Prispevek k sistematizaciji strukturnih tipov starokeltske toponimije
Luka Repanšek
Cobiss: 1.01

m

V članku je prikazana metodologija raziskovanja starokeltske toponimije kot	^
imenskega fonda fragmentarnega jezikovnega sistema. Na primeru obravnave neizpeljanih tvorb je s stališča imenotvornega procesa predstavljena strukturna sistematizacija zemljepisnih imen.	^
Ključne besede: keltščina, toponimija, strukturni tipi	^
O
Old Celtic Toponymy: A Contribution to Its Systematization	j
The article contributes to research methodology on fragmentary Old Celtic	^
onomastic data. Based on a comprehensive overview of non-affixal formations	Q in Old Celtic toponymy, special attention is paid to the systematic representation of various structural types in name derivation.
Keywords: Celtic, toponymy, structural types	^^
H
Cyflwynir i'r athro A. I. Falileyev
0 Lastno imenje,* v njem pa predvsem zemljepisna lastna imena, predstavlja večinski del starokeltskega1 jezikovnega gradiva in zato ponuja možnost uvida v problematiko (pra)keltskega morfološkega sistema in besedotvorja; vendar prav fragmentarna dokumentacija jezikovnih sistemov, ki močno otežuje etimologiza-cijo posameznih elementov, posredno onemogoča izris jasne slike, ki bi lahko služila za izhodišče pri nadaljnjem raziskovanju takšne in sorodne problematike. Tu se misli predvsem na nabor imenskih oz. strukturnih tipov, ki bi predstavljal jedrni
Za skrben pregled in pretres prispevka se zahvaljujem svoji mentorici prof. dr. Metki Fur-lan.
Kot starokeltsko se označuje vse jezikovno gradivo, ki genetolingvistično pripada keltskemu sistemu oz. več idiomom keltske jezikovne veje in v odnosu do sodobnih keltskih jezikov pripada najstarejšim jezikovnim plastem. Sem spadajo jezikovni spomeniki lepontskega, galskega, hispanokeltskega, starobritanskega in deloma zgodnjeirskega idioma (večina obravnavanega toponomastičnega gradiva je iz osrednjekeltskega, tj. jezikovno galskega, območja in (britanske) otoške keltščine, v manjši meri iz perifernih območij). Po definiciji je takšno jezikovno gradivo fragmentarno in le izjemoma kontinuirano, saj imamo v primeru kontinentalne keltščine opraviti z gradivom iz jezikovnih sistemov, ki najkasneje po 4. st. n. št. niso več dokumentirani.
*
Z
del starokeltske toponimije, in sistematizacijo imenotvornih sredstev2 v njihovi etimološki in funkcijski osvetlitvi. Tak nabor pa bi bilo vendarle mogoče dobiti, in N sicer z analizo gradiva, ki ga je mogoče v etimološkem smislu zanesljivo identifici-1 rati kot keltsko. Le v takšnih primerih lahko nato strukturo posameznih toponimov ^ nadalje preučujemo s precejšnjo gotovostjo, da imamo dejansko opraviti s keltsko O morfologijo in besedotvorjem, kar posredno omogoča izluščenje stabilnega jedra S strukturnih tipov. L
0	1 Ker je starokeltsko toponomastično gradivo le izjemoma sporočeno neposredno v v jezikovno keltskih dokumentih (prim. Alisontia, RIG G-224, in Alixie, ibid. L-79,
in Alisila, ibid. L-13, *Namausos, ibid. G-153, NANT(-)ARQR, ibid. L-106), se je pri preučevanju tovrstne problematike treba opreti predvsem na sekundarne vire. Da bi se kar najbolj približali izhodiščnemu fondu, ki še ni bil kontaminiran z imen-Z skimi tipi, produktivnimi v vulgarnolatinskih ali zgodnjeromanskih kontekstih (pri A tem se misli tudi na t. i. keltoromanizme in psevdokeltizme tipa Mogetiana, *Bi(l) P liakon ipd.),3 je nabor toponimov treba osnovati na antičnih virih, saj srednjeveški
1	dokumenti v tem pogledu niso zanesljivi. V poštev pridejo predvsem antični avtorji, S Ptolemajeva Geografija (Ptol.), rimska itinerarija Itinerarium Antonini (lA) in Tabula ^ Peutingeriana (TP) ter epigrafski viri (zlasti CIL4 in RIG ter deloma RIB). Pri tem 1 je bistveno poudariti, da iz sekundarnih (tj. grških oz. latinskih) virov izluščeno
0	jezikovno gradivo, še posebej, kadar gre za imenje, pridobi na dokazni vrednosti
•	šele, ko je interpretirano v skladu s poznavanjem narave vira samega in jezikovne
1	situacije, iz katere je vir črpal. Jezikovne in grafične posebnosti posameznih virov
•	so razpoznavne in večinoma predvidljive iz sistematične rabe oz. sistemskih napak 1 (prim. prevedbo izvorno ijevskih osnov v ojevska nevtra pri Ptolemaju), težje pa je
pri tem oceniti stopnjo in vrsto vpliva jezika posrednika.
Če je bil keltski toponim tudi živi del imenske sfere jezikovnega sistema, preko katerega je bilo ime posredovano, so tujejezične adaptacije pričakovane predvsem na ravni oblikotvornega morfema (prim. hdr. Tragisamus za kelt. *Tragisama (?),5'6 morda hdr. Argenteus, če za *Argantia) in sporadičnih fonetičnih sprememb (te so lahko tudi posledica internosistemske reinterpretacije tipa Argento- za kelt.
Termin imenotvorje se v prispevku uporablja kot sinonim za onomastično besedotvorje. Anreiter 2000; 2001: 193sl. Corpus inscriptionum Latinarum.
Z izjemo primerov, pri katerih je navedeno drugače, so vse rekonstrukcije (pra)keltske. Ta opomba ne velja za rekonstruirane citatne (tj. latinske) oblike toponimov, npr. citatno *Longaticum za dejansko Longatico (AI 129, 1) < kelt. (?) *Longatikon. Kjer bi lahko prišlo do dvoumnega branja, bo v oklepaju vselej navedena dejanska izpričana oblika imena.
Ker gre pri obravnavi toponimov večinoma za ojkonime, ti niso posebej označeni. Oznaka toponim (tpn.) pred skupino več zaporednih imen je v tem smislu rabljena kot sinonim za naselbinska imena (ojkonime), v primeru, da gre za drugo vrsto toponima, pa je na to opozorjeno z ustrezno krajšavo pred imenom (hdr. = hidronim, nsn. = nesonim, orn. = oronim, hrn. = horonim).
6

*Arganto- po naslonitvi na lat. argentus, Diuonna ob lat. diuus za kelt. *Deuona^),
do razpoznavnih sprememb pa je prišlo tudi v okviru sinhrone vključitve imen v	^
produktivne deklinacijske vzorce ciljnega jezikovnega sistema (prim. mehanično	®
prevedbo kelt. nazalnih osnov v latinsko 3. deklinacijo: kelt. *Brigetiü ^ lat.	^ *Brigetiö, podobno kelt. *Dub(u)T (hdr.) ^ lat. Dubis, prim. še lat. Briuas uicum
za kelt. *BrTuati(s)^ in lat. Bibracte za kelt. *Bebrakta9 (quasi 'Bobrovje')10) ter,	^
posredno, z internosistemsko motivirano rabo imen v drugih sklonskih oblikah in	^
številu/številih (npr. Deruentione (lat. abl. loc. oz. Ted), Ratae,^^ Magis (lat. abl.	^ loc. za kelt. *Magos ipd.)).12 Do podobnih prevedb izvornih oblik prihaja tudi pri goli transmisiji, prim. deglutinirano obliko Etoceto za *Leto-kaitos, hdr. ÄXßio^ (Red) za *Albis, Brige = Brigae^^ za *Briga, ToSavo^ za *Rodänus (prim. (nekelt.!)
Sdouo^ (noxa^o^) proti lat. Sauus (ad flumen Sauum)) ipd.	^
Zaradi posredne narave virov je v keltskem imenskem gradivu nemogoče z	^
gotovostjo prepoznati slovnično izpeljane toponime, ki so nastali s pluralizacijo	^ (tip psl. *Gory h *gora oz. *Gora). Ni prepričljivih znakov o tem, da bi se npr. za latinsko obliko hidronima Dubris (abl. loc. mn.) skrivala izhodiščna pluralna oblika
kelt. *Dubräs, kakor bi se dalo sklepati na podlagi latinskega vira. Ob stirs. dobur	®
s prvotnejšim pridevniškim pomenom 'temen; umazan' in sekundarno substanti-	^
vizacijo v homofoni ojevski osnovi dobur s pomenom 'voda' (prim. hdr. Dobur)1'4	^
= kimr. dwfr 'id.' < *dubro-, galski topoleksem *dubro- 'voda'15 kvečjemu kaže	O
na možnost obstoja kolektiva *dubrä (k ntr. *dubron). Prav tako lat. abl. loc. mn.	ii£
°briuis (prim. Durobriuis) ali Tmn °briuas (prim. Samarobriuas, lA 379,9-10)	^
vključno s francoskima toponimoma Brives in Breves < *BrTuäs ne implicira nujno	^
izhodiščnega kelt. *BrTuäs (nastalega s pluralizacijo apelativnega *brTuä), temveč	W
gre lahko prav tako za sekundarno vpeljane oblike.16 Zanimivejša pa sta toponima	^ Magis (abl. loc. mn.) in Mantala. Prvi je lahko nastal na podlagi latinske reinter-
7	Prim. ptol. metatizirano Aou^ova (Gorrochategui 2000: 144; Lambert 2000: 166).
8	Po sinhroni vključitvi kelt. osnove *BrTuati- v lat. produktivni vzorec -as, -atis, prim. Briuas ob A Briuate, Briuatensis (> fr. Brioude).
9	Lat. oblika tu implicira reinterpretacijo keltskih stranskosklonskih oblik kot lat. ijevske osnove *Bibracti-, -is oz. konzonantne osnove *Bibrax, -ctis, prim. Ded thn. deae Bib-racti (CIL Xni/2651) in ojko- oz. oronim Bibrax (AcS I 416).
10	Lambert 1996: 90, idem 1997: 399. Prim. zapis B^ßpaKTa pri Strabonu (IV,3,2). H kolektivnemu sufiksu prim. stvn. buomoht 'baumreich' (Krahe - Meid 1967: 194), stirs. mar-cadacht 'konjenica' (NWÄI 335).
11	Gre za umetno uvedeno obliko, vzpostavljeno na podlagi reinterpretacije izhodiščnega kelt. *Rätis kot lat. abl. loc. mn. ženskih osnov na -a.
12	PNRB 32-35 (in s. vv.).
13	Enako PNRB 278. Razlaga izpričane oblike kot Med korenskega samostalnika *brig-(quasi stirs. brig < brige < *-ei k bri< *brig-s (Hamp 1991/92, NIL s. v. *bhergh-)) je sicer možna, a glede na britanskokeltski kontinuant bre < *briyä manj verjetna.
14	LEIA D-123.
15	DLG s. v. dubron, dubra. Prim. hdr. *Arganto-dubron, *Uerno-dubron, ki celo v primeru, da gre za eksocentrični zloženki, pričata o pomenskem premiku v smeri substantivi-zacije tudi za gal. *dubro-.
16	Gl. tudi zgoraj pod Briuas uicum ~ fr. Brioude.
z
pretacije izvornega kolektiva *Magesä > *Magia kot led lat. ženskih osnov na -a,^1 drugega pa je mogoče razumeti kot pluralizacijo gal. apelativa *mantalon 'pot'. V N primeru gal. *attegia, ki se kot psevdokeltski topoleksem ohranja tudi v romanskem 1 toponomastičnem fondu,18 gre glede na pomen romanskega apelativa nedvomno za ^ nomen abstractum tipa hispanokeltsko konterbia, kosedia in ne za kolektivno tvorbo O *attegiä < *attegesä (< *ad=teges-ä).19
S	V sklop problematike večjezičnega konteksta, iz katerega se poizkuša iz-
L luščiti keltsko imensko gradivo, spada tudi vprašanje dejanske (jezikovne) »kelt-
0	skosti« onomastičnega gradiva. Pri tem se misli predvsem na sklop homofonih sufi-v ksov različnih jezikovnih sistemov, med katerimi ni mogoče zanesljivo razločevati,
predvsem če so tudi funkcijsko prekrivni ali če se preko takšnih primerov nasploh preverja produktivnost določenega sufiksa v okviru keltskega sistema. Da ne bi prišlo do identifikacije takšnih v genetolingvističnem smislu nejasnih sufiksov ali Z sufiksalnih verig, j e pri analizi gradiva treba upoštevati izključno takšno, ki ga je v A etimološkem smislu mogoče zanesljivo identificirati kot keltsko. Pri tem pa je treba P teoretično predvideti tudi obstoj hibridnih tvorb, pri katerih gre za izpeljave iz tu-
1	jejezične predloge (navadno so to deproprialne baze) z domačimi, produktivnimi S sufiksi. V takšnih primerih namreč ni mogoče napovedati točnosti genetolingvi-^ stične opredelitve. Prim. horonima Aremor-ica (k etn. Aremorici gl. antemarini < 1 *are=mori-ko-) in Belg-ica (k etn. Belgae),20 v katerih se lahko ohranja tako keltsko
0	besedotvorje (prim. gal. va^auGiKaßo (RIG G-203) < *namaus-iko- 'Nemausensis',
•	kimr. Brython-ig 'britanski')21 kakor tudi produktivni tip gr.-lat. pridevnikov na -iko-,
1	tvorj enih k domačim in tuj ej ezičnim predlogam, podobno v primeru domnevno kelt-
•	skih tvorb Delgouic-ia, Uenet-ia k etn. *Delgouices, *Uenetes (prim. Longouic-ium 1 k etn. Longouices), ki so obenem popolnoma primerljive z gr.-lat. tpn. Britann-ia,
Ital-ia, Belg-ia, German-ia ipd.
2 Pri izrisovanju sistema strukturnih tipov imenskega fonda je bistven jasen uvid v razmerje med apelativno in proprialno sfero jezikovnega sistema, takšno strogo ločevanje pa je pri študiju imenskih tipov fragmentarno izpričanih sistemov, kakršni so tudi starokeltski, oteženo prav zaradi narave neonomastičnega gradiva. Težavnost jasnega ločevanja med obema sferama se najizraziteje pokaže pri določanju geneze toponimov, za katere sta enako verjetna tako deproprialni kot deapelativni izvor. Pri morfološki analizi toponima zato nikdar ne morfemiziramo elementov, ki tvorijo pomensko strukturo topoleksema,22 razen kadar ta ni razvidno enoznačna. S tem se uspešno izognemo transponatom tipa ^Albi-i(o)-on- (*Albiiu), ^Bi(l)l-i(o)-äko- (*Bi(l)
17	Prim. PNRB 406. Neproblematično preko *magehä > *mageä > *magiä (prim. kimr. tpn. element *°fai < *°magesa/os (SBCHP 392)) kot v gal. suiorebe (RIG L-6) < *suesor-i-bi, sioxti (RIG L-93) < *se-sog-ti, sondios < *son-de-sos, regenia (RIG L-6) < *ro-genesä itn.
18	Prim. Delamarre 2012: 64; Grzega 2001 s. v. tegia.
19	Pace Lambert 2013: 318.
20	Gl. Russell 1990: 13-14.
21	Prim. Russell 1990: 61-76.
22	V skladu z načeli, podanimi v Eichler - Šramek 1988: 20-25.
liakon) ipd., prav tako pa se na ta način ohrani informacija o genezi toponima, kar v	^
vsakem konkretnem primeru omogoča ocenitev razmerja med proprialnim in apela-	^ tivnim fondom (npr. *Uxsamä in ne ^U/s-amä, *Uxsisamä in ne ^U/s-isamä itd.)23 ter
odnos med obema relevantnima proprialnima podsistemoma (naj širše rečeno, med	^ bio- in geonimijo), npr. *Adnäma(n)t-iä in ne ^Ad-näma(n)t-iä k antr. *Ad-näma(n)
tos. Problematika bo v nadaljevanju podrobneje prikazana na primeru neizpeljanih	^
imen, ki so nastala z onimizacijo (O) apelativov (OAp) (substantivov (OAp"S) ali ad-	^
jektivov (OAp"Adj)) oz. jih je treba razumeti kot transonimizacije že obstoječih imen	^
(OPr) (npr. hidronim ^ toponim (OPr"hdr), teonim ^ toponim (OPr"thn)) in so torej	^
homofona s svojimi imenskimi podstavami.	^
2.1 OAP, Ap = S
Enosmerno razmerje topoleksemov, nastalih z onimizacijo, je vsaj v primeru primarnih izkorenskih tvorb - te se lahko znotraj drugih strukturnih tipov pojavljajo tudi v vlogi imenskih podstav (npr. *Dünon ~ *Dünion ~ *°dünon, oz. *Düno-) -praviloma zanesljivo ugotovljivo, četudi zaradi fragmentarnosti apelativnega gradiva nedokumentirano:24 hdr. *Abonä ^ *abonä (kimr. afon 'reka'), *Brix = *Brixs (stirs. bri 'hrib'), *Brigä ^ *brigä 'vzpetina', Contrebia ^ *com-treb-iä, Cosedia ^ *com-sed-jä,25 Red OpouSio^ za *0rutis ^ gal. *^rutis < *sru-ti- oz. *^rutus'2^ ^ 'tok' < *sru-tu- 'id.' (kimr. ffrwth < *sru-tu/o-, stirs. sruth < *sru-tu-),27 A^v6ov ^ O *lindon 'jezero', hdr. Rhenus = *Renos ^ pide. *H3reiH-no-s 'tok',28 hdr. *Uobera ii£
hH
N
--w
23	Tako gre tudi v primeru tpn. Remetodia (TP 6,5), ki se ga običajno obravnava v kontek- ^ stu sufiksalnih deadverbialnih tvorb (Isaac 2004, Celtic elements, s. v. au-, auo-; DC-CPNpassim; Falileyev 2013: 113sl.; Falileyev - Isaac 2006), najverjetneje za deadjektiv
k *rem=et-odio- oz. *rem=eto-dio- (*remo- 'prednji, prvi' ipd.). K sufiksu *-et(o)- kot deadverbialnemu sufiksu z morebitno funkcijo adjektivizacije prim. antr. *Ueret(-)o--maros (rekonstrukcija na podlagi patronimika ou£p£TO^ap£[o]ui (Ded), RIG G-147) ^ *uer-et(-)o- k prefiksu/adverbu *uer-), k sufiksu *-(o)dio- (= kimr. -eid, stirs. -(ai) de), prav tako s pridevniško funkcijo (prim. gal. *karant-odio- 'prijateljski' (h *karant-'prijatelj'), kar se ohranja v antr. Carantodius, Carantodia), pa gal. *ande-dio- 'spodnji', *uxse-dio- 'zgornji' (= andedion (RIG L-100, 1), uxsedia (La Graufesenque 18, 2)).
24	Pomen apelativa in/ali internokeltsko primerjalno gradivo sta podana, če to dopušča ne-onomastično gradivo. V primeru rekonstruiranih apelativov se rekonstrukcijo opravičuje tudi z eksternim primerjalnim gradivom.
25	MLH V.1 s. v. konterbia (tpn.!). Gre za deverbativna nomina abstracta tipa stirs. lige 'ležanje' < *legh-io-, prim. sti. deva-yajya 'čaščenje boga/bogov', lat. in-edia 'post' ipd. (AiGr II/l 177), morda stirs. Echraide < *°red-iiä (Uhlich 2002: 417) = gal. tpn. ^nopsSia (Ptol. nI,1,34) < *Eporediä ipd.
26	Prim. interpretacijo ptolemajske oblike kot Red ujevske osnove *®p0UTU05 ^ *^rutus pri Pokornem (Anreiter 1996: 33), kar pa je ob transparentnem ptol. Red AXßio^ h kelt. *Albis (gl. zgoraj) manj prepričljivo.
27	Prim. Busse 2007: 96.
28	Kljub stirs. rian 'morje; tok, pot' < pide. *H3reiH-no- se vendarle zdi verjetneje, da gre v primeru hidronima Rhenus za predkeltsko ime (prim. Weisgerber 1969: 327, 330), ki je bilo, podobno kot ime drugega izmed dominantnih rečnih tokov Srednje Evrope, tj.
^ *uobera (stirs. dehdr. Fobar, kimr. gofar 'potok' < pide. *upo-b''er-)?'9 Prav tako bi bilo morda v hdr. rXdvi^ treba videti deadjektiv tipa psl. *belb 'belina' (k N *belh), prim. stirs. glain 'steklo; čistoča, jasnost', ki je bil po metonimiji lahko kon-1 kurenten z običajnim pridevniškim *Glana (quasi 'Bistra, Bistrica').30 V primeru ^ toponimov, osnovanih na topoleksemu *genu- (= stirs. giun 'usta', kimr. gin < pide. O *genu- 'čeljust', prim. revoa, Äpnyevoua, Genaua, Genua za *Gen(o)uä)^^ zago-s tovo ne gre za sufiksacijo, najverjetneje pa niti za nastanek toponima preko plu-L ralizacije, temveč za preprost deapelativ h kolektivu *genuä, eventualno *genuuä
0	'usta' ^ *Gen(o)uä 'Ostium', k čemur prim. kimr. kolektiv geneu 'usta; rečno v ustje' < *genöu-.
1	2.2 OAP, Ap = Adj
Onimizirani adjektivi tvorijo razmeroma produktivno kategorijo imen. Neproble-Z matični so toponimi32 kot hdr. Alauna (k deležniku pide. *H2el-^no-),33 *Acaunum A (h gal. *akaunos gl. saxum < pide. *H^ek-^n-o-, prim. psl. *kamy, -en-), nsn. Du-P mna (k *dubno- 'globok'), Glanum (h *glano- 'čist'), Leuca (k *leuko- 'svetel, 1 odprt'), hdr. Nouius (k *nou(i)io- 'nov'), ^eTuap^a (kimr. pedwerydd 'četrti', gal. s *petuario- 'id.'), Sey^oa^ov ^ superl. *seg-isamo-,^^ hdr. Sena (k *seno- 'star'), ^ hdr. STOUKK^a za *Stuktiä (kimr. ystwyth 'upogibljiv'), hdr. *Tragisamus^^ (morda 1 za izhodiščni kelt. fem. *Tragisamä) ^ superl. *trag-isamo-,^^ nsn. Uxisama ^ 0 superl. *uxs-isamo-^'7 (k predlogu *uxse = gr. fi^i), Oü^eXXov, Oü^eXXa ^ *(o)uxs-elo/ä (prim. stirs. üasal, kimr. uchel 'visok' < *ouxs-elo-).38 Zapis Äpy^Ta (Ptol. II,2,2) ob internosistemsko nepodprti rekonstrukciji pide. *H2rg-et-eH2,39 ki bi jo bilo mogoče sicer vzporejati s stgrš. äpy^^, -ex- 'svetleč', verjetneje ponazarja zgodnjegoidelsko obliko *ArgEdä < *Argantä'4° 'Srebrna' (sc. reka).
Zlasti problematičen je par hidronimov Aoüßi^ in ÄXßi^ (Red ÄXßio^), kjer se pod vtisom, da gre za ijevski osnovi, najverjetneje združuje več pojavov. Hdr. Dubis se navadno razlaga preko latinizacije (v oblikotvornem morfemu) izhodiščnega
O
*Danou-io- (lat. Danuuius), že zgodaj vključeno v keltski imenski fond (v primeru hdr. *Renos še pred monoftongizacijo pide. *ei > kelt. *e v nezadnjem zlogu). ' NIL s. v. *bher-; Busse 2007: 96; Billy 2007: 129-130.
' Prim. deadjektiv Glanum < kelt. *Glanon. Nomen originis *glaniko- (^axpsßo yXavEiKaßo, RIG G-64) je bil lahko tvorjen k substantiviziranemu tpn. *Glanon ^ *glan-iko- ali k hidronimu *Glanis ^ *glani-ko-. Prim. DLG s. v. genaua, de Bernardo Stempel 2000: 92. Glede identifikacije imenskih podstav gl. zlasti DLG s. vv., DCCPN 5-35. K *Hel- 'alere' (gl. LIV2: 262).
H kelt. *sego- 'močan, pogumen' uel sim. < *segh-o- gl. MLH V.1 s. v. seko. Prim. Trigisamo (TP 4,1), Tragisa[ (CIL 111/259).
' K *trago- 'hiter, hitro tekoč' (?) gl. DLG s. v. traget-, Anreiter 1996: 45-47. Prim. tudi hispanokeltski tpn. usama (za *Uxsama) ^ superl. *uxs-ama- (MLH V.1 463465) = kimr. uchaf 'najvišji'. Prim. gal. thn. Uxelius (CIL XII/387) < *Uxs-el-. Tako de Bernardo Stempel 2000: 103. ' Prim. Sims-Williams 2000: 6, op. 22.
32
41	Hamp 1988: 127-128.
42	Uhlich 1989.
43	Glede morfemske rekonstrukcije pridevnika gl. Krahe - Meid 1967: 138.
44	Prim. »in foreste Deruo, in loco qui... Deruum nominatur« (AcS I 1272).
45	Ki pa vendarle ni nedvoumna (prim. DLG s. v. dari(o)-).
46	Stüber 2005: 68.
47	Pace PNRB 400
48	Sims-Williams 2000: 9.
49	»La source, la riviere, la montagne ne fait qu'un avec le dieu qui l'habite« (LG 36sl.).

feminiziranega ujevskega pridevnika *dubu- 'temen' ^ *dubu-T,'4^ čeprav ni izklju- ^ čena niti izpeljava iz istopomenskega tematiziranega pridevnika *dubuo- (prim. og. ^ DOVA°).42 V primeru hdr.	pa bi morda morali prej kot o deadjektivu govoriti
o desubstantivu *AlbTs k fem. *albTs < pide. *H2elbh-iH2-, prim. stnord. elfr 'reka', ^ vendar je ob negotovi izhodiščni osnovi pridevnika s pomenom 'bel' (ijevska oz. tematska osnova) hidronim prav tako mogoče izpeljati neposredno iz ijevskega pri- ^ devnika *albi- oz. formalne substantivizacije tematskega pridevnika *albo- < pide. ^ *H2el-bho-,'4^ tj. *alb-i-, k čemur prim. tudi nsn. ÄXßirov < *Albi-(i)-on-.	^
Tudi geneza toponima *Deruum44 < *Deruon je težje opredeljiva, saj imenska podstava *deruo- besednovrstno ni enoznačna. Glede na obstoj kolektiva *darion (= stirs. daire 'hrastov gozd(ič)') v zloženih imenih tipa Aapiopixov45 = *Dario-riton, ki se ga da preko pridevniške izpeljave s sufiksom *-io- povezati z že na ^ podlagi internokeltsko preoblikovane izvorne paradigme pide. *doru-/*deru- ^ ^ *daru-, *dar-ou- (stirs. daur, kimr. dar 'hrast'), lahko za keltski sistem upravičeno dvomimo v obstoj tematizirane ujevske osnove tipa psl. *deruo < pide. *deru-o-m = *deru 'drevo' > 'hrast', ki bi bila s podedovano ujevsko sinonimna. Tematizacijo *deru- ^ *deru-o-, kakršna je izpričana v tpn. *Deruum, je zato treba razumeti v smislu adjektivizacije (prim. stirs. derb 'trden, močan') tipa *meduo- 'meden', kar se semantično lahko potrjuje vsaj v antr. Derua (KPP 193). Kljub temu ni izključeno, da je bila v galščini izvorno pridevniška tvorba (s primarnejšim pomenom 'gozdnat; O lesen; hrastov' uel sim) že substantivizirana (prim. kimr. kolektiv derw 'hrastje' < ii£ *deru-o-), kar se morda potrjuje v (izhodiščno adjektivnem) etnonimu Deruaci < ^ *Deru-ako-; v tem primeru gre pri antr. Derua za kratko ime tipa Giama, Nerta (h N gal. *giiamo- 'zima', *nerto- 'moč').46	W
2.3 OPr, Pr = hdr, thn
Večje težave predstavlja razumevanje geneze toponimov, tvorjenih v razmerju do drugih proprialnih podsistemov. Med imena nastala s transonimizacijo lahko uvrstimo dehidronim Aouevxivov, če za *Louentinon, osnovan na homofonem47 rečnem imenu, tvorjenemu k nomenu agentis *louentino- < *lou-ent-ino- 'lavans'.^^ Prav tako lahko s precejšnjo gotovostjo izluščimo deteonime49 kot Artona ^ thn. *Artona, BeXiod^a ^ thn. *Belisama, Matrona ^ thn. *Mätronä, A^ouava ^ thn. *Deuonä (< pide. *deiuo-no-), morda Mo/agontia, prim. dea Mogontia (CIL XIII/4313), Anoua ^ thn. *Deuä, čeprav bi pri slednjem imenu lahko šlo tudi za onimizacijo podstavnega apelativa *deuä < pide. *deiu-eH2 'boginja'. Hidronim
E
Z
OüiSoua = *Uidua^" je ob gal. *uidu-^^ 'gozd' s formalnega vidika razumljiv le kot substantivizacija stare, tematizirane osnove *uidu-o- 'silvanus' tipa stirs. medb N 'meden' < pide. *med'u-o- k *med!hu- 'med', prim. psl. konkretizirano *medua.^52
I
^ 2.4 Skupina toponimov, osnovanih na topoleksemu *kondati- 'sotočje' < pide. O *kom-dhHl-ti- 'ouvöeoi^' ali verjetneje *kom-dH2-ti-^^ 'confluens', se v virih dosle-s dno pojavlja v obliki Condate. V tej podobi se toponim ohranja celo v ptol. KovSdxe, L s čimer je ejevsko izglasje nedvomno potrjeno. V skladu z regularno šibitvijo izgla-
0	snega galskega i > e/_# (prim. gal. more gl. mare < *mori, suiorebe (RIG L-6) <
v *suesoribi, anmanbe (RIG L-93) < *anman-bi)^^ bi bilo v toponimu zato mogoče
prepoznati ijevsko osnovo srednjega spola, vendar ta v nomenu actionis ni pričakovana. Apelativni izvor baze *kondatis se posredno morda potrjuje v (detoponoma-stičnem!) teonimu Condatis,^^ ki kot v sklonilu latinizirana oblika lahko implicira Z ijevsko osnovo (*Kondatis ^ lat. Condatis ali ^ lat. Condas, -atis). Pace Irslinger56 A ejevsko izglasje ni razložljivo preko petrificiranega lokativnega sklonila *-e = *-e P < pide. *-ei-i, saj bi se pričakovano lokativno sklonilo galskih ijevskih osnov naj-
1	verjetneje glasilo *-T(i). Sekundarno, po analoški izravnavi z vzporedno ujevsko s paradigmo restituirano lokativno sklonilo *-ei-i (za že prajezično kontrahirano *-ei ^ < *-ej-i),57 je namreč pričakovano le v sistemih, ki so ohranili podedovano loka-1 tivno sklonilo ujevskih osnov *-eu-i (tip ved. sunavi) ob konkurenčnem analoško
0	preoblikovanem sklonilu *-eu, kar v primeru galskega sistema ni izpričano. Poleg
•	tega se vsaj na prvi pogled pojav zdi širši: enako problematična so namreč izglasja
1	toponimov Apyevxopaxov ob Argentorate, Argentorata in Argentorato,^^ Carban-
•	torate, morda ApeXaxov za *Are-late (prim. ptol. Tax^axov za izvorno *Rätj-ate),59 1 AoKopixov in AvSep^Sov (če za *riton po lenizaciji in internogrškem jotacizmu),60
tvorjenih k topoleksemom *rätis 'okop' < pide. *H2rH3-ti-, *lati(-) (?) (kimr. llaid 'blato; močvirje' < *latio- oz. stirs. laith 'pivo, tekočina', kimr. llad< *lati-),61 *ritus 'brod' < pide. *pr-tu- in *rito-^^ < pide. *rt-o-.63 Ejevsko izglasje v elementu °rate se glede na izpričanost v virih zdi primarnejše, a bi se njegovo demaskulinizacijo vendarle dalo razložiti preko pridevniške rabe, če sta bili zloženi imeni eksocentrični.
50	Prim. Uidua (875), današnji fr. La Veuve (TGF 135).
51	DLG s. v. uidu, prim. stirs. fid, Red. fedo 'id.'.
52	Nar. hrv., srb. Medea 'vrsta belega grozdja', nar. rus. Medea 'z medom sladkana voda, sladek mošt' (ESSJa s. v. *medva).
53	Prim. LG 38, DLG s. v. condate.
54	Prim. LG 41, McCone 1996: 112.
55	Ded Condati (RIB 731).
56	Irslinger 2002: 191, enako NIL s. v. *dheH-.
57	Mayrhofer 1986: 173.
58	Irslinger 2002: 191.
59	Lambert 2000: 167.
60	Prim. Bpioudxn? za *Briuatis, *®poü5i5 za *^rutis (Lambert 2000: 162, 166).
61	Prim. Irslinger 2002: 206-207, IEW 654-655.
62	'course' (DLG s. v.).
63	Prim. NIL s. v. *ret-.
V primeru zloženih imen z domnevnim ujevskim samostalnikom v drugem delu ni ^ mogoče podati nadaljnjih sklepov, saj se ta na podlagi ptolemajskih oblik ne potrjuje ^ zanesljivo (vsekakor je vpadljiva odsotnost tipa °ritu, ki bi bil sistemsko vzporeden s tipom °rate, a je ta lahko le navidezna). V tem pogledu skupina toponimov v spo- ^ ročeni podobi Condate ostaja izolirana.
Gradivo kot Condatum, Condatus, ki bi kazalo na tematsko osnovo (tip sti. ^ sam-hita- 'condatus', prim.prä-niti- 'confirmatio, auxillium' < pide. *-niH-ti- proti ^ ptcp. prä-nita- < *niH-to-), glede na pozno izpričanost nedvomno predstavlja la-tinizirane oblike; prav tako nima informativne vrednosti ojevski vezni vokal v ^ Condatomago (TP 1,3), prim. BouSopiyov (Ptol. II,11,28) za dejansko *Boudi-rTgo-.^'4 ^ Toponim zagotovo ni razložljiv niti preko adjektivizacije, prav tako pa internosis-temsko ni motivirana slovnična proprializacija s spremembo slovničnega spola.65 ^ Prepričljivejša bi bila morda razlaga preko okamenele sklonske oblike, a v tem pri- ^ meru v poštev pride le dativno sklonilo *-e < *-ei (prim. gal. Ded VCVETE, RIG L-13), internolatinska reinterpretacija nominativne oblike kot abl. loc. mn. osnov na -a (led -is = abl. loc. mn. -is ^ Imn *Condatae > Condate)^^ ali analoška izravnava po produktivni kategoriji imen, tvorjenih s sufiksom -ate < *-ati, vendar slednje le v primeru zgodaj zamrle povezave med topoleksemom in ustreznim apelativom.
Ker gre za rekcijsko zloženko z nomenom actionis v drugem členu, tudi ni povsem izključeno, da se kljub siceršnjim formalnim vzporednicam tipa sti. °hiti-, O gr. °dsGi5, lat. con-ditio (za prvotno *°dati-), vse iz < pide. *-dH1-ti-, v latiniziranem ii£ tpn. Condate vendarle ohranja starejše besedotvorje in da gre v izhodišču za konzo- ^ nantno deblo *kondat- < pide. *kom-dH2-t- (oz. *kom-dH1-t-) tipa sti. samit- ob struk- N turalno avgmentirani obliki samiti- < pide. *sem-H1i-t-(i)- 'das Zusammengehen',67 W pri čemer bi se v končnem -e poleg dativnega *-e < *-ei lahko ohranjalo tudi loka- ^ tivno sklonilo *-i > -e.68
64	Prim. Sims-Williams 2013: 42.
65	V zadnjem času je bila sprememba slovničnega spola v smeri masculinum/(redko) femininum ^ neutrum ed./mn. predstavljena kot produktivno internokeltsko sredstvo proprializacije (Delamarre 2009; 2012), vendar ni naletela na pretirano kritičen odziv. Predlog bo vsekakor še moral biti deležen sistematične obravnave, a vsi doslej navajani primeri ne zdržijo preverjanja; toponima *Andematunon in *Condercon (kot deantro-ponima k Andematunnos, Condercos) sta eksocentrični zloženki, deadjektivni *Glanon (kot deteonim h *Glanäs) je nastal s konkretizacijo tipa mik. di-u-jo (*Diuiion) 'Zevsovo svetišče' k di-u-jo (*diuiio- 'pripadajoč Zevsu'), primeri tipa *Luxouium (kot deteonim k Luxouius), Carantia (kot deantroponim h Carant(i)os) glede na njihovo *-io-osnovo niso povedni, izvor soobstoja tpn. *Eburodünon in njegove sinonimne variante ptol. *Eburon (hapax) (slednji v skladu z Delamarrovo interpetacijo kot deantroponim k Eburos) pa še nista zadostno razjasnjena (Falileyev 2014: 65-66).
66	Prim. umetno vpeljano latinizirano pluralno obliko Ratas (lA 477,4 za *Ratae) ob izvorni obliki Ratis (lA 479,3).
67	Prim. ved. sam-idh- 'Anzündung', sam-päd- 'das Übereinkommen', upa-stut- 'Anrufung' itn. (AiGr II/1 176-177), in, kot nomen agentis, lat. comes, -it- 'sopotnik, družabnik' < *kom-Hii-t-.
68	Singularno lokativno sklonilo konzonantnih osnov v galskem jezikovnem gradivu sicer ni zanesljivo izpričano, vendar bi glede na stanje v drugih keltskih idiomih (prim. stirs.
J Krajšave
N abl. loc. = ablativus loci; antr. = antroponim; D = dajalnik; ed. = ednina; etn. = 1 etnonim; fr. = francosko; gl. = glossa; hdr. = hidronim; hrv. = hrvaško; I = imeno-valnik; kelt. = keltsko; lat. = latinsko; M = mestnik; mik. = mikenskogrško; mn. = O množina; nar. = narečno; nsn. = nesonim; ntr. = nevtrum; og. = ogamsko; orn. = S oronim; psl. = praslovansko; ptol. = ptolemajsko; R = rodilnik; rus. = rusko; srb. = L srbsko; sti. = staroindijsko; stirs. = staroirsko; superl. = superlativ; T = tožilnik; thn.
0	= teonim; tpn. = toponim
V N
1	Viri
Z	AcS = Alfred Holder, Alt-celtischer Sprachschatz I-III, Leipzig: Teubner, 1896-A 1907 (ponatis Graz: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 1961-1962).
p	DCCPN = Alexander Falileyev in collaboration with Ashwin E. Gohil and Naomi 1 Ward, Dictionary of Continental Celtic Place-Names, Aberystwyth: CMCS, s 2010.
K	Delamarre 2012 = Xavier Delamarre, Nomina Celtica antiqua selecta inscrip-
1	tionum = Noms de lieux celtiques de l'Europe ancienne (-500/+500): dic-
2	tionnaire, Paris: Editions Errance, 2012.
^^	r
•	DLG = Delamarre, Xavier, Dictionnaire de la langue gauloise, Paris: Editions Er-
0	rance, 2003.
•	ESSJa = ^muMOMO^u^ecKuü cnoeapb cnaenHCKUx M3UKoe: npacnaenHCKUü
1	neKcunecKuü ^OHd I-, MocKBa: H3gaTenBCTB0 »HayKa«, 1974-. Falileyev 2013 = Alexander Falileyev, Celtic Balkans, Aberystwyth: CMCS, 2013. lEW = Julius Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, Bern -
München: Francke, 1959-1969. Isaac 2004 = Graham R. Isaac, Place-Names in Ptolemy's Geography: an electronic data base with etymological analysis of the Celtic name-elements (CD-ROM), Aberystwyth: CMCS, 2004. KPP = Wolfgang Meid, Keltische Personennamen in Pannonien, Budapest: Archae-olingua, 2005.
LEIA = Joseph Vendryes, Edouard Bachellery & Pierre-Yves Lambert, Lexique etymologique de l'irlandais ancient, Dublin: Dublin Institute for Advanced Studies - Paris: Centre National de la Recherche Scientifique, 1959-96. LG = Lambert Pierre-Yves, La langue gauloise, Paris: Editions Errance, 2003.
Ded ri < *rig-i ob starem daj. rig < *ei) pričakovali sklonilo *-i. Domnevni primeri, kjer bi se po sinkretizmu takšno sklonilo ohranjalo v dativnih oblikah (tako Stüber 1998: 13-14), so v celoti dvoumni: ob BRIGINDONE/I (RIG L-9), z nezanesljivim branjem izglasja, se glede na sintakso v antroponimih ^ayoupsiyi (RIG G-121) in axE^ayouxi (axE^ axE^ayouTi ovvaKui (RIG G-122)) lahko ohranja tudi genitivno sklonilo, prav tako imamo v primeru teonima ARTIONI opraviti z latinizirano obliko (Ded -on-i) oz. kon-trahiranim sklonilom gal. Ded (*-i < *-äi) teonima *Artionä (glede slednjega prim. Lambert 1997: 399) in ne **Artiü, -on-.

LIV2 = Helmut Rix idr., Lexikon der indogermanischen Verben: die Wurzeln und
ihre Primärstammbildungen, Wiesbaden: Dr. Ludwik Reichert Verlag, 22001. ^
MLH V.1 = Dagmar S. Wodtko, 2000: Monumenta linguarum hispanicarum V.1: ® Wörterbuch der keltiberischen Inschriften, Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag, 2000.
NIL = Dagmar S. Wodtko - Britta Irslinger - Carolin Schneider, Nomina im indo- ^ germanischen Lexikon, Heidelberg: Winter, 2008.	^
PNRB = Albert Lionel Frederick Rivet - Colin Smith, The Place-Names of Roman ^ Britain, London: Book Club Associates, 1979.
Ptolemy 2000 = Patrick Sims-Williams - David N. Parsons (ur.), PTOLEMY: Towards a Linguistic Atlas of the Earliest Celtic Place-Names of Europe, Aberystwyth: CMCS, 2000.
RIB = Robin George Colingwood idr., The Roman inscriptions of Britain I-II, Stroud: Sutton, 1990-1995.
RIG = Recueil des inscriptions gauloises I-IV, Paris: CNRS Editions, 1985-1998.
TGF = Ernst Negre, Toponimie generale de la France I: formations preceltiques,
celtiques, romanes, Geneve: Libraire Droz, 1990.	®
hJ m
Literatura	O
Ai. Gr. II/1 = Jakob Wackernagel, Altindische Grammatik II, 1: Einletung zur ^ Wortlehre: Nominalkomposition von Albert Debrunner und Jacob Wacker- N nagel, Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1905.	W
Anreiter 1996 = Peter Anreiter, Keltische Ortsnamen in Nordtirol, Innsbruck: In- ^ stitut für Sprachwissenschaft der Universität Innsbruck, 1996.
Anreiter 2000 = Peter Anreiter, Keltisch, Keltoromanisch, Romanisch-»Pseudokel-tisch«: Begriffliche Abgrenzbarkeit auf Grund ostalpiner Onyme, v: Irena Kovačič idr. (ur.), Linguistics and Language Studies, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2000, 61-76.
Anreiter 2001 = Peter Anreiter, Die vorrömischen Namen Pannoniens, Budapest: Archaeolingua, 2001.
Billy 2007 = Pierre-Henri Billy, Toponymie frangaise et dialectologie gauloise, v: Pierre-Yves Lambert - Georges-Jean Pinault (ur.), Gaulois et Celtique continental, Geneve: Libraire Droz, 2007, 127-143.
Busse 2007 = Peter Busse, Hydronymie und Urheimat: Ein neuer Ansatz zur Lokalisierung der Urheimat der Kelten?, v: Kelten-Einfälle an der Donau: Akten des Vierten Symposiums deutschsprachiger Keltologinnen und Keltologen, Linz/Donau, 17.-21. Juli 2005, ur. Helmut Birkhan, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2007, 89-98.
De Bernardo Stempel 2000 = Patrizia de Bernardo Stempel, Ptolemy's Celtic Italy and Ireland: A linguistic analysis, Ptolemy 2000, 83-112.
Eichler - Šramek
1988 = Ernst Eichler - Rudolf Šramek, Strukturtypen der slawischen Ortsnamen = Strukturn^ typy slovanske oikonymie, Leipzig: Karl-Marx-Universität, 1988 (Namenkundliche Informationen, Sonderheft).
Delamarre 2009 = Xavier Delamarre, Pannonia Celtica, Nouvelle revue d'onomas-E	tique 51 (2009), 89-100.
N Falileyev 2014 = Alexander Falileyev, In search of the Eastern Celts: studies in 1	geographical names, their distribution and morphology, Budapest, 2014.
^ Falileyev - Isaac 2006 = Alexander Falileyev - Graham R. Isaac, Remetodia, Acta O	onomastica 47 (2006), 173-176.
s Gorrochategui 2000 = Joaqu^n Gorrochategui, Ptolemy's Aquitania and the Ebro L	Valley, Ptolemy 2000, 143-158.
0	Grzega 2001 = Joachim Grzega, Romania Gallica Cisalpina, Tübingen: Niemeyer, v 2001.
N Hamp 1988 = Eric Hamp, Varia XXXIV: Doubs, Etudes celtiques 25 (1988),
1	127-128.
Hamp 1991/92 = Eric Hamp, British Celtic BRIGE and morphology, Studia Celtica Z	26-27 (1991/92), 9-11.
A Irslinger 2002 = Britta S. Irslinger, Abstrakta mit Dentalsuffixen im Altirischen, P	Heidelberg: Universitätsverlag C. Winter, 2002.
1 Krahe - Meid 1967 = Hans Krahe - Wolfgang Meid, Germanische Sprachwissens	schaft III: Wortbildungslehre, Berlin: Walter de Gruyter & Co., 1967. ^ Lambert 1997 = Pierre-Yves Lambert, Gaulois tardif et latin vulgaire, Zeitschrift
1	für celtische Philologie 49-50 (1997), 396-413.
0	Lambert 2000 = Pierre-Yves Lambert, Remarks on Gaulish place-names in Ptole-
2	my, Ptolemy 2000, 159-168.
1	Lambert 2013 = Pierre-Yves Lambert, recenzija dela Dictionary of Continental • Celtic place-names, Etudes celtiques 39 (2013), 316.
1 Mayrhofer 1986 = Manfred Mayrhofer, Indogermanische Grammatik I/2: Lautlehre, Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1986.
McCone 1996 = Kim McCone, Der Teller von Lezoux, v: Die größeren altkeltischen Sprachdenkmäler, Akten des Kolloquiums Innsbruck, 29. April -3. Mai 1993, ur. Wolfgang Meid - Peter Anreiter, Innsbruck: Verlag des Instituts fur Sprachwissenschaft der Universität Innsbruck, 107-117.
NWÄI = De Bernardo Stempel, Patrizia, Nominale Wortbildung des älteren Irischen: Stammbildung und Derivation, Tübingen: Max Niemeyer, 1999.
Rivet 1980 = Albert Lionel Frederick Rivet, Celtic names and Roman places, Britannia 11 (1980), 1-19.
Russell 1990 = Paul Russell, Celtic Word-Formation: the Velar Suffixes, Dublin: Dublin Institute for Advanced Studies, 1990.
SBCHP = Peter Schrijver, Studies in British Celtic Historical Phonology, Amsterdam - Atlanta: Rodopi, 1995.
Sims-Williams 2000 = Patrick Sims-Williams, Degrees of Celticity in Ptolemy's names: Examples from Wales, Ptolemy 2000, 1-16.
Sims-Williams 2013 = Patrick Sims-Williams, The Celtic composition vowels -o-and -io-, v: Continental Celtic word formation: the onomastic data, ur. Juan Luis Garcia Alonso, Salamanca: Ediciones universidad de Salamanca, 2013, 37-50.
Old Celtic Toponymy: A Contribution to Its Systematization
Summary
Stüber 1998 = Karin Stüber, The Historical Morphology of n-Stems in Celtic, May-
nooth: Department of Old Irish, National University of Ireland, 1998 (May- ^ nooth Studies in Celtic Linguistics III).
Stüber 2005 = Karin Stüber, Schmied und Frau: Studien zur gallischen Epigraphik ^ und Onomastik, Budapest: Archaeolingua, 2005.
Uhlich 1989 = Jürgen Uhlich, Dov(a)- and Lenited -B- in Ogam, Eriu 40 (1989), ^ 129-134.
Uhlich 2002 = Jürgen Uhlich, Verbal governing compounds (synthethics) in Early ^ Irish and other Celtic languages, Transactions of the Philological Society 100/3 (2002), 403-433.
Weisgerber 1969 = Leo Weisgerber, Rhenania Germano-Celtica, Gesammelte
Abhandlungen, ur. Johann Knobloch - Rudolf Schützeichel, Bonn: Ludwig ^ Röhrscheid Verlag, 1969.

Z >
o
hJ
m
Onomastic data represent the bulk of Continental Celtic linguistic material. Al- O though it is sparse and elusive, a comprehensive examination of its morphology ii£ is of paramount importance for the study of Continental Celtic word formation. I However, no systematic investigation has yet been made of the various structural N types of Gaulish, Hispano-Celtic, Old British, and Early Goidelic place names, W as attested in classical sources. This article develops a methodological approach ^ to systematic investigation of fragmentary linguistic data and provides a starting point for the basic classification of Old Celtic toponymy regarding the structure and genesis of individual names. A comprehensive analysis of a representative sample of non-derived names is intended to show that accurate classification can only be achieved through systematic application of non-etymological morphemization that is insensitive to the semantic (and word-formational) structure of the derivational base (be it lexical or onomastic) of a particular name, cf. the place-names *Uxsisamä ^ *uxsisamo- 'highest' (not ^Uxs-is-amä as PIE *upsis^Ho-) and *Ad-nämantiä < *Adnämant-iä ^ personal name *Ad-nämantos (not ^Ad-näm-ant-iä).