vsem jugoslo-venskim katoličanom v Italiji in izven nje in predstavlja strošno provokac'jo. ki bo silno omajala zaupanje v relativno pravičnost Vatikana, Sirotti je znan slovanofob, ki ne zna niti besedice slovenskega jezika, ki ga govori večina njegovih vernikov. Pa ne samo to. Sirotti celo mrzi iz dna svoie fašistične duše vse. kar je slovansko in ie to dokazal že kot prefekt katoliškega konvikta. kjer je goiencem najstrožje prepovedal tudi v privatnem občevanju rabo slovenskega jezika. Komaj ie Sirotti zasedel Sedejevo sto-lico. je že pričel izvaiati fašistični program raznarodovanja slovenske katoliške cerkve v Julijsk Krajini. Odpustil je v trumah slovenske duhovnike, ki so še ostali izza prejšnjega fašističnega režima. V vseh cerkvah je uvedel samo italijansko bogoslužje iu med drugim odpustil tudi vse slovenske sluge. ki jih ie nastavil pri goriški nadškofiji pokojni dr. Sedej. Imenovanje Sirottija za naslednika dr. Sedeja je izzvalo upravičeno ogorčenje in razburjenje slovanske katoliške manjšine in vseh slovanskih katoličanov na svetu. Kakor pa izvemo. Sirotti ne bo ostal samo začasni naslednik dr. Sedeja, marveč bo že te dni izšel dekret, s katerim bo definitivno imenovan za goriškega nad-škoia. V tem primeru sploh ni mogoče predvideti dalekesežnosti tako rešitve vprašanja nasledstva pokojnega dr. Sedeja, ki bo imela globok in nepopisen vpliv na doslej tako verno slovensko ljudstvo v Julijski Krajini in izven nje. Že doslej je bilo zaradi postopanja Vatikana silno omajano zaupanje v pravičnost vodstva katoliške cerkve, imenovanje Sirottija za goriškega nadškofa pa bo izpodkopalo še zadnji ostanek tega zaupanja do Vatikana, in sicer tem bolj ker je znano, da n. pr. na Južnem Tirolskem, kjer sta dve škofiji, upravlja eno Nemec, dasiravno je nemška narodna manjšina na južnem Tirolskem neprimerno manjša in bolj raztresena kakor pa kompaktna jugo-slovenska narodna manjšina v Julijski Krajini. Pisatel j Edgar WaIIace umrl Hollyv % io. febr. s. Danes je tukaj nrnil znani angleški romanopisec Edgar \\allaee. * * * Edgar \Vallace, rojen 1. 1875, se je sprva posvetil vojaški službi in je bil 1. 1899— 1900 tudi Reuterjev vojni korespondent v Južni Afriki. L. 1895 je izdal »Pesmi«, pozneje pa se je popolnoma posvetil avantur-nim in kriminalnim romanom, s katerimi je postal poleg Sha-va najbolj popularni pisatelj na Angleškem. Spisal je okrog 140 romanov, več gledaliških komadov in na stotine pripovedk. Njegova večja dela so prevedena skoro v vse evropske jezike. Prvo njegovo večjo delo, ki mu je prineslo velik sloves, je bilo »štirje pravični možje«. Razorožitev avstrijskih strankarskih organizacij Dunaj, 10 febr. AA. Predsednik avstrijske republike M klas je na podlagi ustave določil funkcije novemu ministru za varnost Francu Bachingerju. Funkc ja novega ministra ie v glavnem organiziranje in vodstvo policije in ureditev ter ustanavljanje drugih ustanov za varnost in ohranitev javnega reda ter organiziranje in vodstvo '•rožništvn. Novi avstrijski minister za varnost Franc Bachinger je podal uredniku lista »Neue Freie Presse® zanimivo izjavo o aktualnih problemih notranje politike in o svojem bodočem delu. Bachinger polaga posebno važnost na razorožitev vseh organizacij. ki so v službi strank in oborožene. Z vsemi silami bom skušal izvesti pravično razorožitev na vse strani, je na glasil minister. Če se mi posreči doseči v ta namen podporo vodilnih osebnosti nosamez-nih strank, potem se bo ta razorožitev izvršila brez vsakih zaprek. Mellon ameriški veleposlanik v Londonu London, 10. febr. M. Po informacijah iz VVashingtona namerava ameriška vlada imenovati za svojega veleposlanika v Londonu g. Mellona Kakor znano, je bil gospod Mellon 11 let ameriški finančni minister ter velja za najboljšega poznavalca mednarodnih finančnih problemov. zlas.ta pa za strokovnjaka na polju reparacij in vojnih dolgov. Mellon uživa posebno zaupanje ameriškega predsednika Hoovra. k' je še nedavno izjav:!, da ie Mellon najbolj izkušen ki najbolj nameten javni delavec in strokovnjak Amerike. Zaradi tega se pripisuje njegovemu imenovanju za veleposlanika v Londonu izredna polit čna važnost ter se smatra, da prihaja Mellon v London s pooblastilom, da reši težavno vprašanje vojnih dolgov. Italija gradi nove bojne ladje Rim, 10. februarja AA. Mornariško ministrstvo je odredilo gradnjo dveh križark tipa »Atendolo« po 6.500 ton. Križarki bosta domala enako opremljeni kakor kri-žarka »Condottiere«. JUGOSLAVIJA IN RAZOROŽITEV Jugoslavija se ne more odreči lastni zaščiti — Italijanski predlogi — Tai Japonska za omejitev oboroževanja — Zaleski o potrebi moralne razorožitve Beograd, 10. februarja M. V tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih zasledujejo potek in razvoj svetovne razorožitvene konference z veliko pozornostjo ter živahne komentirajo načelne izjave, ki so jih podali ob pričet-ku razorožitvene razprave zastopniki Francije, Anglije, Amerike in Nemčije. Glede stališča Jugoslavije vlada v vseh merodajnih krogih enodušno na zi ran je, da je stališče Jugoslavije glede razorožitve tesno spojeno z njenimi življenjskimi interesi. Jugoslovenski zastopniki so že ponovno poudarjali, da Jugoslavija svojega stališča ne more izpreme-niti brez resnega ogrožanja svoje bodočnosti in svoje neodvisnosti. Ako bi se države zedinile na minimalni program za izvršitev razorožitve in če bi ta program predstavljal resnično pričetek razorožitve, potem se lahko reče, da bo konferenca uspešno zaključila svoje delo ter prešla preko svoje prve in najtežje etape. Jugoslovenski narod je živel dolga desetletja v suženjstvu in se je osvobodil tujega jarma z lastno močjo ter hoče sedaj za vsako ceno ostati svoboden in ohraniti za čuvanje te svoje svobode vsa potrebna sredstva. Kdo skrbi v sedanjih časih za neodvisnost Jugosla vije? Kdo bi jo branil, ako bi bila napadena ? Potek dogodkov v zadnjih 13 letih dokazuje, da mora jugoslovenski narod predvsem računati sam nase, ako želi ostati svoboden. Vsi narodi poudarjajo svojo miroljubnost, vendar pa vsaka država vzdržuje kar najbolj moderno oboroženo vojsko, ker računajo vse z možnostjo nove vojne. Iz tega izhaja tudi za nas potreba vzdrževanja vojske in vojnega letalstva. Vojno oboroževanje je nedeljiv del organizacije vsake posamezne države. Kdor bi ukinil vojsko, ne da bi si prej dovolj zagotovil svojo varnost, bi porušil osnove države same, pa tudi samega naroda. G. Litvinov je sicer predlagal ukinitev vseh armad, toda nihče ne verjame, da je g. Litvinov svoj predlog mislil resno. Vojske torej obstojajo in so za enkrat neobhodno potrebne. Mednarodne oborožene sile za enkrat ni in dokler ne bo organizirana višja institucija mednarodne skupnosti, bodo vojske obstojale in morale obstojati, ker predstavljajo edino uspešno obrambno sredstvo za neodvisnost držav in ker se noben narod ne more odreči zaščiti svojega življenja in svoje eksistence. Jugoslavija pa se nahaja še prav posebno v težkem položaju zaradi svojega geografskega položaja in oblike države; poleg tega pa mora računati tudi s posledicami osvobodilne borbe. Zaradi tega Jugoslavija, ki je sicer naklonjena razorožitvi, pazno zasleduje potek razorožitvene konference, ter se ne bo dala zavajati s kakimi platonskimi izvajanji in načeli. Storila pa bo vse, da bo izveden sistem splošne redukcije oboroževanja in da se ustvarijo temelji za organizacijo mednarodnega življenja po načelu pravice in pravičnosti. ženeva, 10. februarja s. Na današnji seji razorožitvene konference je povzel besedo Italijanski zunanji minister Grandi da obrazloži stališče Italije do razorožit-venega vprašanja. Glavna vsebina njegovega govora je bila ostra kritika francoskih predlogov, ponovitev Mussolinijeve zahteve po enakopravnosti vseh držav in izčrpen razvoj ideje, da sme biti nemška razorožitev samo začetek splošne razorožitve. Grandi je priznat pristanek svoje države na organičm načrt kvalitativnih razorožitvenih omejitev, ki naj obsegajo giede oborožitve na morju istočasno ukinitev linijskih ladij in podmornic ter ukinitev matičnih ladij za letala; glede oborožitve na kopnem, ukinitev težkega topništva vsake vrste in ukinitev tankov vsake vrste; glede oborožitve v zraku ukinitev bombnih letal; v splošnem pa ukinitev napadalnih sredstev v kemični in bakteriološki vojni vsake vrste in revizijo mednarodnih pogodb za zagotovitev popolnejše in bolj uspešne zaščite civilnega prebivalstva. V podrobnostih je minister Grandi poudarjal, da kažejo dejstva, da brez razorožitve ne more biti varnosti Mi smo na poševni ploskvi novega medsebojnega tekmovanja v oboroževanju, ki povzroča tem več skrbi, ker opazujemo ta pojav s temnim ozadjem gospodarske krize, ki je zajela vse države. Grandi je odločno nastopil proti ohranitvi stanja, ki ga je imenoval »režim razorožitvene premoči«. Vsaka vojaška premoč mora imeti nujno posledico, da se zdijo vsi mednarodni odnošaji pod težkim pritiskom. Brezmiselno je upati, da bi države ta pritisk izvajale vedno v službi pravičnosti. V zvezi s tem je minister Grandi pripomnil glede francoskega predloga, da mirovne pogodbe nedvoumno določajo, da pomenijo vojaške obveznosti, ki so jih prevzele gotove države, začetek splošne razorožitve. To torej ni obveznost, ki jo je prevzela skupina sil proti drugi skupini, temveč spiošna obveznost vsakogar napram vsem ostalim. Ob koncu svojega govora je Grandi nagi asa 1, da je treba najtežje žrtve pri razorožitvi zahtevati od najmočnejših držav, kar je tudi pravično. Najmočneje oboroženim državam se je treba najmanj bati in prav te države morajo prednjačiti z dobrim vzgledom. Odreči se morajo najprej vsemu orožju, ki je v bistvu določeno za napadalno vojno. Ko bodo odpravljena ta vojna sredstva, bo mnogo lažje in bolj pravično doseči sporazum giede zmanjšanja in kvantitativne omejitve ostale oborožitve. Za Grandijem se je oglasil japonski delegat Maeudejra Za njegov govor je v dvorani zavladalo posebno zanimanje, ko je omenil tudi japonsko-kitajski spor. Izvajal je, da so Japonci kljub poostrenemu položaju na Daljnem vzhodu pripravljeni, da nadaljujejo svojo razorežitveno politiko in sodelujejo pri utrjevanju razorožitvenih sporazumov, nagiasil pa je, da je treba pri tem upoštevati geografski položaj posameznih držav, pa tudi njihovih političnih, gospodarskih in finančnih razmer. Vsekakor je treba nastopiti proti vladam, ki ne spoštujejo mednarodnih obveznosti in se skušajo izogniti izpolnjevanju prevzetih dolžnosti (aluzija na Kitajsko), ker tudi v tem obstoja vojna nevarnost Japonska je svojo oborožitev znatno znižala in efektivna moč njenih oboroženih sil je danes za 35 odstotkov manjša nego pred vojno. Japonski delegat je zahteval naj se zniža število linijskih vojnih ladij in topov, omeji kaliber topov, zniža tonaža matičnih ladij za letala in izvedfjo še druge redukcije. Japonska želi. da bi čim večje število vojnih sil podpisalo londonski pomorski pakt, ki omejuje število podmornic v vojne svr-he. Nadalje bi bilo treba zabraniti bombna letala in uvesti prohibicijo strupenih plinov m kemičnih sredstev za vojne namene. Macudejra je svoj govor zaključil z besedami: Japonska je pripravljena storiti vse. kar je v njeni moči in v mejah praktičnih možnosti, da se znižajo izdatki za oboroževanje in porabijo v boljše namen«, pod pogojem, da ne bo ogrožena varnost; države. Upamo, da se bodo prijateljski odnošaji in zaupanje med posameznimi naredi okrepili z vzajemnim naporom vseii držav, da dosežemo mir, po katerem vse človeštvo tako željno hrepeni. Dočim je italijanski del^ga«- Grandi r svojem soveru naglašal potrebo inaterijal-ue razorožitve, je poljski zunanji min? s ter Zalesfc' ki je danes prišel kot tretji n*> raz- vijal tezo. da je prav tako ali inortia še bolj potrebna mor.Jna razorožitev. V t*; to delo, je dejal kak-or tudi vse, kar se sploh že storilo za razorožitev, mora bit.L trajne vrednosti. Zaleski je govori o industrijskih napadih euuko, kakor o napadih letal. Dejal j p, da je posameznim državam vseeno, če jili kdo napade s tanki In letali, ki pripadajo rednim četam, a'i pa če je to orožje v rokan tajnih napadalcev. Poljaka sprejema z resničnim zadoščenjem francoski predlog kot osnovo za glavno diskusijo, obžaluje pa. -da ta predlog ne upošteva p.j-fcencijelne vojne, pri kateri bi poljedelsj^ države, odvisne od industrijskih, mno^o slabše odrezale. Treba je preprečiti, da bi se določbe razorožitvene konvencije meglo tolmačiti na razne načine ln da bi se preurejali sistemi vojaških organizacij. V prvi vrsti je za razorožitev potrebno, da <=3 v državnih proračunih vseh držav znižajo vojn,! izdatki. Zaleski je govoril nato o možnosti, da se problem reši v obliki regionalnih sporazumov pod določenimi pogoji ter v okviru obstoječih o aktov in p>-sodb. Pri tem je mislil na stanje, kakor ;a ua^talo po lokanuskom paktu. Zaključil je z besedami: Tehnično delo konference mora biti v tem, da najde rešitev problema v smeri preventivnosti in v tem, da se onemogeči tistim, ki vojno izzovejo. Poljska bo svoj konkretni predlog oprla na moralno razorožitev. Predsednik Henderson de nato zaključil današnjo plenarno »ejo in odgod.il zaseda-nie do "xa ob 10. dopoldne, ko nast> pita belg.;.; i delegat minister Hvmans i.7? rusk' delegat komisar Litvinov. Narodna skupščina sprejela prve zakone Včeraj sta bila izglasovana v skupščini prva dva zakona - Danes se prične razprava o gospodarskem svete Beograd, 10. febr. p. Narodna skupščina je s svojo današnjo plenarno sejo otvo-r la penjodo svojega zakonodajnega dela. j Danes sta bila sprejeta prva dva zakona. To dejstvo je v daljšem govoru podčrtal tudi narodni poslanec Sokolovič, nagiašu-joč, da bodii to dokaz plodonosnegi dela novega Narodnega predstavništva, ki hoče posvetiti vse svoje moči konsolidaciji države i,n olajšanju sedanjih težk.h časov. Seja se je pričeLa ob 9.30. Po prečitanju zapiindka zadnje seje in po rešitvi raznih manjših formalnosti je bi o prečitanih večje število prošenj in pritožb ter so bili odobreni posameznim narodnim poslancem dopusti. Nato je prešla skupščina na d .ne v ni red in je najprej izvolila za člana veri-fikacijskega odbora dr. Svetislava M:h.aj-lovlča na mesto odstopivšega Milana S;,mo-noviča, ki je bil izvoljen za senatorja. Druga točka dnevnega reda je bila razprava o poročilu odbora za proučevanje zakonskega načrta o drvarjenju. Poročevalec, posl. Mustafa Mulalič, je v kratkem govoru obrazložili potrebo sprejetja takega zakona, poudarjajoč, da se z njnm pomore ravno najsiromašnejšim poljedelcem »n delavcem. Tudi minister za šume in rudnike g. dr. Stanko Šibenik je v lepem govoru prosil Narodno skupščno, naj sprejme zakonski načrt. Šume so nacionalno dobro, ki ne morejo služ ti samo eni generaciji. Vsaj najnujnejša pomoč se zato tudi današnjim najpotrebnejšim sme izkazati iz te narodne dobrine. Poslanec Ni-kola Sokolovi č je prav tako zagovarjati sprejem predloženega zakonskega načrta. Načrt zakona o drvarjenju je bil nato sprejet v nneelu z 210 glasovi, v poedino-stih pa z 216 glasovi. Nato je sledila razprava o zakonskem predlogu o oprostitvi kazni za gozdne prestopke. Poročevalec, nar. posl. Miloje ilo-kič, je prosil Narodno skupščino, ta] sprejme predlog, ker gre tudi tu za lajšanje obče gc.spoda.rske krize. M:rister za šume in rudnike g. dr. Stanko &iben>ik i j navajal, da obstojajo že dolgo vrsto let težje kazni zaradi malenkostnih gozdnih prestopkov, ki bi jih b'lo treba oprostiti, razen onih, ki izvirajo iz čiste špekulacije. Nar. poslanec Ignjat Stcfanovič je v lepem govoru utemeljeval potrebo zakena in navajal, kako je prišlo do teh gozdn:h prestopkov. Siromašno ljudstvo, ki ni imelo dovolj kuriva, s,i je nabavilo manjše količine lesa v gozdovih, za kar so bile izrečene stroge kazni. Zakon o oprost*tvn kazni za šumske prestopke je bil sprejet v načelu in v podrobnosti z 220 glasovi. Po § 64. ustave bo Narodna skupščina danes sprejeta zakonska predloga izročila senatu. Ob 12. je bila seja Narodne skupščine zaključena in je sklicana prihodnja za jutri dopoldne ob 10. Na dnevnem redu je zakon o ustanovitvi gospodarskega sveto, ki ga je predložil minister za trgovino tn industrijo dr. Albert Kramer. Seja senata Beograd, 10 februarja p. Po daljšem odmoru se sestane jutri dopoldne ob 11. senat kraljevine Jugoslavije. Seja bo prav kratka, ker bo na njej le določen dnevni red prihodnje seje, na kateri bo senat razpravljal o prvih dveh zakonskih predlogih, ki jih je danes sprejela Narodna skupščina. Finančni odbor Beograd, 10. febr. M. Danes dopoldne in popoldne je imel sejo plenum finančnega odbora Narodne skupščine. Seji je prisostvoval tudi minister z- prosveto dr. Dra-gutin Kojič, ker se je razpravljalo o proračunu tega ministrstva. Finančni odbor je izvršil važne izpremembe v proračunu teg. ministrstva ter je zlasti zmanjšal osebne in materijalne izdatke Jutri bo nadaljeval finančni odbor podrobno razpravo. Na dnevi red pride proračun ministrstva za zunanje in ministrstva za notranje zadeve. Zakon o strokovnem šolstvu v odboru sprejet Beograd. 10. februarja. M. SfcupščmKki odbor za proučevanje zakonov o strokovnem šolstvu ki jih je predloži, minister za trgovino in industrijo g. dr. Kramer. Je danes končal svoje razprav? Predložene zakone je sprH«! skoro neizpr^meniene tako, kakor jia je predložil minister za trgovino. Ti zakoni so oiii sestavljeni pa j dolgotrajnem študiju strokovnih tcotmsij j ter bodo povzdignili srednje strokovno, predvsem trgovJko in obrtno šolstvo, na ono stopnjo, ki je potrebna da dobimo sposoben naraščaj za naše nacijonalno gospodarstvo. Plenum Narodne cskipščine bo razpravljal 0 teh zakonih najbrže že v teku prihodnjega redna, tako da bodo vsi ti zakoni v najkrajšem čat-u sprejeti. Cim jih bo sprejela Narodna skupščina, bo o njih razpravljal tudi senat. Poljska trgovinska bilanca aktivna Varšava, 10. februarja AA. Trgovinska bilanca v mesecu januarju je bila aktivna za 12,854.000 zlotov. Razbojništvo v Italiji Rim, 10. februarja AA. V Pescari je policija odkrila družbo 50 zločincev ki so operirali po vsej provin«-*? Dosedaj je bilo aretiranih 19 članov zločinske tolpe in je dobila policija pri tej priliki v svoje roke 4 avtomobile in veliko množino pokradenega blaga. Banovinski svet Tretji dan proračunske razprave — Debata o kreditih za šolstvo in druge prosvetne namene — Pričetek razprave o cestah Ljubljana, 10. februarja. Tudi danes je imet pai.ovmski svet sej dopoidne m popoldne. Dopoldansko ie ob 9 otvoril bar, g. dr. Marušič Preči tan u odobren je btl zapisnik včerajšnje popoi-dan.-ke seje. n<»e liisvi-dira žitni "moiiopo.. na: se najstrožje nad »oruje in omeji piekupčevalstvo m p;, potrebna. Prosvetni oddelek S tem je b:!a razprava o proračuna kmetijskega oddelka zaključena in g. oan jc otvoril razpravo o prosvetnem odaeiku. Ub tej priliki s.:a bantka inšpektorja gg. dr. Kotnik m Rape pr^eitala referate prosvetnega oddelka banske uprave in banovinskega šolskega odbora o stanju našega šo'stva in o spiošnun prosvetnem delu. Obširnejše tzvietke iz obeh zanimivi) in poučnih poročil objavljamo posebej na 7, 11 rani današnjega »jutra«. Po prečitanih referatih se je v debati prvi oglasil g. Kruiej. ki je pripomnil a se rou zdi veriga .zebrazovanja naše mladina nesmotrena. Med srednjo šolo :n ljudsko šolo manika vzgojni zavod, ki bi usposobil mladino za praktične poklice. Meščanska šola re^ vrši svojo nalogo, toda njeni absolventi po navadi ne prdobe praktične izobrazbe, ki bi jih usposobila ra obrt. Meščanska šola naj bi se izne-hi-!a tudi svojega odvratnega imena ;r naj b; se prekrstila v obrtno šolo. Mo-al? bi nato rte vzgajati sposoben naraščat w obrt in industrijo. Na vprašanje g. Župančiča, ali ne bi bilo anngoče odvzeti občinam bremen za stanarino in kurivo za učite.jftvo je podban g. šjr. Pirkmajer pojasnil, da dela to vprašati ie bansUi upravi znatne skrbi. Banska uprava je dobila od občin mnogo ontožb giede teh bremen, izdelala in poslala te iriiVistnstvu več predlogov za spremembo fen odredb. I stanovili naj b: se posebni banovinski fondi, iz katerih bi dobivale podporo občine. ki ne morejo zaradi svoie šibke davčne moči izplačevati učiteljstvu stanarin kakor določa zakon. Za spremembo načina plačevanja stanarin za učiteljstvo so se zavzeli tudi Gaj ček, Litrop. dr. Bratkovič in drugi Doktor Senčar je prosi! bansko upravo naj bi navzela načelno stališče dede na vesti, ua fe-; o o proračun ministrstva za prosveto šo izdatneje reducira!, v tem smislu, da naše ra/rnere ne dopuščajo nobenih de morita ž fcrednjega šolstva. G. ban je k temu pripomnil da se ne ve, v koliko bi posredovanje banske uprave glede tega bilo uspešno, njegovo mnenje pa jc. da naše prednje in meščanske šole ustvarjajo v resnici intelektualen proetanat in da Nod« "zaradi tega reforme teh pano.' šolstva potrebne. Razmere so take. da država pač ne more dati vsetn absolventom takih šol takoj kruha. G Jereb jc predlagal naj se zviša podpora za Sokola, ker je bilo ustanovljenih mnogo društev, zlasti seskih tsofccV-ekih čet. ki so brez sredstev in fcat more prevzeti teh vsot v svoj prorieun, ako pa bi se pokazala finančna možnost,, bi to go'ovo napravila. G. Bahiiik prosi, naj bi se pri rešitvi redukcijskega vprašanja upoštevale vse krajevne razmere, ne samo število učencev. G Šolar predlaga, nai bi banska uprava om"-gočila šolam, ki stoje ob električnih nape-Ijavah. električno razsvetljavo. G. ban poiasni. da izvaja banska uprava elektrifikacijo banovine po načrtu. Prispevek za elektrifikacijo je za enkrat zaimšljen 73 ožja elektrifikaeijska dela, vendar pa se bodo izdatk za razsvetljavo šol lahko krili iz drugih poslavk. G. Pfeifer opozarja na visoke pristojbine, ki iib moraio plačevati zlasti sokolska društva za svoje prnev^Hp prireditve: kazati« b nriJagod'* »e nr b;»e kraievnini rw> trebam. G. Krulcj priporoča, naj bi učitelj- evo jx>svetilo posebno pozornost perutni-narstvu in kuncereji. Gg. Jereb. dr. Lipold. Kruiej in Pfeifer priporočajo, naj 6e postavka za ^nkolstvu zviša na 1 mil ion. G. Lovšin poudarja veliko kulturno ulogo gledališč in prosi, nai bi se postavke zanje ne znižale. Ban dr. Maruši? vidi v predlogih glede Sokolstva lepo stremljenje. Sokolstvo ima res tako plemen te cilje pred sabo. da zasluži vso podporo. Postavke 500.000 Din, ki je predvidena v proračunu, jc namenjena predvsem sokolskim župam sokolska društva pa so navezana na lastna sredstva in lastno delo. To si je Sokolstvo samo pridržalo iz važnih društvenih in pedagoških razlogom Pač pa je banska uprava pozvala obenske zastope. nai se pri sestavljanju občinskih proračunov ozirajo na svoja sokolska društva. Vrh tega pa ima banska uprava za sokolska društva z lastnimi telovadnicami, v katerih se vežbaio učenci naših šol. še posebne kredite. Podban dr Pirkmaier navaja, da so vesi-lične pristo:bine že diferencirane po krajih (plesne takse n. pr. znašajo za mesta 300 Din, za trge 200 Din. za druge kraje 100 Din), državne in banovinske takse pa «o itak odstotne. Posamezne postavke iz prosvetnega proračuna Nato se je začela podrobna razprava o pr>v računskih postavkah prosvetnega oddelka. Gluhonemima v Ljubljani izkazuje izdatkov 463.220 Din. dohodkov 21.200 Din, banovinske dotacije 442.020 Din: deško rzgajališče v PtHiovifn izdatkov 562.000 Din. dohodkov 142.000 Din. banovinske dotacije 420.000 Din; zavod za slepo deco v Ljubljani pa izdatkov 360 250 Din. dohookov 20.250 Din in bano-vin-ke dotacije 310.000 Din. Debate o teh postavkah ni h,!o. Postavka za pomožne šole znaša 145.00') Din. Potrebna je zaradi novega osnovnošolske so zakona, ki predpisuje vzporedn ee za deifktno deco. Na teritoriju dravske bnno-.vine je kakih 1000 d efektni'i otrok. Poleg podpor za zidanje in prezidavam? novih šol (2 milijona), predvideva banovinski pro^aeue še 1 milijon Din za ustanovitev posebnega gradbenega fonda. Podban dr. Pirkn»ajer pojosni, da letos ne bo nio>?oče ■iograd'ti več kakor enega do treh šolskih ob:ekfr\ da pa se bodo te podpore morale porabiti za anuitetno službo raznih obč;n za v zfidn, h letih zeraiene šole. Banska uprava pa želj ustanovili trajen fond. iz katerega nai bi se podelievale joodoore siromašnim občinam za gradivo in popravilo šol. Dr. Saiovie opozaria na kočevsk1 Slovence. med katere nai bi češče prišli predava-telii in jih utrjev«ii v narodni zavednosti Banovina nai bi to akcijo podpiral. Pri razpravi o podpori za Sokola ie g. ban predlagal, da bi se vnesla nova noslav ka v znesku 50.000 Din /a kmečke sokolski čete. ki so iKidpore naiboli potrebne. Pred log so Plani banovinskega sveta sprejeli z živahnim odobravanjem, nakar je bila dopoldanska seja zaključena Popldanska seia Popoldansko sejo je otvoril g. ban kmalu po 16. uri Zapisnik o dopoldanski je bi! odobren, nakar je banov pomočn i-dr. Pirkmajer pojasnil Ive. k o te z nagradami za veroučitelje. G dr. Goričan je opozoril. da mora biti vsako delo plaean< in se mora vprašanje nagrad za veroučitelje nekako urediti, da njihovo nakazovanje ne bo odvisno od dobre volie občinskih svetov. Inšpektor dr. Kotnik je nato poročal O uspehih na meščanskih šolah v letu 1930/31, da s tem odgovori na vprašanja ta predloge, iznešene na dopoldanski aeii. V dravski banovini je bilo v četrtem razredu na vseh meščanskih šolah v letu 1^30/31 891 učencev. Ti so dc.oma nadal jevali študije, delotna stop.li v siužibo. Samo 1 absolvent je jadaijeval študije na 6rednji šoli. V trgovske šoie in akademije jc šlo 39 moških in 100 ioi.skih aosolve.n-tov. .Na ueite.jišca je šlo 41 moških tn 121 žensk'h. na srednjo tehnično šolo 66 moških m 15 ženskih, na druge šoie pa 34 moških in 49 ženskih absolventov. Študije je torej nadaljevalo 532 absolventov me ščanskih šol in sicer na šolah b praktičnim smotrotn. Za poduradnike v pisarne je šlo 7 moških m 22 ženskih absolventov, v trgovino 19 moških in 43 ženskih absolventov. v obrt 54 moških in 30 ženskih absolventov, v razne poklice in domačije 30 moških in 31 ženskih absolventov. V službo je šlo torej 359 abso.ventov torej i.ad polovtico vseh vseh absoiventov kar j? dokaz. di meščanske šole že zdaj ustrezajo namenu, kakor ga je določil novi cneščan-skašoldki zakon. Podpore v prosvetne svrhe K postavki za vzdrževanje srednješolskih zgradb <»00.330 Din), je banov pomočnic g. dr. Pirkmajer pojasnil, da so izdatki potrebni gieue na novi zakon, da morajo oanovme skrbeti za materialne potrebe srednjih šou Največje breme sta kurjava in vzdrževanje posiopij. Potrebni pa so tudi drugi, v proračunu predvideni izdatki za srednje šoie. neobvezne predmete na srednjih m mešCansIcih šolan n. pr. ni kritja v državnun proracu.nu študijski fond za znanstveno izpopolnjevanje in za vseučiliške e^-tcurzije (100.000 dinarjev) je zamišljen kot tond. iz kate. rega bo up.ava d ja.a brezobrestna posojila v ta namen. Podpore m štipendije (290.000 Dm) se bodo izplačevale od 200 do 600 Din mesečno. Podpoi za dijaške kuhinje, domove in zavode (60.000 Dm) bodo deležni siromašni dijaki. Potrebne so podpore muzejskim in zgodovinsk tn društvom (240.0den tud' v državnem proračunu. Neokrnjene naj ostanejo tudi postavke za gieiališča (500.000 dinarjev) .ker so že tako min »nalne. Znanstveno društvo za human stične "ede v Ljubljan ie nekaka na? Irier je koncentrirana slovenska zuaustvena pro- duLcija io je za njo določena podpora 40.UIH) Din. Pr^pcvkt za ^iasoenc šolt m za povzdigo AasDeUc Kui.ture (80.000 dinarjev) bodo iooil! glasbeni zavodi, k: vzdržujejo šole. Vsota 200.000 Din /a zgradbe, popravila in opreme cerkvenih ;n žiupnuskih poslopij je določen i za puslop ja ii so zgodov.ritke vrednosti. Za uredi-v o laški h piiiopališč je doiočenih 40 tisoč dinarjev, za izpopolnitev banske liorž niee pa 20.000 Din. G. Go.oub opozarja na pedagoški kro-h 't v Mariboru. G. Ciril Pirt priporoča Ji ifciko kuhinjo in glasbeno šolo » K.ranju, gg. Goriear in dr. Goričan pa Muzejsko rtrnStvo v Celju in prot Krodana. k: z ve!:,*.i»ni žrtvami raziskuje prazgodovn.ff;e izkopanine v Oiševi. Dr. Senčar oriporoča Muzeii-ko društvo in glasbeno šoio v Pt niu. Na vprašanje g. Babnika kako je za. m;šljena podpora Ijubijansketnu gledališču m pouairdiije podeže.skih odrov po. as tu dr. Pirkmajer, da je cilj te postavke. Ja podpre liubljansko gledališče in mu obenem naloži obveznost, da daje pouežel š.kim odrom del svoje garderobe, tekstov i.-i drugega inventarja zastoni na razpu-Lgo. Dr. Bratkovič opo/arja na zgodovinske in umetniške dragocenosti v gradu Puhen-sotu, g. ban mu odgovarja, da »na to etvar v evidenci. Na vprašame dr. Senčar-ja pojasni g. ban, da je podpora za gostovanja v znesku 50.000 Din dolorcna za ljubljansko in mariborsko gleda išče. H koncu razprave o proačunu press/etnega c.ldelka je g. Lavtižar opozoril na zang-riiarjene vojaške grobove v okolici Kranjske gore' tn Boh. Bistrice, g Bajuk pa n« pozabljene grobove treh žrtev narodne zavednosti, ki so bile itstreiicnc med vorno pri Boh. Bistrici. Priznanje učiteljstvu Glede na razna vprašanja na dopoldanski seji je pojasnil šef odseka za osnovno šolstvo g. Rape, da se po meščanskih šolah kmetijski pouk že vrši dve uri na teden. Na izjavo naj bi učiteljstvo ostalo v službenem kraju tudi v prostem času je g. Rape pojasnil, kako težavno je delo uč.telja in mu zaradi tega ni zavidati oddiha, ki si ga privošči o prostem času izven svojega službenega kraja. Strogo se pa itak pazi. da učiteljstvo ob razn h prireditvah v svojem službenem kraju prisostvuje tem priredit\am. G Rape se te ob tej priliki zahvalil vsem članom banovinskega sveta, ki so se pri razpravi toplo zavzeli za naše učiteljstvo in pokazali, da znajo ceniti njegovo naporno m odgovorno delo. V imenu učiteljstva se je zahvalil vsem, ki so z dobro besedo daii učiteljstvu o priliki zasedanja banovinskega sveta priznanje in novo pobudo. Banovinske ceste S tem je bila razprava o pioiačunu prosvetnega oddelka zaključena. G. Lan je otvoril razpravo o proračunu telmičnega oddelka in dal najprej besedo načemiku resa oddelka s. inž. Kiajcu. Ta je preči tal onsezea ekspoze o vseth panogah javne uprave, ki spadajo pod tehnični oddelek, in podrobno pojasnil posamezne oosvavke v proračunu. V or ve m poglavju svojega ekspozeja je razpravljal g. inž. Kraje o cestah in mostovih Unrava banovinskin cest tnia v svoji- cskrUi okrog 4100 Km banoviuskih eest prvega in diugega reda. Dve važni cesti (Nakl-o-Ti žič-Ljube!j v dolžini 22 km in škoflrica-Kočevje-Bi-od ob Kolpi v dolž.1- .ai 82 km) sta bili lani proglašeni za dižav-oi cestii. S tem je storjen prv-i važni korak k izooDoJutvi državnega cestnega omrežja v naši banovini. Na drugi stiran-i pa je oanovina orevzeia v svojo upravo za okrog 440 km dosedanjih občinskih oest. Banovina t>o nadaljevala svojo akcijo v tem piav-eu« ua bo Dolasoma piev-zela vse ceste, ki imaio značaj banovinski h cest. Poieg rednega vzdrževanja cest je ban-sKa uprava posvečala posebno pa-žnjo tudi njihovi modernizaciji. Nad 100 km cest je bilo na novo zamejičenih, tako da se bo v bodoče preprečilo njihovo zoževanj*'. Vse važne ceste so bile oskrbljene s kažipoti in mednarodnimi avtomobilskimi znaki. 15 sreskih cestnih odborov si je nabavilo za nadzorovanje cest motorna kolesa Gosoodaiska kri .".a jc v uaetekiem leta onemogočila izvršitev celotnega zastavljenega progiama, a kljub temu je bilo izvršeno veliiko in koristno delo. Na novo so bile lani dogiajene banovinske eeste Pol zela Velenje, Belo-Zibika, Reka-Sv. A-eh (L del), Impolca-jtudenec in Begunje-Sv Vid. »Izdatki za to so v teku preteklega leta znašali 3.6 milijona dinarjev. Na drugih cestah se gradbena dela še nadaljujejc. 'rada v to svrho so znašali stroški S milijone dinarjev. Za novo proračunsko leto ima banovina v programu predvsem zakidu-čitev že za-četin cestnih del, nadomestitev nekaterih lesenih mostov z železnimi ali betonskim.) itd. Ako bodo finančna sredstva dovolie-vala. bo banska uprava pričela tud.! z večjimi novimi cestnimi gradnjami, s čimer bo obenem pomagano brezposelnemu prebivalstvu. Sestavlja se tudi definiti.vni gradbeni program za daljšo dobo let Regulacija rek V drugem poglavju svojega eksjiozeja je g. inž. Kraje obravnaval hidrotehnična dela Poudarjal je, da dovoljeni državni, banovin-sk' krediti niso zadoščali, da bi se moglo ustreči vsem nujnim potrebam. Regulacije Drave, Kamniške Bistrice, Savinje in Save so bile izvršene že pred vojno, a se po vojni zaradi nezadostnih kred tov niso mogle pravilno vzdrževati. Da se prepreči nadaljnje razpadanje, bodo potrebne v doslednem času zelo velike vsote. Iz državnih sredstev so se izvršila zavarovalna dela ob Dravi v občini Stojnici - Muretinci ter regulacija Mure ob avstrijski meji in ob Prek nurju K regulaciji Ljubljanice prispevajo država. banovina ljubljanska občina 'n zadruga za osuševanje Barja. Za popolno dovrši te v regulacijskih del na Ljubljanici je gradben«* ministrstvo v začetku tega leta dobrilo de finitivn program, ki bo veljal 20 milijonov Din in bo predvidoma s pomočjo posojil« •zveden v treh letih. Važna je regulacija Savinje pri Celju m pr Laškem ter regulacija Drave od Mari bora do Ptuja. Nadalje se bavi ekspoze z meliorijacijski-mi del: v dravski banovini. 5u so se deloma že izvršila, deloma so še v načrtu. Vodovod S kreditom 1 milijona Din. ki je bil določen v sedanjem proračunu, je banska uprava podprla 20 občin in zadrug za napravo ali popravilo vodovodov Poleg tega ie 17 pos"bne2i» kadita OflO '^n Pr pr* vila za razne občine in zadruga načrte ia •iruge pripomočke za vodovod?, ki se bodo še gradili. Nov vodovod bo dobila Rogaška Slitma. Veljal bo 1.8 m lijmia IMn in eu bo p.ačala zdraviliška uprava s pomočjo kreditov V nadaljnjih izvajanjih je g. referent podrobno obrazložil posamezne postavke tehničnega oodelka v novem ban«>vireik°ni proračunu Opozarial ie. da vseh važnih in nuj no potrebnih del ne bo mog->če zvršit. »« tekočih siedstev. temveč bo ia nje potrebno in/esticiisko jx>sojilo. V zaključnem delu svojega ekspozeja se ie bavj načeinik inž Kraic z dosedanjimi re-«ult«ti luiuskega dela na ban nskiL cestah Navajal je podrobne štev Ik»-. ko ko znaša vrednost osebno opravljenega huo-skega dela in koliko odkuomn-i Točnega pri gleda se ni. ker še niso prisilen vsi re zullati. vendar pa izhaja iz ojroSUa da ;e bilo lan na odkupnini plačano nad 14 milijonov ločini ie bilo z delom odsluženega kuluka nekaj nad 3 milijone Din Nad vso Evropo nov mrzii val Snežni viharji ne divjajo samo v severni in srednji Evropi, ampak tudi v južnih pokrajinah Sušak, io. februarja n. V Gorskem ko-taru in Primorju je zapadel precej visok sneg. Vlaki prihajajo zaradi tega z velikimi zamudami. Berlin, 10. februarja s. Nad vso Nemčijo je zavladaj hud mraz V Berlinu so nerili danes 14 stopinj na Bavarskem pa celo 20 stopinj pod ničlo Severna Nemčija in zapadne nižine so brez snega, na Bavarskem pa je sneg zapadel zelo visoko. V Saških Krkonoših je padlo živo srebro na 23 stopinj pod ničlo Tudi z obale Vzhodnega morja poročajo o hudem mrazu. Praga, 10. febr g. Val mraza v srt-dnji Evropi je prinesel tudi češkoslovaški temperature do 2G° pod ničlo Davi so po vsej državi merili povprečne temperature 15°. V gorah, posebno pa v Karpatih je pa d'o živo srebro daleč nad 20°. V češkem lesu sneži brez presledka. Budjmpešta, 10 februarja, g. Iz južnih delov države poročajo, da divjajo tamkaj od včeraj veliki snežni zameti. Bukarešta, 10. febr Mraz, ki vlada že nekaj dni po vsej Rumuniji postaja vedno bolj katastrofalen. Dunav, Prut in druge reke so popolnoma zamrznile, tako da je ustavljena vsa p lovk a. Mnogo ljudi je smrziiio, ker nimajo kuriva V nek: besa-rabski vasi so našli dve družini zmrznje-ai v njinovih domovih Pojav.li so se tudi volkovi, ki pn belem dnevu napadajo vasi m koljejo živino m ljudi. Rim. 10 febr. g V noči od pustnega torka na pepelnično sredo je nastopila po vsej severni Italiji huda zima s snežn.mi zameti in viharnimi vetrovi Temperature so skoraj povsod padle pod ničlo V posameznih severnih itaLjanskib mestih so merili do 6 stopinj, v gorah pa tudi temperature nad 10" pod ničlo Genova. Milan in Trst so pokriti z visokim snegom. V Trstu divja razen tega od snoči huda burja s hitrostjo 100 km na uro Ves promet po dlicah in okoliških cestah počiva. Obalno plovbo so morali začasno ustaviti. Tudi telefonske :n brzojavne naprave so z; radi snežnih zamet«.-v ze'o trpele. London. 10. februarja, g. Silen vihaT s snežnim zametom v Rokavskem prcPva jc pru-ilil psrroike ki so zaposleni z a-n. im ponesrečene ->odmen\ice : M II«. dr So morali ustavil', delo Prof. Avguštin Wester | Ljubljana, 10. februarja Ob 4. popoldne je umrl eden naših najstarejših profesorjev, šolski svetnik, gimnazijski {profesor v pokoju in posestnik v Hradeckcga vasi g. Avguštin Wester. Pokojn.k, rojen 1S43, je b.l iz znane rodbine Danejeve iz Zagorice pri Bledu. Gimnazijo ie dovršil v Ljubljani, na Dunaju j*a je leta 1870 položil profesorski izpit iz matematike in fizike. Služboval je v letih 1870 — 1872 kot suplent na v.šj.i gimnaziji in na realki v Ljubljani, potem je prišel kot proiesor na tedanjo nemško realko v Pančevo, kjer ie saižboval od 1Ss72 do 1877. Nato je služboval sedem let v Budjejo-vncah. leta lbb4 pa je prišel na tedanjo višjo gimnazijo v Ljubljano, kjer je služboval skozi 22 let do svoje upokojitve leta 1906. Vzorno je vzgojil cele generacije srednješolske mladine. Znan je bil kot strog, pri tem pa zelo dobrohoten profesor Svoj pokoj je mirno užival v lični domačiji pod Golovcem, kjer je največ zanimanja posvečal gosjx>darstvu. Pogreb mnogozasluž-nega vzgojitelja bo v petek ob 16. Nestorju naših profesorjev naj bo ohranjen časten spomin. Žalujočim izrekamo iskreno sožalje. Spremembe v sodni službi Beograd, 10. februarja, p. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta upokojena, ker imata polna službena leta, gg. Oskar De v. sodnik okrožnega sodišča v Mariboru in dr. K r a n j č i č. sodnik okrožnega sodišča v Celju. Z odlokom ministra pravde so nadalje upokojeni ker so dosegli polna službena leta, naslednji sodniški uradniki: višja pisarniška oficiiala Josip Škerlavaj in Valentin Rupnik v Ljubljani, vodja zemljiške knjige pri sreskem sodišču v Laškem Anton Grafenauer ,višii pisarniški oiicijai Anton Mehle pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Mihailo Luznar pri sreskem sodišču v Skofji Loki. Martin Pen pri sreskem sodišču v Rogatcu in Janez Hribovšok pri sreskem sodišču v Radovljici. Imenovan je za sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu v dosedanji šesti skupini g. Ferdo M e r š o 1, dosedaj namestnik državnega tožilca istotam. Premeščen je k sreskemu sodišču v Metliko g. Anton Sporn, sodnik sreskega sodišča v Cerknici. Predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani g. dr. Anton Rogina je napredoval iz druge v prvo stopnjo druge skupine. Izpred sodišča v Ajdovščini Ajdovščina, 10. februarja ž. Na tukajšnjem sodišču sta se v ponedeljek vršila dva procesa proti Slovencem iz Vipavske do-.ine ki so jih karabinjerji ovadili državnemu pravdniku. češ, da so brez potnih listov zbežali preko meje. France Leban in Marija Mislejeva iz Gradišča pri Vipavi ter Ivan Rosa in Anton Semenič iz Št. Vida nad Vipavo so bili sojeni in contu.na-ciam vsak ni 2C00 lir giobe, 240 lir denarne kazni in tri mesece zapora. Obto-ženka Ana Puc iz Dolge Poljane pri Vipavi je bila pri drug. obravnavi iz istih razlogov obsojena, toda le pogojno na 2000 lir globe, 240 lir denarne kazni in tri mesece zapora, Uveljavljenje novih angleških carin London, 10 februarja AA. Po dvodnevni debati je spodnja zbornica s 452 glasovi proti 76 sprejela zakon, ki določa ived-bo sp.ošme carinske tarife z 10 odstotnim pribitkom ad vaiorem p«*čenš- « L marcem t. L Po dogovoru med ministri so člani vlade k so bili proti uvedbi carin sir Herbert Samce! sir Dona-ld Maoean, sir Archubald .n 5 liberacev k. imajo v vladi mam pomembna mesta. $idst doklada se bo pobirala poleg redne tarife ki velija za uvoz vsakega blaga v Anglijo Prot; ,r ijovV' 30 libera sev, med njimi tudi crije uuuistri. | Schafer - zmagovalec v Lake Placidu Lake Placid, 10. febr. AA. Včeraj so se vršile finalne tekme v umetnem drsanju. Pred tekmo je gjdba odsvira.a himne držav, ki se udeležujejo tekmovanja 3,: gledalcev jc nato burno pozdravilo tekmovalce. Pri tekmah je zmagal član avstrijske reprezentance Schafer, ki je dobil 5 prvih in 2 drugi nagradi. Za Schafer j cm se je plasiral švedski prvak v umetnem drsanju Grafstrom, ki je dobi'! dve prvi, 3 druge, 1 tretjo m I peto nagrado. Za e.topnik Kanade \Vilson je dobil 5 tretjih ia 2 četrti nagradi, Finec N.kkaucn pa se js dvakrat plasira! na drugo mesto, enkrar na tretje, enkrat na četrto, trikrat na peto in enkrat na sedmo mesto. Šesto m^-sto je zavzel zastopnik ameriških Zcdin itn,,j držav Tu mer. Zmagovalec Schafer se je pri izvajanju vseh figur pokazal sijajnega umetnika in je bil za razred boljši od voch ostalih tek mova-lcev. Razen Schaferja je najbolj im-poniral navzočemu občinstvu švedski prvak Grafstrom. Po skupnem rezultatu vseh dosedaniih tekem raznih kategorij ■vodijo ameriške Zedinjene države z 58 točkami, za njim' pride Kanada s 33 točkama, naia Norveška (14), Avstrija (10). Švedska (5), Finska (3) iu Nemčija z 2 točkama Tekme v bobu Lake PlaHd, 10. februarja g. Na Tir. zimski olimpijadi so se danes vršile t k-me v bobu. Zmagalo je švicarsko moštvo Capardru Geyer v času 4:13.9; naslednja mesta sta zasedli ameriški moštvi St phens-Adam (4:17.3) i a HcaUm-iliaton (4:22.5), nato pa nemško moštvo Hutb -Lud\vig ) 4:23.1). Avstrijsko moštvo se je moglo plasirati šele na 12. mesto. Danes so se vršile obvezne vaje v umet-r*>stnem drsanju za dame. Po dosedanjih rezultatih so tekmovalke Sonja Henie (Norveška). Fritzi Burger (Avstrija) in Taylor (Anglija) daleko boljše od ostalih. Zmaga Švedov in Fincev na 18 km Lake Placid, 10. februarja g. Na današnjem programu III. zimske olimpijade je bil smučarski tek na 18 km, ki je prines.i veliko zmago severnih evropskih držav. Senzacija dneva je bil poraz visoko favc-riziranih Norvežanov, ki so m oran prva štiri mesta pustiti Švedom in Fincem. Zadnji olimpijski prvak Grotlumsbrateii je dosegel samo 6. mesto, ker se je med lekom zgrudil zaradi izčrpanosti in je mogel šeie po zdravniški pomoči nadaljevati pot. Prvo mesto je zasedel Šved Sven Uttei-str6m, ki je startal kot 33. in dosegel odličen čas 1:23:07. Drugo mesto je pripadli njegovemu rojaku Axelu Vikstromu v času 1:25:07. Prvi Finec Veli Saannen pa je s časom 1:25:23 zasedel tretje me?to. Izmed Norvežanov se je ir ogel kot prvi plašil iti na peto mesto Rudsfaiuen. Izmed 62 prijavljenih tekmovalcev SO l ali vsi razen Itaiijana Colturija. Naraščanje brezposelnosti v Nemčiji London. 9 febr. AA. Po mesečnih podatkih ministrstva dela se je zvi-alo število brezposelnih med 31 decembrom in 25 januarjem za 218.490. Skupno jc bilo 25 januarja brezposelnih 2.72S.411. Tega dne je bilo zavarovanih v starosti od 16 do M let 9.366000 oseb. Porast brezposelnosti pripisujejo sezijskim vzrokom. Posebno sc je povečala breznoselnnsr v gradbeni stroki v premogovn kih trgovina strojni kovinski, tekstilni industrij" in prometni stroki. Vr*vt">na .Jadranu se ie stvoril mofan barometri minimum S 'eni v zvezi i> no vspi držav posebno M na severu nriM nad*t: sn»o ali dež. Temperatura ie močno padla Prit *k je narasel v zaoadni Hrvatski in ^Inveniii za 0.1 do 2.5 mm. rvadel pa v v7Hodni'i in nižnih krajih ter v Prmoriu za 01 do 6 mm. Temperature so narasle !p na jugu. padle pa severu za 1 do P storim i. vremenek* n»nnv»rj fvtrtok: ^""'i m*** sp ho nn:H drgn' nekaj i dni. Na Koroškem bo mordn še snežilo. Maši kraji in ljudje Sliki z nedeljskih tekmovanj ŽeK-zniška postaja #v Kranjski gori, ki mora v zimskem času zmagovati velik osebni promet. Posebno velik promet pa je bil za časa državnih prvenstvenih tekem 6. in 7. t. m., ko je prispelo v Kranjsko goro vse, kar se pri nas ukvarja s smučanjem. Na sliki je videti odhod armade smučarjev v nedeljo zvečer. Mojstra svoje stroke sta se pri nedeljskih državnih prvenstvenih tekmah izkazala češkoslovaška športnika Rudolf Vrana (št. 73) .in Jaroslav Lukeš (št. 16). Njimi skoki s skakalnice so zadivili vse gledalce, naši skakači pa so se od njiju marsičesa naučili. Kljub temu da sta si čehoslova-ka v skakalni konkurenci zasluženo priborila prvo in druge mesto, smemo z gotovostjo pričakovati, Cz bosta prihodnjič naletela na hudo bo.~Lo z našim sposobnim naraščajem. Debel sneg po vsej banovini Snežni zameti ovirajo avtobusni promet — Vlaki vozijo v precejšnjem redu — Brzojavno omrežje še ni poškodovano Ljubljana. 10. februarja. SKoro mesec dni smo ee veselili stalnega vremena brez padavin. Prav na pustni torek pa šc je vreme čisto prevrglo in začelo je sprva pohlevno, pozneje pa gosto snežiti. Suh, prhek sneg je debelo pokril vso pokrajino. Ponoči, ko je Ljubljana že dokaj solidno jemala 6lovo od Pusta, ao ee pojavili močni snežni viharji. Burja ie tulila m s streh sipala ponočnim pjsan-tom d roba n sneg v obraz in oči. Še hujše je besnea vihro v okolici kjer 60 ee pojavljali pravcati snežni vrtinci. A na ropelrrcc neutrudno sneži dalje Ne samo v L ub jani, v vsej dravski banovini, Po mnogih krajih so se pojavili zameti ki so v znatnem obsegu zavrli rt dni avtobusni promet. Na Notranjskem in na KraSu razsaja huda burja, ki doseza celo SO km ra uro Tod so že danes nastale večje prometno ovire. Vlaki iz ItaH>je prihajajo na obmejno postajo Rakek z ve.ikimi zamudami. BrzovLl; Trst—Prage je imel 1 uro potniški pa celo 2 uri zamude Proga Logatec—Postojna je na mnogih odprtih krajih močno zametena. Lokomotive » plugi s težavo orjejo do 2 in še več m visoke žamete. Promet po notranjskih cestah, zlasti na črti Rakek—Stari trg. je skoro ustavljen. Ra&ovski avtobus, ki vozi jutranjo pošto v Stari trg, je privozil 6 težavo le do Cerknice, nakar jc moral šofer pošto naložiti na sani. Na Blokah. kjer ima, kakor pravijo, burja moade, je ia do danes aptidne zapadlo nad pol m novega snega na staro podlago. Stara smučarska domovina se novega snega sicer veseli, ker bo ustvarjena idealna smuka, toda bo-riti se je treba v pogledu prometa z znatnimi težavami. Pečnikarjev avtobus, ki vozi iz Nove vasi čez Velike Lašče v Ljubljano, je prestal hudo borbo s sneiar-mi zameti. Davi je redno ob 5JO odpeljal iz Nove vasi. a prispel je v Ljubljano šele ob 13.30. namesto ob 7.45. Po Dolenjskem. Štajerskem in Gorenjskem je padlo marsikod že do 70 cm snega. Okoli Brežic so precejšnji meteži. Avtobus Brežice—Novo meste je davi s? odpeljal in z manjšimi ovirami privozil v Novo mesto Avtobusni promet Brežice—Bi-zeljslco pa se je ust a v 21. Ustavljen je dalic-avtobusni promet na progi Šmartno ob Paki—Mozirje—Gornji grad—Solčava -a-kor tudi na progi Moto k—Kamnik. Na mnogih progah pa so pošto preložili na sani in t;i.kn dostavljali pošt-o do posameznih, močno zasneženih krajev. V Celje davi izvzemaš i dobrnskega dopoldanskega avtobusa ni prispel noben avtobus od vseh prog, ki jih vzdržuje "Ij. sko mestno avtobusno podjetje. Iz stega vzroka tudi ni odpeljal i-z Cejja noben avtobus, edino le na Dobrno je še odpelja/i zadnji ob 10. dopoldne s potnici m pošto. Ostale zveze z Dobrno pa so tudi ukinjene. Če bo snežilo še dalje, niti e lini dobrnski avtobus ne bo več vozil Sreži pa med hudo burjo še neprestano in i dosegel suhi. drobni sneg na prostem že višino -«0 cm. Ker je sneg suh in droban, so bili do dane5? popoldne kkaku kakor medkrajevni telefonski vod 6e čisto v redu. Železniški promet v splošnem tudi še ai prehudo prizadet L«kalini potmišK vlaki v območju dravske železniške direkcije so vozili s prav malimi zamudami, večje pa beleč'jo mednarodni :n drugi brzovlaki. Kako je v Ljubljani Meteorološki zavod je zabeležil, da je davi do 7 padlo v Ljubljani 28 cm s .oga in da znaša količina vode 19 mm. Do opoldne ga je padlo še 10 cm, do večera pa še nekaj ve* Precej skrbi povzroča bali gost mestnemu cestnemu nadzorstvu. Že ob 2. zjutraj 6o pričeli mestni delavci s plugi orati po ulicah. V akcijo je stopilo 6 velikih plug« v katere so bili vprežen, po 3 pari ronj, v enega celo 4 pari. Že ob pol 5. zjutraj so se začeli zbirati brezposelni na Mee'nem trgu in občina jih je poleg stalnih delavcev najela še 127, ki delajo 10 ur na aan proti mezdi 4 Din na uro. Skupno je pri kidanju snega zanos'enih 360 mož. Z 31 vozovi tovorijo oneg v Ljubljanico in Gruberjev prekop. Vsak voznik napravi do 12 voženj. Povprečno računajo, da naiož* na voz do 2000 kg snega. Zvozil: so t~rej danes do 744.000 kg, za kar bi bilo treba 74 tovornih vagonov. Na živfski trg je le 20 kmetic pripeljalo pridelke, a vsega skupaj je bilo na trgu tudi !e okoli 100 kupo val k. Direkcija državnih železnic objavlja tole poročilo: V vsej Sloveniji sneži nepretrgoma od 9. t. m. dopoldne m znaša višina snega povprečno 35 do 40 cm. \ gorenjskem kotu (Kranjska gora, Bistrica, Bohinjsko jezero) doseza višina snega 60 do 70 cm. na Notranjskem pa so snežne razmere ugodnejše. Pri Rakeku in ~b državni meji povzročajo težkoče burja in zameti. V splošnem se potniški promet razvija brez večjih zamud in zaenkrat ni nevarnosti za resnejše motnje prometa. Večjo zamudo je imel današnji opoldanski brzo- vlefc Trst—Dunaj, in sicer iz Postojne 109 minut, iz Ljubljane pa 165 minut. Prav *a-ko je fenol opoldanski potniški vlak iz Postojne 124 minut zamude, zaradi česar se je v Ljubljani nadomestil z novim vlak cm. Nočni Orient-Simplon je dcepel v Ljubljano s 30 minutami zamude in je odpeljal z Rakeka z zamudo 99 minut. Zaradi -vez z Avstrijo je imel tudi jutranji brzovlak proti Beogradu 47 minut zamude, priključni vlak za Trst pa 24 minut ter je prispel na Rakek z zamudo 60 minut. Ostali potni? ' promet je bil v glavnem nemoten. Za akademsko bolniško blagajno Ljubljana, 10. februarja. Zveza slušateljev Aleksandrove univerze prireja vsako leto svoj reprezentančni ples v korist Akademski bolniški blagajni in knjižnicam strokovnih društev. Zaradi gospodarske krize pa je letos v soglasju z iniciativo vse naše javnosti reprezentančni ples odpovedala, zavedajoč se pač. da bo morala dohodek, ki je na ta način odpadel, nadomestiti, ker sicer bi p ropi rila akademska bolniška blagajna, sad dolgoletnega napora vsega ljubljanskega dija-štva. V tej stiski je Zveza slušateljev Aleksandrove univerze započela nabiralno akcijo v nadi, da bodo pri tem sodelovali vsi, ki so doslej podpirali akademsko mla-d:mo. Obračamo se do vse naše javnosti, upoštevaje njeno dosedanjo naklonjenost do akademske mladine, naj tudi letos podpre našo akcijo Prispevki naj se pošiljajo na naslov čekovnega računa pri Poštni hranilnici št. 14.740 (Svet slušateljev ljubljanske univerze, reprezentančni ples. Liubljana). — Z-i odbor nabiralne akcije: Roth Matija, predsednik; Kos Albert, tajnik. Ui^flJfnv praktičnih učiteljskih iznitov Ljubljana, 10. februarja. Svoje časno smo že poročali o slabih posledicah različne prakse pri polaganju praktičnih učiteljskih izpitov. Te razlike 60 nastale zaradi raznih tozadevnih predpisov. ki so ostali od nekdanjih državnih in deželn:h uprav in pa zaradi prakse, ki 6e je udomačila po prevratu v posameznih pokrajinah. »Službene Novine« od 9. tega meseca odpravljajo te ra/. f-e s pravili o polaganju praiktičnih učiteljskih izpitov. Pravico do polaganja praktičnega izpita dobi učitelj po 20 mesečni rfužbi v razredu in se v to dobo ne vračunavajo poleg velikih šolskih počitnic dopusti zaradi bolezni ali iz drugih ra-2'ogov v dobi dveh mesecev. Praktični izpit mora poiožiti učitelj v teku petih službenih let, v to dobo pa se ne vračunavajo nad polletni bolezenski in drugi dopusti in pa odslužitev vojaškega kaderskega roka. Izipiti se vršijo v dobi od 1. oktobra do 15. maja pr d izpitnim ^uborom na državnih učiteljskih šolah. Učitelji drav-ke banovine polagajo izpite ali na učiteljišču v Ljubljani ali pa na učiteljišču v Mariboru. Prošnje ze pristop k izpitom se vlagaijo preko pristojnih sreskih načelstev na ravnateljstvo učiteljišča. Izpiti so teoretični (pismeni in ustmeni) ter praktičr.i v razredu. Učitelji, ki imajo tri slabe letne ocene ali dive zaporedni slabi oceni, ne bodo p.ipuščeni k izpitom Zanimiva premogovna afera Zagreb, 10. februarja. Vsesplošno zanimanje zbuja tukaj in bo še zbudila po vsej naši državi pravda, ki se je 3. t. m. začela pred zagrebškim sodiščem. Tožen je glavni uredn k »Jugoslo-venskega L!oyda«, g. Ivan Malinar, ekonomski strokovnjak, a toži g. Ernest Griin-wald, predsednik Zveze trgovcev v Zagrebu, in s;cer zaradi dveh člankov, ki sta izšla v »Jugoslovenskem Llovdu« in ki sta se dotaknila tudi jx>slovanja g. Griinvval-da. Stvar gre nazaj pred leto 1927. in se tiče premogovne afere, zaradi katere je Državna svet z razsodbo 4. januarja 1927 obsodil na odpust iz službe ali na upokojitev nekatere železniške uradnike, ker niso preprečili nekorektnosti, ki so se dogajale pri nabavljanju premoga za državne železnice, in ker so tako šli na roko »brezvestnim liferantom«, sprejemali slab premog za visoke cene ter imeli razne zveze z dobavljači m njihovimi posredovalci. Članek »Jugoslovenskega Llovda« z dne 24. oktobra 1931 je na glasil, da ne bi sme- lo ostati pri čiščenju samo v želczničar-skih vrstah nego da bi se moralo postopati tudi proti onim nesolidnim trgovcem, ki so korumparali druge ter niso prav nič mislili na interese prometa in zdravega gospodarstva Omenjala se je pri tem tvrdka Ernesta Griinwalda, ki je bila glavna posrednica pri dobavljanju premoga iz hrvatskih premogovnikov, članek je zahteval, da se zaščitijo interesi države. Na razpravi je g. Malinar izjavil, da je kot novinar m korekten državljan smatral za svojo dolžnost, o aferi tako pisati, ko se je na podlagi službenih informacij, dokumentov. Griinwaldovih osebnih pisem in službenih aktov prepričal, da je država oškodovana. Nastopil je pot dokaza resnice svojih trditev ter odbil ponujeno mu poravnavo. Slednjič je sodišče sklenilo, da sc pri-bavijo spisi Državnega sveta, Glavne kontrole, kazenski akt proti rudarskemu inže-njerju Rankerju in da se morajo zaslišatt vse možne priče. Važno vlogo bo igral, kakor se kaže, inž. dr. Tur n. ki ga za pričo navaja g. Malinar. Razprava jc odgo-dena. Velescnzacija! Vsa Ljubljana občuduje gigantsko filmsko veledelo! Tri pustne Maribor, 10. februarja. Gostilničar in posestnik France iz ko-strivn.ške okolice je bil na pustni torek po opravkih v Mariboru. Možak je pred odhodom ljubljanskega brzovlaka pregloboko pogledal v kozarček in se je komaj pnzibal v železniški voz. Prijetna toplota ga je kmalu omamila in je sladko zadremal. Prišel je sprevodnik, ki je zahteval vozni listek. France se pa ni zmenil za poziv. Kar hudo je nahrulil sprevodnika, se okrenil in spal sladko naprej. Sprevodnik je odšel po službujočega orožnika, ki jc Franca pozval, da pokaže sprevodniku vozni listek. To je možakarja tako razburilo, da je planil nad orožnika in ga pošteno obdelal, pa tudi sprevodnik je do-dil svoi delež. Hudega posestnika so na postaji Rače-Fram odstranili iz vagona in ga s težavo odvedli. Francetu se je pa za malo zdelo, da bi moral z vlakom nazaj v Maribor. Telefonično si je naročil avto-taksi in se nato v spremstvu orožnikov odpeljal v sodne zapore. V Pangerci pri Cirkovcih so imeli na pustni torek veselo svatbo in so se svatje prav dobro zabavali. Njih veselje je pa prekinil klic: »Gori!...« Na koncu vasi je namreč gorela koča in so vsi svatje odšli tja pomagat pri gašenju. Toda med požarom ie nastal med njimi prepir in so sc slednjič začeli pretepati, na ogenj so pa pozabili in je koča — pogorela do tal... Pri tej priliki je bil tudi nevarno ranjen 481etni posestnik Josip Baumann iz Jablan, k,i so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v mariborsko bolnico V Mariboru samem beleži kronika naslednji pustni dogodek Ko je kmalu po pulnočni uri orišel mimo kavarne Evrope na Aleksandrovi cesti službujoči stražnik, sta ga nahruHla dva pijana mesarja. Opozoril ju je, nai mirujeta. A tedaj sta se za-kadna vanj, ga podrla na tla in ga začela obdelovati s pestmi. Stražnik nasilnežev nt mogel ukrotiti in je zval pomoč. Z veFki-mi težavami se je več stražnikom posrečilo oba nasilna mesarja ugnati in prepeljati v zapor. Mleko ga je rešilo smrti Novo mesto, 10. februarja Te dni se je dogodil primer, ki dokazuje veliko vrednost pouka o prvi pomoči ob nezgodah. Mleko je rešilo mladega moža pred strašno smrtio zastrupljenja z žvepleno kislino. &ofe.r Fajdiga, uslužben pri gorjanski lesni industriji je zjutraj v garaži pregledoval in urejeval svoj težki tovorni avtomobil. Med napornim delom je postal žejen in v naglici je segel po steklenicah, ki so stale v kotu garaže. V eni teh steklenic si je bil že poprej pripravil vodo. Po nesrečnem naključju pa je zgrabil napačno steklcnico. Komaj jc napravil poži-rek, je že začutil strašne boleč'ne v ustih in grlu. Takoj je stjekel v svoje stanovanje. kier je srečal mlekarico. ki ie baš te-daj prinesla mleko. Na dušek je izpil vse mleko, potem pa začel bljuvati. U »ravnik lesne industrije g. Zemljak. ki je videl, da se je šoferju v garaži nekaj pri netilo, je kmalu nato pr hifel za njim v stanovanje ter odvede! ponesrečenca s svojim avto- Pri vabi prebavi, slabokrvnosti, shuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Josefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ta S > li Najnapetejši prizori! Borbe z levi, sloni, nosorogi in krokodili. V ujetništvu pri ka-nibalih. — Bela kraljica črncev reši ekspedicijo iz smrtne nevarnosti Zaradi ogromne dolžine filma predstave točno ob 4., 7. in 914 zvečer. Vstopnice rezervirati telefonično! — Predprodaja dnevno od 10. dopoldne naprej! Elitni kino Matica Telefon 2124 V ■—# mobilom v bolnišnico. Tu so -šoferju takoj očistili žclodec ter ugotovili, da je napravil izdaten požirek žveplene kisline, ki ie bila pripravljena v garaži za polnjenje akumulatorja. Fajdiga je sedaj že izven vsake nevarnosti za življenje. Žvcplena kislina je, kakor znano, silno jedka tckoei-na, ki bi bila nesrečnemu šofe-ju preje dia že po krajšem času želodec in prešla med drobovje, kar bi povzročilo neizogibno smrt. Mleko pa je najboljše sredstvo prt zastrupljen ju z vsemi kislinami in strupi. — razen pri fosforju. 20 let ječe za umor moža Smedcre\-o. 9. februarja Lani 21. septembra je v Cerovcu pri Pa-lanl.i nenadoma izgin i kmet Milenko Ž-vojnovič. Vse poizvedovanje za njim je ostalo brez uspeha. Žena Jelica s tremi otroki ni vedela ničesar o njem. Izginil je. Toda ni trajalo dolgo in sc je začelo govoriti, da je Milenka najbrž ubila žena m ga nekje zakopala, ker se nista dobro razumela v zakonu. Oblastva so uvedla preiskavo v tej smeri in so slednjič res našli Milenkovo truplo zakopano — v gnoju. O dogodku je takrat ob-irneje poročalo tudi »Jutro«. Jelica je naposled priznala, da je umorila moža. truplo pa s pomočjo nedo-letne hčerke Olge zakopala v jamo na dvorišču. Ker so po par dneh svinje izrle truplo iz jame, ga je zakopala v gnoj, kjer so ga našla oblastva. Sedaj se je pred smederevskim okrožnim sodiščem vršila razprava proti Jelici, ki je svoj zločin opisala takole: »Ubila sem ga, ker drugače nisem mogla. Milenko me je zelo pogosto pretepal in mučil brez vzroka in je poleg tega še večkrat zahajal k Živki Marčetičevi, s katero je že dalje časa imel razmerje, dočim je mene in moje tri otroke popolnoma zanemarjal. Večkrat niti kruha nismo imeli pri hiši. Hotela sem ga ubiti že IS. septembra. ko sva se nekaj sprla, pa je takoj odšel in se je šele zjutraj vrnil. Drugega dne tudi nisem mogla izvršiti svojega naklepa, ker sc je vlegel k otrokom in sem se bala, da bi namesto niega zadela otroka. V nedeljo, 20. septembra zvečer je prišel domov iz sosedovega vinograda. Zbudila sem se, prižgala luč in ostala budna, dokler ni zaspaL Ko je začel smrčati in sem se prepričala, da trdno spi, sem šla v drvarnico po sekirico in sem ga dvakrat usekala v glavo. Nato sem poklicala hčerko Olgo in sva ga zakopali v jamo. Pozneje sva ga prenesli tjakaj, kjer so ga našli orožniki.« Sodišče je obsodilo Jelico v dvajsetletno iečo, trajno izgubo častnih pravic in plačilo vseh stroškov. Kazen se smatra vobče za zelo ostro. i j i\V, i^ Ni~< <■ SJ Pristopajte k Vodnikovi družbi ulturiii pregled Golouhova fGroieska sedanjosti" v mariborshem gledališču Rudolf Golouh tudi kot literat ne zataji levičarja. Za artizem mu ni ne malo ali nič, literatura mu je v prvi vrsti družabna zadeva, drama najpripravnejši oder, s katerega razlaga s temperamentom ljudskega tribuna o vseh perečih vprašanjih, ki tarejo svet. Ne ženira se tendence, samo ee ve, da bo utegnila koristiti, in čeprav sin majhnega nahoda, tvesa v svojih delih celo mednarodno osobje. samo da bi dal svoj:m družabno-reformnim idejam krepkejšega poudarka in splošno veljavo In tako so njegova dela v neki meri propagandni spisi v umetniški obliki, p «ani hkrati za domačo rabo in za eksport V tem je njih vrlina, pa tudi njih slabost Njeeovo letošnjo noviteto — »Grotesko sedaniostir — je naše občinstvo z navdušenjem sprejelo 2e kmalu po prvih slikah je pričela kopneti ona rezervimnost. ki je ob domačih novitetah pri nas običajna: avtor io s svojim po vsebini in obliki sodobnim, morda presodobnim delom naglo dobil kontakt z občinstvom, se zavihtel tako-rekoč z odra med občinstvo, in zbijal šale iz klavrnega početja svetovne diplomacije, ki »rešuie« naibolj pereča vprašania z uslv jono pravniško diialektiko in iuipertinentno dol-slednji seveda odnesel nalmo večera: njegova lahna, gladko tekoča invencija ter na narodno rusko tnelodiko naslanjajoča se motivika se ušesu hitro prikupita. K tema laistnostima se pridruži še suvereno obvladanje instrumentalne tehniko, v kateri je b'! Rimski - Korzakov neomejen mojster. Tudi obe ostali deli sta bili po svoii redki zasedbi dokaj zanimivi in *ta dokazali, da im.t tak ensemble precej izraznih možnosti. Izvajanje je bilo prav dobro in je le želeti, da bi se novo ustanovljeni korpus v tem obsegu in isti zasedbi obdržal č'm dali" časa in nam nudil kaj kmalu še kaj podobnih prireditev. Koncertna dvorana -Sloge«, t. j. dvorana kina 'Ljubljanski dvor«, ie bila prav dobro zasedena in miblika jo nastopajoče ž"vahno aklamirala. >Sloga* si ie znala pridobiti stalno občinstvo, ki njene koncerte rado in s hvaležnostjo obiskuje. L M. Domač« vesti * Kraljev dar našim akademikom. Nj. Vel. Kralj Aleksander 1. je blagovolil pokloniti nabiralni akciji, k: se vrši letos namesto reprezentančnega plesa v korist Akademski bolniški blagajn:, znesek Din 10.000 * Seje Glavnega prosvetnega sveta. Včeraj so se pričele v Beogradu seje S'avnega prosvetnega sveta. Iz Ljublji-ne s.- J:li uceležujeta načelnik prosvetnega j'1'JelLa tur.ske uprave g. Josip Mazi .n -otsk; upravitelj g. Ivan uimnik. * Mesto sekundarnega zdravnika v «a-natoriju za pljučne bolezni na Klekovni- ' kii je razpisano. Prošnje sprejema do '25 t m. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. * Izpremembe v državni službi. Dosedanji ravnatelj državnia rudnikov v Kak-niti "nž Ervin šporn je imenovan za rudarskega svetnika v 5. položajni skupini pri direkciji državnih rudarskih podjetij \ Sarajevu, m larski svetnik inženjer Bo burni) C.chelika je iz ministrstva za šume ■ n rudnike premeščen na rudarsko šolo v Celju, rudarski višji svetnik inž. Josip Močnik p;i od rudarskega glavarstva v I/ubljani k rudarskemu glavarstvu v Zagrebu. * Izpremembe v državni in bnnovinski službi. V višjo skupino so pomaknjeni pod-nadzorniki agentov Franc Bezjak pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru, Ivan Dobravec in Franc Jelen pri upravi policije v Ljubljani, arhivski uradnik v obči državni bolnici v Ljubljani Josip Burja in pod-nadzornik agentov pri predstojništvu policije v Mariboru Josip Komič: imenovani so za arhivsko uradnico pri sreskem načelstvu v Ljubljani arhivska pripravnica Franja Li-kozar, za arhivarja pri banski upravi dravske banovine arhivski uradnik Jakob Lobe, za arhivskega uradnika pri sreskem načelstvu v Logatcu arhivski pripravnik Franc Rejc, za arhivarja pri sreskern načelstvu v Radovljici arhivski uradnik Rudolf Smer-r jn brzina vetra. 6 oblačnost t_10 7 vrsta padavin, S padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo na) višjo, dni ;e najnižjo temperaturo. 10. februarja. Ljubljana 7, 760.3, —5.6. ^0. S 5. sneg, sneg, —, Jlaribe>r 7, 763 0, —9.0, 90, NNE5 sneg. sneg, 7.0; Zagreb 7, 760.2, —7.0, SO, NE8 sneg, sneg, 0.0; Beograd 7, 75€,9. —0.4, 90, SSW2, dež, dež, 1.0; Sarajevo 7. 734.5, 2.0, SO. E4. 10,--; Skoplje 7. 759.5. —10. 80, NE2, 9, — Split 7. 752.2. 10.0, SO. SSES. 10, dež, 1.0. Najvišja temperatura v Ljubljani _4.S. Mariboru 4.0. Zagrebu 3.0, Beogradu 4.0, Sarajevu 4 0, Skoplju 10.0. Splitu 11.0; najnižja v Ljubljani —6.3, Mariboru —9.0. Za.gre.ba —7.0. Beogradu —2.0, Sarajevu 2.H. Skoplju —3.0, Splitu 9.0. Solnce vzhaja ob 7.10, zahaja ob 17-20, tu a a vzhaja ob S. 43, zahaja ob 21.50. obletnic, napoved prihodnj!h predavanj, tudi drugih, ne samo šolskih, če bodo prikladna mladini, enkrat mesečno književna poročila j najnovejši mladinski literaturi, časovno napoved i. dr. * Pevskim društvom, pevkam in pevcem ter naši plasbeni javnosti! Glasbena revija nove zborovske glasbe jZbori«, ki jo ureja Zorko Pre lovec, upravlja Joško Jamni-k in izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani, stopa letos že v osmi letnik Prvi zvezek še ni izšel zaradi tehničnih ovir. Izide pa predvidoma koncem februarja. Vsebina bo v glasbenem tn književnem delu zanimiva in pe stra. Vse dosedanje naročnike prosimo, da naročnino za letošnje leto takoj obno ve in jo nakažejo po zadnjemu zvezku lanskega letnika priloženi položnici (50 Dinl. št poštno-čekovnega urada j. Zborov? jt» 12.134 Zanimajte se za svoj lisi in ga podpirajte! Uprava Zborov«, pe' sko društvo Ljubljanski Zvon. « Predlog Radio Ljubljani. Prejeli smo: Hvale vredna je misel, naj se prirede kmetijs-ka predavanja po radiu. Dobro pa bi biio, da bi se naša oddajna postaja pri sestavi svojega programa spomnila tudi obrtnega iu trgovskega stanu ter jim nudila strokovna predavanja, n. pr. o novem obrtnem zakonu, o pomenu in delovanju skupnih zbornic, zavarovanju, higijeni in drugem, ki bi naj postala taica stalna institucija, kaikoršna so že kmetijska predavanja. Poslušalcev interesentov ne bi manjkaio, prav tako pa ima že sama Ljubljana gotovo dovolj predavateljev. Hkratu tudi prosimo, naj blagovoli naša postaja v svojih programih označiti podrobneje snov šolske ure, da morejo šolska vodstva že ob četrtkih določiti, kateri raaredi bodo v petek poslušali predavanja, ker snov vsakega predavanja se ne da na vseh šolskih stopnjah primerno izkoristiti. * Izletniški vlak v Bohinjsko Bistrico k smučarskim tekmam za prvenstvo Saveza Sokola KJ je zagotovljen in bo odpeljal v nedeljo ob 5.20 zjutraj iz Ljubljane. Veljala bo polovična vožnja. Glede voznih listkov in povratka bomo pojasnila objavili jutri. * Službeni list dravske banovine oblav-Ija v 11. letošnji številki med drugim: Osmo poglavje pravilnika o dela/vcih državnih prometnih naprav — potni in selitveni stroški in zaslužek v akordu; pravilnik o pomožnem osobju v lekarna..!; izpremembe i.n dopolnitve pravilnika o priročnih lekarnah zdravnikov in živino-zdravnikov; razglas o pobiranju občinskih trošarin v mestnih občinah v Ljubljani, Mariboru iu Celju ter razne objave. * Novj grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Marija B a b n i k o v a, vdova po pok. uglednem vodovodnem instalaterju. Pogreb blage gospe bo jutri ob 14. iz škofje ui-ice 15. k Sv. Križu. — V Lonču (Deutsehlandsberg) v Avstriji je umrla ga. Elza Kastne r-P o h r o v a, soproga tamkajšnjega okrajnega glavarja g. Viktorja Kastner j a-Pohr a, kd je med vojno služil v Ljutomeru ter b,il pri našem prebivalstvu kot konciljanten uradnik zelo priljubljen. Pokoj me a, rojena Ljutomer/, a Tika iz rodbine Novakove je bolehala dalje časa. _ V Bahineih je umrl g. Janez P o 1 a n i č, posestnik in podnačelnik gasilskega društva, v starosti 45 let. Nekaj let je bil po vojni župan Bolehal je dalje časa ter zapušča ženo v nepreskrbljenimi otroki. Njegovega pogreba so se udeležili tovariši gasilci ter niuogo znancev jn prijateljev. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Nalezljive bolezni v dravski banovini. V dobi od 22. do 31. januarja je bilo v dravski banovini 2S6 <~seb bolnih na nalezljivih boleznih, in sicer: na davici 95, na ošpicah 8-5, na šfcrlatinki 51, na Senu 22, na dušljivem kašlju 19, na tifuznih boleznin 9, na otročični vročici 2, na krčeviti odrevenelosti pa 1 oseba. * Sejmi. Svinjski sejmi v Brežicah so zopet otvorjeni ter se vrše vsako soboto. Ker b; padel letošnji Valentinov sejem na nedeljo, se bo vršil v ponedeljek 15. t. m. V Radečah se bo vršil v ponedeljek 15. t. m. velik živinski in kramarski sejem. Prodajalci m kupci so vljudno vabljeni. * Vse one gospodinje, ki še nimajo >Go-spodimjskega koledarja?, naj istega nare če nemudoma, dokler še traja zaloga. S svoje praktičnostjo in dobrimi nasveti vas bo prepričal, da je važen pripomoček vsaki gospodinji. Naroča se pri vseh knjigarnah 'in upravi jGospodimjskega koledarja«, Ljubljana, šelenburgova ul. 7/K. Cena 20 Din, s poštnino Din 21.75. * Podporno društvo »Solidarnost«, registrirana pomožna blagajna v Ljubljani, sporoča, da do definitivne potrditve novih pravil ne posluje. Nova pravila so izdelana strogo po zakonu in navodilih kr. banske uprave dravske banovine. Na podlagi teh pravil in pravilnika bo poslovanje urejeno tako, da bo že vnaprej podana garancija za pravilno in solidno zavarovasije in se ni bati posledic, kakor je bil to primer pri nekaterih zavodih. " Ekshumacija trupla. Na Svečnico je umrla v Selah pri Ptuju Marija Šeliga, kmet sika hči, na posledicah predčasnega poroda, že prejšnji dan je tožila o bolečinah v glavi in prsih. Legla je v posteljo ter na večer začela bruhati kri. Na Svečnico okrog 1. ure je porod,ila z osmimi meseci mrtvega fantička. Bila je ves čas v nezavesti in je proti jutru umrla. Domači pa k bolnici niso pozvali ne zdravnica in ne babice. V tak ia primerih 6R H ud je večkrat izgovarjajo, da nimajo sredstev za zdravnika, kar pa nikakor ne drži. Ako ni sredstev, imajo na razpolago okrožnega zdravnika, katerega bi lahko tudi v tem primeru klicali k porodnici Državni tožilec je odredil, da se truplo izkoplje ter bo preiskava dognala, ali bi bula zdravniška pomoč še lahko preprečila smrt. * Skočil je z drugega nadstropja in obležal mrtev. V Novem Sadu je izvršil samomor glavni pravni zastopnik mestne občine Mihajlo Prodanovič. Z drugega nadstropja palače banske uprave je skočil na trotoar in obležal mrtev. Kaj je 65 let starega advokata gnalo v smrt, ni znano. " Revotver v kruhu. Kakor poročajo iz Sarajeva, je finančna straža v nekem vagonu potniškega vlaka zalotila sumljivega mladega potnika, ki je nosil veldk hleb kruha. Ko so finančni stražniki hleb prelomili »o našli v njem revolver Orožje je straža zaplenila, sumljivi potnik pa je bil izročen sarajevski policiji. Pr! nerednem Iztrebljanju telesa vzemite edino neškodljivo naravno sredstvo Neda - sadne kocke Dobijo se v vseh lekarnah m drogenjah * Nevarna mlada vlomilka. Zagrebšs; iisti objavljajo poročila o nevarni mlao vlomilki Etei Fritz, stari 22 let. po rodu iz Maribora. Lani je pobegnila od svojib staršev m dobila nameščenje kot nata karica v nekc-m ljubljanskem lokalu, kjer pa je ostala le malo časa. Kmalu nato se je pojavila v Zagrebu, kjer se je začeia bavit: s tatvinami in vlomi, zlasti na pe riierij. mesta. Bila je drzna in spretna vlomilka. V zadnjih dneh je ukradla no kemu inženjerju fotografski aparat, vre dea 3500 dinarjev Elza je čedne zunanjo sti. Predstavlja se pod raznimi imeni ter se navadno izdaja za študentko ali pa za ženo trgovca z dežele. Zagrebška in celjska policija sta izdali za njo tiralico, ki pa j? doslej ostala brez uspeha. * Od doma je pobegnil. Od svojih staršev v Tržiču je te dni pobegnil 15!ct:ii France Rožanc. Fant je šibke postave, po-doigastega, suhega in bledega obraza, plavili las, sivih oči ter je oblečen v kratke sive hlače in rjav kariran jopič. Zasledujejo ga oblastva. da ga vrnejo staršem. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Ponovitev filma »Živjo kralj«. Film o življenju našega kralja in kraljevske rodbine je imel v Ljubljani popoin uspeli. Za javnost je bila najprej določena samo ena predstava, m sicer včeraj ob 21. uri. Dvorana kina Ljubljanski dvor za to predstavo je bila v kratkem popolnoma razprodana in se je moralo odkioniti veliko število Hudi, ki so želeli, da si ogledajo ta film. Zaradi tega se je odločilo ugoditi splošni želji prebivalstva in prirediti še eno predstavo. Ta predstava se bo vršila drevi ob 7. v kinu Ljubljanski dvor. Ker bo tudi za to predstavo naval ogromen, se priporoča občinstvu, da si nabavi vstopnice že v predprodaii, ki se bo vršila ves dan v kitiu Ljubljanski dvor. u— Poziv vojaškim obveznikom. Vsi vojaški obvezniki do 50. leta starosti, k.i eo domovinsko pristojni v Ljubljano ter prebivajo v Ljubljani, morajo najkasneje do konca februarja oddati svoje vojaške knjižice (vojničke isprave) v mestnem vojaškem uradu, Ambrožev trg št. 7/1. soba štev. 4, da se jim vpiše razpored za leto 1332. Kdor vojaške knjižice mirna, naj predloži listek, ki ga je prejel pri lanski prlobčitvi razporeda. Istočasno se opozarjajo vsi vojaški obveznik.!, da morajo vsako spremembo svojega bivališča takoj prijaviti vojaškemu uradu, ki jim je dolžan to prijavo potrditi v vojaški knjižici. Po zaikonu mora vsakdo tudi osebno skrbeti za to. da izpolni svoje vojaške obveznosti, sicer se kaznuje po vojaško-Kazenskem zakonu. Glasoviti naučni grafolog Karmah je dopotoval v Ljubljano in daje vsakemu točno pismeno analizo za vse življenje. Obiske sprejema vsak dan od 8. do 12 in od 2. do 7. ure v hotelu Soča, soba št. 4. I. nad. 2315 u— Prirodoznanstvena sekcija Muzejskega društva ima v petek. 12. t. m., svoj peti redni sestanek. Predaval bo g. profesor dr. Lavo čermelj o sodobni atomi-stiki. Predavanje se bo vršilo v predavalnici Mineraloškega instituta na univerz: ob 18. člani in prijatelji društva so najvljudneje vabljeni. Vstop prost. ' u— V Preporodu bo predaval jutri ob 18. g. dr. Mis o duševni higijeni. Bodite točni. — V soboto 13. t. m. pa bo čajanka v Trgovskem domu. Vljudno vabljeni . u— Člani srednješolske organizacije »Žar« bodo uprizorili v petek ob 20. v drami v režiji gosp. Milana Skrbinška Cankarjeve »Hlapce«. Nadejamo se. da se bo občinstvo z obilnim posetom oddolžilo speminu odličnega slovenskega novelista in podprlo ambicijo današnjih srednješolcev. Omenjeno bodi še, da so člani organizacije »Zar« vsestransko agllni. Vsak mesec izdajajo tiskani mesečnik »Zar«, ki prinaša pesniške in prozaične produkte nadebudnih srednješolcev. u— Društvo >Pravnik< bo priredilo danes ob 18. ur4 na sodišču soba št. 79 pre davanje. G. univ. prof. Aleksander Makle-cov bo razpravljaj o okviru in kriterijih oeuvalnih odredb. K obilni udeležb: vabi odbor u— Slovensko zdravniško društvo bo imelo 20. t. m. ob 20. v restavraciji Zve-zda* redni letni občni zber z običajnim dnevnim redom. u— Klub elektroinženjerjev UJIA bo imel redni čianski sestanek drevi ob 20. v lokalu Udruženja v Ljubljani, Kongresni trg št. l/M (Kazino). Vabljeni vsi elcktroinže-njerji. u— Redni mesečni sestanek ljubljanske sekcije Udruženja univerzitetno obrazova-nih žen v Jugoslaviji bo 17. t. m. ob 20 v posebni sobi Kleti jEmomec. u— Trgovski nastavljenci za starostno zavarovanje. Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani sklicuje v sporazumu s trgovskim gremij-em za jutri 12. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti zborovanje. Poročal bo g. dr. Janko Vrančič, podravmatelj Pokojninskega zavoda o pokojninsKetn zavaro vanju trgovskih nameščencev Govoril bo tudi zastopnik gremija trgovcev, ki se je izrekel solidaren z zahtevo trgovskih na-stavljencev, da se pokojninsko zavarovanje raztegne tudi nanje. Pomočniški zbor poziva vse trgovske pomočnike in pomoč niče ljubljanskih trgovin, da pridejo na ve!©važno zborovanje. u— ženski Pokret javlja vsem udeleženkam socijalno-političnega tečaja, da danes odpade predavanje, ker je predava telj zadržan Odpade tudi seja odbora u— Evangeljska cerkvena občina. V ne deljo ob 10. dopoldne bo pridigal škof dr Filip Pop p iz Zagreba. Cerkev bo zakurjena. Pose t g. škofa v Ljubljani je zasebnega značaja. u— šolska poliklinika. Mestna občina bo v kratkem defioitivno sklepala o stav-bišču za poslopje šolske polikliniko. V tem pogledu se -vršijo z bansko upravo pogajanja. šolsko kliniko nameravajo zgra diti že letos u— Prispevek za Pomožno akcijo. Dr Vladislav Pegan in dr Rudolf Krivic, odvetnika v Ljubljani, sta poslala za pomožno asc-ijo 500 Din iz neke kazenske po ravnave Srčna hvala in maeso posne-oiaU-^v! u— Ljubljančani, ki so izgubili na;e dr žavljanstvo. V sm.siu zakona o držav Ijanstvu je bi!o 33 Ljubljančanov in Ljub Ijančank izbrisanih iz domovinske matice, ker bivajo nepretrgoma že 30 let v inozemstvu in niso v tej dobi izpolnjevali nikakršnih obveznosti nasproti domovin* To so: Acntschin Pavel, rojen 1S59, Amerika; Gottfried Altman, 1S50. Trst; Artur Andretto, 1S74, Nemčija; njegova žena Marija roj. Heidecker in sin Arturr Ivan Anžič. 1S72, Amerika; Fran Babnik. 1S55 neznano bivališče: Aleksander Bamberg. 1S59. Augsburg; Rudolf Bamberg, 1861. Ba v ar s ko; Marija Franci roj Biibl, 1S49 Dunaj; Karol Fuchs, 1S58. Gradec; žena Filomena roj. Vrane.č.; Julija Giinzler. 1S34, neznano bivališče; Josipina Goriup 1845. Gradec; Marija Goriup, 1S47. neznano bivališče; Leopold Goriup, 1S55, Celovec; Marija Hlebš, 1SS0, Reka; dr. Karo' Horiak, 1865, neznano bivališče; žena Jo sipina roj Elshacher, 1S74; Rajko Ja-neseh, 1S72, Dunaj; žena Adelheid roj. Hick; Franc Japel, 1S56, Amerika; žena -Ivana roj. Vidmar, Peter Jarc, 1872, Amerika; Josip Jare, 1S74, Amerika; Janez Jeršek. 1875, Gorica; Ivan Košenina, 1S64, Holtbausen. Westfalsko; žena Marija roj Urankar; Adalbert Kraschna, 1S68, Trst; žena Marija roj. Bernardis; Ferd!nan i Sadnikar, 1865, Chicago in žena Marija roj. \Volmut; Ida Schafer, 1S»5G, Gradec. Omenjene osebe imajo pravico, da v 15 dneh, ko so izvedele za izbris, najkasneje pa v 5 letih izpodbijajo odlok mestne občine. Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730. Samo še danes ob 4. in 9. uri. Konigsmark II. del in konec Cene 4 in 6 Din u— Poškodovanec umrl v bolnici. Včeraj smo poročali, da so pripeljali v splošno bolnico 47!etnega delavca Franceta Jereba, uslužbenega pri županu na Loki pr; Mengšu. Mož je pri prevažanju drv padci pod voz in so mu kolesa strla prsni koš ter mu prizadejala še druge notranje poškodbe. Njegovo stanje je bilo že takoj spočetka brezupno in mu zdravniki niso mogli pomagati. Jereb je včeraj zjutraj izdihnil. u— Še vedno krošnjarji. Navzlic strogim odredbam, ki jih ima policijska uprava iti ki jih tudi izvaja, prihajajo v Ljubljano še vedno različni krošnjarji, ki ponujajo v nakup najrazličnejšo robo. Posebno vsiljivi so oni, ki ponujajo strankam ceneno manu-faktumo blago in ga seveda hvalijo kot izredno dobro in trpežno, kar pa ni. Mnoge gospodinje so se pri takih nakupih prav pošteno opekle, kajti pozne;e se ie izkazalo, da «o kupile prav nevredno robo. Včeraj so bili v raznih okrajih mesta zopet aretirani štirje taki krošnjarji ,ki jih je policiia po zaslišanju izročila sodišču. u— Hud prosilec podpore. Zaradi slabega izgleda na delo prihaja v zadnjih dneh v .nestni sociaJn-i urad čedalje več prosilcev za podpore. V uradu jim seveda ustrežejo, kakor vedo in znajo, mnogi pa morajo oditi tudi praznih rok. Pa je prišel na mestni magistrat tudi ISletni delavec Mirko Vukič, ki biva v baraki ob Cesti dveh cesarjev, doma pa je iz Novega jrrada na Hrvatskem. Ker mu niso mogli dati podpore, se je Vukič tako razsrdil, da ie priče! v uradu razgrajati in razbijati. S svojim aočetiem ie razdražil še druge prosilce ia so morali intervenirati stražniki. Vukiča so na policiji zaslišali in ga bodo zdaj najbrž poslali v domovinsko občino. u— Okradena v stanovanju. Te dni je opazila poštna služiteljica Marija RataiJie-va, stanujoča na Oaljevici, da io je posetil neznan tat. Odnesel ji ie iz sobe dva zlata poročna prstana srebrno zapestno uro, zlato zapestnico, par zlatih uhanov, zlatnik, nekaj srebrnega denarja in nekaj iestvin. Tudi njeni sostanovalki Elzi Pavličevi je odnese! tat nekaj starega avstrijskega srebrnega denarja ter par komadov perila. Skupne škode je okrog 1500 Din. u— Napad z nožem in dve poškodbi. Delavca Avgusta Vrankoviča, stanujočega v Mestnem logu sta predsinočniim napadla pred glavnim kolodvorom dva neznana pijanca. Vrankovič se jima je hotel izogniti, kar pa mu ni uspelo. Fden izmed neznancev je skočil k njemu ter mu zasadil nož v hrbet .Napadalca sta nato pobegnila, dočim so Vrankoviča. ki je iskai pomoči pri stražniku. prepeljali v bolnico. 11 Škofje Loke so pripeljali v bolnico TOietnega občinskega reveža Franceta Tavčarja, ki ga je včeraj dopp!Jne povozil na cesti na Trati neki avtobus in mu zlomil levo nogo. Iz Bilj pri Medvodah pa so spravili včeraj v bolnico posestnikovega sina Janeza Benka, ki je padel s kolesa in si na pomrzli cesti poškodoval levo nogo. u— Obrtno gibanje. Pri mestnem magistratu Kot obrtni oblasti I. stopnje je bilo v januarju prijavljenih in v obrtni register vpisanih -52 novih obratov in trgovin Izbrisanih pa je bilo 3S Tako veliko število novih prijav že dolga leta ni bilo Novi obrtni zakon stopi v veljavo 10 marca Zato obrtni oideleK pripravlja vse. da se sestavijo povsem novi seznami ob-r tov Stari obrtniki bodo morali v 3 mesecih zamenjati svoje obrtne liste za nove u— Nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazim je vsak četrtek ob 20. Pouk' tPaso-doblej čajanka vsako soboto. Po sebne plesne ure dnevno. U— Pasja statistika. Na magistratu je bilo do konca januarja oddan h 95S novfa nasjih znamk, dočim lansko leto nad 1100 Pravijo, da so tudi za pse nastopili hudi časi. Plačati je namreč treba za vsakega kužka 100 Din občinske takse. Oproščeni so le psi čuvaji. Pasja taksa je torej občini prinesla lepo vsoto 95.800 Dia. u— Pregled motoru.h vozil preložen. Lprava policije v Ljubljani razglaša: Napovedani pregled motornih vozi! se preloži zaradi slabega vremena na nedoločen čas. Opozarjajo se ponovno lastnik; motonrh vozil nai vlože pri-a ve in si preskrbe vse potrebne dokumente. Iz Maribora a— Gimnazijski koncert. Dijaki tukaiš-nje Klasične gimnazije priredijo v sredo 17 t. m ob 20 v veliki kazinski dvorani svoj vsakoletni koncert Spored obsega orkestralne, p-vske in solistične točke. Na to glasbeno prireditev naše mladine opozarjamo že danes. a— Razglas mestnega županstva. Z orA rom na mnenje, da je bilo pobiranje občinskih davščin, gostaščine. kanalščine "in vodarme dovoljeno samo ilo 31 decembra 1931, opozar.la mestno županstvo, da je dovoljeno pobiranje teh davščin tudi v 'etu 1932 Z oz rom na®to je prvi obrok v četrtletnem iznosu lanskega predpisa plačati tekom meseca februarja Za poznejša plačila se zaračunajo 10% zamudno ob resu Iz Celja e— Uspel zbor učiteijstva iz celjskega sreza se je vršil v soboto v mestir osnovni šoli. Udeležilo se ga je 176 članov, io je S S % vsega članstva. Tako lepa udeležba je pač najboljši znak stanovske zavednosti in lahko služi drugim za zgled. Predsednik g. Josip Gcsnk je poročai o sestanku predsednikov učiteljskih društev dravske banovino v Ljubljani ter o drugih perečih šolskih in stanovskih vprašanjih Obravnavali so se razni dopisi in zadeva glede učiteljskih naturalnih stanovanj Izvolili so sc novi odbori OKrajnih učiteljskih knjižnic za mesto Celje za sodni okraj Celje in za so- i n i okraj Vra.n-sko. Nato je sledilo predavanje gospoda Ivana Dolin ar j a o poizkusnem razredu, ki ga je vodil lani v Petrovčah Povedal je mnogo zanimivega. Zlasti pa je poudarjal, da so tudi starši na .kmet:h prav zadovoljni z novim načinom poivka. šolska upravitelja gg. Jarh in Križman, ki sta lani hcšpitirala v tem razredu, sta podala stvarno in obširno kritiko. Sledila .ie živahna debata, v katero so med drugim posegli ga Zupančičeva, ga, Karčičev« ln g. Hairašek. Sreski šolski nadzornik Je r za Ključnem govoru poudaril smoter in bistvo novodobne šole. šolski upravitelj p. Rajko V.ečer iz Žalca je v obširnem predavanju opisal veliko kolonijafcno razstavo v Parizu ter pot tja in nazaj. Podal je mnogo zanimive statistike o posameznih francoskih kolonijah. e__ V korist Pomožne akcije bo priredil mestni odbor LNP v nedeljo na .}«r:-šču pri Skalni kleti 2 prijateljski nogometni tekmi, pr: katerih bedo sodelovala moštva SK Celja, Atletikov, SK Olimpa iz Gaberja in četrto komb-inrano moštvo, ki bo sestavljeno iz igralcev vseh treh klubov, žreb je določil naslednje nasprot-nine: SK Olimp proti kombiniranemu te-amu in SK. Celje proti Atletikorn. Te.km se bosta pričeli od 14. Sodila bosta gg. Wa.rner in Oehs. Ke" je dobiček namenjen najbednejšim, se pričakuje velika udeležba. e— V poročilu o slavnostni otvoritvi banovinske gospodinjske šcm> v Sv. Juri.lu ob juž. železnici, ki se je vršila preteklo nedeljo, smo v ponedeljkovem ^ Jutru-? izpustili odstavek, ki je poročal o lepem sprejemu C-članske deputacije celjskega pododbora Zveze kmečkih fantov in deklet pri g. banu Marušiču, kateremu je deputacija izročila spomenico o delovanju iu smotrih svojih društev. e— Mestni kino bo predvajal drevi re-prizo I zborne zvočne veseloigre ^ualni feldmaršal . z Vlasto Bunia iom v glavni vlogi. Znatno znižane cene. e— Nečloveško ravnanje z otrokom. Prejeii smo: V Gaberju živi v gosto obljudeni hiši neki hlapec z neko žensko, s katero ima tudi prav ljubko 4-letno hčerkico. Z otrokom pa oba starša ravnata nečloveško. Pretepata ga brez vsakega povoda in zahtevata od njega gotove stvari, Ki jih še učenci drugega razreda osnovne šale ne znajo in ne zmorejo. Okolica se zgraža nad tem ravnanjem. Menda ne bo prej reda in miru, dokler ne bo vmes poseglo oblastvo. — Sosedje. e— žrtev maščevalnosti. Sredi januarja smo poročali, da je. posestnik Ivan Baloh s Trnove gore pri Sv. Krištofu nad Laškim v vinjenosti pregrizn.il v stanovanju svoje ločene žene njenemu prijatelju. 29-letnemu brezposelnemu rudarju Jožetu Drnovšku ncs. Drnovšek se je pozdravil v celjski bolnici, ko pa se je 9. t. m. vrni! domov, je zgrabil sekiro ;d pošteno obdelal Balolia, Kateremu je prizadel več ran na glavi, licih, levi roki in desnd nogi. Balolia so pripeljali v celjsko bolnico. e— Glas iz občinstva. Prejeli smo: Pred dnevi sem se moral po v okolici dovršenih opravkih vrniti z vozom po cest.i pri kemični tovarni v Zavodno. Pri tamkajšnjem železniškem prehodu sta bili zatvornicl spuščeni in sem b!l primoran počakati. Do tu je stvar v redu. Ko pa je odpeljal vlak mimo, sem zamau čakal, da se dvignejo zapornice, čakale so na prihod drugega vlaka iu tako seni stal na mrazu m vetru z razgretim, premočenim Konjem od pol 15. do pol 16. Tako lahko človek utrpi tudi večjo gmotno škodo poleg izgube dragocenega časa. V mojem primeru bi se konj tanko prehladi! in poginil, pri čemer bi mural seveda škod-j trpeti jaz sam! e— Nočni požar. V torek ob 22., ko se je skoro vse Celje zabavalo na okusno aranžirani in dobro obiskani maškaradi Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v dvoranah in ostalih prostorih Celjskega doma, so bili celjsKi gasilci telefo-uično obveščeni iz stanovanja okoliškega župana g. Kukovca, da je nastal požar na Ostrožnem. Gasilci so nemudoma odhiteli na pomoč in pričeii gasiti kozolec posestnika Hriberška. Kozolec, ki je bil krit s slamo, je stal v neposredni bližin, stanovanjske hiše, katero pa so vrli gasilci rešili, dočioj je kozolec z vloženim pridelkom skoraj popolnoma zgorel. Gasilci so svojo težavno nalogo kljub divjemu m-e-težu .n mrazu rešili tako, da je bolje sko-ro niso mogli ter zaslužijo pohvalo V Celje so se vrnili o polnoči, ko le bil ogenj pogašen in vsaka nevarnost že odstranjena Posestnik Hriberšek tro' okrog 15 000 Di n škode Kako je nastal požar v snežni, viharni noči, še n! ugotovljeno, i e_ Promet mestne klavnice v preteklem tednu je bil naslednji: zaklanih je bilo 25 volov, 5 krav, 21 telet, 3 telice, 56 pre š:čev ln 1 konj. V mesto je bilo uvožene ga mesa 4133 kg, od tega 491 govedine, ""4 teietina 1933 kg svinjine in' 833 kg f lan ae Izmed 25 volov sta lila dva krasna eksemplarja, katerih vsak je tehtal po 3200 kg. Pripeljal ju je Janez Drobne iz št Lenarta pri Laškem. Na Klavnlških pristojbinah je bilo plačanih 5506 D!n O ne blagu so bile naslednje: prvorazredna teleta po 5 do 6 Din za kg, drugorazredna po 4 do 5 Din. krave prvorazredr e po 3 do 4 Din, drugorazredne 1 do 3 Din. prašiči prvorazredni 9 do 10 Din, drugorazredni 7 do 8 Din in biki po 3 do 4 Din za kg. Iz Trbovelf t— Prosvetni od«ek Sokola priredi v soboto 18. t. m. ob 13.30 predavanje v So-kolskem domu. Predaval bo br. inž. Šfefe o soncu. Skioptične slike. Vstop brezplačen. t— Apel na trgovce in obrtnike. Važno« i 6okolstke telovadbe za fante in dekleta v razvojni dobi ni treba poudarjati. Potrebno je važna za fante in dekleta, ki so ves dan zaposleni v obratih. Ravno tem e potrebno' telesno gibanja, ako jih hočemo ohraniti zdrave. Apeliramo na vse narodno zavedne trgovce in obrtnike. da pošljejo svoje vajence v sokolsko telovadnico. kjer bodo našli po dnevnem truda-polnem delu duševnega in telesnega razvedrila. Ni zadosti, te je Sokol farno šef. njegova naloga je ,da vzgaja v soko'skem duhu tudi svoje, njegovi brigi izročene vajence in vajenke. Obrtni naraščaj vadi vsak torek in četrtek od 19. do 20 t— Pojasnilo. Glede na našo notico »Ko-iekovanje« nas je g. katehet Žmavc obvesti!. da se je zaradi svoje razrešitve pritožil na merodajno mesto ;n še ni prejel re-š;tve, a starš' so začeli pobijati podptse iz lastnega nagiba. Iz Novega mesta n— Gostovanje šentjakobčanov. Na prireditvi SK Elana so v soboto zvečer gosto vali priljubljeni Šentjakobčani iz Ljubljane. ki so občinstvo iznenadili z lepo naštu-dirano veseloigro »Zadeva Kaiser«. lg^3 je biia 2elo posrečena in občinstvo ni štedllo ■< odobrava, .i-jem. Pri plesu je nato sodeloval sokolsk: orkester, v odmorih _ pa je občhistvo zabaval e svojevrstnimi kunleti g. Danilo Bušar. n_ Gosiiln»čarska zadruga za novomeški srez bo imela občni zbor 27. t. m v prostorih g. NVindischcrja ml. Iz Ljutomera - Predavanje Rdečega križa je v nedeljo privabilo okrog 450 poslušalcev ;z vseh slojev prebivalstva in so z velikim /•anima:e»n sledili jasnim izvajanjem predavatelja g. inšpektorja VVestra. Uvodno •c-edo o smotrih društva Rdečega križa govoril! predsednik krajevnega odbora »_. dr. Trstenjck Snov predavanja »Zaščiti civilnega prebivalstva v plinski vojni« v bila srečno izbrana, kr je spričo spora v Vzhodni Aziji in razoroži t ve-ne konferenc-.' jako aktualna. Ij— Radio-predavanja. Vodstvu tukajšnje meščanske, obrtne nadaljevalne hi imetsko nadaljevalne šole je uspe'o. da ■> krajevne čin-i-telje in društva prepričalo k Pega velikega pomena bi bilo če bi omenjene šole skupno imel" radio-aparat. ki GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Četrtek. 11.: Zapravljivec. A. Petek, 12.: Hlapci. Igra srednješolska organizacija >Žar« na drž. klasični gimna-ziji. Izven. Sobota, 13.: Vzrok. E. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 11.: Zaprto. Petek, 12.: Trije mušketirji. C. Sobota, 13.: Carmen. Red E. Gostuje ga. An-čica M trovič iz Zagreba Ljubljanska drama. Haimundova pravljič-iijra »Zapravljivec« se ponovi danes ?.<* /cd A. — V sredo 17. t. m. bo vprizorila ■irama znamenito petdejansko igro Bernarda Shav.a »Zdravnik na razpotju«. Svetovna '.rit ka šte.ie to delo med najuspešnejša, mj-nlobija in najučinkovitejša vse dramatične '•'terature. Komedijo bo prevel Oton Zupan • u:. Sodelujejo: eg. šaričeva. Boltarjeva Medvedova, gg. Cesar, Debevec, Gregorin, Kralj. Skrbinšek. Lipah, Zeleznik. Sonen tn Jernian. Režijo ima s. Ciril Debevec. — Prt pravljata se tudi najnovejša Molnarjeva kt»-:•'>•'!; a »Nekdo« v režiji prof Šesta. Zname-r it: komediiogrnf obdelava popolnoma no" šema na njemu lasten originalen in zabaven način. V glavnih ulogah sta zaposlena ga. Na bi očka in g. Levar. Premijera bo v soboto 20 t. m. Ljubljanska opera. Prihodnja predstava to jutri. V prizori se opereta »Trije muškr-t rji« za red C. — Drugi simfonični koncert opernega orkestra v letošnji sezoni bo v petek 19. t. ;n Spored. ki sa »e sestavil ravnatelj Polič, ki koncert tudi dirigira, bo izvajal operni orkester, pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Mat ce in gojen-ri Državnega konservatoriia v Liubljani. _ Orkester bo stel nad 60 članov. Na sporedu so skladatelji: Mozart. Beethoven, Bravni-far in Musorgski v instrumentaciji Ita-vella. Vstopnice so v predorodaii v Maličiv knjigarni. Koncert bo v veliki unionski dvorani. — V soboto 13. t. m. gostuje v naši operi v naslovni ulogi opere * Carmen' ga. Ančica Mtrovičeva. Gospa umetnica je sedi; par sezon delovala v Lioskem in Darm-slaritu z največjimi umetniškimi uspehi. — Imela ie sijajne kritike in bila izredno priljubljena umetnica. Predstava je za red F.. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Četrtek. 11.: Škorpijon. D. Znižane cen« Zadnjič v sezoni. Petek, 12.: Zaprto. Gostovanje Josipa Daneša v mariborskem gledališču. V soboto, 13. t. m. bo imelo mariborsko občinstvo prliko. da pozdravi v svoji sredini priljubljenega komika, bivšega Mana našega gledališča, g. Josipa Daneša. ki deluie že drugo sezono v ljubljanski dn-nii Gostoval bo v Doboviškov burki s pe?-i temeljite t Nivea-Creme Tkanine rostaneio s tem mladstno napete, kola pa možno m prožne Veter m slabo vreme ii ne moreio vež škod t> Nadrgnite pa tudi podnevi, predeni odidete na prosto lice m »oke t Nivea Creme- Ia krema namreč ne zapusti nikak sijaj tAl Vanr nudi oni s». i< in mladostni izgled, ki ga mi #si tako -ad> imamo Razlika nasproti luksuznim kremami Naiviii' Učinek ali ceneje. Nivea-Creme Oin 6.00—22.oc Jugosi P Seiersoort & Co 0-s o.|.. Martboi d'a sta oba nc-soroga. Nikcmur v pr!d. To je Afrtika ... V temni dvorani čutiš utripe občinstva, zastaja dili ..n se zopet sproženje v glas nem vzkLikanju ... Ni moči našteti vseh prizorov, ki se vrstijo pni divjaškem plemenu isorov i.n na begu obfh belcev z belim božanstvom Belo božanstvo je zares blesteča lepotica, ki se ji človek čudi, da je tvegala življenje za en sn.m film. Toda, to jo zopet Amerika In Američani znajo vselej, naj gre zares ai<: za film. najti svoj ibappy end-<. Pilm ^Trader Hornr mora uspeti povsod in pred vsako publiko. Ker vsakemu gledalcu daje več, kakor more pričakovat: fantazija. Ker se z zanimivo zgodbo razpletajo take slike iz afriške divjine, kakor jih doslej še ni ujela filmska kamerač Torej zares velesenzacija Vse tri predstave v Elitnem Kinu Matici so lnevno razprodane še priklopni sedeži se telefon eno rezervirajo Ni dvoma da si bo ta film ogledala vsa ^jubljana. Saj ravno zdaj, v tej beti zimski tišini ustvaria silovit kontrast: polni dve uri nam >Trader Horn< razkazuje divje življenje n zvrhano mero pustolovščin :z skritih pokrajin črnega kontinentu, ki se leto in dan žgejo po-1 suiiim soncem. Gospodarstvo vsak davkoplačevalec, ki ima dohodke, podvržene kakemu neposrednemu davku dcV.žan vsako leto tc dohodke prijaviti V nasprotju z duhom in strukturo zakona o neposrednih davkih pa bi bi'o, če *e isti podatki zahtevajo tudi ob prilivi popisa davkoplačevalcev, ki mora ostati le popis in nič drugega. Banovinske davščine Kraljevska banska uprava je sestavila pravilnik za pobiranje hanovinskih davščin za t. U'32,'33. Ta pravi Ink je že obstoječe banovinske davščine ostal v glavnem nespremenjen. vendar pa vsebuje za nekatere davščine tudi važne dopolnitve in spremembe. Poleg banovinske doklade na neposrediie davke, ki ostane kakor lani "5ft'o. se po novem pravilniku pobira na teritoriju združenih zdravstvenih občin še lOVo zdravstvena doklada na vse neposredne državne davke. Določbam glede pobiranja takse na sečni« gozdov je dodan v $ 10. še nov odstavek, ki pravi, da se stavbni les (trami, detJke, :»io-rali itd.) po tem pravilniku nr> smatra za dokončni industrijski izdelek. (To velja gl''-tle določbe, da se taksa ne plača na les. k' ga industrijec vzame iz lastnega gozda iti ga porabi kot sirovlno za dokončni industrijski izdelek.) Lansko znižanje banov"Tiske takse na živinske potne liste ostane nadalje v veljavi. V določbah glede banovinske trošarine na konsuni eicktrifnetfa t»ka je črtana določba. po kateri se je doslej trošarina zn žtla za 25 "/o pri loku za pogonsko filo in za 50"'« pri toku, ki se uporablja v elektfokemičn« in elektrometalurgične svrhe. Trošarina »t-po novem pravilniku pob ra v enotni izmen B°/o za vsako vrsto porabe Novi so predpisi glede banovinske trošarine na umetno brezalkoholno pijačo. Ta trošarina se ima odslej pobirati na podlag! porabljene oglikove kisline. Od vsakega kilograma ogljikove kisline se plača l-i Din. Kdor prejme nezatrošarinjeno ogljikovo kislino za izdelovanje brezalkoholnih piji<\ mora ptejem prijavit' finančni kontroli v 24 urah. Na ostalo umetno brezalkoholno pijača (razen na pijače, napravliene brez dodatkov kemikalij) se plača trošarina v iznosu 15 par od vsakega decilitra. (Doslej je znašala trošarina za vse brezalkoholne pijače 10 par od decilitra.) V dravsko banovnn uvožena brezalkoholna piiača je podvržena enotni trošarini 15 par od decilitra. llanovinska davščina na šmarniro se poviša od 0.10 na 0.15 Din od vsakega trsu. Določbe glede banovinske takse od prenosa nepremičnin se dopolniuje v toliko, da se taksa pobira tudi kot 50" o doklada k državni dopolnilni prenosni taks? Banovinska davščina na lovišča, ribolove in lovske karte ostane nespremenjena. Črtana ie Ie določba, da gre od vsake prodane lovske karte 10 Din kot prispevek v banovinski lovski zaklad. Glede na § 30. novega lovskega zakona pa ie določeno, da se pri mesečnih lovskih kartah, ki se v enem koledarskem letu izdajo eni in isti osebi, pobere taksa samo na prvo karto. Trošarina za pnevmatiko se ne bo več pobirala. Kot nadomestek za banovinsko trošarino na pnevmatiko se pobira k banovinski davščni za motorna vozila 100 doklada. Pri motoeikUh sme ta doklada znaša K popisu davčnih zavezancev Zadnje tedne je bilo med davčnimi zavezanci precej vznemirjenja zaradi popisnih pol ki so jih prejeli ud občin v e zi s popisom davčnih zavezancev. k; ec ima v smislu § 110 zakona o neposrednih da\Lih izvršiti vsako leto do konca februarja. Tiskovina, kakršna je bila n. pr v Ljubljani dostavljena strankam, poseda globoko v zasebno življenje. Po tej tiskovini je treba navesti, koliko pačuie .av-kopiačevalec najemnin? za zasebno stanovanje. koliko članov družine vzdržuje ku liko ima hišnih poslov, kol ko znaša peča tem poslom kakšne nepremičnine >ma in kje, ali ima še druge vire dohodkov :p koliko mu donašajo, kolike ima dohodkov u obresti in rent, koliko je plačal v prefck-lem ietu davka in doklad. ali je družabnik kakega podjetja, aii oddaja oprem Up ne sobe v najem in za koliko, dohodke članov družine itd. Popis davkoplačevalcev je bil prejšnja leta mnogo enostavnejši. Bil je res popis v pravem pomenu besede in nič drugega saj je zahteval poleg imena, priimka 111 stanovanja samo še podatke o tem. kakšen je obrat ali samostojen poklic, ki ga izvršuje davčni zavezanec, kol ko ima nime-ščencev v svojem obratu in ali ima d-wod_ ke v obliki obresti ah rente, odnosno ali daje zemljišče v zakup, komu in za koliko. Ce primerjamo oba popisa, vidimo, cia stavija novi formula r na davkoplačevalca velike zahteve, ki niso v sHadu z besn .i-lom pravilnika k členu 110 zakona o neposrednih davLih. Pravilnik pa pravi k temu členu med drugim. «da ima ta popis služiti davčnemu ob last v: kot pripomoček za fcontrolo ali so vse osebe ki morajo po zakonu predlagati davčne prijave, -izpolnile to davčno dolžnost.« Dalje pravi pravilnik, da obsega popis v glavnem osebe, ki so zavezane pridobnini in davku na rente. Popisovanje imajo izvrš:ti občinski organi tako. da hodijo od hiše do hiše. Vsaka oseba, ki si služi samostojno in je zavezana pridobnini a'i davku na rente, se mora popisati, pri čemer je treba obračati poseano pozornost na osebe, ki imajo obrate brez stalnega Ir/cala ali izvršujejo pokiie brez stalnega lokala. Popisovanje n*. ge izvrši na obrazcu, ki je predpsan v nra-vrfevfcu Ta obrazec vsebuje vprašanja t-a_ kršna so bila doslej stavljena pri p.to su davčnih zavezancev. Nove davčne prijave so «e pojavile preko noči, ne da bi se predhodno spremeni! pravilnik k zakonu o neposrednih davkih. Zato je gotovo umestno vprašanje, ali so davkoplačevalci dejansko dolžni izpolniti ona vprašanja v popisu, ki niso v skladu s pravilnikom. Nadalje je vprašanje, ali je občinski oryan, fci sprejema izpolnjene popisne poie. upravičen zavračati sprejem popisne pole: če m n. pr. rz.pomjena rubrika o višini najemnine (kakor na prrner v Ljubljani), ne gf.ede na to, da je tudi na sami popisni poii tiskano na v« di-!o, da se bo kazensko postopalo le »proti onm. ki ne bi vrnili pole v navedenem roku ali bi navedb napačne podatke«. Vprašanje pa je tudi. če je v zakonu o neposrednih davkih sploh podana osnov/, za kaznovanje v zvezi z vlaganjem p^pi^nih pol. ko govorita zakon in pravilnik vendar ... . , „„ ^. ________ . . ... le o popisu, ki ga imajo kršiti občinski l TS! ^n^ organi, ne pa o vlaganju prijav. Kakor je podoba hoče finančna uprava z dopolnitvijo vprašanj pri popisu predvsem doseči povišanje povprečnega ocenjenega dohodka za odmero pridobnine Menda je namen usmerit' priredbo pridobni-06 i"! °cen jeva nje dohodkov no zunanjih znakih Davčna uprava si v tej srn en oo-tovo obeta večje uspehe za pridobnmo. NToya vprašanja ki se stavija jo na devko-plačevalca naj nudijo davčnim anravam podlago za p red laganje višje osnove za odmero pridobmne Brez spremembe /ukana o n«P"srediiih .iavkih in niega pravilu (rva polovica ob registraciii. ostanek pa rlo 15 iuliia vs?,ke ga leta. Takna na vozniške izkaznice (šo ferske legitimacije) ostane nespremenjena poviša se le ob pr liki prve izdaje usnosob lienru od 100 na 250 odnosno od 50 tis 125 Din. Glede noveea davita od tovorov, ki se nakladajo in razkladajo za prevoz z ieleznir« vsebuie pravilnik le osnovne 1^'očbe: Od tovorov, ki se naklada io ali razkladaio zaradi Prevoza na ^pleznipi v dravski bnnov:n' se "rbii-a davk k! 'no kateri je pritožba zo|>er odmero davščin po ad ministra t vni peli nedopustna, če je odmerila davščino kr. banska upra\a. Za izvoz našega lesa v Švico ni omejitev Kakor znano je Švica uvedla sistem uvoznih kontingentov odnosno uvoznih dovoljenj za razne vrste blaga, med tem tudi za les. Uvoz lesa in lesnih izdelkov iz gotovih carinskih pozicij je od 5. t. m. dovoljen le v okviru kontingentov na podlagi posebnih uvoznih dovoljenj. Ta uvozna dovoljenja pa so potrebna le za uvoz iz gotovih navedenih držav in se lesne pošiljke iz teh držav ore? uvoznih dovoljenj carinijo po maksimalni tarifi. Višina kontingentov se ne objavi. Uvozna dovoljenja pa se izdajajo le tvrdkam, ki so že prej uvažale les iz dotičnih držav, zato mora uvoznik priložiti prošnji za uvozno dovoljenje carinska potrdila iz dobe od 1. 1925.—ll>2i». švicarskemu uvozniku se lahko scavi pogoj, da enako količino lesa, ki jo Uoče uvoziti na podlagi uvoznega dovjljenja, kupi od domačih producentov. Predpisi so torej zelo strogi, zato je ter> važnejša, da naša država po podatkih, ki jih objavlja dunajski s-Kolzmarkt« zaenkrat ni med izvoznimi državami, za katere veljajo te omejitve. Uvozna dovoljenja na podlagi kontingentov so namreč predpisana za uvoz okroglega lesa igličastega drevja in sirovega gradbenega lesa (tar. št. 230) in za tesan les igličastega drevja (tar. št. 232) iz Nemčije, Francije, Avstrije, Poljske, Češkoslovaške in Madžarske, za uvoz desk od igličastega drevja (tar. št. 237) iz Nemčije, Francije, Avstrije, Poljske, Rumuni-je, češkoslovaške, Madžarske, Rusije in USA in končno za uvoz mizarskih izdelkov in pohištva (tar. št. 259—264a in 265— 268, a. b) iz Nemčije. — Istočasno se zaradi poteka nemško-švicarske trgovinske pogodbe ukinejo nekatere pogodbene carine in se nadomestijo z avtonomnimi. Zato se poviša carina na pragove (razen hrastovih) od 1.20 na 1.30 frankov, na sode, škafe in slične posode od 18 na 25 frankov in na leseno kuhinjsko orodje in sirove lesene držaje za orodje od 40 na 50 frankov. Tarifa na okrogli les od igličastega drevja se odslej deli na dve postavki, in velja carina za hlode do 2 m dolžine, ki se rabijo za izdelovanje celuloze ali lesne mase O.05 franKa, za ostali okrogli les od igličastega drevja pa 0.40 franka (vse za 100 kg). — Naš izvoz lesa v Švico je bil doslej slab. Leta 1930. smo izvozili v Švico le za nekaj nad 33 milijonov Din lesa, večinoma trdega. Od te vrste odpade na les od igličastega drevja le nekaj nad 2 milijona Din. Tej mali količini uvoza mehkega lesa iz naše države je morda pripisovali, da za našo državo ne veljajo uvozne omejitve, dočim veljajo celo za Madžarsko. — PGravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Antona Grošija. peka in posestnika v Leša-h pri Prevaljah ;n enako postopanje o imovini dolžnice Bar babe Grošijeve, trgovke v Lešah pri Prevaljah. v obeh primerih je po ravni in i upravitelj dr. Dušan benčar, javni notar v Prevaljah, narok za sklepanje poravnave pa 10. marca pri okrajnem sodišču v Prevaljah in oglasrtveni rok do 5. marca. — Potrjena je prisilna poravnava, ki jo je sklenil do'žnik Ludvik Orn i;, trgovec v Marboru, Koroška 9.. s svoj mi jspniki za 100 odst. kvoto terjatev v 15 mesečnih enakih obrokih, od katerih zapade prvi 75 dni po sprejetju poravnave. =- Dobava živil. Vršile se bodo naslednje licitac je glede dobave živil (mast, fižol, testenine, olje. krompir, kis, riž, zdrob. Sat, čebula, loi, zelje iid.). in sicer: 8. marca pri 8. konjeniškem polku v Čakovcu, 9. marca pri 53. pešadijskem polku v Karlovcu, 10. marca pri 14. artil jeriiskem polku v Varaždi-nu, 11. marca pri 2. planinskem pešadijskem polku na Sušaku in 12. marca pri intendan-turi komande savske diviziiske oblasti v Zagrebu. (Oglas ie na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. D;rekcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 22 t. m. ponudbe glede dobave SO ni verig in 105 m jermen Direkcija državne železarne Vareš spreiema do 24 t. m. ponudbe glede dobave raznega orodia, bakrene pločevine itd. -(Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). Dobava čevljev. Dne 19. t. m. se bo vršila pri upravi III oddelka Zavoda za izdelavo oblačil za voisko v Zagrebu ustmena li-oitacija glede dobi ve 1500 parov gorskih čevljev (goizerc) (O^las ie na vpogled v pisarni Zbornice za TOI. poboji in vzorci pa pri omenjeni upravi). Borze 10 fel»ri?aria Na ljubi;anski borzi je danes deviz« London pričela zopet popuščati' enako je tudi deviza Trst po zadnr znatn^iš » vkrep tv- nek->"1 11'flHovfl'i) Ok'"?)"* p* so se devize Amsterdam. Berim in B-uselj. Na zagrebškem efektnem tržišča se je Vojna škoda ustalila iri tečajih, ki so biii zabeleženi zadnje um Za kaso je nottrala 252 do 253 brez zaključka. Do prometa pa je prišlo v 8 odst. Blairovem posoj lu po 54 in 55. v 7 odst. Seligm« novem posojilu po 48.50 in 49.25 m v 6 odst. begluških obveznicah po 41.50 in 43. Devize. Ljubljana Amsterdam 2266.20 — 2277 m, Berlin 1331.41 - 1342.21, Curih 1006.15 do 1101.65. London 192.93 — 194.53. Ne\vyork 5595.73 _ 5623.99. Praga 166 27 — 167.13. Pariz 221.17 - 222.29. Trst 291.10 — 293.51. a--«triisk- š lingi 790 blago. Zagreb. Amstordam 2266.29 do 2277.65. Bru«elj 783.46 - 787.40. London 192.93 do 194.53. Milan 29110—293 50. NeuVork kabel 5617.73—5645.99. NTewyork ček 5595.73 t < 5623.99. Pariz 221.J7 _ 222.29 Praga 106.27 do 167.13. Curih 1096 15 do 1101.65. Cnrih. Beograd 9 Co. Pariz 20.1775. London 17 6250. Newyork 512.50. Bruseli 71.46. Milan 26.57, Madrid 39.55, Amsterdam 206.88. Berlin 121.70. • Stokholm 99.25, Oslo 96.30. Kobenhavn 97.25 Sofija 3 70, Praga 15.17, Varšava 57.30. Bukarešta 305. Efekn Zasrreb. Državne vrednot" * Vojna škoda 252—253. za februar 249—253, za marc 248 do 250. 7 odst. investicijsko 57-59, 4 odsl. agrarne 30- 31.50. 6 odst. begluške 42—4?.. 8 odst. Blair 54—54.50, 7 odst. Blair 46.50 do 47.50. 7 odst. Drž. hip. banka 49.125 do 49.25. Beograd. Vojna škoda 252.50, 252.25 zaklj.. 7 odst. investicijsko 58 59.25 zakli.. 4 odsl. agrarne 32 zakli.. 6 odst. begluške 43.50. 43. 42.75. 42, 41.75. 42.75 zakli.. 7 odst. Bla»r 48 zaklj. 7 odst. Drž. bio. banka 50 zakli., Narodna banka 4980 zaklj. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (10. t. m.) Tendenca za les slaba, zakliučena sta b'la dva vagon.n de«k. smreka, jelka. Povpraševanje ie za 50.000 zaboiev za dateline (v predpisanih dimenzijah, deloma iz bnkovine). za 20 vagonov črnega gabra (dolžina 1—4 m, premer na tanišem koncu naimanj 18 cm, zdravo blago, brez grč; ponudena cena 10 Lit. za 100 kg), za 1 vagon jelševih suhih plohov (35 mm. medija 18 cm), za 1 vagon jelševih plohov (25. 30 in 00 mm. od 16 eni Š;rine navzgor), za večjo množino javorj,'>-vih svežih IPodov, ki ne sinejo ležati po po-sekaniu deli kakor 8 dni (dolžina 2—4 tn, le 10°, o od 1—2 m, prvovrstno blago, brez grč, brez temnega jedra, premer od 20 cm ravzgor in ne . preko 30—32 cm na debelejšem koncu, iavor mora biti nižinski, ne gorski, ler mehke ract ) in za 10 vagonov prvovrstnih bukovih cepanic (iz hlodov od 30 cm premera navzgor, brez grč). ŽITO -f Chieago, 10. februarja. Začetni f^čaii: PSenira: za marc 53.75, za maj 56.875, .-a iulii 57.375. za september 59: Koruza; z"-marc 34.50, za maj 37.75. za julij 39.875, za septfmber 40.50: oves: za maj 24.125. za julij 23.75; rž: za maj 44. -i- Winnipeg. 10. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 63.125, za julij 64.625. za oktober 66.125. -f Novosad«ka blagovna borza (10. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 31 vagonov Rž: baška 165 - 170. - Oves: baški -remski banaški 12.S - 130 .Ječmen: baški in sremski 63 C4 kg 125 - bašfct iri sremski. pomladn: 67 68 kg 150 - 160. Koruza: baška in banaška 68 — 70; baška. okolica Sornbor 70 — 71 baška. srem-«ka. za marc maj 76 — 78. sremska 70 io 71: sremska. pariteta šid 73 - 7^: »2« 340 - 360: »5« 305 - 310: »6* 255 do 265: V7* 190 _ 200 *8« 12250 - 127 50 -Otrobi: baški :n "remeh' 85 — 90. banatski 80 — 85 Fižol: baški. sremski. beli. brez vrpRe ISO — 1S5 -f Bndimpeštanska terminska borza (5". t. m.) Tendenca oslabljena, promet sl3b. — Pšenica: za marc 11.94 do 11.95, za maj 12.74 do 12.75: rž: za marc 13.01—13.23. za mu 13.05 do 13.9S; kornza: za maj 14.36 dol4.38. Delavska prosveta Trbovlje, 10. februarji- Naše delavske prosvetne organizac je streme resno za intelektualno povzdigo svojega članstva. Da zna delavstvo ceniti to delo svojih organizacij, priča obisk pri vseh prireditvah te vrste. V nedeljo popoldne smo imeli v Trbovljah kar dve taki prireditvi. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« je spravilo na oder kmečko burko »Trije vaški svetniki«. Oder »Svobode« razpolaga z lepim številom prav d<>-brih igralcev in igralk, zato nud.jo gledališke predstave tudi prav lep užitek. Igra »Trije vaški svetniki« je bila podana prav dobro, posebno v glavnih vlogah Tudi ostale vloge so bile dobro podane, vidi pa se. da so "ti igralci in igralke več ali manj začetniki. V Fortejevi dvorani je imel svojo prireditev prosvetni odsek NSZ Na programu sta bili dve burki »Lažni zdravnik« in »Triie tički«. NSZ je v Trbovljah razmeroma še mlada organizacija, zato svojega prosvetnega delovanja še ni mogla tako poglobiti, vendar pa kaže tudi v tem delu napredek. Fantje in dekleta imajo veselje in to tudi nekaj pomeni Tudi med njimi je nekaj igralcev, ki kažejo talent, primanjkuje pa jim intel gentnega voditelja, k: bi jim podčrtal smer in jih seznanil z oder-sko umetnostjo. Potrebna bi bila tudi dramska šola, skozi katero so morali tudi igralci in igralke drugih dramatičnih odrov kakor n. pr. »Sokola« in »Svobode«; v Trbovljah je publ ka v tem pogledu precei razvajena in brez tega ne bo šlo. igralci in igralke naj marljivo posečajo prireditve drugih prosvetnih organizacij. Kakor pa že omenjeno, dobra volja in marljivost bosta premagala vse ovire. Le pogumno na-prei! Iz življenja in sveta Za večni mir tovarišev na morskem dnu V cerkvi sv. Janeza v Portlandu se je vršila zadušra služba božja za posadko potopljene podmornice »M 2«. Ceremoniji je prisostvovalo moštvo ladij, vsidranih pred Portlandom ¥ stratosfero je še daleč Nemčijo tare gospodarska kriza. Tovarne se zapirajo in petmilijonska armada brezposelnih nenehoma rasie. Samo leta'-ska industrija ne čuti krize, marveč pro-speva bolj kot kdarkoli poprej. V znamenitih Junkersovi.h tovarnah v De-ssau delajo z vso paro da morejo siroti ustreči vsem naročilom, število delavstva nenehoma raste. V velikih montažnih prostorih se vrsto brezkončne serije posameznih vrst letal v različnem stadiju dogotovitve. Letalo se vrsti za letalom, od velik 'b in največjih potniških in tovornih orjakov, na do lahkih soortmh letale, ki se vsa izdeluje:o v serijah Prejšnja trimotorna transportna letala je zamenja! nov tip z enim ssnvm motorjem Difse.lovega s'stema. C-lovek začuden vprašuie: kdo neki bo pokuoil vs«. to robo v sedanjih težkih časih Toda profesor Junkers se na take opazke samo smehlja, češ. da so minili stari čas>. ko je kupec desetkrat preštudira; vse načrte in obredel pol sveta, preden 'e naročil tako ln ra ko letalo, fci ga je je dobil šele čez pol leta. če je šlo vse po sreči Danes se nrodajajo letala ro ameriškem sistemu kakor vse drugo blago. Kupec pride. izbere in ga vzame kar s seboj, plača pa v obrok:h kakor da bi kupil uro No. in na ta načla se kupčija kar dobro raz- V .j-ri J če človek govori s profesorjem Juti kersom, se seve ne more vzdržati vprašanja. kaj je z njegovimi stratosfera i,m' letali, o katerih se je nedavno toliko go voriio. Todi na to vprašanje je konstruk torja naenkrat sama rezc-rviranost, ker po vsej priliki odklanja Lavo r i,k e na predujem »Nekam preveč se je že fantaziralo o stratosfernern letalna pravi zamišljeno • Sicer ne trdim, da je to napačno, zakaj dandanes je že tako, da človek potrebuje s -k. predstav in želja, v katere o>ieva je hrepenenje -In tehnika, ki je napravila že toliko čudežev in ki še toliko obeta, je še prav posebno pripravno torišče člove- ške fantazije. Toda če m-i začne kdo kot tehniku in inženjerju praviti o stratosfer-nih letalih z brzino 700 do 800 kilometrov na uro, potem mi vseled slabo prihaja Kako ne.ki si ljudje zamišljajo to reč? V veli,k.h v.išinah je zrak sicer res vedno redkejši in se zračni odpor zmanjšuje, toda hkrati s škodljivim odporom, ki si ga prizadevamo kar moči zmanjšati, pojema pa tudi koristni zračni vzsron, ki daje letalu vzgon, da se mere držati v zraku Zaradi tega bi morala imeti let a1 a v tako redkem zraku ali prav velike nosilne ploskve, alfi pa mnogo v ožjo brzino, kar pa se da doseči le z močnejšim' motorji:, ki so seveda tudi težji in zmanjšujejo nosilnost letala Skratka: tudi v stratosferi ne dobimo n'česar zaston j. V štirikrat redkejšem višinskem zraku se bo v idealnem primeru morda v dogled-nem času res posrečilo poivoMti brzino Toda poprej bo še treba opraviti ogromno poskusnega in konstruktivnega de?a, tako da je zdaj še prezgodaj kaj konkretnega obetati. Imela pa bodo stratosfera a letaka _ kadar pridejo — velike prednosti v primeri z današnjimi sistemi. V prvi vrsti ne bodo tako odvisna od menjajočih se vremenskih prilik, zakaj stratosfera je po sodbi meteorologov zelo m.rna. Orientacija bo do-kao lažja, ker v tistih plasteh nenehoma sije sonce in vedno se vidijo mesec in zvezde Kakor rečeno pa je do teh višin še dolga m naporna pot, polna težkih pre-skušenj, zakaj o stratosferi vemo le prav malo pozitivnega Kdo ve n pr kakšnemu žarkovju bodo tam gori izpostavljena le tala in kakšen bo učinek na ljudi in na materija!9 Kakšne ure-mein bit; električne prildke in ali se glede teh ravnamo po Piccardovih dognanj.h, ali pa naj pričaku jemo rezultatov novih raziskovanj. Le sistematično in korakoma se bodo rešili vsi problemi. Na vsak način pa se je treba izogniti vsakršnega rizika za ljudi in pa tudi za dragocene stroje^. Mussolini pošilja čete v šanghaj Ripfpri i-i -JU«. v^. p. -K,, , i. V Gaeti se je vkrcalo na križarki »Trento« in »Espera« večje število čet za varstvo italijanske kolonije v Šanghaju Naši čuti so nepopolni Vsako spoznanje sveta se izvrši s pomočjo naših čutil — pogreška ali nepopolnost v čutilu se bo torej odražala v po-grešnih in nepopolnih naziranjih. Naša čutila pa so v resnici nepopolna. Od vsega, kar se dogaja okoli nas nam nudijo tako rekoč samo majhen izrez in drugega ne upoštevajo kazen tega je cela vrsta pojavov. ki jih z našimi čutili sploh ne moremo dojeti. Takšen pojav je n. pr. elektrika. Vzemimo. da je planinec v času, ko se pripravlja nevihta, v bližin: kakšnega gorskega vrha Zrat- je v tej okoliščini tako nabit z elektriko, da se celo iz železnih delov, kakor iz konice capina krešejo iskre — planinec pa či3t.o telesno ne čuti ničesar. Šele opazovanje cepina grmenje itd. ga bo opozorilo na pretečo nevarnost Seveda čutimo učinKe tokov visoke napetosti. n. pr. električne udarce toda posebnega sprejemnega organa za elektriko samo nimamo Ta neiostatek sp pa končno izkaže kot prednost — predstavljajmo si n pr.. kako bi bilo z nami »:e bi morali čutiti vsako spremembo -^ektričnega stanja v ozračiu m vsalt radio val, ki kroži okoli zemlje! Posebno nepopolno je naše optično čutilo. oko Primeriaimo ga samo z lečr»im Bistemom kakšnega ootMrneišpea fotografskega aparata. Okroglina roženice ni n. pr. nikoli tako točna kakor jo lahko dose- žemo pn precizijski leči, vidno polje je pri očesu proti robu prehitro neostro itd. Takšne pogreške di smatrali pri leči za velike pogrešite. Ali drug primer: oddaljene luči se nam vidijo ponoči kakor žareče zvezde z nepravilnimi snopi žarkov, čeprav je svetloba teh luč' vendar enakomerno razdeljena. Ta napaka je posledica nepravilnega lomljenja svetlobe na površini našega očesa, ki je vedno vlažno. Že slavni fizik Helmholtz je proglasil oko zaradi takšnih nepopolnosti za pogrešen izdelek narave. Seveda pa ne smemo pozabiti na to, da oko v mnogih ozirih vendarle prekaša še tako dovršeno lečo, n. pr. kar se tiče gledanja barv in prostornega gleaanla. Vendar nam posreduje le majhen del tega, kar bi se dalo videti. Oko je občutljivo namreč samo za določene svetlobne valovne dolžine. Tako zvanih infrardečih žarkov ne vidimo, temveč jih le občutimo kot toploto. Prav take ne vidimo ultravioletnih žarkov, čeprav zelo močno učinkujejo na kožo. Fotografska plošča pa je baš za »litra, vi ol e t ne žarke zelo občutljiva in tudi marsikatere drobne živali n pr. mravlje, lahko gledajo žarke, ki jih mi ne vidimo. Prav tako je z našim sluhom, ki dojema le zvoke določenega področja nihlja-jev. Cujemo zvoke s 16 nihljajev v sekundi do zvokov z 20.000 nihljaji. Kakor pri vidu nas tudi pri sluhu marsikatere živali močno prekašalo Slične nepopolnosti bi lahko navedli tudi za tip. okus in vonj. Posebno očitno »pogreSko« narave pred- Vsak dan 18 smrtnih nesreč živimo v dobi »nore brziee«, čeprav često sami ne vemo, zakaj tako brzimo. V večini primerov ne ve tega niti krmar motornega vozila, kadar prekorači dopustno mejo brzine, ne zavre vozila pravočasno in povozi človeka, da izkrvavi in umre na ulici. Takšne vozače kaznujejo na Angleškem z ječo, toda njihovih žrtev ne morejo obuditi v življenje. Iz pravkar objavljene statistike prometnih nesreč na Angleškem v letu 1931. izvira, da je bilo tega leta v državi 181.488 prometnih nesreč. k: so zahtevale 6685 smrtnih žrtev in 202.147 težje ali lažje ranjenih oseb. Predlansko leto je bilo. 156.793 nezgod in nesreč, ki so zahtevale 7305 smrtnih žrtev in 177.895 ranjencev. Prometna policija objavlja, da se je število ponesrečencev lansko leto znižalo. Rekord med vsemi drugimi mesti je odnesel Birmingham s 5683 ubitimi in ranjenimi osebami. Navedene številke kažejo, da zahtevajo prometne nes. eče na Angleškem vsak dan IS smrtnih žrtev 1260 m ood zemljo O katastrofi v Charleroiju. pri kateri je prizadetih tudi nekaj naš'h rojakov, poročajo listi naslednje podrobnosti: Katastrofa je nastala zaradi eksplozije treskavega plina in se je zgodila v naj-g^bokejšem rovu premogovnika. 1260 m pod zemljo. V rovu ie bilo ob času nesreče zaposlenih 25 mož Kmalu po eksploziji so potegnili na zrak 7 rudarjev Vsi so bvli hudo ranjeni Vodstvo premogovnika je dalo nalog svojim inženjerjem. da se morajo nemudoma 'otiti reševalnih del Poslali so v rr-ve delavce, ki pa imajo silno težavno delo. ker je v rovih 60 stopinj vročine. Delavci moralo nositi maske proti plmu. posluževati pa se morajo tudi drugih tehniških pripomočkov. Zanimivo je, da je ostal neranjen samo eden izmed 25 nesrečnikov, ki jih je zasula eksplozija. To je neki Germain Na-mecce, ki je doživel že dve podobni katastrofi pod zemljo Zanimivo pa je tudi to. da se je na mestu sedanje nesreče pred petim; leti primerila podobna katastrofa, ki je zahtevala 5 človeških življenj. Ciklonska katastrofa na Reunionu Le Reunion je francoski otok v Indij-Reunionu divjal ciklon, ki je povzročil strašna opustošenja. Prestolnica St. Denis je popolnoma v razvalinah, v St. Pau-lu je porušena cela vrsta hiš. Doslej so našteli 45 mrtvih, vendar domnevajo, da je žrtev še mnogo več. La Reunion je francoski otok v Indijskem oceanu. Leži 800 km vzhodno od Madagaskarja, je 71 km dolg in 51 km širok ter zavzema 2400 štirjaških km površine. Prebivalstva ima nekaj manj kakor 200.000. Na otoku so orkani redni pojavi. Od novembra do marca grozi nevarnost tako zvanih Mavricijevih orkanov, ki nastopijo, kakor kaže statistika, navadno dvakrat letno. Vselej povzročijo ogromno škodo. Najzapravljivejši evropski minister V ameriških listih čitamo o radodarno-sti evropskih ministrov, ki so se zadnje čase mudili v Ameriki, kjer so razsipali z napitninami. Rekord v napitninah je do nedavno držal siamski kralj Prajadhipok, ki je dal washmgtonskim šoferjem, ki so ga vozili po ulicah, 30 dolarjev. Na vsaki vožnji je odrinil takšen ščepec bankovcev iz svoje denarnice. Italijanski vnanji minister Grandi pa ga je še prekosil v razsipnosti. Dal je šoferju za vsako vožnjo 40 dolarjev. Precej skromnejšega se je pokazal francoski ministrski predsednik Laval, ki je ob svojem obisku v Ameriki dal šoferju 20 dolarjev. Angrleški premier Macdo-nald, ki je dal vozačem samo 15 dolarjev napitnine, velja danes v Ameriki med sodobnimi evropskimi državniki za največjega stiskača. Sestumo delo ori ameriških železnicah Ameriške železnice so uvedle iz strahu pred naraščajočo brezposelnostjo šesturno dnevno delo. 21 delavskih strokovnih organizacij, v katerih so včlanjeni ameriški železničarji, je izjavilo, da se strinja s tem ukrepom. Pristale so poleg tega na 10-od-stotno znižanje mezde samo zato, da pride na ta način pol milijona delavcev spet do zaslužka. . Ji LAH stavljajo organi, ki jih naše telo vsebuje, a jih sploh ne potrebuje. Takšen organ je slavni slepič, ki je postal z razvojem človeka čisto odveč, razen tega pa predstavlja neprestan vir nevarnosti za človeško , zdravje in življenje Telo ima potem še i polno podobnih spominkov na nekdanje ' razvojne stopnje človeštva. Tako nosi še danes celo številce majhnih, zakrnelih kosti na hrbtenici, k: so ostanek nekdanjega človeškega — repa ŠE VEDNO NAJUGODNEJŠE kupite obleke, snknfe. nsnjene sok-njiee ter blago za obleke ori tvrdki Drago Schvvab. Liubliana Največji cvet na svetu Največji cvet, ki ga poznamo na svetu, rase na Filipinih, in sicer uspeva na pobočjih ognjenika Ago Domačini imajo ta cvet v posebnih čislih Rase v višini 800 m nad morjem in uspeva dobro samo zaradi bližine ognjenika Popek tega cveta je tako velik kakor zeiinata glava v naših krajih kadar o« se cvet odpre, meri v pre-6 meru 1 m Cvet tehta pribUžno 10 kg in po angleškem guvernerju Stanfordu Raff-lesonu so ga krstili za rafflesio. K politični aferi med Nemčijo In Litvo Ob ustanovitvi litovske države je slednji pripadel tudi oni košček Vzhodne Pruske, ki leži na desnem bregu reke Njemena in čigar prebivalstvo je litovske narodnosti. Kot politična uprava precej ponemčene dežele je bil določen direktorij, v katerem so imeli Nemci in litovski ponemčenci precejšen vpliv. Guverner Merkys je v imenu osrednje vlade odstavil predsednika direktorija Botteherja. ker je ta mimo litovskih oblasti neposredno stopal v stike s pruskimi uradi, kakor da je klajpedsko ozemlje še danes del Nemčije. Slika nam predstavlja glavne osebe te politične afere, ki jo je Bruning predložil celo tajništvu Društva narodov. Od leve na desno sede: Guverner Merkys, predsednik Bottcher ter ravnatelja Szigaud in Podzus, ki sta tudi zapletena v stvar Smrt kralja zbirateljev znamk V azilu neke angleške dobrodelne ustanove je nedavno zatisnil svoje oči 78-letni ubožec Josef Palmer, nekdanji kralj zbirateljev znamk. Ko je čutil, da se riiiža smrtna ura, je poklical k postelji usmiljenko. ki mu je stregla, ter ji je odkril, da je bil svoje čase imovit mož s štirinadstropno hišo. K njemu po pr hajali kralji in knezi, katerih naklonjenost je segala tako daleč, da so mu posta i celo osebni prijatelji. Strežnica je poslušala bolnika vendar pa mu ni verjela nit: trohice Smatrala je. da se mu blede in da ji pripoveduje izrodke domišljije. šele po bolnikovi smrti se je uprava bolnišnice informirala, če je morda kaj resnice na tem, kar je pokojnik pripovedoval. In glej, izkazalo se je, da Palmer ni fantaziral ko je pravil usmi-ljenki dogodke iz svojih mlajših let. Vse. kar je povedal, je bila resnica. Palmer je bil svoje čase znan Sirom sveta, filatelisti so v njem obožavali svojega kralja, ki je imel pred nekaj desetletji velikansko trgovsko hišo za znamke v Londonu. V tej hiši so ga obiskovali mnogi vladarji in sedanji angleški kralj Jurij V. je bil med gorečimi občudovalci njegove zbirateljske strasti. Inozemski mogočniki so se shajali pri Palmerju prav tako kakor ameriški milijonarji. Palmer je umel govoriti z vsakim in je žrtvoval velike vsote posebno v dobrodelne namene. To pa je lahko delal, kajti njegova hiša je bila prva svoje vrste na svetu, tam so se prodajale najredkejše filatelistične posebnosti. Kjer je bilo treba kupiti kakšno redko znamko, je bil Palmer gotovo med prvimi ponudniki. Svoj poklic je začel Paimer na ta način, da je v mladih letih našel na ulici znamko z Rta Dobre nade. Pobral jo je in jo nesel domov. Lotila se ga je zbirateljska strast za znamke, strast ki je bila tedaj šele v početkih. Bistroumni Palmer je spoznal, da se da iz tega napraviti posebna stroka, ki bo ne le zanimiva, ampak tudi donosna. Začel je zbirati znamke na ta način, da je obiskoval znane trgovce, lastniKe pisarn ki so si dopisovali s kolonijami. ladjedclničarje in tvorničarje. Prosil jih je, naj mu odstopajo tuje znamke, ki nimajo zanje nobene vrednosti. Razume se, da mu je vsakdo rad ugodil, tern bolj, ker je znal občevati z ljudmi. Tako pridobljene znamke je Palmer nalepil na lepe pole čistega papirja in jih začel izve-šati v trgovinah. Kupčija je kmalu začela cvesti, nesla je vedno več in slednjič si je Palmer pridobil toliko, da je lahko kupil veliko štirinadstropno hišo. Njegova trgovina se je vedno bolj širila in Palmer-jevo premoženje je naraslo na pet milijonov šilingov. S tem je bil dosežen višek. Palmer, ki ni bil grabežljive narave, je preveč zaupal ljudem in prelahkoverno naložil denar. Soobčani so ga osleparili za ogromne vsote in on. poštenjak, je plačal namestu goljufov. Premoženje se je kmalu skrčilo na nič. Mncgi, ki jim je ustvaril življenjsko eksistenco, so g i začeli pobijati v konkurenci. Delali so po iznajd-Ijivejših kupčijskih načelih in so ga prekosili. že davno pred svetovno vojno je bil Palmer revež. Njegovo prej tako zveneča ime v filatelističnem svetu je obledelo in zapadlo pozabljenju. stara leta je moral iskati pribežališča v ubožnici in zdaj je v tem azilu tudi umrl. Izbruh ognjenika Fuego Ogromen steber dima se je dvignil iz žrela ognjenika Fuego v Guatemali in čez nekaj ur je lava uničila več mest in zahtevala na tisoče človeških žrtev. Sliko je snel pogumen pilot iz višine 5000 m Bivši veliki župan v ubožnici V budimpeštanski ubožnici je te dni umrl bivši veliki župan Ludovik Ambro-szovich, eden največjih političnih talentov predvojne Madžarske. Bil je bližnji sorodnik Franca Kossutha in v koalicijski dobi je že s 27. letom starosti dosegel čast velikega župana v Baji. Po koalicijskem režimu pa je Ambroszovichu odklenkalo. šel je v Budimpešto, kjer je našel dovolj priložnosti za kratkočasenje. Imel je milijonsko premoženje, a ker ni umel gospodariti ,ga je kmalu razmetal. Padal je vedno nižje, slednjič se ie začel vdajati pijači in končno je bil popolnoma brez sredstev. Prijatelji in sorodniki so ga izobčili in zavrgli. Konec koncev se je pobrigala zanj mestna občina, ki ga je spravila v ubožnico v kateri je preživel zadnja leta. Mestni ubožci so bili zelo ponosni na svojega tovariša s sijajno preteklostjo in so ga nagovarjali z »velerodjem«. Umrl je v 55 letu fizično izčrpan in moralno popolnoma uničen. Srednjeveško orožje v mandžurski vojni V kitajskih muzejih je še danes polno orožja ki so ga bili oslavili Portugalci v 17 stoletju na Kitajskem. V skrajni sili se Kitajci še danes zatekajo k njemu. Ko ie pred dvema letoma izbruhnil na sibir-sko-mandžurski meji konflikt so Kitaici oborožili svoje vojake s tem starim orožjem in Rusi so jim tedaj unlenili tnoo zgodovinskih pušk ter lib odposlali v Ljenm-errad kier so 1ib ohranili v voinem muzeju Nekpmn častniku so ob tisti priliki uplenili pištolo, k! je tehtala 4 funte, in evropsko sabljo iz 14. stoletja. ANEKDOTA Filmski režiser Fritz Lang je zavpil med snemanjem svojega zadnjega filma na nekega igralca: »Dragi, kolikokrat vam bom moral še povedati, da igrajte ta prizor tako!« In je prizor zaigral igralcu »To vem tudi sam,« je menil igralec pikro. »Zdi se mi, da me smatrate za velikega idiota?« »Ne,« je odvrnil Lang, sne — a lahko se motim.« Vsak rlan ena »Oprostite, ali bi lahko govoril s svojim zagovornikom ? * J. O. Curvvood 35 Ma meji svela »To je pa res od sile!« je vzkliknil zdajci. . »Mislim, da je!« mu je pritrdil Alan. Hladni razum je iel neusmiljeno izpodrivati čuvstvo sreče, ki se ga je bilo polastilo Obsipala so ga vprašanja, ki mu na »Nomi« še na um ni prišlo, da b ibtl odgovarjal nanje Zakaj je bilo na pri" mer za Mary Standishevo tolikanj važno, da bi jo imeli vsi za mrtvo? Kaj jo je gnalo, da se je najprej obrnila k njemu, nato pa skočila v morje? V kaki skrivnostni zvezi je bila z Rosslandom. tem pomagačem smrtnega sovražnika Alaske. Johna Grahama, kateremu je bil on. Alan Holt, prisegel maščevanja, če bi se le kdaj ponudila prilika, da ga izvrši? Silna žeja ga je obšla, da bi razbi-stril te nerazrešljive uganke, in odrinila vsa druga čuvstva. Divji Smith ie v somraku videl, kako sa je Alanov obraz mračd ter postajal čedalje trji in ostrejši; a molčal je. Alan se je mučil in mučil, da bi spravil v to skrivnostno in sumljivo temo nekaj zmisla in zveze Zakaj je bila prišla na »Nomi« v njegovo kabino? Zakuj ga je bila tako očividno namenoma zigra-la proti Rosslandu in zakaj je nazadnje pohitela naprej, v njegov dom sredi tundre? Zlasti to .-joslednje vprašanje je trdovratno zahtevalo odgovora in se ni hotelo niti ^a trenutek umakniti dru" gim vprašanjem. Iz ljubezni ni bila prišla k njemu. O tem se je bil dokaj trdo prepričal. Zakaj, ko jo je držal v svojem ..aročju. je bra' v njenem obrazu nejevoljo, odpor, strah in grozo Gotovo jo je b;i prignal semkaj kak drugi, bolj skrivnosten nagib. Čeprav je to spoznanje neodvračljivo stopalo predenj, mu vendar ni moglo popolnoma vzeti notranjega čuvstva sreče Bil je kakor človek, ki najde po pustolovščinah, hujših od same smrti-spet pot v življenje; A vzlic tej radosti so se zgrinjala nadenj zelo protislovna čuvstva. Naj se je ^ tako upiral, vendar se ga je po-laščal nedoločen sum. A ta sum ni mogel nalik mrzli prhi ohladiti sreče v njegovi krvi. Vzlic vsemu je bil prepričan, da je Mary Standisheva pred nekom bežala in da ze bil njen begizSeattla posledica obupnega položaja. Dogodek na ladji je bil nadaljn' dokaz tega in njena navzočnost na njegovem posestvu je bila končni do" kaz Mooi, ki se jim ni mogla upirati, so jo bile pregnale, in v svojem obupu se je zatekla k njemu. Do njega edinega se je bila obrnila. ko je potrebovala pomoči. Verovala je vanj. Trdno je zaupala, da se ji pri njem ne more zgoditi nič hudega Njegove mišice so se napele in mahoma ga je obšla želja, da bi se mogel boriti za njo. Večerna pesem tundre je prodrla do njegove zavesti in blaga krasota milo, ki so se širile pred njim. ga je premagala. Ko sta pri" šla do gorskih sotesk, je napeto oprezal za jahalkami, a čipkaste koprene večera so se gostile in vse njegovo oziranje je bilo zaman. Petje ptic je postajalo tišje, zaspani klici so se dvigali iz trave in z vode. Solnčni ogenj je zamiral in puščal za seboj mehko mcr.ie zlata in škrlata na robu sveta. Noč je bila in vendar dan in Alan bi bil rad vedel, kaj je mislila Mary Standisheva v svojem srcu Karkoli jo je bilo prignalo na njegov jelenji ranč — v prinun z dejstvom, da je zdajle jahala tu nekje tik pred njim, je bilo vse to čisto postranskega pomena. Skrivnost, ki jo je obdajala, se je t,o" rau. jutri razplesti. O tem ie bil prepričan. Zaupala se mu bo. Zdaj, ko se je popolnoma predala njegovemu varstvu, mu bo br^z pomišljanja povedala tisto, česar se mu na »Nomi« ni upala razod^i. Zato je mislil samo še na srebrno se svetlikajoči kos somraka, ki ju je ločil drugega od drugega, n rekel nazadnje divjemu Smithu: »Kar vesel sem da si jo pripeljal semkaj.« »Nisem je pripeljal,« je zafiil divji Smith. »prišla je sama >d sebe.« Godrnjale je skomignil z rameni »In razen tega; ne jaz. ampak ona sama je zasnovala in izvedla vso to reč. Ne ona z menoj, ampak jaz sem prišel z njo semkaj. Ona je bila poveljmca," jaz nisem imel niti pravice glasovanja.« Obstal je, da bi si z užigalico orižgal pipo. Preko drobnega plamenčka se je divje in besno ozrl na Alana, ali nekaj v njegovih očeh ga je izdajalo. Alan je to videl in bi s; bil od radosti najrajši glasno zasmejal. Stara dobra volja ga je spet obšla. »Kako je pa bilo?« je vprašal. Divji Smith je krepko in glasno puhnil iz svoje pipe, uato jc je vzel iz ust in globoko zasopel. »Prvo, česar se spominjam, ie bila četrta noč po najinem izkrcanju v Cordovi. Dotlej nisem bil mogel dobiti nobenega vlaka na novi progi. Nekje blizu Chitine se je utrgal oblak — dežju to ni bilo več podobno, Alan! Tiho morje se ie ulivalo na nas in dve ali tri druga morja so mu pomagala. Voda je izpodjedala progo Nato je prišla poštna kočija. Konji ;o plavali, kočijo je kar odnašalo, kočijaž na kozlu je bil na pol utopljen. A jaz sem bil tako lačen, da sem sedel vanjo, češ. vsaj vChitino moram priti. Za menoj je rri-sedel še nekdo in vprašal sem se, kateri tepec bi utegnil biti. Omenil sem nekaj o lakoti in da bi bil drugače ostal v vlaku. Moj sopotnik n> odgovoril. Tedaj sem začel preklinjati. Mislim, da imam v tem pogledu vse jezike sveta v mezincu. Preklinjal sem. da je bilo groza poslušati, Alan. Preklinjal sem vlado, ker gradi take ceste, preklinjal sem dež, preklinjal samega sebe, ker nisem bil vzel nikaike zaloge s seboj. Rekel sem, da je moj trebuh prazen kakor izstreljen naboj, in še to in ono. Na pol iz uma sem b:i od lakote. A tedaj je hud blisk razsvetlil notranjost voza. Alan, ona mi je sedela nasproti, s kovčegom na kolenih, vsa mokra, oči so ji sijale — in smehljala se mi je! Da, gospod, smehljala se je! Slišiš? Smehljala se je!« Prosvetno delo ¥ Sloveniji V dravski banovini ie 15 gimnazij in realnih gimnazij, 7 učiteljišč, 40 meščanskih in 840 osnovnih šol — Prosvetnih društev je 1500 Kakor poročamo na 2. strani, je banovin-ski svet na svojih včerajšnjih sejah razpravljal o banovinskem proračunu izdatkov za prosvetne namene Razpravo »ta otvori-!a dva važna in zanimiva referata: referat prosvetnega odelka banske uprave ter referat banov.nskega šolskega odbora o stanju našega osnovnega šolstva in o splošnem prosvetnem delu. kolikor se vrši s sodelovanjem a!i pod kontrolo dražve in banovine Po obeh referatih, ki nudta nazorno sliko o slovenskem šolstvu, posnemamo naslednje podatke: Srednje šole V šolskem letu 1931-32 je v banovini 12 državnih srednjih šol: od teh sta dve klasični gimnaziji, 10 je realnih gimnazij. Realčni razredi (V.-VIII.) se vzdržujejo kot p^ra elke na l. realr.i gimnaziji v Liublja-n: in na realni gimnaziji v Mariboru Vse te srednje šole so popolne (z 8 razredi) z izjemo realne gimnazije v Murski Soboti, ki je štirirazredna. Na vseh. z izjemo I. in 111. realne gimnazije v Ljubljani, se vzgaja moška in ženska mladina Nedržavne srednje šole so 3. Škofijska klasična xinma.*iia v Št. Vidu in mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani sta popolni in imata pravico javnosti, zasebna ženska realna gimnazija pri uršuiitikah v Ljublian' pa ima 3 razrede ter ima pravico javnost' za prva dva razreda. Na državnih srednjih šolah je vpisanih v 18S odde'kiii 5653 učencev in 2098 učenk skupno 7751. Porast napram lanskemu letu znaša 4S1 učencev(nk) m 7 oddelkov. Radi varčevanja so se dovolile vzporednice le v najnujnejših primerih tako da pride v banovini povprečno 41 učencev (učenk) na 1 oddelek. Na 3 nedržavnih srednjih šolah ie v 29 oddelkih 361 učencev in 787 učenk skupno I14S; 1 oddelek in 6 učencev ie več kot lani. Na vseh 15 rednih šolah v banovini ie v 103 razredih z 217 oddelki 6014 učencev in 2S85 učenk cVimno Q(509 Učiteljišča Na št:rih netrazrednih državnih učite-Ijiških šolah (2 sta moški. 2 ženski) je v 28 oddelkih 399 učencev in 640 učenk, skupaj 1039 učencev Učencev je 29. 10 mam kot lam Na treh zasebnih ženskh učitelji-ških šolah ie vpisanih v 10 oddelkih 273 učenk (23 manj kot lani) Ker se zasebni učiteljski šoli v Liubliani in Škofij Lok' glede razredov izpolniuieta v eno imamo dejansko skupno 6 popolnih učiteljiških šol. k.er se pouču.e v 30 razredih z 3S oddelki 399 gojencev m 913 goienk Meščanske šole Meščanskih šol imamo državnih 31: 4 deške in 5 dekliških, ostale mešane. Od teh ie 28 popolnih s 4 razredi.' 3 se izopolnju-jejo Dostopoma (v Senovem sta 2 razreda, v Novem mestu in Zg šišk pa 3 razredi) Poleg navedenih imamo še novo ustanovljeno mešano meščansko šolo v Škofji Lok . k; pa radi gospodarske krize še tu pričet s> poukom. Na državnih meščanskih šolah je letos v 161 oddelkih 2515 dečkov m 2678 deklic, skupno 5193 Porast napram lanskemu letu znaša 316 učencev in 219 učenk ter 8 oddelkov. Na 9 zasebnih meščanskih šolah ie v 36 oddelkih 1255 učenk (38 učenk več in 1 oddelek mani kot lani). Na vseh 40 meščanskih šolah je 6448 učencev m učenk. 573 več kot lani. Meščanske šo'e izkazujem tedai s tekočim šolskim letom razveseljiv porast frekvence Ker so dobile medtem z uveljavlieniem zakona o meščanskih šolah (5 dec. 1931) zakonio nodlago in iim ie v zakonu oripo-znana veljava nižje srednje šole. ie upati oa bodo v prihodnjem šolskem letu še izdatno povečale frekvenco m zmanjšale naval na srednie šole. Osnovne šole V dravsk- banovini ie v šol. 'etu 1931-32 840 šol s 133.277 šoloohisku jočimi otroci in oJpade na razred povprečno 40 otrok Za to število šolskih otrok :e na razpolago 2554 učnih sob Primanjkuje torej še 8/9 učn-b -oh ker -mam. ?81fi r3T-»dov T 617 vzporednic. Prav redke so tedaj šole. na katerih bi števfio učnih sob zadostova- lo. V privatnih poslopjih je nastanjenih še 30 narodnih šol. Še nepovoljneje je stanje glede naturainih stanovanj učrteljstva. Na šolah ie 1330 naturainih stanovanj in primanjkuje 1S56 stanovanj. Nad polovica učitelje\ nima naturainih stanovanj. Zaradi nezadostnost števila učnih sob in naturainih stanovanj za učiteljstvo je banovinski šolski odbor povsod kjer so bili dani pogoji. pokrenil preskrbo učnih sob m stanovanj. V začetku šolskega leta je bilo pričakovati ž-ivahnega stavbnega gibanja z zidanjem in prezidavanjem šolskih zgradb V ta namen so imeli krajevni šolski odbori vse pripravljeno, t. j odobrene načrte iin dovoljena amortizacijska posojia z nabranimi stavbnimi fondi. Gospodarska kriza z neprilikurm na ienarnem trgu pa je otežkočiLa zidanje onim šolskim občinam. katere so z delom že pričele Odobrenih amortizacijskih posojil krajevni šolski odbori niso mogli dvigati v denarnih zavodih ka? jih je oviralo v izpolnjevanju obvez napram podjetnikom V načelu odobrena posojila so denarni zavodi v poedinih primerih preklicali in s tem šolskim občinam onemogočili zidanje. Nova šolska poslopja Iz navedenih ozirov je bilo zidanje in prezidavanje šoi močno omejeno. V nezmanjšanem obsegu pa so se vršile vse priprave, ki so potrebne za zidanje in prezidavanje šol, da bo vse pripravljeno, ko nastopi ugodnejš' gospodarski položaj. Dogradilo in svojemu namenu se je izročilo v 8 srezih 11 novih šolskih poslopij. Večjih prezidav in dozidav je bilo izvršenih v 7 srezih na 12. šolah tako. da fe sedai povsem ustrezajo svojemu namenu. Z;da se 7 novih poslopij, 4 pa se pre-zidavajo Za pričetek zidanja imajo vse pripravljeno v 10 srezih za 20 šol. Zidave pa so se morale odložiti vsled pomanjkanja kreditov na ugodnejš- čas. V vseh srezih banovine so se izvršili komisijski ogledi v svrho preskrbe zado^t nih in zdravih učnih prostorov Te komisije so ugotovile, da bo treba v 47. kraj"h zidaH nova poslopja, v 35 pa bo mogoče odpomoči nujnim potrebam s prezidavami in dozidavami že obstoječih pos.opij. V banovini so se ustanoviii 2 novi šob (Gajnarje Fifcšinci) Ustanovitev 2 pa je bila '.vrnjena, ker ni bilo zakonite osnove. Na osnovi čl. 139 točke 14. zakona o narodnih šo^ah se je izvršilo 17 pre-šol- j. 9 zavrnilo, največ zaradi bodoče pregrupacije upravnih občin. Revnejše občine, posebno one. ki imajo visoke naklade in ki so začeie zidati m prezidavati šolska poslopja je kraljevska banska uprava gmotno podprla nz banovin-skega proračuna 1931-32 s podporo 478.296.50 Din Ker je bil banovinski pro-r~čun v tej poziciji znatm, skrčen. je Ido treba omejiti tudi podpiranje šol. šolska zemljišča Vsa šo-l a zemljišča v dravski banovini merijo 345 ha 87 a 43 m* Od teh se uporablja 178 ha 84 m* direktno v sorske namene. Premalo prostora je za sadovnjake, ki bi morali biti pri vseh šolah kot vzorna učila — za pouk iz sadjarstva. Pri 114 šolah ni šolskih vrtov. 92 šol pa ima Šolske vrtove tako majhne, da ne ustrezajo šolsko vrtnarskim namenom. Velikost teh vrtov znaša 2 do 3 are. Na 117 šolskih vrtovih ni drevesnic, ker so vrtov Dremajhni ali pa imajo za drevesnico ne-Drimemo lego in zemljo Prispevki kraievnih šolskih odborov ter kr. banske uprave in raznih korporacij za oskrbovanje in zbolišanie šolskih vrtov so znašali v letu 1930 284.277 Din. te vsote so se porabile v naiveč primerih za nove ogra-ie. ki so za časa voine m po vojni skoraj povsod razpadle Leta 1931 je v proračunih krajevnih šolsk'h odborov določena za šolske vrtove vsota 413.196 Din . Splošno izobraževalno delo Z odlokom kralievtfce banske uprave I-No 1994-1 z dne 25 februaria 1931 se ie ustanovil pri prosvetnem oddelku kraliev-ske banske uprave referat za narodno izobraževanje, v katerega področje spada po zakonu o narodnih šolah v najožjem stiku z banovinskim šolskim odborom evidenca iu posebno vodstvo vsega izobraževalnega, organizačnega in prosvetno-gospodarskega dela društev in učitelistva. Sestavlja se kataster vseh obstoječih društvenih in prosvet-no-gosDodarsk:h ustanov ter zbirajo podatki o izvenšolski usposobljenosti učitelistva za razne prosvetne in gospodarske panoge. V preteklem 'etu ie bilo tudi 11 nadaljevalnih in strokovnih tečajev za učiteljstvo. Za izpopolnitev učiteljske izobrazbe je kraljevska banska uprava skrbela s tem. da je odkupila za sreske učiteljske knjižnice in šolske knjižnice razne knjige v znesku 42.000 -Din. Tudi skrb za mladinske knjižnice se ni zanemarjala. Podprla so se založništva z odkupom knjig v znesku Din 17.000,— Za književne edicije in časopise se je izdalo za 42.000 Din podpore. Vodnikova, Mohorjeva in Cankarjeva družba ter Kmetijska matica se ie podprla z odkupom primernega števila knjig, ki so se darovale obmejnim krajem našim izseljencem. strokovne pa kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnim šolam. Statistika kaže. da je v dravski banovini 406 javnih knjižnic (ne vštevši knjižnic, ki so pododsek' društev) s 675.145 knjigam' in 117 955 čitatelji. Humanih društev je 665 s 97.555 rednih članov. Imovina teh društev presega vrednost 27 000.000 Din. Od teh društev ima 2.-10 svoje društvene domove v vrednosti okott ll.GOOcflOO I)in. Splošno prosvetnih društev je 986 s 10S.839 rednitrli člani, vrednost imovine ie 19.(100.000 Din. Domovi. 95 po številu, so vredni nad ,30 000.000 Din. Gosnodarsko • prosvetnih društev je 5S8 s 153.098 rednim-člani. Niihova imovina se ceni na 6.000.000 Din. 29 domov pa reprezentira vrednost 9,000 ono Din Podpore v prosvetne namene Visokošolske štipendije. Prošnje za visokošolske štipendije in podpore so posebno v tekoči poslovni dobi številčno zelo narasle. Zaradi nezadostne postavke v banovinskem proračunu so se upoštevali le naj-nadariene.iši in najpotrebnejši ter v prvi vrsti dijaki iz višjih letnikov. Podelile so se štipendije in podpore za visokošolce v skupnem znesku 195.000 Din. Srednješolske Štipendije. Podelilo se ie 20 dijaških štipendij srednješolcem in 10 učiteljiščnikom po 3000 Din, skupaj 90.000 dinarjev. Za dijaške in šolske kuhinje se je podelila podpora v znesku S9.G00 Din . Božičnice. Za prireditev božičnic so prejele šole. ki se nahajajo v nacionalno ogroženih krajčh podporo v znesku 39.000 dinarjev. Sokol kraljevine Jugoslavije. Sokolske župe v dravski banovini so se podprle z zneskom 375.000 Din. Kulturna in prosvetna društva. Za razna kulturna in Ijudsko-prosvetna društva se je izdalo 90.000 Din. V prvi vrsti so se vpoštevala pn tem ona društva, ki so s s ^jim delom (predavanji, tečaji) dokazala, da se uspešno udeistvuiejo med narodom Razne podpore. Da se omogoči delo Narodni galeriji v Ljubljani in Muzejskih društev so se podprla ista v okviru proračuna. Za varstvo zgodovinskih predmetov in starin se ie podelilo 40.800 Din in za popravila in zgradbe cerkva, posebno tistih, ki izražajo kak izreden stavbni tip. ali k' hranijo kako zgodovinsko važno fresko, se ie izdalo 188.000 Din. Vojaški grobovi. Započela se je akcija, da prevzamejo šole skrb za varstvo in ureditev vojaških grobov. To ni le iz pijetetne-ga ozira, temveč iz vzgojnega stališča potrebno. Kraljevska banska uprava upa. da se bodo s tem spremenili zanemarjeni deli nekaterih naših pokopališč v .cvetlične gaje. Glasbena kultura. Tz postavke za no-vzdigo glasbene kulture, so se podprla glasbena društva, ki vzdržujejo glasbene šole, z zneskom 64.600 Din. Klovn in francoski cariniki Kako strogo postopajo Francozi pri kon-tingentaciji uvoza v državo, kaže naslednji primer- Klovn Angelo lcf je bil absol-viral turnejo po Južni Ameriki, je prišel pred carinskega uradnika z dvema dresi-ranima mulama, eno kozo. dvema opicama m petimi psi Opic ln psov se je carinik usmilil, muli ln kozo pa je odklonil s motivacijo da je »uvozni kont.lneent prekoračen« .Da so smele ž*yaIL v deželo je moralo posredovati poljedelsko ministrstvo. Spored motociklističnih tekem Športna komisija Saveza Motoku-bov kraljevine Jugos.avije objavlja za leto 1932 naslednje odobrene prireditve: 27 marca: M. K.. »Maribor«, otvoritvena vožnja. 1. maja: M. K. »Maribor«, oceoil-aa vožnja. M. K. »Šaunpion«, Subotica. 5. maja: I. H. M. K., Zagreb, dirka na Vončinini cesti. 15. maja: M. K. »Sompion,« Subotica. m M. K. »Siavonac«, Osijek. 15. maja: M. K. »Maribor«, izlet v inozemstvo. I. H. M. K., Zagreb, izlet v Slo venijo. 5. junija: I. H. M. K.. Zagreb, diifca-liščna dirka in Ji: g osi. Motokiuo Saraijev^ gorska dirka. 26. junija: Motoklub »Slavonac«, Osijek. 28. junija: 1. H. M. K., Zagreb, izlst na Plitvi tka jezera. 3. juiiija: M. K.. »Ilirija«, Ljubljana, velika gorska hitrostna dirka na Ljubelj. 10. julija: M. K. »Maribor«, cestna dirka in » Achilles« Novi Sad. internacionalna dirka. 31. julija: I. II. M. K. internacionalna gorska d:rka Pantočiic—Goijak. 7. avgusta: -M. K. »Saivonac«, Osi;J<. 14. avgusta: 1. H. M. K... Zagreb in M K.. »Maribor«, izlet v inozemstvo. 14. septembra: M. K. »Šamipiom«, Subotica in M. K. »Maribor«, progovna dirka. 8. septemibra: M. K. .»Slavonac«. Osijek 11. seiptcmibra: Jugos>l. motocikl. kiuth »Sarajevo«., gorska. dirka. L . H. M. K. Zagreb, "»reka dirka na Sljetne in M. K. »Maribor«, lov na lisico. 2. oktobra; I. H. M. K., Zagreb, gorska dirka Zelengaj. 16. cfctobra: I. H. M. K, Zagreb, dirkališču a dirka. 25. ofotobra: M. K. »Šanrpion«'. Subotica. 30. Oktobra: I. H. M. K.. Zagreb, ocan. eka vožnja. Cross-rountry tek SK Ilirije se bo vršil 13. marca ob pol 11. dopoldne za seniorje na 8 km in za juniorje kategorije C na 3 km. Pravo tekmovanja imajo posamezniki, verificirani atleti JLAS. Tek se bo vršil na^ grt-šču Ilirije ob Celovški cesti in po bližnjem ššenskem hribu. Start in ci-lj na igrišču. Prvi trije v vsaki skupini prejmejo kolajne, nadaljnji trije priznanice. Prvak v senijor-ski skup ni prejme še posebno darilo, prijave naj ee pošljejo najkasneje do 6. marca opoldne na naslov: Karba Drago, kavarna »Evropa«, Ljubljana. Prijavnina 5 Din za osebo. Upoštevajo se samo pismene prijave dospele do predpisanega roka. Tekmuje se po pravilih JLAS. SK Ilirija. Drevi ob 20. bo v kavarni »Evropi« seja načeletva lahkoatletske sekcije. Na važon razgovor naj pridejo: Ba-novec. Derganc Glavnik I. in II.. F.ovar,, Lejka Marchiotti, Osvald, O ta,hal, Kapnik, S en čar Polde in Lado. Sporn, finta. Zuccatto Renrgij in Rinaldo, Zupan m Hitti. Prihodnja 6eja odbora smučarske sekcije bo 12. t. m. ob pol 19. v kavarn« Evropi. — Redna plenarna seja upravnega odbora bo drevi ob 20. v zadraji 6obi restavracije hotela »S'011«. Dnevni . red: Referati športnih in upraivnih odsekov ŽSK Hermes (nogometna in smučarska sekcija). Danes strogo obvezen sestanek vseh igralicev in smučarjev. Igralci morajo prinesti vso opremo, ki jo imajo seboj. Smučarji dogovor zaradi klubskega tekmovanja v ncdelio. Vsi točn« ob 20. pri Zvezdi. TSK Slovan. Drevi ob 20. morajo vsi igrači brezpogojno prinesrti opremo v lovile o sobo pri Scko'u. Sokolstvo v konjiškem okolišu. Okrožna konferenca ccko.tfki.li delavcev bo v nedeijo 14. t. m. ob 9. v društveni sobi Narodnega doma v Konjicah z dnevnim redom: poročila delegatov o položaju društva. pogovor o letošnjih sokolskih prireditvah in slučajnosti. Konference naj se udeležijo gotovo vsa društva po br. starešinah aili namestnikih. — Dramske predstave scUolskin društev in čet v Oplotirici. Šipitalieu. Žrečah in na Zbelovem so bile v nedeljo polnoštevilno obiskane in so uspele izredno zadovoljivo. V Oplotnici so domači igralci uprizorili »Tri vaške svetnike« tako i/bomo, da zaslužijo popolno pohvalo in priznanje. To komedijo ponovijo Oplotničani v soboto ob 20. v Konjicah v telovadnici deške narodne šole. Pričakovati jc, da bodo Konjicam s pdno dvorano dali priznanje požrtveva-inku Oplotničanom. Vstopnice so deloma v predprodaji pri br. Zoretu, dctorrj se bodo razprodajale po hišah. Sokol na Rečici ob Savinji. Prejeli smo tale dopis: »Gosipod urednik! V nedeljski številki »Jutra« z dne 7. t. tn. s-fe priobčili dopis o občnem zboru S oko.a na Rečici ob Savinji. Ko sem bii v nedeljo v gornjegraijskem kra ju, me je poiikai starosta rečiškega Sokola g. Repcnšek in me naprosi1!, naj Lziposliujem pri »Jutru« ugotovilo, da imenovani dopis giede volirtvc novega prcfvetarja ni bil točen. .Šosiki upravitelj g. Zorko Kotnik ni bil namreč ponovno, isvoljen za .pros-vetarja ne zaradi prezaposlenosti, marveč zategadelj, ker kot. prosvetar kljub opetovamiin pozi vom ni hotel nositi sokolskega znaka in k r je na sokolski proslavi kraljevega rojstnega dne 17. novembra kot slavnostni govornik govoril tsHio neokusno, da je szizival g'asen protest več uglednih gostov m da je morala proti njemu zategadelj nastopiti celo celjska sokolska župa. Z ozirom na to prosim cenjeno u-radiniištivo, naj resnici na lj'U'Ho ugotovi, z:kaj ni bil g. šol. upravitelj Kotnik izvoljen za prosvetarja Sokola na Rečici ob Savinji. Zahvaljujoč se vnaprej za to ugotovitev, ee befež-i 7. vcle-spoštovanem vdani Rasto Pustos'emšek. narodni poslanec, V Ljubljani, 9. februarja 1932.« Iz življenja na deželi RADOVLJICA. Sokolsko gledališče uprizori v nedeljo 14. t. m. zvečer zabavno kmečko veseloigro »Trije vaški svetniki«, ki jc že na številnih odrih po Sloveniji dosegla veiok uspeh. Če hočete par uric dobre zabave, pridite v nedeijo zvečer v Sokolski dcr.nl ZIDANI MOST. Krajevni odbor Rdečega križa v Zidanem mostu bo imel v nedeljo 14. t m. popoldne ob 16. uri v posebni sobi kolodvorske restavracije v Zidanem mostu redni občni zbor. Ta krajevni odbor je v svojem prvem letu delovanja pokazal prav zgledno agilnost, saj je zbral toliko sredstev, da je izven rednih prispevkov oblastnemu in centralnemu odboru obdaroval ubogo deco in občinske reveže z nad 3.000 Din, za pasivne kraje pa je daroval 2000 Din in še v rezervi ima nekaj nad 1.500 Din. Na občnem zboru, ki bo trajal približno do 18., bo iz prijaznosti nastopil z več točkami ugleden kvartet pevcev iz Ljubljane. Pridite na zbor vsi člani in prijatelji tega najagilnejšega človekoljubnega društva! Čitaite tedensko reviio »ŽIVLJENJE IN SVET« Obelila Ljubljana Mestni pogrtbai 13vod Umrl nam je naš dobri papa, gospod šolski svetnik Auguštfn Wester GIMNAZ. PROFESOR V POKOJU EV POSESTNIK danes 10 t. m ob 4. uri popoldne, previden s svetotajstvi v 89. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 12. februarja 1932 ob 4. uri popoldne od doma žalosti Hradeckega vas št. 8 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. februarja 1932. * » Žalujoče rodbine: Wester, Velepič, Fritsch. \ ' Cene motim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Dtn 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm i.—. Po Din i.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«. »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda»Stroji«. »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in "Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužekče se z oglasom nndi zaslužek, oziroma, če se tšče potnika. Kdor w pa pod tema rubrikama išče zaslužka alt službe, plača za vsako besedo 50 par Pri vseh o&lasih, ki se zaračunajo po Din l.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za iitro ali za dajanje naslova Vsi ost aii oglasi socialnega značaja se računajo po 50 por za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pn oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom Potniki Ki 3 tsr r ? o havsko n»oovi(H> in ma • ufakturito blago. Ponudbe i o£ri,'.s. o1!ei"k »Jutra« -.'jC šifro »Fiksam tn oro -i*ijm« 3311-5 Pouk titm 1 Dia; *» dajanj« aa.-lova miš sa šifro i Lhn Dijaki. *i tžSeja p:.v fcaja Tiaio be^-iis irt parj z* žiire ali ia janje na^uova 3 Dit>. (4) Avto-kleparja in varilca *a.a»o»t.ojr«ra delavca iščemo za takoj. ponudbe na naslov: Tapred d. d.. Za greb, 2tl jezni Sia cesta 4. Samostojno šiviljo sprejmem event. tu-ii kot družabnico. Ponudile pa-d »Trgovina* na eg.asn: o-d-delf-k »Jut-a«. »2l«-i Mizar. pomočnika prvorvrsto^a, izurjenega v po-Mštvu in stavbi, sprej njem fcifcnj v stalno delo. Na-lov v og^asnr-m oddelku »Jutra*. 521-5-1 Klavirski pouk t ijein vestno otrok-om in »Ira^im. Imam frckaj •rosrtiii ur. — Cenj. dop:«e •rc^ii« ifd »[~čite!;:«t< ca '•rlasni oddelek ?Jntra«. £501-1 Ptoh eno fcencesijomraoH šoferska »oia < io;ko Pipenbacher Ljubljana. Cosposvetsks 12 — Zahtevajte informacije. iSjf.4 Uglasi trg. po 1 Dia beseda; ta d,v j.i nj-« naslova ali m iifro o Dira. — Osla« iociabutra značaja vsa a» beseda 50 ga dajanj« caaWva aii za šifro p» S Din. (7) Prodajalka izu.tena šivilja, sprotna araaierka, zmožna troh jezikov, vestna tor poŠte-oa, po je na v inozemstvu išče službe. Ponudbe U3 ogi3t»nj oddelek »Jutra pod šifro »l'in nastop*- Izvežbana prodajalka s praiso v manmfaktnvi modi in konfekciji, dobra račijnarica in ar.vtžerka. išče mesto. Gre tudi na d»-3e!o. Cenj. ponudbe na ogios. oddelek -.lurra« pod »Prvovrstna moč 20i<. 5201-2 Prodajalka dobro verzira;iia v v 3 e h strokah, s štiriletno po moomško prakso, zmožna ol>cevania s strankami, žo-1 i kjerkoli nameečenje najraje pa v večjem kraju in večji tra-ovini, v ka-krš-ii je bila že d d j časa r.a.n..išč;-ca. Ponudbe ppc*.i na podni^nieo »Jiftrae v Mariboru pod žilro »Kjer- ! h. J'- ,T - i, Camermkdv\ šoferska šoki i.jabijana. Dunajski c. Je l':va oblastveno Stvncesijo r J3 f^r^ni — ponji U č ene prejema v-tk .>>s -35] Italijanščina VSomi tečaj — (-i-no-.j-izpor.-vlr.itev, v er-•«acij.i. lirorsiaeiifo daje =*..r5:t --ij v šoii na Grabna 5209-1 Katera «ta: '>j.-a ba M poučevala p.»-j ng!a-:ii o, _->- '1,'. -J' fjtiftr; ss» tli •a 5i;.-o fe 3 Dia. (i) Mesar, vajenca {•"šteaefM. pridieg-a in zve-»tega spi-j.no takoj JoSe f berili-,, mesar, Velenje. 5:20-1 Krznar. vajenca t^lisBoin oddeli 5.15T1 < m Vsi-ka beseda 1 Din; ta lajanj* o»=Sova ali za Sifr« pa S 15 B. (16) 10.090 Din posojila za diobo 3 mesecev iščem piL'ti visošiuj obrestim in varnosti ca posestvo in vpeljano podjetje. Ponudb-na og:asni oddelek Jutra pod šifro »Posojilo«. 5127-16 Prodam Oglasa ug. tmu-aja i»s» 1 Din be5«da; za da janja naslova ali ta «ifr# S Dia. — Oglasi socialnega "vsa- ka bt«ed* SO t* dajo n j« naslova uh ta šifj»» pa 3 Di-u. (6) Samostojno kuharico! ^ - "r-s 85 let staro, ki bi pomagala pri vseh hišnih MTavilih, iSčem. Čevlji na obroke »Tempo*. Gledališka ul. 4 (nasproti gledališča), i 14-6 Belo blago vsak« vrste po tei-o ni? kih cenah v trgovim 0 š 1 i b a c. Ljubljana. Stari trg 2.1._______115-6 Gospodinjo jezijo zlasti omare, ki tlačijo ooieice. Nase omare so 60 cm široke I11 our»m-jo obleke brez gub. — Posamezno pohištvo mtze, stole, dalje kompletne spalnice od 2000 dinarjev naprej v naj--boljš. Izvršbi naročite j pri Albert Cente. n.iaar-Siška ori 3S5 6-1 n-M.-i;:: Kaslov v »Jutra s 5100-1 Kroj. vajenca • {Iv. :-.ieni tako;. Vi^aiat trgovci; D. -• h.vab. Mlajši gospod t; sji pofov.il z avtom trr učil voziti, debi službo ,-oeti tO.O^J Din prsojila, • '* T»rr ti edk".-"i avtomi-ai IfijKiO Din. Dopise n-tilov: A. Toans. Lhil.'- :■!> "J. Zri-n ;sk->-g.i . 711. Kuharico f ' -o (. r-*-c1-r- 1 - K-n -«. sprejmem t«wj. — . - * .V '." f S. - " r-7!L 0'lldci'kll »Jatra?. " 5D33-1 Nova zima! Originalne angleške volnene Bogaviee, mn-de.me ba-r-v-3 25 Din: svilene kravate ža). 52»J-G Službe išče Vsaka b-ss-Oa 5" ;>ar; sa dajen;-« oa&lova za šifr« pa S Din. (2) Zdravo dekle s primemo šol>ko izobrazbo želi vstopiti kot. učenka v .-o*11) st-t>ke. _ P>i»u»ibe na o-^l^s. od delci »Jutra« ood šifro »Dtikles-51S6-2 -ticidr Rice Burrougrtsj Tarzan, kralj džunslf 21 letna gospodična z večletno prakso v ma-n-afafcturai in špecerijski stroki, v-emrana tudi v trgovini čevljev ter zm-o^na strojepisja, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra c. 5185-2 nt »■'ovenski, srbohrv.. nemški (stenograp, francoski in italijanski, z vsestransko pisarniško prakso, b r z i strojepisec, žvli stalno službo takoj ali s 1. marcem. Ponudbe r.a oglas, od.lc.lek ■»Jutra" pt-d značko «Kc-res.ponde.ntt. o(S3-2 Kdo bj pripomogel stare i,?.; trg, izobraženi gospodični do vodstva kako trgov,iu«. na račun ali v najem. Gre tudi kiot gospodinja k starejšemu ali bolehneinu gospodu. Ponudbe na oglas, oddelek »Ju.tr.ic pod šifro »Zaupna«. 5231-2 Vrednote VsaKs o«»ed« 1 Dui. 6« dajanj« naslova ali ia Šifro pa 5 Din (34) Kisla jabolka po 2, 3. 4 in 5 Din, v zabojih po 45 in 75 kg. ter prima orehe po 5 Din franko povzetje razpošilja Postržin, Krško 5105-04 Bošianjska jabolka se oddajajo vsak četrtek in petek. Vprašati v tra fi.lu aa.sproti banke Slavije v Gospos&i uiioi. 5235-34 Zdravstvo Vsa-ka 1 Dui; M dajanje naslova ali sa šifro pa 5 Din. (40) Moški in ženske zajamčeno azJravite kapa-vico. novo za I114 Din. staro za 1S1 Din. Zdravilo pošilja po [»ošMem pov-zetju Dr. Jilius Cerger, Zagreb. Medvedgradska ul. št. 46/11. 3*184-40 Posest Vsa.fca 1 Din; ». dajanj« oasl-orva ali u Sifr« pa 5 Din. (20) Hiša s tovarno in stroje za pletenje ter velikim zemljiščem ngod no naprodaj v večjem industrijskem trgu Prasnila daje Društvo hišnih posestnikov, Ljubljana, Saten d rov a G. 5156-20 Zemljišče 2 ha blizu mesta Brežice in Čatežkih toplic, pripravno za zgradbo hiše, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe no naslov: Oj-sterš. k. Kadeče št-ev. 26. 5129-20 iK.-. (»»soda 1 Din. ca dsj&nje naslova «-" «1 5-'fro p« !» Din. (T5) Vsakovrstno zlato k upu i e najvišjih cenah ČERNE — juvelir Liv^liana. Wolfova olica 3 77 Pohištvi* Vsaka b-s!»da i Din: »a dajanj« naslova a1« '-'i iitro (ti 5 Din. (12) Pohištvo Zelo poceni prodam sov« poiitira.no spalnico (13 komadov) in belo emajlirano kuhinjo (0 komadov) za 6500 Din franko Ljubljana Xasfc>v v egievsnem oddelku »Jutra t. " 5229-12 Oblačila Manjšo hišo ali vilo v Ljubljani a.li neposredni periferiji kupim Ponudbe 1 navedbo cene in kraja naj st ocšljejo oa glasni iddelek »Jutra« šifro »Lasten dom«. 3093-20 Parcelo " Ljubljani a!i v prav neposredni periferiji kupim Ponudbe z navedbo iege. velikosti in c-ene na oglas, oddelek »Jutra« p.j.1 šifro »Solnčni svet«. 3002-21' Izvanredna prilika! Napnodaj imam petsta-no-vanjsko hišo z vrtom, dvoriščem in vsemi pririkii-v bližini Marijinega Pojasnila daje Jan-Petra cesta št. 27 5250-20 Dobičkanosno hišo ob tramvaju, z 10 stanovanji, takoj prodam. Potrebe® kapital 1 $0.000 Dia Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »HipoteKa«. 5&14-20 Parcela pri »Skalni kleti« v Celju naprodaj. Pojasnila daje Koren, istotam. 5245-20 Stanovanje Vsaka beseda | Din; u da jiw j* naf-iova ah za Šifro pa o Din. (31) Stanovanje 1—2 sob iščem za mai. Ponudbe na oglas, od del-ti >Jutras p»d šifro »5\o. 5'.Go-2j Stirisob. stanovanje prostorno, z vsemi pritiklinami, sobo za služkinjo, kopalnico, plinom in elektriko oddam s t. majem poleg opere. Naslov pove oglasili oddelek »Ju-tra«. 50144- 31 Stanovanje krmifortTo. obstoječe iz : sob, sobe za služkinjo, ko verande balkona, i prostorov in veli vrta. oddam s 1. v Rožni dolini. — Pogoje stavi Ljudska hranilnica ra posojilnica na Viču, Giince, Tržaška cesta št. 27. 5193-21 palnice. kletnih kega Enosob. stanovanje oddam z majem. Poir.ve se pri hišnici na Dleiwe:'ovi cesti 9. 5210-21 Trisob. stanovanje z vsem komf-ortom o»3dam v noivi hiši na Miklošičevi cesti. NaslT v oglasnem oddelku »Jutra«. "5231-31 Dami. trga. čar. St. Trisob. stanovanje kra=no in solnčno, g kopalnico in vsemi pritiklinami oddam za maj v centru mesta. Ponudbe na oirlas. oddelek »Jutrai pod šifro »Centruui«. 5243-31 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; aa dajanj« naslov« aH »a iifro t Dia. (21-a) Stanovanje 3 ali 4 sob, v mestu iščem za marec. Event. vzamem hišico v najean. Imam novo pohištvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna in čista stranka«. 5202-31/a Dvosob. stanovanje za maj ali prej išče boljša gospa z odraslim sinom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesto« 5349-31 /a Sobo odda Vsaka be**Jutra« pod šifro »Disk-. 52-15-21 SPD Vsaka beseda 2 Din: ia Oa janje naslova ali šifre pa 5 Din (35) Separirano sobo !er>o opremljeno oddani v Šiški, Gasilska 9. ali Ve-rovškova 12. 5244-23 Sobe išče Opremljeno sobo oddatn v bližini glavnega kolodvora — Maistrova ul. št. J 4. 5205-23 | Sobo elegantno opremljeno, z vhodom s stopnjišča oddam g 15. f< bruarem na Bleiwe:«ovi cesti št. 9/II, levo. 52U1-23 Vs^ka -- n dajanje oaejova al! za ii.fi« 3 Din. (33-a) Sobo lepo opremljeno, s posel.«-trliii vhodom in souporabo •kopalnice oddam boljši stolni osebi v Gajevi ul. št. 9/1, vrata 4. 521" Prazno sobo elektriko in parketom ddam gospodični na Rim- I ski cesti 5. 5206-33 | Sostanovalca fprejmem s 15. februarjem v '-epo in zračno sobo na Vido vda nski cesti št. l/I. I 5217-23 Lepo sobo s skogo separiranim vhodom 3 stopnjic. ne vezano, išče boljši gi>>ptKi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra: pod šifro »Cel dan odsoten«. 5149-23/a Sobo v centru ali blizu Tabora išče gospod s 15. februarjem. Cenjene ponudbe z navedbo cen« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -400-'. 5230-33,'a Dopisi Vsaka beseda 2 Din: za dajanje naslova tli «!r* pa 5 Din. (24) Srečanje pred mojo pisarno. Proti poldvch. Prav? 5184-21 Vdovec 40 let star. posestnik, trgovec in gostilničar z desetletno p 'i n č k o, želi v svrho ženitve znanja z dekletom ali vdovo s d-a 100.000 Din gotovine, staro 26—10 let. Neanonimne ponudbe s sliko po.1 značko »Moj novi comi na oglas, oddelek »Jutra«. Tajnost častna zadeva, slika se vrne. 3674-25 Vsaka Dose.ia I Dtn, ta dajanj« cusiova a.li ia šifro oa " D;.n (29) Motor na skalni plin. s cca 10 do 12 HP, kupim za pogon žage. Ponudbe z navedbo cen« na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »HP 12«. 5333-29 R a z E9H Vsaka Ouseda 1 Din: za dajanje cuslova ».Si za iifro pa 5 Dia. (S7! Telefon 2059 K PREMOG suha drva Pogačnik. Bohoričeva štev. 5. Krasno sobo s posebtnim vhodom, v cen- j tru m-es-ta oddam. Nask«-v oglasnem oddelka Jutra 6220-23 I Sobo lefM> opremljeno in s str o- I go šopiri ranim vhodom takoj oddam boljšemu g o- { swdu na Poljanski cesti št. 13/1. 5227-23 I 2 STABILNI PARNI LOKOMOBILF sistema Wolf, Magdcburg, ena 35 HP, s kondenzacijo, druga 25 HP, brez kon-denzacije, ugodno naprodaj. Parna pivara a. d., Skoplje. 2269 Trg. oglasi po l Din beseda; ta dajanj« ca sJ»vst ali ia šifro 5 Di> Oglasi socialnega rtia čaja vsttka beseda 50 par; za dnjs-nj« naslova za šifro 5 Din. ('"■) Fohlen-kožuh lep. malo nošen, s kras n':n ovratnikom prodam a i^i.1 Din oa Rimski cesti št. 20, pritličje desno. — Ogledati med 13. in 15. 3693 13 Več večernih toalet v še dobrem stanju na uro daj Da Rimski ccsti 21/11 levo. Ogledali od 10 nre dalje 3104-13 Lokali Vsaka beseda J Dm: m dajaaje c&slora ali u šitro pa 5 Din. (IS) Tarzan je z zanimanjem gledal njegovo početje. Ko je krenil Kulonga dalje, se je spustil Tarzan na tla in si takisto odrezal nekaj kosov, le spekel jih ni. Raba ognja za kuho mu je bila neznana. Zato se je nagoltal rdečega, sirovega mesa. Lokale skladišče, ozir. delavnico akoj oddam za 400 Din .'■a Turjaškem trgu št. 5. 53D4-19 V najem Nenadomestljivi svetovalec v denarnih zadevah, trgovskih poslih, pravdah pri špekulacijah,! obolenjih, odločitvi poklica, pred potovanji, v vlaganju prošenj,' sploh v vseh življenjskih okoliščinah je edino le točno odgovarja-jajoči izum »PREROK. — Cena izvodu Din 30.—, po povzetju ali | proti gotovini. — Ako ne ugaja, se vrne denar. Naročite takoj, J dokler zaloga ne poide. — Krajevni akviziterji znaten popust. HOT 2288 Založništvo f,Prerok" — Ljubljana VIL v Dalmaciji na otoku Hvaru — Opozorilo o uverenjih za polovično vožnjo planincev. V zadnjem času so se pripetile planincem večkrat neprijetnosti pri v-ožajii z železnico s polovično vozovnico. ker se niso držali predpisov glede potrebnih potrdil. SPD v Ljubljani je na svojo prošnjo dobilo pri direkciji drž železnic v Ljubljani avtentična navodila, glasom kateiih je treba postopati na sledeči na-čtn: Vodja skupine najmanj 6 članov, ki so plačati članarino SPD za leto 1932 ter imajo tozadevno legitimacijo, si mora nabaviti pri Osrednjem društvu ali pristojni podružnici takozvano r. u veren je- v štiri Ja. izvodih En izvod, izpolnjen s potrebnimi podatki za vožnjo do cilja, odda pri obhodni postaji, na drug; izvod, ki je enako izpolnjen, dobi žig in ga obdrži, da se iz-icaže na potu sprevodniku ter ga odda ob prihodu vlaka oa cilj. Ob povratku pusti tretji primerno Izpolnjeni formular na povratni postaji, četrtega pa obdrži, da se more med potjo z njim legitimirati kot vodja ter ga odda ob povratku. — Poseben turistovski vlak v Bohinj in Kranjsko goro. V nedeljo se vrše sokolske smuške tekme v Bohinju V ta nameu bo vozil ta dan poseben izletniški vlak v Bohinj ob 5.21 ter prispe v Boli. Eistrico cb S.-j7. Za povratek vlaka iz BohlojeK^ Bistrice še ni določena končno ura. pričakovati pa je, da bo odhajal po 18. uri zvečer. SPD je pri tej priliki izposlovalo pri direkciji drž. železnic, da se v nri meni zadostne udeležbe priredi ta dan v zvezi z navedenim vlakom tudi poseben izletniški vlak, ki se odcepi na Jesenicah po prihodu ljubljanskega vlaka ter prispe v Kranjsko goro ob 8. uri 44 min., odnosno v Plantco ob 9. uri 7 minut. Povratek ; popoldne ali s posebnimi izletnišKimi voz.> vi, ki se priklopijo normalnemu vlakn r Planici ob 16.55. V Ljubljani je treba kupiti izletniške vozne listke za tja in nazaj za polovično ceno. Opozarjamo planinca da se v čim večjem številu udeleže izleta v Bohinj, kjer bodo lahko prisostvovali svo-kolskim smuškim tekmam, odnosno da porabijo to prilifeo za. izlet v Kranj-sko goro, odnosno Planico. Po poročilih, ki jih ja dobilo SPD, bo v nedeljo smuka prvovrstna. Udeleženci za vlak proti Kranjski gori naj se najkasneje do sobote -prijavijo v pisarni SPD. Opozarjamo, da je obljubljeno SPD s strani direkcije drž. železnic, d-a bodo turistovski vlaki! vozili tudi v zimi cb nedeljah in praznikih, ako bode zadostna udeležba. Da dosežemo to izredno usodnost. je zato potrebno, da to priliko izkoristimo iu poskrbimo za zadostno frekvenco. V nasprotnem primeru bodo ostali vsi napori SPD i,n drugih sorodnih korporacij za dosego boljših železniških zvez r bodoče brezuspešni. ti i o r™ Vsaka besmla 1 Di.n; m da.ia.nj« o.vsl^vvi »li c« Šifro p» 5 Din. (17) Gostilno vzamem v najem, esvent. tudi na račun. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna 15«. 5093-17 Trgovino dobro Močo, na dežel: Mi- ' zu mesta v šaleški dolini, ! z inventarjem 'n lopi m stanovanjem oddam v najem za dobo 4—fi let. Pozneje se dobi tudi gostilna Za prevzem blaga potreb :h> 35—30.000 Din. Naslov v otr lahnem oddelku Ju-tra 5194-17 j Vsaka beseda 1 Dui. i za dajanj« naslov« ali 1 m Šifro pa 5 Din. (33) -------- ------ Orehe večjo množino po ocodni ceni prodam. Naslov "pove oglasni oddelek »Jutra«. 53*3-33 »KOfiSTER« OKIG. AMEK. RADIO APARAT NA ELEKTRIČNO MREŽO z modernimi 6+1 cevmi, za- ___ jamčeno najnovejši model 1932. Supertračni filter z vdelanim elektrodinamičnim zvočnikom, dovršeno dobrim oplemenitenem glasu. Enaka najvišja se-lektiviteta in enaka jakost zvoka skoro vseh radiopostaj div-no mehka, med durom in molom variirajoča kakovost glasu, solidna notranja konstrukcija, zunanjost polnih oblik plemenita, postrežba z enim gumbom, priklopljivo na vse običajne elektr. napetosti. Najdo-vršenejši radio aparat. 2223 CENA KOMPLETNO AB SUBOTICA DIN 4880. CONRATH RADIO, Subotica Zahvala Za vsestranske in tolike dokaze sočutja, ki sem jih prejel ob smrti mojega dragega očeta, gospoda JOŽEFA KNAFLIČA izrekam tem potom v svojem imenu in v imenu svojih sester in ostalih sorodnikov vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekam prečastiti duhovščini, sladkogorskemu pevskemu zboru za ginljive žalostinke, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vse te dokaze simpatije in prijateljstva, ki so mi bili ob tem težkem udarcu v veliko uteho, bom ohranil v hvaležnem spominu. Maribor, 10. februarja 1932. Josip Fr. Knaflič. z 20 lepo opremljenimi sobami, veliko restavracijo in vrtom v zelo lepi legi, z razgledom na morje, dam v zakup po zelo ugodnih pogojih. Pobližje informacije daje lastnik m. čanak, zagreb, Hotel RoyaI, llica 44—46. 1862 Zahvala Ob priliki izgube našega nenadomestljivega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda Ivana Fafciana poslovodje drž. žeL se najiskreneje zahvaljujemo zlasti njegovim stanovskim tovarišem, čast. duhovščini, g. šefu kurilnice ing. Glihi, sostanovalcem in vsem darovalcem vencev, sploh vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. 2314 Globoko žalujoči ostali Izvleček iz programov Četrtek, 11. februarja LJUBLANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevno vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 17.8»-•: Plošče. — 18: Travništvo. — 18.30: Gimnastika. — 1 Vi: Italijanščina. — 19.30: Srbobt-vaščina. — 20: Prenos opere ; Pikova dam--t 7, Dunaja. — 22.30: Napoved časa in poučila. Petek. 12 februarja _ LJUBLJANA 11.30: šolska ura. — 12.ir,: Plošče. — 12.15: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. --18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. 19.30: Prenos produkcije glasbene akademijo z Dunaja. — 22 30: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 11: Radio-orkester. — 17: Popoldanska glasba. — 19.30: Prenos koncerti z Dunaja. — 20.30: Violinske skladbe. 22.10: Poročila. — 22.30: Odlomki iz Verdijevih oper. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Komorna glasba. 19.30: Prenos ž Dunaja. — 20.30: Violinski koncert. --22.40: Prenašanje tujih postaj. — PRAG A 16: Koncert iz Brna. — 19.03: Godba na p;-hala. — 20: Filharmonični koncert. — 22.20; Plošče. — BRNO 16: Orkester. — 20: Voa program iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert lahke clasbe. — 20.15: Večer italijanska glasbe. — 22.50: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Lahka godba. — 19.35: Produkcija državne glasbene akademije. — 20.20: Iz m-vejši!) operet. — 22.15: Plesna g'rtaba. — a ** ■ J Umrla nam je naša srčno ljubljena in dobra mati oziroma stara mati in tašča, gospa MARIJA BABNIK vdova vodovodnega instalaterja v sredo, dne 10. t. m. po daljši in mučni bolezni. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 12. t. ra. ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Škof ja u!;ra 15, na pokopališče k Sv. Križu. ^317 V Ljubljani, dne 10. februarja 1932. Globoko žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravljea Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoll Kibnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeršek. Za raseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi « LjubDam-