Maribor, dne 21. oktobra 1931. Posamezna številka stane Din 1.50. GOSPO Izhaja vsako iredo. C e n • i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekovnl račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN 2ABAVO Uredništvo In upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. C • a a inaeratorai cela •tran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt «tran! Din 500-, '/• strani Din 250-, >/u «tr. Din 125-, Mali ogla« d vsaka beseda Din 1.20. Nolnost Krščanske dobrodelnosti. Papež Pij XI. je letos izdal 2 okrožnici o socialni bedi. V prvi, ki se imenuje po začetnih besedah »Quadrage-simo anno«, ugotavlja krščanska načela, po katerih bi morala biti urejena človeška družba. Obsoja brezsrčno in nekrščansko miselnost kapitalizma ter odločno zahteva pravičnost za delavca in vse delovne sloje. Načelo pravičnosti je torej prvo, po katerem bi se morale urediti razmere v človeški družbi. Delavcu pravice: tako je opominjal pred 40 leti veliki socialni papež Leon XIII. in tako ponavlja tudi sedanji sv. Oče. Liberalni, kapitalistični svet je zapi-Iral ter zapira ušesa zoper opomine vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve, naj se v razmerju med kapitalom ter [delom, med delodajalcem in delojemal-icem, predvsem uporabi prvo in poglavitno načelo, in to je pravičnost. Posledica tega je porast socialne bede, ob-;ubožanje delavskih množic, glad in vsako pomanjkanje. Zato je sv. Oče opozoril svet na drugo krščansko načelo, ki je ljubezen. Storil je to v svoji okrožnici dne 2. oktobra. Ta okrožnica je lirik očetovskega srca za pomoč bližnjemu. Sv. Oče opazuje z višine svojega dostojanstva in svoje službe razmere, kakor se razvijajo na svetu. Vidi tisoče in milijone brezposelnih v raznih državah. Vidi stisko in bedo v družinah brezposelnih ali slabo plačanih delavcev. Njegovo očetovsko srce se bolestno 'zdrzne, ko pomisli na stisko in veliko pomanjkanje, ki ga trpijo ter ga v bodoče bodo morali še bolj trpeti nedolžni otroci. »Zima se bliža«, tako vzklika sv. Oče, »in z njo cela vrsta trpljenja in pomanjkanja, ki ga ta letni čas prinaša ubogim in zlasti nežnim otrokom.« Zato kliče vse h križarski vojni usmiljenja, ljubezni in žrtev. Sledimo klicu Sv. Očeta! V naših krajih je veliko revščine, in sicer mnogo nezagrešene revščine. Veliko je ljudi, "ki ne najdejo dela in zaslužka. Veliko je ljudi, v kojih hišah je vsled slabe plače ali vsled bolezni in drugih razlogov veliko pomanjkanje. Dosti pa je tudi takih ljudi, katerim manjka vse: stanovanje, hrana in obleka. Naši i bratje in sestre so po veri in narodnosti. Ne prezirajmo lastne krvi! V drugih državah: v Nemčiji, v Poljski, v Čehoslovaški, v Belgiji Obstojajo ter zelo uspešno delujejo organizacije krščanske dobrodelnosti. Organiziraj-mo krščansko dobrodelnost tudi mi! Ta poziv velja predvsem za tiste kraje, kjer je veliko brezposelnih in siromakov. V gotovi meri velja to za vse župnije. Hitimo na pomoč predvsem naj-bednejšim, potem tudi drugim, ki so pomoči potrebni. Kar kdo zmore, naj da. Kdor denarja nima, naj da kaj živeža ali obleke. Verske organizacije in nabožna društva imajo tukaj možnost in priliko, da v dejanjih pokažejo svojo ljubezen do Boga in bližnjega. Predvsem kličemo mladino, da stopi v prve vrste delavcev na polju krščanske dobrodelnosti! * S čim se bavi parlament v Nemčiji? V nemškem državnem zboru je podal državni kancelar dr. Brüning izjavo vlade dne 13. oktobra, v kateri se izreka njegova vlada za nadaljevanje zunanje politike v duhu razgovorov in pred vsem v smislu zadnjih nemško-francoskih dogovorov v Berlinu. Nadalje je naglasil, da je pričela Nemčija kot prva z varčevalnimi ukrepi v javnih izdatkih in z znatnim znižanjem proizvodnih stroškov. Vlada bo z imenovanim gospodarskim sosvetom izdelala gospodarski program za bodoče, ki bo podprl in ohranil denarno vrednost. Vlada hoče tudi razjasniti vojno-odškodninsko vprašanje. Po prečitanju vladne izjave je pričela tozadevna razprava. Pomembno pismo predsednika Hin-denburga. Dne 14. oktobra ijie naslovil predsednik Hindenburg na državnega kancelarja pismo, v katerem izjavlja, da bo predsedoval sejam vlade in gospodarskih zastopnikov, v kolikor se bodo obravnavala temeljna vprašanja. Ta Hindenburgov korak tolmači javnost v tem smislu, da bo delala vlada v bodoče pod vplivom voditeljev nemškega gospodarstva. Za slučaj pa, da bi odpovedal državni odbor kot parlamentarna ustanova, bosta vladala vlada in gospodarski sosvet s Hindenbur-gom na čelu z diktatorskimi pooblastili. Druga dr. Briiningova vlada je do« bila v nemški zbornici zaupnico s 24 glasovi večine. Odklonjen je bil predlog nemških nacijonalcev in komunistov za razpust parlamenta. Španska republika v boju s Cerkvijo,, Veri in Cerkvi sovražni svobodomisleci in zlasti socialisti so dosegli, kar so tako srčno želeli. V ustavotvorni skupščini je bila sprejeta ustavna določba, da se država loči od Cerkve ter da se Cerkev popolnoma podredi državi. Razpustijo se vsi redovi in verska udruže-nja, katera imajo obljiubo pokorščine poglavarju, ki ne biva v Španiji, s čimer se prepoveduje in razpušča jezuitski red. Ista usoda zadene vse redove in verska udruženja, kojih delovanje je nevarno za državo. Vsi redovi, ki hočejo ostati v državi, morajo biti vpisani v register na pravosodnem ministrstvu. Nobeno versko udruženje ne sme imeti več imetja, nego je potrebno za njihovo vzdrževanje. Redovi se ne smejo pečati s poukom, tudi ne z industrijo in trgovino. Država sme zapleniti premoženje verskih udružsni, kadar le hoče. Ko se je vršila v skupščini razprava o tem proticerkvenem členu, je imel predsednik vlade Zamora velik govor, v katerem je svaril liberalce in socialiste pred borbo zoper Cerkev. Isto je tudi storil notranji minister Maura. Njune besede so bile brez uspeha. Libe-ralno-socialistična zagrizenost je zmagala nad pametjo, modrostjo in pravičnostjo. Ko je ustavotvorna skupščina po dolgi razpravi, v kateri so katoliški poslanci junaško branili svobodo ter pravice Cerkve, sprejela 13 proticerk-vene določbe, je Zamora podal ostavko svoje vlade. Novo vlado je sestavil socialist Azana. Nova španska republika je torej stopila v odločno borbo zoper Cerkev. Ako se ne bodo liberalci in socialisti pravočasno streznili, bodo nastopile posledice, ki za šnansko republiko ne bodo ugodne. Mehika je dovolj glasen memento. Šnanski radikali pa imajo svoje oči obrnjene proti bolj-ševiški Rusiji, ki jim je vzor ter jim daje pobudo. Špansko ustavotvorno skupščino je zapustilo 52 poslancev, ki so proti kul-turnobojnim odredbam. Bivši vladni predsednik Zamora se bode potavil na čelo akcije, ki bo pričela boj za spremembo ustave. Posebna zveza med Turčijo in sovjetsko Rusijo. Ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov bo obiskal turško pre-stolico in ob tej priliki bi se naj skle- nila turško-sovjetska zveza proti za-padnim velesilam, ki bi naj posebno v živo zadela Anglijo. Še vedno razburkani Daljni vzhod. Japonska vlada razglaša v javnost, da je japonski zunanji minister zmagal nad generali, ki niso marali doslej pristati na pogajanja, katerih cilj bi naj bila izpraznitev Mandžurije po Japoncih. Japonska vlada se bo pričela pogajati s kitajsko vlado v Nankingu. Pogoji za zopetni sporazum med Japonci in Kitajci bi naj bili ti le: Kitajska vlada naj zatre protijaponske huj-skarije. Sedanja zasedba Mandžurije po japonskih četah ostane, v kolikor je potrebna za zaščito ondotnih japonskih podanikov, pač pa se ustavijo vse sovražnosti. ■Kitajci naj priznajo Japoncem v Mandžuriji one pravice, katere jim pripadajo po dosedanjih pogodbah. Japonski oglas svetu je seveda dvoličnega značaja, ker Japoncem ni zato, da bi odločevalo o sporu na Daljnem vzhodu Društvo narodov, Japonci so za naravnostna pogajanja med obema glede spora prizadetima vladama, da jih zavlečejo in enkrat zasedene Mandžurije nikoli več ne izpraznijo. KATOLIŠKE veljaven od 4. oktobra 1931, se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Gena 2 Din. 2a Slomšekovo beatifikadjo. Škofijski odbor, ki dela priprave za Slomšekovo beatifikacijo (proglasitev za blaženega), želi čim prej dokončati svoje delo in tozadevne akte poslati v Rim. Predvsem je pa potrebno, da se zbero vsi njegovi spisi in pošljejo v Rim. Škofijski odbor se obrača na vse častilce Slomšekove, da mu po možnosti oskrbe in pošljejo naslednje spise Slomšekove, ki še manjkajo: 1. Angel molitve za pobožne šolarje. V Celi, Jeretin, 1846. 2. Duhovsko-Pastirski glas velke nesreče varvati ljube Slovence. V Celju, Jeretin, 1851. 3. Kaj delajo sv. Oče Pij IX.? 4. Katoliška družba sveti-ga križa. U Celju, Jeretin, 1850. 5. Ker shanska beseda katolishkim misjonam pomagat. V Zelovzi, 1836. 6. Malo Berilo za slovensko-nemške šole. Na Dunaju, 1853. 7. Molitve za popolnoma odpustek svetiga leta 1850. 8. Molitvize ino potrebni nauki sa pridne mladen-zhe. V Zelovzi, 1838. 9. Nemška slovnica za slovenske šole. Na Dunaju 1853. 10. Oznanilo in opravilo slovesnih molitev zadobiti popolnoma odpustek. Celovec, 1853. 11. Ponovilo potrebnih naukov za nedelske šole na kmetih. V Beču, 1854. 12. Popoldanja služba božja za katoliške kristjane. V Celovcu 1855. 13. Spomin svetga misjona. Maribor,1860. 14. Sveto opravilo za šolarje. V Celju 1946. 15. Šola vesela lepega petja. V Celovcu 1853. 16. Shivljenja srezhen pot. V Celovcu 1837. Kjer je mor8 Slov. gor. Grabušnik se je udal zadnji čas pijači in je grozil domačim v svoji vinjenosti. Pred dnevi S9 je zopet vrnil okajen domov in so se zaklenili na domu pred njim. Grabušnik si je končal življenje v objemu alkohola in v jezi. Velik požar psi finja. V Slovenji vasi pri Ptuju je uničil ogenj hišo in gospodarsko poslopje, last krčmarja Če-lana. Zgoreli so vsi spravljeni poljski pridelki in ena svinja. Ogenj je izbruhnil zvečer krog 9.ure. Škodo cenijo precej nad. 100.000 Din. Hiša ja pogorela v Slapah pri Ptujski gori posestniku in čevljarju Karlu Ve-dlinu. Ogenj je nastal, ker so se užga-la v kuhinji naložena drva. Viniearija je pcgarela na Ružičkem vrhu v Št. Juriju ob Ščavnici L. Kram-bergerju iz Okoslavcev. Smrtna nesreča otroka. Hobarjeva 4-letna deklica iz Turnišča v Prekmurju je prišla pod prevrnjeni voz in umrla vsled poškodb. Kozolec pogorel « zavarovalnina malenkostna. Dne 12. oktobra zvečer je pogorel s spravljenimi pridelki vred kozolec posestnika Ocepka, po domače Špeha v Podgorju pri Velenju. Najbrž po požigu povzročena škoda znaša 60 tisoč Din, zavarovalnina pa samo — 2000 Din. Padel z voza in si prebil lobanjo. Posestnik Jurij Pilih je padel na cesti med Globočami in Ivenco pri Vojniku z voza, si prebil lobanjo in umrl vsled bolečin na kapi. 6e S9 splašita vola. 241etnemu Jako» bu Golež, delavcu pri posestniku Jani-ču na Babnem pri Cslju, sta se splašila vola in voz je zadel ob kostanj. Voznik je dobil desno nogo med vozno lestvo ter kostanj in mu jo je hudo zmečkalo. .Prostovoljno v smrt zaradi nesrečna ljubezni. V gozdu na Rožniku pri Ljubljani se je ustrelil radi nesrečne ljubezni dne 14. oktobra 191etni čehoslo-vaški dijak srednje tehnične šole Jože Keller. Smrtna nesreča. S kolesom je zavozil čevljarski pomočnik Vinko Kavčili iz Žirov pri Škofjiloki v bližini Fužin 6 m globoko pod cesto in priletel na slkalo. Z glavo je zadel ob kamen, si prebil lobanjo in je kmalu po nesreči izdihnil, ŽUe na roki si je prerezal, ker Je uda-rii radi vinjenosti z roko po šipi kuhinjskih vrat v Žmavčevi gostilni v Šoštanju neki Jožef. Opasno ranjeni se je moral zateči v bolnico. Roko je razrezal v fantovskem pretepu hlapcu Alo;iziju Mihelčiču v Kro-novem pri Novem mestu njegov prijatelj Anton. Težje poškodovani se Je moral zateči v bolnico v Kandiji. 60.000 Din škode je povzročil požar trgovcu in gostilničarju Francu Boriše-ku iz Šklendrovoa pri Zagorju, ko mu Je uničil poln kozolec krme in gospodarsko orodje. Podsekana bukev se je nenadoma podrla in nevarno poškodovala steklarje-vo ženo Marijo Šantej v občini Dol pri Hrastniku. Ni mu bila mila tatinska sreča. V Kranju si je že bil pripravil nočni tat v manufakturni trgovini Franca Cro-batha štiri zavoje suknenega blaga. Domači so ga še pravočasno prepodili, da je moral pobegniti praznih rok. Dvakrat je bilo vlomljeno v eni noči v Litiji pri Elsnerju in sosedu Borišku. Vlomilci so vdrli z vitrihi in so si privoščili v obeh krčmah jedače in pijače. S sekiro in nožem. Pri Kamniku je bil v noči napaden od dveh neznancev Jožef Omahen, ki Jo uslužben pri tvrd-ki Kobal na Grabnu. Eden od napadalcev je zamahnil nad Omahna s sekiro in ga zadel v lopatico, drugi mu je prebo-del z nožem ramo. Napadalca sta izginila v temi. Požigalca si je najel, V vasici Oselica v Poljanski dolini na Kranjskem je pogorela domačija kmeta Močnika. Radi suma požiga so orožniki zaprli 701etne-ga Močnika in nekega kmečkega fanta, ki se je po požaru sumljivo obnašal ter skrival. Na prigovarjanje žandarjev je fant priznal, da je zažgal po Močniko-vem prigovarjanju, ker je šlo za zavarovalnino 25.000 Din. Sedaj na ne bode '~?.varovalnine, ampak oba zaprta bosta •obsojena radi požiga. Ogenj je upepelil dne 12. oktobra kozolec posestnice Ane Rode v Ihanu na Kranjskem. Poln skedenj sena je zgorel dne 9. t. m. na Ravnah pri Kočevju. Leseni skedenj je bil last Alojzija Černeta. Zidanica je pogorela v Vinodolu blizu Orehovice v Št. Jerneju na Dolenjskem, last posestnice Kirn. Ogenj so zanetili vlomilci, ki so bili vdrli v zidanico. Sod jo zmečkal glavo desetletnemu Martinu Slancu lz Rosalnice pri Metliki, ko je padel z voza in se je nanj pre-kotalil sod. Novo odkritje glede napadov na eks-presni vlak na Madžarskem pri Torba-gyju in na Nemškem pri Jtiterbogu. O obeh napadih s strašnimi posledicami na madžarski ln nemški ekspresnl vlak smo že svojčas obširno poročali. Poli-cdja Je prijela madžarskega trgovca Silvestra Matuška, ki je dobavljal po lastnem priznanju ekrasit za atentate na vlake. Matuška je preskrbel ekrasit aekemu Bergmannu. Nadalje je pri-tnal aretirani, da je on napisal pri Tor-bagyju najdeni listek, v katerem so bili napovedani fie nadaljuj atentati »Nautilus« potopljen. V začetku toliko obetajočo ameriško podmornico »Nautilus«, s katero ni uspelo prodiranje proti 8evern. tečaju pod poveljstvom Wilkinsa, so potopili ob navzočnosti zastopnikov Amerike in Norveške na visokem morju. SanatoriJ v Maribora, Gosposka 49, telefon 2358. Lastnik ln vodja kirurg dr. Cernifi Mirko. Najmoderneje opremljen za operativne slučaje. Diatermija, višinsko solnce, tonizator, žarnica »Hala«, enterocleaner. 1464 Vsak mora vedeti, da je v sedanjem času vsaka para dosti vredna Radi tega moramo skrbeti, da ne zametujemo niti pare brez has-ka. Štedljivost je poglavitna stvar. Kdor hoče varčevati, ta naj kupuje pri tvrdki Stermecki v Celju. Obleke, čevlje, perilo, blago za obleke ln perilo in vse potrebščine za dom, tudi lonce in kožice, dobite po prav ugodnih cenah v Trgovskem domu Stermecki, Celje. 1497 Zdravstveni inšpektor dr. Ivan Jnrečko se je naselil zopet v Mariboru. Kakor Je iz oglasa v današnji Številki razvidno, ordinira v Gregorčičevi ulici 6. Bavi se s splošno medicino, posebno z živčnimi in duševnimi boleznimi. Zopet dcšlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarja, Maribor, Vetrinjska 13. 376 Cenjena čltatelja opozarjamo na današnjo prilogo znane pooblaščene prodajalnlce srečk" drtavne kla&ne loterije Serdarušlč & Komp.,/ Beograd, Knjeginje Ljubic« 16. Važna novost. Kakor je znano, preti vsakemu človeku nevarnost, da se mu začno zobj«; maja/ii in da sčasoma izpadejo. Vzrok temu zelo razširjenemu pojavu Je treba skoro brez ixjeme Iskati v zobnem kamnu. Navadno 6 odstranjuje zobni kamen na mehanični način, vendar se s tem n® more preprečiti tvoritev novih plasti. •— Po dolgoletnih znanstvenim.! raziskavah ln poizkusih se Je dr. Bräunlichu posrečilo, v sulforiclnoleatu najti uspešn® sredstvo proti tvori tvd zobnega kamna. To resi; edinstveno sredstvo vsebuje sedaj davno pre-' izkušend in priljubljeni Sargov Kalodont Z': njegovo pomočjo eo zobni kamen polagoma' odsifrani ln prepreči nova tvoritev na .povsem neškodljiv način. Tako Izpolnjuje Sargov Kalodont sedaj tudi zadnjo zahtevo modernega negovanja sob: odstranjujej škodljivi zobni kamen. Za grgranje pri bolečinah v vratu, za bole* čine pomirjujoča masiranja ln obkladke, vze< mite staro in preizkušeno domače sredstvo ini kozmettikum — Fellsrjev blagodišeči Elsa fluid. Hvaležni bodetel Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lflkl kaa-narju Eugen V. Faller, Stubica Donja, Elsa* trg 341. Savska banovina, - v y Fl, J^ Madžarski trgovec Silvester Matuška (na desno brez klobuka), ki j® obdolžen, da je dobaval ekrazit za napad na brzovlak pri Biatorbagy na Madžarskem in Jüterbog u na Nemškem. N " Vojaštvo deli iz čolnov med kitajske poplavljence živila. IznaMivosI gieße «s-iavicffife. Tako Se odslrani zobni kamen, povzročitelj težkih obolenj zob. Samo z rednim negovanjem s Sargovim Kalodontom, edino kremo, ki prepreči zobni kamenspomoč-jo dodatka (Sulforicin-oleat po Dr. Braun-lichu), ostanejo zobje vedno čisti in zdravi. Profi zobnemu kamnu Tudi prejšnji rodovi so morali toliko krat prebridko občutiti pritisk davčnega vijaka. Francoska vlada je na primer leta 1691 obdavčila klobuke. Leta 1708 je bil odrejen davek na tedaj običajne lasulje. Z državnim pečatom so odločevali, ali se naj plača od lasulje po njeni kakovosti manjši ali večji davek. Iznajdljivost davčne oblasti je šla še dalje. Ker so ljudje na dan poroke in gostije dobre volje in založeni z denarjem, so poskusili z uvedbo davka na poročne obrede. V tem oziru pa je doživela oblast popolen polom. Razven tega je izzval davek na poroke prav resne nemire in so ga morali opustiti. Francija je poskusila z uvedbo samskega davka pod kraljem Ludvikom XV. Sladoled kot luksuzni predmet je bil tudi obdavčen, a so se uprle temu davku dvorne dame s tako silo, da so ga črtali. Do uprav vstaje je došlo, ko je bil uveden davek na puder 1. 1715. Puder je bil v obči rabi pri frizurah. Nekaj časa je bilo obdavčeno celo milo, kar gotovo ni pospeševalo umivanja. Kot posebnost med davščinami je še omeniti: davek na cerkvene zvonike v letu 1552, davek na pregrinjala za postelje leta 1882, davek na vežna vrata z uhodom za vozove leta 1652, na papir leta 1680, na javna vozila v letu 1772 In na knjige, ki niso bile tiskane na Francoskem. Ta slednji davek bi bil "skoraj uničil celo francosko knjigo-trštvo. Najbolj raznoliki usodi obdavčenja so bile izpostavljene igralne karte. Prvi davek na karte ie iz leta 1581. Ta prvotni davek je bil odpravljen L 1671, v letu 1701 zopet uvoden, 1719 črtan. Kartni davek je znašal od vsake karte 1 vinar. Od zlatih predmetov se ¡j« pobiral davek leta 1579 in to radi tega, da bi dali zlatu in srebru zopet pravo vrednost, katero sta izgubila pri mešanju z drugimi kovinami. Neverjetni davki so že bili naloženi na sol. Dohodninski davek je že bil uveden v Franciji v vseh mogočih oblikah. Prvič ga izsledimo leta 1147, ko se je vrnil francoski kralj Ludvik VII. iz druge križarske vojne in je naletel v domovini na prazne državne blagajne. Zahteval je od vseh podložnikov oddajo 10% od vseh dohodkov. Vsi dohodninski davki so pa bili takoj odpravljeni, kakor hitro so bili poplačani vojni dolgovi. V splošnem pa so doživele druge pokrajine glede nalaganja davkov še veliko več nego Francija. Združene ameriške države so še pobirale davek od svinčnikov in peres. Na Švedskem pod Karolom XII. po porazu pri Poltavi je bil naložen davek na vsa oblačila, ki so vsebovala svilo. * Vinske sode različne velikosti prodaja Gnil-8ek, Maribor, Razlagova ulica 25. A. Kosi: Vfnogradito pismo. (Ormoško-ljutomerske gorice ob času trgatve 1931. Trgatev je v polnem teku. Žal pa le, da tokrat ni tako vesela kakor prejšnja leta. Ne slišiš veselega petja in vriskanja, ne pokajo topiči in pištole. Gospodar in viničar zamišljeno pobe-šata glavo ter se nemo vprašujeta, kaj bo sedaj. Že par let sem se je pojavljala vinogradna "kriza tako, da je naš vinogradnik pod težo te krize komaj zmagoval stroške za delavce, za primeroma drago galico, žveplo in drugo, ker ni maral zapustiti vinograda, na-dejaje se boljših časov. Večina se jih je tudi zadolžila. In sedaj? Namesto boljših časov je napočila doba, ko ponuja radi vsesplošnega denarnega pomanjkanja vinogradnik svoj vinski mošt z 18—20° po 1—2 Din liter. Nekateri vinogradniki, ki nimajo dovolj posode, celo kupce prosijo, naj se jih usmilijo in jih rešijo iz zadrege. Pisec teh vrstic se je pa prepričal o tem, da vinogradnik, ki je primoran prodati svoj vinski pridelek po 4.50 Din liter, ne pride na svoj račun. Kaj torej sedaj? Priporoča se prodaja grozdja, kakoršna se je letos zlasti v bližini mest baje dobro obnesla. Toda pri tem gre pomniti, da so za prodajo svežega grozdja primerne le nekatere vrste, recimo plemenka, burgundec in silvanec, dočim so druge vrste, recimo graševina, šipon itd., s kakršnimi je ve- čina naših vinogradov zasajena, v tem oziru manj primerne. Ali naj sedaj svoje vinograde v tem smislu prenovimo, da bodo primerni za prodajo sve-v žega grozdja? V nekem časniku je ne-, davno neki kmetijski strokovnjak priporočal, da bi kazalo delati iz vina nižje vrste kis ali jesih. To bi sicer ne bila napačna .nisel, če se nam garantira, da bo cena temu kisu primerna seni one vrste vina, ki li ga pretvorili v kis, IroSiiiitsMi predpisi a vin. Vinski mošt se do 20. novembra vsakega leta ne smatra za vino. Zaradi tega je oproščen državne in za sedaj tudi banovinske trošarine. Ponekod so občine za tekoče leto naložile tudi na vinski mošt občinsko trošr.rina. Vinski mošt, ki so si ga nabavile privatne osebe (torej take, ki niso točilci alkoholnih pijač) od privatnih oseb (torej od vinogradni-i kov, ne pa od točilcev ali trgovcev z alkohol« nimi pijačami), se tudi po 20. novembru vsakega lata ne smatra za vino in sploh ne postane trošarinski predmet. Na njega se torej » smislu naredbe dravske finančne direkcije v Lju« bljani od 9. julija 1931, štev. 69.566-1, ne p<* hira državna trošarina, tudi tedaj ne, ko j« postal vino. Isto velja tudi za vinski mošt, ki si ga iz« prešajo privatne osebe iz nabavljenega groz* dja za lastno uporabo same. Glede banovinske in občinske trošarine p» je kr. banska urprava dravske banovine z na-redbo od 29. avgusta 1931, VII No. 17.982-2, odredila, naj se dne 20. novembra vsakega Im ita popiiše pri točilch in prodajalcih na drobi* no (torej pri privatnih osebah ne) vse zalog» novega vina. Iz toga sledi neizpodbitno, da oni privatniki, ki so si nabavili vinski moH (pred 20. novembrom) oproščeni državne, ba-novinske in občinske trošarine na preostanek dne 20. novembra vsakega leta zatečene pijače, četudi je ta postala vino. Vsaka privatna oseba si po teh določbah nabavi vino za lastno uporabo na ta način, da si sedaj nabavi grozdje in ga sama spreša ali da si nabavi vinski mošt. Najnovejša naredba kr. banske uprave dne 8. oktobra 1931, VII No. 21.654-1, pa določa, da banska uprava na prijavo pri pristojnem občinskem uradu odobri, toda zopet le samo zasebnikom (ne točilcem ali trgovcem), da je vino prosto banovinske trošarine (ne pa tudi državne) za vsa ona vina, nabavljena od vinogradnikov v črnomeljskem in metliškem okraju, kii jih dajejo v zameno za poljske pridelke kmetovalcem v domačem okraju in v okrajih Kamnik, Kočevje, Kranj, Radovljica in Logatec. Če pa občinski odbori sklenejo, da na taka vina ne pobirajo občinske trošarine, je kr. banska uprava že priobčila, da bo take sklepe potrdila. Naj bi kmetovalci gorenjskih okrajev posegli po tej ugodnosti vsaj v toliko, da se rešijo poplave špirita. Nadalje je še važno omenili, da je transport vinskega mošta, četudi mošt ni zavezan trošarini, treba krita s transportno listino, ki jo izda finančna kontrola v vseh onih primerih, kadar se prenašajo količine čez 25 litrov. Kdor vino, ki je bilo prejeto še v stanju mošta, odtuji na drugo osebo (proda, podari, zamenja itd.), plača državno trošarino odtuji-telj, banovinsko in občinsko pa prejemnik. Oni vinogradniki, ki hočejo svoj pridelek vinske pijače prepeljati iz one občine, kjer je vinograd, v ono občino, kjer stalno živč, naj prošnje predlože potom pristojnega oddelka finančne kontrole in dravska finančna direkcija izda potrebno dovoljenje. Pri vseh točilcih (kramarjih) se na dan 20 novembra ugotovi zaloga nove vinske pijače, nato pa se pobere državna, banovinska in tudi občinska trošarina, v kolikor slednja še ni pobrana. * Vzgoja k značajnosti. Prva naloga naših gospodinj je vzgoja, za tem pride ona skrb za gospodinjska opravila. Slovenska žena in mati vzgaja v veliki večini značajne ljudi. Njen vpliv se pozna vsepovsod in da imamo lepe vrste značajnih mož in fantov, je zasluga naših žen in mater. Vzgojiti koga k značajnosti, se pravi tako navezati njegov razum in voljo na prava načela, da značajen človek nikdar ne omahne. Značajen človek pa ne le priznava prava načela, ampak gleda tudi na to, da jih uveljavlja, pa naj pride, karkoli. Slomšek je dobro povedal, kateri dve glavni točki mora vsak Slovenec držati kot svoji največji svetinji, da se mu more reči, da je značajen. On je dejal: »Sv. vera bodi nam luč, materni Jezik bodi nam ključ do edino zveličavne narodne omike.« Žena in mati, ki zna v srcu onih, ki žive ob njej, pri-fcgati to luč vere in vcepiti ljubezen do materinega jezika, ta vzgaja k značajnosti. Rešena poroka. Anica čaka na svojega ženina. Za poroko določena ura je že prošla, ženina pa še ni. Končno pohiti eden izmed sorodnikov k Stan-kotu, ženinu, ki se nahaja v obupnem položaju. Vsled glavobola mu je bilo nemogoče, se tudi ene misli poprijeti. Stankotov prijatelj ne izgubi trenutka s tem, da bi popraševal po popraševal po vzroku glavobola, ampak takoj raztopi dve Aspirin tableti, katere je imel vedno pri sebi, v pol čaše vode in jih da ubogemu Stankotu izpiti. Šele po poroki je mladi soprog izdal svoje ozdravljenje in pripomnil: »Glej, da bodo v našem gospodinjstvu vedno Aspirin tablete. Razna so sr.eajtva, s katerimi se ta vzgoja vrši, ali najboljše sredstvo je — dober zgled. Ta vleče. Ce pogledamo v našo zgodovino, bomo videli, v kolikih slučajih je žena s svojo značajnostjo celo osramotila moške, istočasno pa vzbudila v njih ponos, da so zaradi te značajnosti tudi sami postali dobri in značajni ljudje. Spominjamo se pred vojsko dogodko-, ko je naš narod vodil težke boje za svojo svobodo. Tedaj je zavedno slovensko ženstvo s svoiim značajnim nastopom tudi može in fante dvignilo iz mrtvila, da so bili neustrašeni in zavedni, značajni. Taki dogodki se večkrat v zgodovini ponavljajo. Treba je samo, da so v vseh takih slučajih dovolj pozorni, da morejo in znajo važnost časa razumeti. Dandanašnji čas je tak čas. Zahteva značajne može in fante. V tej značajnosti jih morajo tudi žene podpirati. Mevžasti ljudje, ki so kot šlape, s katerimi lahko vsak počenja kar hoče, ljudje, ki so suženjskega duha in strahopetni, se nikakor ne morejo imenovati značajni. Ženske moramo odločno protestirati zoper to, da take moške naziva jo in psu je jo z našim imenom, da so — ženske, babe. Ženske smo in bomo značajne in hočemo tudi od naših mož in sinov, da so taki. Gospodinje in matere, zastavimo ves svoj vpliv tudi v današnjem času, ki še posebno potrebuje značajev. __ _ Žličniki na goveji juhi. Eno žlico trde masti mešaj s kuhal-nico v porcelanasti skledici ali na krožniku, dodaj eno jajce in prav dobro umešaj. Prideni sol in toliko moke, da nastane srednje trdo voljno testo. Namoči kovinasto žlico v precej eno vrelo juho. Odloči z žlico male kepice od testa in jih položi v vrelo juho, katera naj nato počasi vre 5—7 minut, Žličniki z jajcem. Žličnike iz gorenjega testa zakuhaj v vrelo slano vodo. Kuhane polovi z lukničasto zajemalko in daj v ponvo na vročo mast. Čez nje vlij raztepeno jajce, rahlo premešaj in ko se jajce str-di, naloži žličnike v skledo. Jed je lahka, a vendar tečna. Jabolčni zavitek iz krkhega tssta. Rabi se: 30 dek bele pšenične moke, 20 dek dobrega surovega masla, 1 malo žličko stolčenega sladkorja, ščep soli, 1 celo jajce in 2—3 žlice sladke smetane. Na suho desko ali mizo vsuj moko, sladkor in sol. Nanj položi maslo ter ga razreži v moki z nožem na male koščke. Nato razdrobi vso skupaj s pr- sti v male kosmiče (kakor farfelce). Dodaj jajce in smetano ter vdelaj prav hitro gladko testo. Podvizaj se z gnetenjem in delaj v hladnem prostoru, da se testo vsled toplote ne začne topiti. Ako se to vseeno pripeti, daj testo za pol ure na hlad. Nato raz valjaj testo enakomerno na pol prsta debelo podolgovato krpo. Po sredi naloži nadev,5 zagrni od obeh strani testo proti sredi-| ni, tako da segajo konci za en prst na-vskriž. Nadev mora biti popolnoma zakrit. Če se pa testo kje pretrga, zakr-kaj luknje, kar je zelo enostavno, ker, lahko testo s krpo ob robeh stisneš skupaj. Ta štrukelj prevrni na suho pločevino (pleh), ali v emajlirano podolgovato pekvo, tako da pride gladka, do sedaj spodnja stran navrh in navskriž, dani robovi spodaj. Pomaži stručlco z raztepenim jajčkom in speci v precej1 vroči pečici. Hladno zreži na dva prsta' široke rezine in potresi s stolčenim' sladkorjem. — Nadev: za en krožnik kislih, na tanke liste zrezanih jabolk naloži po sredini testa, potrosi s 4 pest-( mi sladkorja, malo cimeta, par rozina-i mi in če hočeš, položiš tu in tam za lešj nik velike kepice masla. Popravek. ' V navodilo za »jabolčno juho« v zad-j nji številki lista se mora glasiti v 4. vr-^ sti mesto »vode in moke« — pravilno, »podmetek iz mleka in moke«. , Misanje perutnine. Vsako jesen, predno nastopi hladnf zimski čas, obnovi perutnina svojo pernato obleko. V tej življenski dobi kaj hitro izpade staro perje in kokoši nehajo nesti. Naloga gospodinje je, da se doba misanja kolikor mogoče skrajša,1 ker se s tem prepreči prehlad in dose-J že, da kokoši kmalu zopet začno nesti jajca. Treba je predvsem zavarovati živali pred prehladom, pokladati jim pa močno hrano. Najboljša zrnata krma je koruza, poleg tega je pa potrebno dajati ribjo moko (do 2 dek dnevno na žival), laneno seme ali lojne ocvirke. Opažite kurniko pravočasno pred nastopom zime. Ko-, koši, ki zmrzujejo in ozebejo, ne dajo pričakovanega haska vkljub zadostni; krmi. Take živali ne neso in ne uspe-! vajo. i * Mariborski svinjski sejem dne iS. IX. 1931. Na ta sejem je bilo pripeljanih 340 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči "<—6 tednov stari komad od 40 do 75 Din, 7—9 tednov stari od 80 do 100 Din, 3—5 mesece stari od 150 do 250 Din, 5—7 mesecev stari 300 do 400 Din,' 8—10 mesecev stari od 450 do 500 Din, 1 leto stari od 580 do 900 Din, 1 kg ži-e teže 7—8 D,1 1 kg mrtve teže &—11 Din. Prodanih je bilo 154 svinj. Mariborski živinski sejem dne 13. 9. 1931. Prignanih je bilo 19 konj, 13 bikov, 181 volov, j 476 krav in 18 telet, skupaj 707 komadov. Po- j vprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 4.25 do 6 Din, poldebeli voli od 3 do 3.75 Din, plemenski voli od 2.25 do 2.75 Din, biki za klanje od 4.50 do 5 Din, klavne krave debele od 3 do 3.50 Din, plemenske krave od 2.50 do 2.75 Din, krave za klobasarje od 1.50'do 2 Din, molzne krave od 3 do 3.50 Din, breje krave od 3 do 3.50 Din, mlada živina od 3.50 do 5.50 Din. Prodanih je bilo 341 komadov, od teh za izvoz v Italijo 29 komadov. Mesne ceae v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg od 14 do 16 Din, II. vrste od 10 do 12 Din, meso od bikov, krav in telic od 6 do 8 Din, telečje meso I. vrste od 18 do 22 Din, II. vrste od 10 do 12 Din, svinjsko meso sveže od 12 do 25 Din. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 17. t m. so pripeljali špeharji 99 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 13 do 14, slanina 14 do 16. Kmetje so pripeljali 7 voz eena po 80 do 90 Din, 6 otave po 75 do 80 Din, 1 voz slame po 75 Din. Pšenica 2, rž 1.75, ječmen 1.50, oves 1 do 1.50, koruza 1.50, proso 2, ajda 1.50, fižol 1.50 do 2, iuščen grah 10 do 12. Kokoš 30 do 45, piščanci 25 do 65, raca 16 do 25, gos 40 do 70, puran 35 do 65, divji zajec 20 do 30, fazan 18 do 22. Celi orehi 6, luščeni 28 do 30. Kislo zelje 4, repa 2, gobe 1, grozdje 2.50 do 5, hruške 3 do 5, jabolka 1.50 do 4. Mleko 2 do 3, smetana 12 do 14. Surovi kostanj 1 do 1.50, pečeni 4 do 6, med 12 do 20, slive 2 do 5 Din. * Majhen otok na južnem koncu Južne Amerike, Juan Fernandez, na katerem prebiva danes nekaj ribiških družin in katere obiskuje parnik vsakih 14 dni, spada med najbolj znane otoke. Prevladuje prepričanje, da je stopil na omenjeni otok Robinzon Cruzoe in živel na njem samotarsko življenje, ki je prepleteno z raznimi doživljaji, dokler se ni preselil na večji otok Mas-a-iTierra. Na baš omenjenem otoku se je naselil v novejšem času nov Robinzon. ?Ta samotar se piše Hugon Weber. Med svetovno vojno je bil vržen na otok, je živel tamkaj nekaj časa, pa se je pozneje zopet vrnil, da bi na otoku ostal do smrti. Seve so danes življenSke razmere povsem drugačne, kakor so bile v časih prvega Robinzona. Mas-a-Tierra spada k južnoameriški državi Čile, ki ga je uporabljala nekaj let kot kazensko kolonijo. Hugon Weber se je podal v notraj-nost otoka, kjer skuša živeti življenje, ki bi naj bilo prepleteno z doživljaji. Fr. Ks. Meško: »Naš poklic, naša dolžnost, gospod pisar. A tudi vi pri mestni gosposki ste imeli opravka dovolj in preveč.« »Resnica. Posebno ker je tudi moj tedanji predstojnik in prednik v službi, gospod pl. Bizansky — blag mu spomin! — ležal dolge tedne bolan. In jaz — dva otroka v nežni starosti mi je kruta morilka ugrabila.« Preprosto je rekel to, kakor bi to ne bilo zanj najhujše iz tistih časov. Toda redovnik je dobro vedel, kako globoka in skeleča je bila rana Sagadinova tedaj in da še sedaj mnogokdaj zapeče. Pa je mehko potolažil: »V miru počivata in v Gospodu. Nič trpljenja tega sveta nista okusila.« »Mir jima!« je vdano zaželel pisar in je umolknil. Zmagovalo ga je ginjenje ob misli: »Samo enega še imam, najmlajšega, ki pravkar stopa v življenje. Da bi bila sreča in blagoslov vsaj s tem!« Možje so prekoračili dravski most. Oče gvardian in gospod pisar sta se ustavila, da bi se poslovila. A se je videlo, da se jima nič posebno ne mudi nazaj v mesto. Ko pa je bilo v mladi prirodi božji tako •.rasno! In so prsi s tako slastjo vdihavale mlačni, poživljajoči pomladni zrak! Tako so stali pred mostom in s toplimi pogledi strmeli čez pokrajino, proti Halozam dol, preko proti Donački gori, proti Pohorju gor. Nad Pohorjem je visel visoko z neba dol za vrhove gorovja zastor sivih oblakov. Nalahko se je zibal, nekako podrhte-val, kakor bi za njim globoko dihal Nevidni in bi ga s tem valovil. In prav tedaj je za zaveso skrita roka polagoma in previdno odgrinjala prečes v zastoru. In je skozi tako nastalo okence pogledalo rdeeelično večerno solnce, da, preden leže k pokoju v skrite nebeške pernice, še enkrat pozdravi svet, za slovo poljubi zemljo. Mehka povodenj bledo-rdečkaste luči se je razlila čee polje, da je vse zardelo. Še velike, rjave zaplate, nanovo zorane njive — neprestano in boječe za kruh skrbeči kmetje so se bili lotili oranja, brž ko je sneg za silo skopnel — so v trenotku oživele, se v ogromnem naročju polja nekako zazibale. Sem izza polja so prijazna pozdravljali haloški griči. Ob pobočjih jih je že krila sence temotna odeja, za noč čez zemljo sprostrta, a tudi sama vlažna in hladna. Vrhi pa so se v zahajajočem solncu svetlikali, Japonski modri nasveti. Bodi dosti na prostem. Solnči se in se dosti gibaj. Dihaj glo-. boko in pravilno. Mesa jej malo. Hrana naj obsega jajca in zelenjavo, sadje in »Teže kravje mleko. Kopiji se vsak dari in idi večkrat v tednu v parno kopel, če imaš zdravo srce. Obleka bodi udobna; boljše je, da je prevelika, kakor pa pre^ majhna. Zgodaj v postelj ter zgodaj iz nje. Spi pri odprtem oknu v povsem temni in mirni sobi. Spati moraš najmanj šest, a največ sedem ur. Ženske naj spijo po osem ur. Naselil se je na 250 m visokem prostoru, ki je zavarovan od skal. Najpoprej je moral na tem prostoru posekati drevesa in izkopati visoko travo s koreninami. Ta košček zemlje, katerega je iztrgal divjini, je pričel obdelovati. Novi Robinzon je živel nekaj časa pod šotorom. Sklenil pa je, da si postavi hišo, kar je zahtevalo mnogo truda in znoja. Najprej je izkopal stavbeni prostor in je postopal pri gradbi hiše ravnotako, kakor je opazoval domačine. Zmešal je zemljo, slamo in posušeno travo z vodo. Iz te zmesi je postavil zide, ki so se utrdili na solncu kakor bi bili iz kamenja. Na otoku je vse polno divjih koz. Koze so morali nekoč pripeljati ljudje na otok, a so se živali na otoku zelo pomnožile in s časom podivjale. Nikakor ni lahko podivjane koze vloviti, ker poseda izredno tenak sluh. Na Mas-a-Tierra ni ne kač, ne želv, pač pa zelo mnogo divjih golobov in na tisoče najlepših čisto malih ptičkov, katerim pravijo kolibri. Po skalah ob obali otoka so še vidne votline, po katerih je iskal zavetišča prvi Robinzon. Danes uporabljajo te izdolbine ribiči kot shrambe za mreže. Življenje otočanov je zelo miroljubno. Nobeden ne plačuje davkov in se ne pritožuje radi javnih bremen. Jadrnica iz Valparaiso prinaša otočanom razne potrebščine. Vse je srečno in zadovoljno. Pripovedujejo celo, da je bilo udobno na otoku tudi tedaj, ko so bivali na njem kaznjenci. Nemec Hugon Weber ne čuti niti najmanjše potrebe, da bi se preselil iz samote v civilizirani svet, kjer je eden drugemu v napotje. Na Robinzonovem otoku je še dovolj prostora! G. F. v R. Ali lahko moja hčerka poroči sina moje sestre? Odgovor: To je zelo bližnje sorodstvo, za katerega se potom župnega urada v skrajnem slučaju dobi izpregled. Ženin pa mora v svoji vojaški službi imeti še posebno dovoljenje za ženitev, ki se sorodstva ne tiče, pač pa vojaške službe. L. P. L. Imel sem staro hišo in poleg nje postavil novo, staro pa podrl. Zdaj pa mi sosed prepoveduje hoditi po prejšnji poti. Ali to sme? Odgovor: Sosed naj vas le lepo pusti po poti hoditi kot dosedaj, ker je obremenitev prostega prehoda na njegovem posestvu, ne pa na stari hiši. M. K. P. Hčerko, ki je izučena šivilja, je nekdo naznanil, da mora sedaj kazen plačati, pa niti za doma ne šiva. Zakaj je kaznovana? Odgovor: Ako ni za druge šivala ko* za doma, ne sme biti kaznovana. Če pa šiva, naj prijavi, obrt. Zoper kazen naj takoj pritoži. A. L. v O. Imam devet otrok, pa mi pravi občinski tajnik, da moram za cesto plačati za preko merno uporabo. Ali moram res plačati? Odgovor: Je že pravilno! Državnih direktnih davkov in doklad ste oproščeni, toda takih odkupnin in raznih taks pa ne! H. K. v L. J. Imam cesto pisano k svoji preši. Ali sme kdo drugi, ki preša na moji preši, tudi tam voziti? Odgovor: , Oni vozi vam in zato sme voziti. " - I. K. v Pr. Ali lahko brez osebne pravice otvorim vi notoč? Odgovor: Ne. Lahko pa otvorite po prijavi obrta delikatesno trgovino za prodajo mrzle hrane in sadjevca. J. K. v K. Žena me vedno preg ija, da ni zdržati ob njej. K posestvu sem nekaj prinesel. Ali lah ko terjam plačo? Odgovor: Nimaite ravno prijetnega življenja. Ako sodnija potrdi ločitev, bo morala žena plačati. Sicer pa poskusite, da si bosta zopet dobra! V. J. v Sv. T. Ali smem kupiti grozdje in doma sprešatl, ne da bi za to plačal trošarino? Odgovor: Lahko kupite in prešate doma, ali celo na preši vinogradnika, ako ste prijavili financi, da prešate zase. Od tega mošta ali poznejt vina ne plačate nobene trošarine. * Zasmehovani Mpik flc-la na Dnnafn coticle. Pod zgorajnim zaglavjem je prinesel »Jugoslovan« od 6. oktobra t. 1. izpod peresa dunajskega dopisnika o g. Poljšaku naslednje: Dvorni svetnik in priinarij Rudolfo-ve bolnice na Dunaju dr. Funke je imel dne 1. t. m. ob 4. uri popoldne svoje prvo predavanje v zimskem semestru o zdravljenju neoperath- ih rakov, markoma in kostne tuberkuloze. Predaval je na kliniki prof. Eiselsberga pred zdravniki iz raznih delov sveta, kajti njim je bilo to predavanje v prvi vrsti namenjeno. Došli so oficijelni zastopniki Litve, Estonske, Češke, Finske, Rumunije, Holandske, Švedske, Norveške in menda tudi Jugoslavije, neofi-cijelno pa še Venezuela po vseuč. prof. in bivšem ministru dr. Riveru Saldio-ca, Indija, Kitajska, Arabija, Francija, Anglija ter veliko znanih kliniških in drugib zdravnikov dunajskih. Pred tako odlično družbo iz vseh delov sveta je prof. Funke predaval o svojih nad 20Ietnih izkušnjah na polju raziskavanja raka in nekaterih sličnih boleznih. Omenil je na kratko vse, kar je do zdaj dognala raziskovalna znanost. Naglašal pa je, da se od vseh doslej znanih 80 metod zdravljenja niti ena še ni obnesla. Ko je odpravil vse te En dan na teden bodi posvečen popolnemu miru. Ogibaj se strasti. Ne jezi se. Ne brigaj se za neprilike, ki šele bodo. Ne pripoveduj o nesrečah, niti ne poslušaj takega pripovedovanja. Zmerno uživaj kavo in čaj. Ogibaj se alkohola in tobaka. Edo ga bo spoznal. Popotnik se je zopet vrnil iz tujih krajev. Ker je bil dolgo časa odsoten, se je v obraz «ilno spremenil. Preden je stopil v mesto, si je mislil, kdo ga bo pač najprej spoznal. Pri vhodu v mesto je »tal mitničar, ki mu je bil nekoč dober prijatelj, ali sedaj ga ni kakor bi iz vinogradov plamteli tihi ognji. V goricah so že pridno delali. In je puhtela in kipela iz njih tajna mlada moč, moč rodeče zemlje, moč v novo življenje se prebujajočih trt — saj očetu gvardianu se je tako zdelo, ko je z božajočimi pogledi objemal griče, noseče tudi obširne samostanlce vinograde. In mu je zadrhtela v srcu in skozi misli bežna skrb: »Kaj prinese poletje, kaj jesen? Obrode? Ne bo nesreč?« A se je naglo otresel težeče misli in je vzplamtel iz vseobčnega molka: »Pa ni lep, ta naš kraj? In poln zgodovine je, poln slave izza davnih, rimskih in pred-rimskih dni. Koliko ljudstev je gledal v teku stoletij! Koliko hrumečih vojsk se je v divjih tokih čezenj valilo! Šotorišča so stavili tod sebi, svetišča in žrtve-nike svojim bogovom.« »A tudi bridko trpel je ta s slavo blagoslovljeni kos zemlje. Kelti, Rimljani, Mohamedani — koliko gorja so mu prizadejali!« »Res«, je pritrdil gospodu pisarju redovnik. »A so tudi mnogo za naše kraje storili. Rimljani so mesto do pomembnosti in slave povzdignili. Ceste so nam gradili.« »Vem. Ne vem pa, če ni bilo gorja več ko dobrega in koristnega.« »Pri Turkih gotovo«, je precej trdo pripomnil Raiavec. »Priznavam. In daj Bog, da nas ne bi obiskali nikoli več! Letos, ko na severu groze Švedi, bi bila za nas turška šiba še usodnejša. Naj nas varujejo nebesa, kakor so nas pred štirimi leti, ko so neverniki pridivjali do Ljutomera, a jim je menda sam Vsemogočni nadaljnjo pot zaprl. Zakaj nenadoma so se obrnili' in se vrnili v domovino. Proti pričakovanju so jih bili naši kraji kakor čudežno rešeni.« Hudih časov se je spominjal oče gvardian, še vedno z ljubeznijo in tiho zamaknjenostjo motreč pokrajino. Mehak mir mu je bil razlit čez dobrotno, dasi resno lice. Iz velikih oči mu je sevala mistična, na znotraj obrnjena toplota, kakor bi v srcu goreče prosil Boga, naj milostno obvaruje te kraje vsega hudega. »In da bi odvrnilo nebo od nas istotako grozno strahoto, ako nam res preti kuga«, je s počasnim slovesnim glasom zaželel in zaprosil gospod pisar. »Naj dobrotno odvrne! Amen!« — je istotako svečano in pobožno ponovil redovnik, II. Ločili so se. Mestna gospoda sta krenila nazaj čez most. Rajavec se je zamišljen napotil proti domu, proti Hajdini. metode, je dejal, da je on videl samo dva bolnika dozdevno ozdravljena, ali še ta dva nista bila znanstveno dokazana. Ta grozna bolezen se razširja čedalje bolj, čim bolje se ljudje hranijo, toliko več je raka. Zdravnikova naloga Je bila v glavnem ta, da bolnikom vsaj bolečine lajša. Ozdraviti bolezen pa doslej ni bilo mogoče. Šele od slovenskega učitelja Alojzija Poljšaka smo dobili sredstvo, o katerem je mogoče reči, da ima bodočnost (»es hat den Anschein, als ob diesem Mittel die Zukunft gehorte . . .«). To sredstvo je Poljšak imenoval »abji-nin« in sestoji prav za prav iz več mazil. Najprej je opisal sestavo tega sredstva, način uporabe in uspehe, ki jih je predavatelj doslej že imel in ki so ga vspodbujali, da je čedalje z večjim interesom uporabljal to sredstvo. Opazovanja so mu utrjevala prepričanje, da je s tem sredstvom na dobri poti. Je tu več mazil: z enim se rak docela iz-čisti, nagniti deli se razkrojijo in izločijo, ne da se pri tem kakoikoli oškoduje zdrava okolica, nato se šele začne z drugim mazilom zdravilni proces. ¡Uspehi so naravnost presnetljivi, ka-)kor bomo pozneje videli na ozdravljenih osebah, ki so rade prišle, da pokažejo uspehe tega Poljšakovega sredstva pred celim zboron tujih jim ljudi. Tega sredstva pa se ne poslužuje samo on v Rudolfovi bolnici, marveč še več drugih zdravnikov-odličnega slovesa, kakor docent dr. Aschner, prof. Riese, prof. Scherber, prof. Werner, primarij MuratL prof. Kerl, prof. Pich-ler, prof. Nobl in drugi. Uspehi so odlični, kakoršnih doslej še ni bilo. Predavatelj je izjavil še, da je opravičeno upanje, da se posreči na tej podlagi tudi zdravilo za raka v notraj-nosti, kjer z mazili ni mogoče blizu. In povedal je tudi vsem navzočim veselo vest, da bo kmalu otvorjeno na Dunaju zdravilišče, kjer bedo snrejemali težke bolnike za notranje zdravljenje in kjer se bodo mogli zdravniki iz vsega sveta pripravljati za zdravljenje s Poljšako- vo metodo in njegovimi zdravili. To vest so sprejeli poslušalci s posebnim zadovoljstvom. Povedal je tudi, da je Poljšakovo sredstvo na Dunaju pravilno registrirano in torej priznano. (To se je zgodilo na podlagi odličnih spričeval tele vrste znanih evropskih kapacitet. Videl sem tudi sam ta izpričevala v originalu, ki pričajo, kako nizkotno in smešno je bilo ravnanje nekaterih naših ljudi, ki so končno dosegli, da je moral Poljšak iti v tujino, kjer se osamljen bori za najbolj nesrečno človeštvo in končno za svojo čast in za svoj obstanek.) Predavanje prof. Funkeja je trajalo skoro dve uri. Na koncu pa je pokazal nad dvajset obolenj za rakom, večinoma že docela ozdravljena, ali v štadiju zdravljenja, da se je videl celi proces zdravljenja. Videli smo več obolenj raka na ženskih prsih. Nekatera so bila že uprav strašna. Rak je segal že globoko v notranjost in grozil z neizogibno in strahotno smrtjo. Ali zdaj samo še rdeča pega kaže, kje je bil rak. Mnogi zdravniki so kakor neverni Tomaži otipavali to mesto in vprašali, če kaj boli. Videli smo ozdravljeno bolezen na raznih delih telesa, da, celo v ustih in pod očesom zunaj in znotraj, na lobanji, na čelu, na kolenu, da, celo na podplatih. Fotografije pa so kazale, kakšen je bil rak pred "dravljenjem. Strašni so bili nekateri pogledi na razjeda-jočega raka. Videli smo celo ozdravljenega raka na dveh moških spolovilih. Zdaj sta možakarja zdrava. Ali niso to čudeži? In vsi navzoči odposlanci znanosti in raziskovanja so rek ali: eto čudeži! Videli smo grda obolenja sarko-ma na nogah itd. ^vema bolnikoma so zdravniki hoteli nogo odrezati, ali prišel je Poljšak s svojimi mazili, in zdaj je noga ozdravljena, moža hodita in se počutita tako dobro, kakor da nista nikdar imela take strašne bolezni. Videli smo ljudi z ozdravljeno kostno tuberkulozo. Izpod kolena do členov je že razjedala nogo, ali zdaj je vse lepo za-celjeno in zdravo. Neka nTada žena je pokazala svoj dovolj lep nosek, nič se ni poznalo, da ga je še pred meseci manjkalo do polovice, kakor nam Je pokazala fotografija. Neki ženi so operativno že odrezali desne nrsi, ali raka niso ugonobili, ta je dalje razjedal v globino, in sti-šna smrt bi ženo rešila daljnega trpljenja. Zdaj je žena zdrava. Rešitelj je bil naš v domovini preganjani in zasmehovani Poljšak. Neki znamenit zdravnik je tlesknil z rokami in zaklical: »Kako je mogoče, da je lajik iznašel tako čudežno zdravilo, kako je mogoče, da je lajik mogel priti do takih svetovnih kapacitet, ki so mu dovolili na klinikah in državnih institutih preizkušati neko neznano zdravilo? Kaj takega ne pozna zgodovina!« (Tisti zdravniki, ki so Poljšaku sprva dovolili, da je mogel v Mariboru preizkušati svoje zdravilo, imajo s tem največje zadoščenje, prekletstvo pa bo zasledovalo tiste zavidne kratkovidne-že, ki so ga od tam pregnali-) Hvaležni moramo biti dunajskim znanstvenikom, ki so našega Poljšaka ne le povsem rehabilitirali, marveč mu napravili gladko pot do velikanskih uspehov do slave in tudi do blagostanja. V domovini bi lahko umrl v bedi in zaničevanju, kakor se je sicer zgodilo že mnogim velikim možem, ki so postali veliki šele dolgo potem, ko so siromaki poginili ... A. G. * Št. Peter pri Mariboru. Prihodnjo nedeljo dne 25. t. m. popoldne po večernicah se vrši v samostanu redni občni zbor prosvetnega društva »Skala« z običajnim dnevnim redom in govorom g. prof. dr. Jeraja iz Maribora. Nastop tudi društveni tamburaški zbor in pa pevci. Šentpeterčani se vabijo k prav obilni udeležbi! Tudi nanj, ki je od mladih nog živel in rasel na ti zemlji, je pokrajina s svojo mladostno, nevestinsko krasoto mogočno vplivala. »Ako oče gvardian, ki je vendar sin Slovenskih goric, tako toplo ljubi naše polje, kako ga ne bi jaz, ko pa je vendar moj dom?« je razmišljal. In mu je v srcu postajalo toplo in svečano. — »Da je gospod Sagadin z vso dušo navezan na to zemljo, ni čudno: saj je tukaj rojen. A topleje je ne ljubi ko jaz. Mati mi je, zvesta rednica.« Ne samo vesel je bil te zemlje. Nekako pomlajenega, močnejšega se je čutil, ko je tako samoten, a odločno-krepak stopal po nji in je njena krasota korak za korakom šla ob njem in z njim. Pa se je med tihim, vase pogreznjenim razmišljanjem še enkrat obrnil in se razgleda! proti mestu, kakor bi ga bilo mesto potihoma, a odločno poklicalo. S pravim užitkom je gledal, kako ga je zahajajoče solnce ne le kropilo, ampak ga naravnost preplavljalo s svojimi žarki. Zlasti mogočni grad na hribu, da je s svetlimi očmi, velikimi okni, mežikal dol v deželo, kakor bi jih solnčna svetloba silno pekla in ščemela. Morda resni, molčeči zidovi težko čakajo, da bo legla nanje noč. Da bi v nje objemu mirno in pokojno zadremali, preutrujeni od mnogih veselih in žalostnih dogodkov — gorje le, da je bilo število zadnjih večje ko prvih — ki so jih v teku stoletij gledali v sebi, v mestu pod seboj, v deželi krog sebe. Morda žalujejo, ker jim je pred tremi leti umrl gospodar. Edini sin njegov pa je oblekel resni habit jezuitski in dela v ostrem redu sinov sv. Ignacija v Gradcu pokoro za mnoge grehe grofovske hiše Thanhausenske. Ob enem pa se pogaja z očeti jezuiti v Zagrebu, ne bi Ii oni prevzeli gradu in ga uredili za samostan svojega reda . . . Istotako živo in jasno so se odbijali solnčni žarki od mnogih oken veličastnega dominikanskega samostana ob vznožju grajskega griča, a visoko gori nad Dravo. Ta je čuval mesto na zapadni strani, kakor ga je varoval na vzhodni, v predmestju K^niži, leta 1630 dozidani, med ljudstvom posebno priljubljeni kapucinski samostan, ki ga pa od tukaj oko ni doseglo. Na južno-vzhodni strani pa je mejil mesto minoritski. čigar streha in visoko v zrak kipeči zvonik sta vsa blestela v večernem solncu. Iz srede mesta pa je kipel mogočni, očmeli, rimski opazovalni stolp; jasno in ostro se je odražal od sinjega neba v ozadju, kakor s črnilom naslikan na modro platno. »Lepo, lepo«, je razmišljal kmet in se je obrnil, da nadaljuje pot domov. »A saj imamo tudi mi tu zunaj na deželi lepo.« Nenadoma se je zdrznil iz svoje zadovoljnosti, prebudil se v hipu kakor iz lepih sanj. Kar odreve-nel je in z grozo v široko odprtih očeh zastrmel gor I spoznal. Iz nekega okna je gledala njegova sestra, katera je tam stanovala s svojim možem. Pozdravil jo je, ona pa mu kot tujcu ni niti odzdravila. Žalostnega srca je stopal dalje, ker je videl, da prihaja od cerkve sem njegova mati. Rekel je samo: »Dober dan!«, a mati je vzkliknila takoj: »Sin moj!« in ga je kar na cesti objela. Čeprav je bil povsem izpremenjen, materino oko ga je takoj spoznalo. Doslovno. Zena: »Možiček, za letošnjo zimo ne potrebujem nobene obleke.« Mož: »Križ božji, kaj je prišla moda že tako daleč?« Ruše. Naše Katoliško prosvetno društvo priredi dne 25. t. m. Finžgarjevo proslavo. »Razvalina življenja« je Finžgarjeva drama, ki jo društvo ob tej priliki vprizori ob pol osmih Svečer v svoji prenovljeni dvorani. Poleg drame so na vzporedu še petje in govor o enem največjih sinov slovenske matere, jubilantu F. S. Finžgarju. Govornik pride z Maribora. Na proslavo že danes opozarjamo in vabimo vse. Vstopnice se bodo dobile že zadnje dni tedna v kaplaniji, pred prireditvijo pa pred dvorano samo. Sv. Tomaž pri Ormoža. Po daljšem odmoru priredi domače Katoliško izobraževalno društvo v nedeljo dne 25. oktobra zopet lepo poučno igra »Velika krivda«. K obilni udeležbi ste vabljeni domačini in sosedje! Bodite prepričani, da se ne boste kesali, ako je pridete gledat! Sv. Andraž pri Velenju. V nedeljo dne 25. t m. igrajo pri »as v Društvenem domu Šent-andražani znamenito Maeterlinckovo žaloigro izza svet. vojne »Stilmondski župan«. Sv. Jurij o5> južni žel. Slovensko katoliško prosvetno društvo priredi v soboto dne 24. t. m., zvečer ob osmih, in v nedeljo dne 25. t. m., popoldne po večornicah v dvorani Katoliškega doma nad vse priljubljeno igro v petih dejanjih »Dekle z biseri«. Igra je lepa in vredna, da si jo vsak ogleda. ____ suwisxi68s?cm >-< Hhšs. Bilo je prejšnji teden. Kakor blisk se Je raznesla po Rušah vest, da bo v nedeljo slovesen krst ciganskega novorojenčka. Na patu iz Maribora proti Rušam je bila baje štorklja tako mila, da je srečnemu ciganskemu paru podelila prvorojenca. Ka.r tri botre si je naprosil srečni oče in vsaki je obljubil 500 Din nagrade in še bakreni kotel povrh, ker je kotlar in ima te robe v izobilju. In zaprosil je tudi vlč. g. župnika za krst in drobiž, da bi novorojenčku kupil vse, kar ob taki priliki potrebuje. Vse bo pošteno vrnil v nedeljo pri krstu, ker bo do takrat menjal lOOOdinar- ski bankovec in tudi za cerkev bo dal 500 D. Iz previdnosti mu župnik ni zaupal več kot 100 Din. Medtem pa je cigan vneito prodajal nove bakrene kotle od 300 do 500 Din. Prigo-dilo se je celo, da je stranki uničil še dober kotel, samo da bi svojega prodal. Tako je pri neki družini, kjer je tudi zaprosil kar dve botri, potipal še cel kotel, a ko je prste odmaknil, je kotel imel že dve luknji. In na sličen način je prodajal svoje bakrene kotle in sle-paril povsod, kamor je prišel. Ko pa smo bili v nedeljo vsi v radovednem pričakovanju ciganskega krsta, ni bilo o ciganih ne duha ne sluha! Mahnili so jo proti Fali, Puščavi, Št. Lovrencu na Pohorju, odkoder so prišli zopet v Maribor, kjer pa so varnostni organi zaključili njihove sleparije, kakor slišimo. Za bodoče pa pozor pred sleparskimi cigani! — Mi zavedni narodnjaki smo se spomnili dne 10. oktobra tudi koroških bratov. V spomin nesrečnega plebiscita iz leta 1920 smo na hribčku nad Rušami zažgali velik kres. Ta spominski kres naj bo zagotovilo bratom onkraj jugoslovanskih mej, da se naša ljubezen do njih ne bo nikdar' ohladila. — Tudi pri nas se je začela glasiti pesem klapotcev m ni dneva, da se ne bi zvečer pripeljali veselo vriskajoči tr-gaei domov. Daj le Bog, da bi se bogata in dobra vinska kapljica dala spraviti tudi v denar, da bi se tudi pri nas omilila kriza. — Grd zločin se je zgodil te dni pri naa, Orož-nild so prijeli nekega J. V., ki je posilil znano staro beračico. Fant je še mlad, saj še menda nima niti 17 let, a je že tako pokvarjen. Tukaj je pač potrebna eksemplartčna kazen in nepoboljšljivca je 'treba spraviti v prisilno delavnica ali pobol j sevalni co. Ev. Anton v Slov. gosicsh. Naša Hranilnica in posojilnica, ki ji načeluje Jakob Rojs, ja naklonila lapo svoto cerkvenemu pevskemu zboru. To je prav lepo priznanje naše pesmi, ki je najlepši odsev naše slovenske duše. :— Pevsko društvo bo svojo hvaležnost pokazalo v dejanju! Novavas pri Slov. Eistrici. V nedeljo dne 11. oktobra smo obhajali v naši vasi kar dve pomenljivi slovesnosti: G. monsignor I. Vreže nam je blagoslovil lepo novo hišo pri Jerov-šekovih in kapelo presv. Srca Jezusovega, katero je pozidal posestnik Pristovnik. Pri obeh blagoslovitvah je imel g. monsignor navdu- šen, pomenljiv in v srce segajoč nagovor. Po slovesno opravljenih obredih je priredil g. ravnatelj Cirilove tiskarne monsignor dr. Ant. Jerovšek ob priliki praznovanja 201etnice vodstva tiskarne prisrčno pogostitev na svojem rojstnem domu. Pod. gostoljubno streho znane Grilove (Jerovšekove) hiše so se zbrali uslužbenci Cirilove tiskarne, g. mariborski župan dr. Juvan, dr. Hohnjec, dr. Wankmuller, slo-venjebistriška duhovščina, sorodniki in sosedje iz Nove vasi, ter želeli dobremu gospodu ravnatelju dr. Jerovšeku zdravja po tolikem trudu, katerega je imel z vodstvom Cirilove tiskarne, Spodnještajerske ljudske posojilnice, mariborske mestne hranilnice in pri vsestranskem delu za dobrobit in povzdigo spod-nještajerskih Slovencev. Slovesnosti se je udeležil med drugim dr. Jerovšekov sorodnik in brat pokojnega lav. vladike g. Napotnlk iz Tepanja pri Konjicah. Krepka slovenska korenina je vzbujal v lepozasnovani napitnicd spomine, kako sta baš Cirilova tiskarna ter »Slovenski Gospodar« budila spodnještajerske Slovence in jih pod Avstrijo obvarovala po-nemčenja. Slovesnost bo ostala vsem zbranim Novovaščanom in po celi okolici v najlepšem spominu I Št. Ilj pri Velenju. Sadni ogled. Sadjarska podružnica je priredila v nedeljo dne 4. t. m. sadni ogled v društveni dvorani. V soboto popoldne so se začele priprave z vso vnemo. Odborniki so prejemali sadje, ki so ga prinašali v košarah in koših od raznih strani Št lja, največ iz rodovitnega Podkožlja, ki se letos malodane potaplja v sadju. Bil je to za-nimav dirindaj v Društvenem domu. Mlajši sadjerejei so urejevali razstavo, starejši so pa veselih lic prinašalj. sadove svojega dolgoletnega truda, kakor da bi hoteli reči: Mladi, 1« potrudite se, da zapustite svojim potomcem anake dobrote kakor smo jih pripravili mi vam. Kmalu so bile vse mize pokrite z izbral nimi žlahtnimi, a tudi s starimi domačimi vrstami sadja, vmes so pa pridne gojenke gospodinjskega tečaja, ki se ravno te dni vrši in dela s polno paro, okrasile mize s cvetjem in šopki. Razstava je nudila lep pogled. V. sredini miza, na kateri so kraljevale vrste krajevnega in banovinskega sadnega izbora, ob straneh izložbe posameznih sadjerejcev z eno izjemo samih Šentiljanov. Vrstile so se Prijatelj in sovražnik. En edini sovražnik je že preveč, prijateljev pa nimaš nikoli dovolj. Prijateljem dobroto izkazovat, je velika umetnost, sovražnika rešiti pa je vstopnica za nebesa. Prijateljstvo je sol življenja. Vse, vse si moreš kupiti, prijatelja in ve^lja pa ne. Prijateljstvo je golnčni žarek življenja in dobrohotnost pa svetlobni žarek, ki razsvetljuje temne ure. Enako zanimanje ustvarja dobre prijatelje. Prijateljski nasvet. »Moja zaročenka je angelj. Iz same ljubezni bi jo pojedel.« »Daj jo, sicer ti bode če« deset let žal, da je nisi!« proti Pohorju. Zakaj glej, iz oblakov nad pohorskimi vrhovi se je izluščila čudna prikazen in je plavala dol čez polje: pošasten jezdec, na okostju ogromnega konja jezdeč, ognjen z mračnim, kakor krila velikanske pravljične ptice plahetajočim plaščem. Od zemlje do neba — se je zazdelo Rajavcu — sega jezdečeva postava. Nad jezdecem pa vse nebo preplavljeno s krvjo, pot jezdečeva čez pokrajino vsa okrvavljena! Po prvi grozi je kmet dvignil roko, si mel oči, kakor bi se bil pravkar prebudil ali se šele prebujal. »Ali sanjam? Ali je vendar resnica?« Zavedel se je, da bedi. »Morda pa me je le pogled premotil!« In je s podvojeno pozornostjo pogledal čez polje. A glej, nikjer več sledu o groznem jezdecu. »Kaj je bilo to? Sanje ali resnična prikazen? Saj pijan vendar nisem.« Obrisal si je čelo, vse potno od vznemirjenja, dasi ni bil plašljivec. »Ali nam Bog pošilja znamenja? Znamenja prihajajoče nesreče? Bo Turek ali kuga? Bog se nas usmili in sveta Devica!« Pospešil je korake, mrmrajoč v večerni mrak, ki je naglo legal na okolico, polglasne molitve, da bi slišal vsaj lastni glas. III. »Jezdi, kakor bi jezdil k svojemu dekletu«, je nevoiino godrnjal dan navrh čuvaj ob Dravskih vratih, mrko zroč za mladim jezdecem, ki je pognal konja v najhujši dir, brž ko je čez most prijezdil. »Saj se mu najbrž mudi k nji«, se je smejal tovariš, dobro rejen in dobrovoljen možakar srednjih let. »Ali ga ne poznaš? Dominik je, mestnega pisarja sin. Na Hajdini ima nevesto, pravijo.« »Vsi imajo svoja dekleta in neveste, ti mestni postopači. In brez dela in skrbi letajo za njimi. Mi pa se trudimo, jih naj stražimo in skrbimo, da jih kmetje ne opetnajstijo pri mostnini in da Turki ne vdero v mesto in te bogatine oplenijo«, se je hudo-val prvi. Zlovoljno je vihal dolge brke in mračno gledal za jezdecem. Bil je res Dominik. In res na poti k nevesti. Naglo je tekel vranec, a nestrpnemu mladeniču še prepočasi. Ta bi želel, da bi hitel kakor njegove misli, njegovo hrepenenje. Te pa so bile že davno pri ljubljeni deklici, ki je že dolgo ni bil videl. »Kakšna pač je zdaj?« Kakor on je bila tudi Rozka zadnja leta z doma, pri dominikankah v Studenicah. Stric župnik ji je na željo očetovo in na prigovarjanje gospoda Saga- Jabolke od ogromne svinjskega rože in pisanega kardinala do drobnega rudečeličnega ca-reviča; hruške od itežke virtembergarice do male ozimke. In grozdje! Brali smo dobro znana imena in videli žlahtne vrste: laški rizling, peček, dišeči traminec, beli in črni burgundec, belo in rdečo žlahtnino, modro frankinjo, rulandec in silvanec. In vkuhano eadje več vrst: hruške, breskve, češplje, grozdje in znane šentiljske črešnje še iz leta 1917. Pa kaj, brali smo tudi napise: ne prijemati! In vendar bi mnogi radi prijeli in nesli v — usta! V nedeljo zjutraj se je napolnila dvorana in naš dobri znanec, pijonir sadjarstva v teh krajih, g. M. Levstik, je z mladeniškim ognjem in nedosegljivo poljudnostjo govoril o koristih sadjarstva in pravilnem sajenju drevja v radost in veselje vsem. Vidi se mu, da mu gre stvar od srca, zaito je tudi umeven velik uspeh njegovih b"~ed že od nekdaj. Nato smo pregledovali, ocenjevali razne vrsto in obsipali g. Levstika 8 vprašanji, da je komaj ilmel časa odgovarjati vsem. Kratko: razstava Je imela popoln uspeh in si podružnica lahko čestita na tem uspehu. Glavno skrb in delo Je imel tajnik podružnice, drevesničar Jelen Anton, pomagali so mu pa pridno tudi drugi odborniki. In ko je bil zaključek, smo rekli: iTukaj je doma prava kmetska prosveta! > Podgorje pri Velenju. V pondeljek dne 12. m., ravno ko so bili vaščani pri jesenskem ^ilslu, je buknila visoko v nebo goreča baklja: ¡(kozolec posestnika O čepka, po domače Špe-ha, so objemali ognjeni zublji, ga rušili ter podirali. Ker se je kozolec nahajal blizu drugih gospodarskih poslopij, je obstojala nevarnost, da tudi te ne zajamejo plameni. Le samo dejstvu, da ni hilo nobenega vetra in ve-iliki požrtvovalnosti vaščanov, ki so s škafi nosili na strehe vodo in jih močili, se je zahvaliti, da nI prišlo do še večje nesreče. Po-far, ki Je bil najbrž podtaknjen, je uničil posestniku tudi vso letošnjo ajdo, oves, fižol in razne druge pridelke. Škoda gre v visoke tisoče, zavarovalnina pa je tako malenkostna, da ne bo krila niti najmanjšega dela povzro-£ene škode. Jurklošter. Tovarna lesnih izdelkov v Jur-kloštru jo s 1. oktobrom it 1. znižala delavcem mezde za 10%, med tem, ko jim Je že lansko jesen istotoliko zmižala zaslužek. Dne 15. t. m. pa je tovarna odpustila vse delavce in .ukinila obrat za negotovi čas. Kot vzrok se navaja, da vodstvo tovarne ne dobi iz banke svoje ondi naložene gotovine. Ko bodo banke zopet izplačevale, se bo menda tudi tukajšnja tovarna zopet »tvorila. Nekdaj se je delalo v tovarni po dnevi in po noči in še ob nedeljah, sedaj bo delo počivalo še ob delavnih dneh. — V Jurkloštru se je dne 27. septembra obhajala prav slovesno 751etriica ustanovitve fa-re; godci, pevci, lepo vreme in le-' govor dr. Valjavca so mnogobrojno ljudstvo napolnili z veseljem in navdušenjem. Smerjo pri Jelšah. Cesta Zibika—Belo, katera se je začela graditi pod bivšo oblastno skupščino, je dograjena. S to cesto so prišli ljudje zibiške doline v svet, revnejši ljudje pa so imeli tekom graditve stalni zaslužek. Pred kratkem so dobri Zibičani priredili delavcem takozvani likof pri dobri in postrežljivi Vrbe-kovi hiši. Vsi delavci so bili v Zibiki pri skupni sv. maši in nato smo se z godbo na čelu podali k Vrbeku na kosilo. G. župan zibiški Lah je imel lep nagovor, v katerem se je spominjal bivše oblasti ter omenil zaslužne može, kakor dr. Leskovarja, Marko Kranjca, dr. Ogrizeka in bivšega gerenta in načelnika okrajnega zastopa Turka Ivana. Nato je izročil g. Turku krasno diplomo častnega občan-stva. Obenem je bil imenovan častnim občanom tudi domači vlč. g. župnik Jelšnik, h kateremu se je zatekel bivši načelnik Turk po dobre nasvete pri zgradbi in ki je neumorno delaven za dobrobit svojih župljanov. V toplih besedah za počastitev sta se zahvalila vlč. g. župnik in g. Turk. Končno je spregovoril naš priljubljeni domačin g. dr. Ogrizek. Nato se je vršil banket v 1 " 1 ovi hiši in na prostem. Lep dan je bil limo, da bi se cesta nadaljevala proti Sv. afanu, da tako pride tudi druga polovica naše župnije in občina Tinsko in Sv. Štefan do boljših cestnih razmer! ' Mala Nedelja. Prostovoljno gasilno društvo Mala Nedelja priredi v nedeljo dne 25. t. m. točno ob pol £ tiri h popoldne v Društvenem domu narodno Igro »Domen«. Pred igro se vrši zaobljuba gasilcev. Vabljeni vsi od blizu in daleč k obilni udeležbi! Polzela. Življenje v novem, sicer še ne po- polnoma dovršenem Društvenem domu je po« stalo Jako živahno. Večer za večerom, nedeljo za nedeljo se zbira v njem naša mladina, kan kaže, kako Je bila stavba potrebna. Imamo ža svoj tamburaški zbor, kateri se pridno vežba, igralci se vadijo za dramatične nastope na odrif, društvo si je nabavilo tudi več iger, med njimi šah, katere imajo večer za večerom čim več obiskovalcev. Upamo1, da bo v kratkem za« pel tudi radio, s čimer se bo krog obiskovalcev, gotovo še povečal. V načrtu imamo tudi pri« reditev raznih družabnih večerov, posebno v, zimskem času, ter se je v ta namen zasnoval poseben družabni kl-b. Te prireditve imajo namen, nuditi razvedrilo vsem brez kakšnih posebnih stroškov, ter pritegniti v naš krog tudi starejše ljudi.. Prva prireditev te vrste je bila v nedeljo dne 11. oktobra. Sv. Eriž pri Rogaški Slatini. V nedeljo dne 11. t. m. se je v Rogaški Slatini vršilo veliko marijansko slavje. Nov kip Matere božje je blagoslovil sam prevzv. škof dr. Andrej Kar-lin ob asistenci 12 gg. duhovnikov in ob veliki udeležbi častilcev Marijinih. O pomenu češčenja Matere božje je govoril sam prevzv. škof dr. Karlin. V imenu mož je govoril g. Franc Bratuš. V imenu mladeničev je pozdravil Marijo g. Leopold Čonč. V imenu deklet je govorila zelo prisrčno gdč. Fanči Pok. Pozdravili so svojo nebeško mater učenci in učenke iz Marijinega vrtca. Nazadnje pa se je obrnil do Matere božje v imenu duhovnikov vlč. g. profesor Peter Kovačič iz Celja. Tako na izredno lep način se je vršilo marijansko slavje v Rogaški Slatini, ki bo osltalo v trajnem spominu. Kip je vzidan v Stritarjevem domu. Sv. Frančišek v Savinjski dolini. V petek dne 2. t. m. so zapeli naši zvonovi zsdnjj pozdrav Prirnoževi materi Mariji Krajnc, ki je ta dan v visoki starosti zapustila dolino solz. Pokojna je bila vzgledna, delavna, krščanska žena. Bodi ji dobri Bog obilen plačnik! Dne 28. septembra pa smo pokopali COletnega posestnika in gostilničarja Franceta Poličnik iz Juvanja. Naj počiva v miru! — Močno narasla Savinja je pretekli mesec našim lesnim trgovcem naredila precej škode. Odnesla je tudi znano Mlinarjevo brv, ki je bila letos na novo dograjena. dina izposloval mesto v samostanu, da bi se bolj iz-omikala in se privadila raznim vednostim, ki bi jo usposobile za vstop v boljše hiše. Zakaj gospod pisar je že tedaj računal s tem, da postane deklica njegova snaha. Tako sta se videla z Dominikom samo v počitnicah. Ob prošlem novem letu pa se je za stalno vrnila k staršem. Izpolnila je bila osemnajsto leto j navrh je mati bolehala in je potrebovala pomočnice. Dominik se je z vsem srcem veselil svidenja. Bilo pa mu je tudi precej tesno pri srcu. »Je li še tista nepokvarjena, otroško-vdana, toplo-ljubeča deklica, kakršna je bila, ko sem se radnjič poslavljal od nje?« mu je nemirno vrtalo v mislih, dasi je srce verovalo in upalo. Tudi pri Rajavcu so bili tisti dan vsi vznemirjeni. Rajavec ni skoro vso noč zaspal. Še vedno je gledal v duhu čudežno prikazen od prejšnjega večera. In je venomer in v velikem nepokoju razmišljal, kaj pač pomenja, kaj naznanja. Tako je zjutraj vstal utrujen in pobit. Ne manj nemirni sta bili žena in hčerka. Ko je oče prišel prejšnji večer domov ve3 plašen in pre-pal, sta silili tako dolgo vanj, da jima je ves privid razodel, dasi nerad, ker ju ne bi rad po nepotrebnem plašil, in ker si je na tihem dejal: »Morda bosta mislili, da sem i a čez mero pil.« Ko jima je vse povedal, ju je proti prepričanju in vesti miril: »Se mi je pač vse skupaj le tako zdelo. Vso pot sem razmišljal o kugi, ki smo v samostanu o nji govorili. Pa človek vidi strahove.« »Bo pač tako«, sta obe pritrdili, da bi očeta in sebe umirili. A obe sta živo čutili in slutili: »Nesreča se nam bliža.« Razveselila pa je Rozko po ti mračni pripovedi vesela novica: »Dominik se je včeraj vrnil. Pozdravlja vaju.« A je po prvem navalu radosti in sreče postala še nemirnejša. »Ali pride kaj k nam, oče?« f »Rekel je, da brž ko mogoče. Morda že jutri.« | »Že jutri! 2e jutri . . .« Sladka beseda. A vendar tudi vir novega srčnega nemira. Ponoči je deklica mnogo sanjala o njem. Da že jezdi gor proti Hajdini. A tedaj je nenadoma zagledala drugega jezdeca, ogromnega, vsega okrvavljenega. Dol po polju je pribrzel, grozeče se je postavil med njo in Dominika. Ah, saj je to jezdec, ki je pripovedoval o njem oče, (Dalje sledi.) Župan in mesni oglednik. Nek župan na Nizo« zemskem je bil istočasno mesni oglednik. Kot župan pa je tudi vezal v zakonski jarem vse tiste, ki so mislili, da je ta jarem sladek. V svoji pisarni je imel župan razne pečate in med drugimi tudi me-soglednega. Pa se zgodi, da pride k župniku mlad zakonski par, ki je hotel biti tudi cerkveno poročen. Par je moral predložiti župni« ku potrdilo županstva, da sta civilno poročena. Župnik vzame v roke županovo potrdilo, pa debelo pogleda, ko opazi na listini uradni pečat »Zdravo in trihnin prosto meso«. Župan j« bil pečate zamemjal. Koledar Kmetske zveze za prestopno leto 1932 je izšel. Vsebina: Koledar od 1. X. 1931 do 31. XII. 1932. — Uradni podatki. — Vse razne pristojbine. — Mere. — Orali in hektari. — Kmetska zveza v Mariboru. — Jugoslovanska kmetska zveza v Ljubljani. — VnovČevanje kmetijskih pridelkov. — Odplačevanje dolgov, tabela in pojasnilo. — Važnost apna za rastline. — Kako se mešajo umetna gnojila. — Glavne naloge kmeta sadjarja. — Naša kmetska mladina v sadovnjaku. — Navodila iz kletarstva. — Napake in bolezni vin. — Jamstvo pri kupčiji z živino. — Koledar brejosti in razne živinorejske tabele. — Tabele za računanje kubične mere pri raznem lesu. — Inventar in kmetijsko knjigovodstvo z vsemi potrebnimi tabelami. — Razni dobavitelji kmetijskih potrebščin. — 60 strani praznega papirja za zapiske. Izdelava koledarja. Koledar je vezan v celoplatno, torej močno dovolj, da bo zdržal za celo leto. Ima predal za denar in svinčnik. Na ovoju ima tudi začrtano mero v decimetru in coli. Tako je koledar letos po vsebini in obliki precej izpopolnjen. Zato se bo še bolj priljubil kakor lansko leto, ko smo ga morali dvakrat tiskati in ga je še zmanjkalo. Letos ga zaradi pomanjkanja denarja ne bomo drugič tiskali, zato je treba koledar takoj naročiti, kdor ga hoče imeti. Gena koledarja znižana. Lani je stal koledar 11 Din s poštnino in brez svinčnika. Letos stane s poštnino vred 10 Din in ima tudi svinčnik. Kje dobite koledar? Koledar dobijo, v kolikor ga še niso, vse krajevne Kmetske zveze. Kdor pa hoče, ga lahk^ naroči tudi naravnost v TIskarni sv. Cirila v Mariboru. Treba je poslati 10 Din ali v znamkah, nakar ga takoj dobite po pošti. Tvoj celoletni spremljevalec Je tvoj žepni koledar. Zato mora biti tudi tvoj svetovalec in to je — koledar Kmetske zveze. Zato, kmetje, vsak ga Imej v žepu! Zagorje ob Savi. V občini Kolovrat sta pogorela posestniku Francu Lipovšeku, po domače Hribarju v Podlipici hiša in skedenj. S skednjem vred 30 postali žrtev plamena tudi vse poljski pridelki, dve govedi in dve svinji. Škodo cenijo na 150.000 Din, zavarovalnina je pa le malenkostna. Sv. Jurij pod Eumom. Dne 19. oktobra je preminul v celjski bolnici 261stni progovni delavec Ivan Plahuta iz Širja, občina Sv. Jurij pod Kumom. Blizu Zidanega mosta je popravljal progo in ga je zadel od zadaj pribr-zel,i vlak v tilnik, da je obležal nezavesten in je v tem stanju tudi umrl. Celje. Tukaj 60 je obesil v zaporni celici 65-letni delavec in bivši posestnik Anton Bobnar iz Trbovelj. Bil je zaprt radi beračenja an nevarne grožnje. Piišiajn. Ko se je mudil posestnik Jakob Lesnika na Planini na sejmu, mu je uničil doma ogenj hišo, ki je pogorela radi vnetja saj. Požrtvovalni pilštajnski in kozjanski ga-salici so oteli kozolec. Lesnika je hudo prizadet kot oče 12 otrok in povrh je še zavarovalnina tako malenkostna. Pilštajc. Mlekarska zadruga v Lesični ima v nedeljo dne 25. t. m. svoj ustanovni občni zbor. S tem se bo našemu ubogemu kmetovalcu pripomoglo do stalnega mesečnega dohodka, kar je posebne važnosti sedaj, ko je cena živini tako nizka. Zadruga bo jemala od svojih članov mleko, in izdelovala dve vrsti sira, maslo in druge mlekarske izdelke. Ako računamo na eno kravo samo 1000 litrov mleka, bo dobil naš kmet v teku enega leta 1000 do 1250 Din. Ali ne dokazuje sam ta malenkostni račun veliko dobrobit take ustanove? Upati je, da bo naš kmet to sprevidel in da bo udeležba na nedeljskem občnem zboru čim večja. Št. Janž pri Velenju. Nagle, a vendar srečne smrti je umrl v Vižmarjih mizarski vajenec, naš pridni Mdha Vranjek, po domače Ga-jarjev. Velika nesreča za družino, ki jo naj tolaži ljubi Bog! — V nedeljo dne 18. oktobra smo po dolgem presledku zopet enkrat nekaj priredili. Dve šalogri »Kmet Herod« in »Prisiljen stan je zaničevan«. Poleg že izvežbanih igralk so nastopili naši fantje prvič, same mlade moči. Še precej dobro so odrezali vsi, seveda je Gašper vse posekal. Pred igrama je bil kratek govor, ki je tolmačil vsebino iger in izluščil zdravo jedro. Kmetu gre slabo, ker nima samozavesti. To pa daje izobrazba in organizacija. Zanimajo se za naša gospodarska društva, ki jih imamo. Mnoge, zlasti dekleta, je že sram, da so kmetske; zato se Stalijo mcl gospodo v mestiih in mnogo jih po-rtano nesrečnih. Zadnjih 10 let smo nazadovali za lil prebivalcev. Grunt sicer ne nese toliko, ko industrija, pa je bolj usmiljen in varen. In tudi denar, naložen v gruntu, ni v nevarnosti Kdor pa zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Ljubimo torej hišico očetovo in grudo materinsko. Pevke so nam zapele nekaj pesmic, tamburaši pa so krepko udarjali na svoja glasbila. Dvorana ni *>ila polna. Nekaj izkupička pošljemo misijonom. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravnikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolujejo na ledvicah, protinu, revmatizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom naše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah, 5 Svetinje. Izredno mila jesen je povzročila pričetek trgatve že v začetku oktobra. Kapljica bo letos prav izborna, saj so kazale sladkorne tehtnice povsod do 20 do 27 stopinj sladkorja in še več; v okolici Jeruzalema celo 33 stopinj, česar niti stari ljudje ne pomnijo. Kisline letos nič, zato bo kapljica res izborna; le cena ji je prenizka; 1.50 do 2 Din za liter je res miloščina. Pa kaj, ko smo v sili. Denarna kriza se pozna povsod. Le trgači veselo prepevajo in vriskajo, da pozabijo na živ-ljenske težave. To veselo trgatveno razpoloženje je v sredo zvečer nemilo prekinila kratka, pa strašna nevihta. Veter je valil greh zeče oblake nad hišami; vse se je plašno poskrilo. Tedaj blisk, takoj nato oglušujoč pok in vse električne luči eo na mah ugasnile. »Kaj se je zgodilo?« smo se povpraševali. »E, kaj, menda je udarila strela v električno so-ho«, smo se tolažili. Tedaj se že sliši obupen krik: »Gori, gori!« Ognjeni zublji so oblizo-vali hišo in gospodarsko poslopje našega cerkvenega ključarja Franca Novaka v Trste-niiku. Streha je bila slamnata, hiša stara nad 100 let, zato ni čuda, da je bilo v hipu vse v plamenu. RešiLi eo le konje in krave. Zgorelo je 15 svinj, 16 vozov sena, voz, perutnina itd. Zavarovan je bil le za malo svoto. Gospodar je pri reševanju zadobil težke poškodbe in je moral iskati zdravniške pomoči. Pri tej priliki ne smemo pozabiti zahvale vrlim rado-merskim gasilcem, ki so kljub nevihti in viharni noči takoj prihiteli s svojo motorno bri-zgalno in požrtvovalno reševali imetje svojega bližnjega. Vsa čast jim! Kako potrebne so brizgalne, uvidimo prav pc>sebno letos, ko že smo v kratkem času imeli dva požara, povzročena po streli. Pred dobrim mesecem je zažgala strela hišo in gospodarsko poslopje posestnika Jurija Podgorelca v Ivanjkovcih. Gospodarja in gospodinjo so jedva rešili skozi okno. Hiša in gospodarsko poslopje je zgorelo do tal, zgorela je vsa obleka, denar in vsi poljski pridelki. Huda je ta šiba božja posebno v jeseni, ko je že vse pod ¡streho in siiromaki ne vedo kam na zimo. Tedaj pač velja prislovica: dvakrat da, kdor hitro da! Izreden obred je bil izvršen te dni v Parizu v razkošno opremljenem stanovanju princezinje Duyang Munda iz Seravaka. Princezinja je soproga prestolonaslednika iz Seravaka. Seravak se imenuje malajska država ob severo-zapadni obali ogromnega otoka Borneo in je pod angleškim varstvom. Trgovskega učenca s primerno Šolsko izobrazbo in poštenih staršev, sprejme Metod Sen-čar, trgovec, Ljutomer. 1531 Mlin z nekaj posesltvom in stanovanjem vzamem v najem, ali pa srednje veliko posestvo. Naslov pove upiava lista. 1532 Posestvo z viničarijo, približno 26 oralov, se proda. Sv. Marjeta ob Pesnici št. 34. 1529 Razprodaja celi dan dne 22. in dne 24. t. m.: več lepih postelj, omar, 20 stolov, 2 kredenci, madrace, moške obleke, več perila in drugo. Strossmajerjeva ulica 5, Maribor, na dvorišču desno. 1533 Nove sode proda, oziroma zamenja za vinski mošt: Ledinek, sodar, Maribor, Gozdna ulica, magd. predm. 1530 Princezinja Je dala izbranim zastopnikom Islama na vpogled Mohamedov najljubši plašč, ki ni bil že nekaj stoletij javnosti dostopen. Plašč je namreč eden najdragocenejših ostankov za mohamedance, pa je važen tudi v umetniškem ter zgodovinskem oziru. V 8. stoletju, po mohamedanskem računu, Je razposlal prerok Mohamed tvoje učence v sosedne pokrajine. Eden učenec se Je podal k vladarju Egipta. Vladar se Je čutil s poslanstvom Mohamedovega učenca izredno Kčaščenega in je poslal preroku dari-kl so vsebovala dragoceno sukno, fasen sad, med in dve mladi deklici, od katerih Je postala ena prerokova lena. Ustanovitelj islamske vere je bil teh 1 /Industrija je glavni iaktor sveta^ Ona je moč, katera dopušča trgovini, da zadovolji potrebe človeštva. Sedaj imamo sredstvo, katero pomaga industriji, da more slednja zadostiti zahtevam trgovine. To sredstvo seJ stoji iz enega enostavnega in edinstvenega stroja: Ford-» »ona, kateri se sedaj uporablja na celem svetu. On daje dvojni dobiček v polovici časa in stroškov. Fordson izvršuje vse posle: odpremlja blago, kreta dizalice dvigala, transmisije, vleče drva, tovore, goni velike žage i t. d. vse z največjo pravil-; nostjo n štedljivostjo. AEROPLANl Zahvala. m Podružnica Maribor, Aleksandrovo cesta št 6 f V lasinl, novozgrafenl polaii Pred IranClShansKo cerkvi |o IIIMIIlllllllllllIHIIIIIIIIM IzvrSnte vse Denise posle nafkulanfneje. - Nafvišfe obrestovan fe vlog na hnglžice ln v tekočem rattmo. - Pooblaščeni prodajalec sreClt državne razredne loterlSe. Obufcv m nošo po blato, dcZjo in doma. 49.- NOGAVICE: 129'- 69.- ' Vrsta 7045 MIKADO Vrsta 7045 Ko ste doma ali če delate v kuhinji ali hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarovale Vas bodo, da se ne preliladite. V njih se Vam bodo noge najbolj odpočile. MOŠKE GALOŠE. V največjem dežju in največjem blatu bodo ostale Vaše noge v njih vedno suhe. — Ženske galoše z nizko in visoko peto Din 59.—. Vrsta 1885 t,. V teh elegantnih zimskih galošah bo izgledala Vaša noga povsem majhna. Čevlji ostanejo v njih vedno suhi in snažni. Vrsta 1977-22 J • Čevlji z močnim gumijevim podplatom za štra/pac. T čevlji so posebno za one, ki delajo ves dan stoje. Praktični so za nošo ob vsakem vremenu. Vajenca sprejme pekarna Jelene, Pobrežje pri Mariboru. 1487 Pohištvo - L i n o 1 e j, zavese, posteljne edeje, namizni prti, vzelavja, tuheati, šivane odeje, volnena pregrinjala, prerrinjah. za mobilijs, cradl za matrace, kakor tudi vso vrs!e lesenih, tapsl-niških in železnih mcbilij po čudovito nizkih cenah pri: Karolu Preis - Maribor Gosposka ulica 29. Ceniki zastonj! 1307 Ceniki zastonj! Zdravstveni inšpektor ordinira po vrnitvi v Maribor Grercrčičeva ulica 6, telefon 2040. 1496 Posvetovalne ure 8—9 in 13—15 dnevno. Ccflli i brezkonkurenčni v izdelavi, materija-lu in trpežnosti zato najcenejši pri tvrdki P. llrŠlC, ie?ijarne CeB |e, Breg šlev. 37 C.niki na zahtevo brezplačno 1 1285 Moške cvirnate Moške cvirnate Moške svilene Ženske svilene D Ženske svilene Din 9.— Din 15.— Din 25.—* 15 in 25.— Din 35.— VEČJE USLUGE: Prizadevali si bodemo, da v vsem ustrežemo Vašim potrebam, Vašemu okusu in ,t Vašemu žepu. ff Izkoristite naše delo. DROBNE STVARI: Krema v škatljicah Din 6. Krema v steklen. Din 6.- Krema v tubah Din 5.- Zlice za čevlje Din 3.- si prihranite, ako kupite sukno za moške oŠ» leke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnic ke, kravate, dežnike, nogavice itd. „PRI SOENCU" Celje, Glavni trg 9 Za obilen obisk se priporoča 818 DSIOFENIK Najvarnejše In najboljše denar pri o regisirovani zadiugi z neomejeno zavezo v nosi lestni položi no oglu Kralje Petra ceste in Vodnifeoue ulice Ko- stanje hranilnih vlog znaša md Din 100,000.000 -. Posojila na vknjižbo, poroštvo Icr zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. 192 Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguj« vlagateljem. m Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. « Urednik: Januš Goleč, novinar s Mariboru. w Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč y Mariboru.